Slev. 9 v Trstu, v soDolo lO. jaiuarla 1920 E,3tmu xiv Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: unca tv. Frnaika AsISkega «ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo čred-elitvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj lr. odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij list* Edinosti! — Tisi; tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol I^ia L 13 — ti celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo * iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtni/.ov mm, po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 4C stot., oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stot Maii oglasi po 10 stot beseda, najmanj p3 L !*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamadjc s« pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inse;atni oddelek se nahajata v Trsiu, uL sv. Frančiška As. 23- jy§osloiisnsKa odklonita londonske spomcnlce. Y a r i z, i. januarja Danes je Clemenceau sprejel jug osjo vensko mirovno odposlanstvo. Z ozirom na Scialojeva priobčila o vsebin: spomenice, ki mn ie bila izrečena v Lcnicnu o jadranskem vprašanju, jc jugGslovenska delegacija Ciemenceauju razlo-žifa svc-Je stališče v zmislu, da odločno odklanja podlago, na kateri je ta spomenica zgraje-ca. Jugoslavija je prepričana, da bi vsako poseganje Italije na vzuoono j&drans'-io obal in na eteki moralo v najkrajšem času dovesti do novih konfliktov. Tako rešenje bi ogrožavalo evropski mir v isti meri, kakor ga je v resnici motila nesrečna rešitev bosenafccga vprašanja na berolinskem kongresu. O svojih izvajanjih izroči odposlanstvo jutri zjutraj mirovni Kouierenci spomenico, v kateri bode tudi zahtevalo, naj jo vrhovni svet o pri-lcžnosti nastopajočih konferenc zasliši. Clemenceau je vzel ustmena izvajanja s zanimanjem na znanje. Vsi ti koraki seveda ne izključujejo direktna pogajanja z Lahi, ki jih je v ostalem tudi Clemenceau priporočal. Avtonomija Črnegore? BELGFAD, S. »Pravda« poroča iz Pariza: Zadnje dni so začeli zastopniki Italije nami-gavati članom naše mirovne delegacije, da namerava Anglija zahtevati avtonomijo za prno-goro. Z angleške strani se to odločno zanikuje. Oeprava poverjeiuštva za Črnogoro. BEL G RAD, 7. »-Politika« javlja iz Cetinja: Vladni poverjenik za Črnogoro, Ivan Paviče-vič, jc edvezal službene dolžnosti svojega pomočnika Miloja Miševiča, in sicer zaradi spora, ki jc nastal med njima iz zelo malenkostnih vzrokov. Ta dogodek je izzval v cetinjskih meščanskih krogih veliko nevoljo. Črnogorsko prebivalstvo je sploh nerado sprejelo ustanovitev vladnega poverjenišiva za Črnogoro, ker se jc Crnagora že na znani veliki narodni skupščini -v Podgorici izjavila za popolno uedinjetrje s Srbijo ter izrazila željo, da vstopi celo v upravni sistem Srbije. Nekateri okraji Črnegore sploh niso več v službeni zvezi s Ce-linjem, ampak občujejo direktno s pristojnimi ministrstvi v Belgradu. Po goriomenjenem dogodku se upa splošno, da se bo odpravilo dosedanje stanje, ki je imelo že več neugodnih posledic ter se bo ukinilo poverjeništvo za Črnogoro. Bolgarska neodkritosrčnost. BELGRAD, S. Za nccdkritosrčnost bolgarskih ponudeb glede zKHžanja k naš-i kraljevini in za prijateljsko sodelovanje Bolgarije z Italijo naj služi kot dokaj naslednja brzojavka »Pravde; iz Sofije: »Italijanski diplomatski pooblaščenec v Sofiji jc obvestil bolgarsko vlado, da bodo bolgarski dijaki uživali v Italiji iste ugodnosti, kakor dijaki iz zavezniških držav. Medi-cincem se bodo najbrže štela vojna lela v študijsko debo. Novi bankovci- BELGRAD, 8. — 1. t. m. je dospelo iz Pariza v Bel grad za 15 milijonov novih dinarskih bankovcev. 3. t. m. pa je prispela druga poši-Ijatev, tudi v znesku 15 milijonov. Nameravan atentat na regenta? RIM, 9. V Cannesu so aretirali Črnogorca, ki jc priznal, da je nameraval umoriti prestolonaslednika regenta Aleksandra. Priprave za volitve. BELGRAD, 7. -Pravda« poroča: Vlada je dokončala razpravo o zakonski predlogi glede volilnega reda. V glavnem je bil sprejet predlog Linuistra za ustavodajno skupščino, temelječ na srbskem volilnem zakonu za narodno skupščino Ta odobreni načrt se predloži glavnemu odseku Demokratske zaednice, potem pa šc plenarni seji kluba demokratskih poslancev. Nato bo vlada z naredbo oktroirala volilni red, na čigar podlagi se bedo vršile volftve za novi parlament. Razprava o vprašani« ženske volilne pravice še ni končana, ker vladata o tem predmetu dve mnenji. Ena stranica meni, da je treba vprašanje ženske volilne pravice predložiti v rešitev ustavodajni skupščini kot prvo -načelno volilno reformo; druga stranka pa sloji na stališču, da se mora ženskam priznati pravica glasovanja ter jim tako omogočiti sodelovanje že pri prvih volitvah. V oslalem se pa obe stranki strinjata v tem, da imajo ženske v načelu dobiti pravico do glasovanja. Vlada se še ni odločila za to, ali naj iz predstojećih volitev izide parlament v pra ven pomenu besede, ali pa samo velika naredna skupščina. Vsekakor je že danes sprejeto r.ačelo splošne volilne pravice in popolnega varstva manjšin po D Houtenovem sistemu. Pravico do udeležbe pri volitvah narodnih poslancev bo dobil vsak državljan kraljestva SH3, ki je dovršil 25. leto. Na ozemlju bivše kraljevine Srbije se bodo vršile volitve na podlagi popisa, ki je bil sestavljen leta 1910. Na ta način bo imel Bclgrad pravico voliti pet poslancev. Kvalifikacija poslancev se odpravi. Mesta, katerih prebivalstvo ne dosega gotovega dole^enega števila, ne bodo več volila Svojih poslancev. Vciitve se bodo vršile po upravnih enota?!, kakršne točasno obstoje v posameznih pokrajinah naše države. Novi volani red predvideva tudi kazni za zlorabe in sieparstva pii volitvah. Vsled vstopa članov iz covoosvubcienlh krajev se bo državni odbor povečal in dobil svoje krajevne pededbore. Izsledovarie sov ražniškega vojnega plena. BELGRAD, 8. Posamezne naše oblasti in tudi zasebne ustanove so poslale svoje delegate v .-obrazne države, da bi izsledili njihove pred-cnete, katere jim je odvzel in odpeljal sovražni 'k za okupacije kot vojni plen. Skoro vsi ti dciegrji' so vršili s\oio nalogo brez dovoljne poučenosti, brez dokumentov in brez sodelovanja organov ravnateljstva plena. Zato se je na vsa ministrstva in na vse oblasti izdala naredba, naj delovanje teh svojih delegatov do-vedejo v sklad s poslovanjem ravnateljstva plena in naj pristojno mesto obveščajo o pošiljanju svojih delegatov. Narodna banka« BELGRAD, 7. V petek popoldne se jc vršila seja ministrskega sveta, pri -kateri se je razpravljalo o organizaciji Narodne banke. Predložena uredba Narodne banke je bila sprejeta. Banka se preustroji v emisijsko banko kraljestva SHS. U upravni odbor reorganizovane »Narodne banke« uči če po jedan Hrvat i Slovenac. Od Hrvata uči če u upravni odbor »Narodne banke a g. Miroslav grof Kulmer, a od Slovenaca narodni poslanik dr. Vekosiav Kukovec. U-pravni odbor banke, u sporazumu s ministarstvom trgovine i financija, utvrćjuje tipove novčanica, koje če se izdavati. »Narodna banka« može da pusti u opticaj svojih novčanica najviše tri puta onoliko, koliko ima metalne podloge. Od 24 člana upravnog odbora, koje biraju akcijonari na 4 godine, 12 moraju da stanuju u Beogradu. Guverner se postavlja ukazom na 4 godine. Ako se za guvernera iza-| bere državni činovnik, on zadržaje sva prava činovnika i godine službovanja. Nadzorno pravo vlade vršiti će komesar, postavljen ukazom na predlog ministarstva trgovine. Glavnica banke bit će 500 milijuna dinara, te će biti podeljena na 100.000 akcija po 500 dinara u zlatu. Banka će odmah izložili javnomu upisu 40.000 akcija u nominalnom iznosu od 20 milijuna dinara u zlatu. Ostale 40.000 aikcije u iznosu od 20 milijuna dinara u zlatu uplatit će se kad se potreba ukaže po sporazumu izmed ju Narodne banke i ministra trgovine i industrije. Ministar financija ima pravo es-komptirati kod čwnke 150 milijuna dinara s ka-matima od 2% godišnje. S obzirom na današnje potrebe Naredne banke obvezuje se, da ministru financija otvori izvanredan .kredit od 500 milijuna dinara. Radi što bržeg uvedenja podružnica »Narodne -banke« preuzeti će od vlade Srba, Hrvata i Slovenaca pet fclijala »Austro-ugarske bajtke« na području Jugoslavije. Poljski konzul v Sarajevu. SARAJEVO. 8. Kakor poroča »Glas Ncroda«, k poi>s.!^a vlada imencvaia za svojega -konzula v Sarajevu g. Frančiška Krpiizelnckeea. Jugoslovenska zasedba Banata. VELIKI BEOKLRMK, 7. »Banatski Glasnike poroča, da ostane naša vojska tu>di nadale v Kc-m oriš u (Toronta!) in -da je evakuacija -ustavil j-e na. Ljudstvo se je oborožilo, ker nikakor roče .pripustiti, da 'bi s>c odtrgalo oJ matore Srbije. Osemurni delavnik, BELGRAD, 8. Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo pravilnik za oživotvorjenje uredbe osemurnega delavnika. Moka za Črnogoro. BELGRAD, 7. Presko Bosanskega Broda je bilo odpremljenih 100 vagonov moke, ki so namenjeni za prehrano Črnegore. Iz Češkoslovaške. Madžar ji in njihova pro-tičeška propaganda. PRAGA, 9. Glascsn zanesViviii mformacii} mislijo Madžar ji popolnoma resno na -aikoijo preti če-boslo vaški republiki. PropigianiJia se vrši v znamenju »osvoboditve Slovaške«. Nešteto brošuric dokazuje, da je Slovaško zvezano z Max!irav ne obstoji več kot vo'aski tfaJk'tor hi ^a s; drugi zavezniški od-ddlci usrmfcajo ob sločrskt progi. Za .sibirsko vojsko je prišžo do spapadc-v s kraje-vaima bol^še\a-Skijmi đkupuiami. NEW YOi^5C 6. (S.) Zakasnelo. Iz Tokija kvvija->0, da so odšli moćaii olidefiu v lrkitek Kclćaiku na pomoć. Baltiška zveza. VARŠAVA, 8. Koniereaica med zastopnžki Finske, Estonske in Litve se je dokončala. Zdi sl\ da -j>ogaianja v svtIto ustanovitve -baltiške zveze nrso uspela. Vse države, -ki bi sodelovale e ponesrečita vslod cienuš-kega Mpliva.. Adntiral Bakirev ustreljen. BEROLFN, 6. (S.) Zaka-sndo. Listi ;p:šeio, da je bd c-dmirail Bakirev, iki sc <}c tokeni vojne udeležil bo?ev proti nemškemu t>rodoviu, aistreVen v Pe-trogradu ©aradi udeležbe ipri prctTbotJIeviški -zaroti. iz Poljske. Boljše viško hujskanje aa Poljskem. VARŠAVA, 8. Kakor poročajo listi, organizirajo Ljenjinovi agenti za hrbtom poljske armade upor prebivalstva po deželi. Iz Bolgarske. Ministrski predsednik Starabulinski o mirovni pogodbi ifl svojem delovanju. CURIM. 6. (S.) Zaka-5<-vek). Iz SciVe iporočaio, da je motlstrski pr odne dJtčk Stambu'i^ki poročal v sebranjn o svoiem delovancit v Franc»]t, kier jc pc-dpisal nrrovmo ■p-ci^aubo, in I tel! 5:. Prestal je pisma, ki "Tih je pisal kot predsednik •bc'ga-nske ddlegacije Pariću, Venazelcsu in generalu Koandi, in obrazložil svoje napore v ParLzir, da bi omogočil pogaj&irja z jugoslovenisiko, grško in romunsko ijclegacijo v svrlro dosege trajnega sperazu-nra temi državama na podlagi vzatemega prizha-r/a zakonatth pravic. Na ^i-ma, ki iUi fre .pisal, ni ck>bil odgovora; odgovoril mu je edinole Venfeelcs, kaierega trditve pa- niso •t,..č::e. SfcambuJiiiski je nato go\xril o namenjenem -po-tovani'ar v Londc.ii, Bclgrad in Rini. V Londonu >3 Lobil zelo vzpodbud!jive obUuoe, a v Italiji- so ga zelo prisrčno sprejeli. Poiovajije v Belgrad je bilo odloženo. Govornik je .govoril nadalje o veliki krivi-čnesti miru, ki ga & Bolgarija- morala podpisati, in naglasa!, da so bolgarski nesreći veliko doprineslf^tudi soscdi.e, ki- niso rzpadbujeval: bolgarskega naroda, H2j bi se uprl T>rcti svoji nasilni vtaijj, ki ga je -gnala proti mjezovi volji v vojno, in ki so pretiravali s svoiimi obtožbami proti bolgarski vetjsiki. Govornik je zakljuCil, izra'ža-joč u-pan;e, da bodo zavezniki: popustili v svojih trdili pogojih, ko se prepričajo, da lahko zaupajo Bolgarski, ker bolgarski narod jc demokratičen in miroljuben in se ne ^o dal za pela ti -po boljševi-štvu, temveč bo uScžil vse svoje sile v delo za ohranitev reda in napredka. Agrarna reforma na Bolgarskem. SOFIJA. 8. Načrt za agrarno reformo, ki jo hoče izvesti bolgarska vlada, ie že dogotovljen. Osnutek zakonske predlog?, ki ga ie izdelate posebna komisija, se predloži sobranju, kakor hitro se o-tvorijo seje parlamenta. Zemlja se porazdeli med poljedelce, ki nimajo "lastnega zemljišča. Površina za obdelovanje sposobne cemlje, ki razdeli, znaša poldrus -milijon hektarjev. Osnutek določa med drugim tudi- največjo in najmanjšo izmero zemlje, katero more dobiti posameznik. Iz Romunske. Romunski parlament. BUKAREŠT, 7. Brzojavna a^enlura Dacia poroča: Senat je zaključil debato o odgovoru | na prestoLni govor kralja. Adreic senata je j izročilo kralju 18 senatorjev, adreso zbornice liščem romunskega časopisja in izjavil, da s pisanjem dela časopisja ne more biti zadovoljen. Zbornica se je na to odgodila do 1. februarja. Države, ki so raliliciralc vcrsaillesko pogodbo. PARIZ, 9. (S.) Doslej so ratificirale ver-saillesko pogodbo naslednje države: Anglija, Francija, Italija, Japonska, Belgija, Bolivija, Brazilija, Gvatemala, Peru, Poljska, Siam, Čehoslovaška, Uraguay in Nemčija. Seja vrhovnega svela. PARIZ, 9. (S.) Vrhovni svet sc je sestal davi pod Clemenceau je vim predsedništvom. Seje so sc udeležili Nitti, Lloyd Gcorge, Scialoja, Kurzon in Bonnard Law. Dutasta jc poročal o pogovoru z Lcrsnerjem o sklepih komisije za Šlczijo. Vrhovni svet jc določil, da sc troški za vzdrževanje zasedbenih čet ob Renu nalože Nemčiji. Končno sc je razpravljalo o prvem sestanku eksekutivnega sveta zveze narodov, ki ^a skliče Wilson. Dan sestanka se določi pozneje. Prihodnja seja jutri ob 11'30. Reško vprašanje. PARIZ, 9. (S.) Po končani seji vrhovnega svela se je vršila tajna seja, katere so se udeležili Nitti in Scialoja za Italijo, Lloyd Georgc, lord Kurzon in Bonar La\v za Anglijo, Hughes \Valace za Zedinjene države, Matzni za Japonsko in Clemenceau, DuLasta ter Borthe-lote za Francijo. Razpravljalo se je o reškem vprašanju. LIoyd Gcorge pri Clemenccanju. PARIZ, 9. (S.) Clemenceau sprejel davi Lloyda Georgea in ga zadržal čez eno uro. Francija se udeleži podpisovanja italijanskega državnega posojila. PARIZ, 9. (S.) Fra ncoska vlada sporoča, da je dovolila francoskemu tržišču, da se udeleži podpisovanja italijanskega državnega posojila, da dokaže svojo simpatijo napraui italijanski vladi. Sklenili so se dogovori med obema zakladnicama, na podlagi katerih se zberejo svotc francoskih podpisovalcev in porabijo v svrho plačanja dolgov italijanske vlade v Franciji. »VZTRAJAJTE, REVOLUCIJA NA HRVATSKEM JE BLIZU!« MILAN. 9. »Ccrricrt Id-clla Sera* priufečuje ze!o zanimiv dopis z Reke, v katerem se dopisnik pritožuje, češ da čim iz Ritma nasvotuiejo to in ono, ne da bi pri tem misJiii na .posiedice, ki bi jih nrj-fjjki ime ti iz vi ši te v teli nasvetov. Najzanimivejši del tega- dopisa priobčajemo v naslednjem: »Za-dinji nasveti so nam prišli H Ri:i?a. Navadne kvante: »Vztrajajte, revolucija aia Hr\-:t3tkem jo blizu.« Ta fciaZena revolucija m Hrvatdkem jc sen, ki ga sanj-'jo nekatere naše odlično osebe že pet let: to je metuljček, ki' sc Jov bror iptenehanjoi, ne utrudljivo. Neštetokrat se je fctomiia roka učeiia v večjo državo ii se torej v reškem vprašanju, na primer, jutri nekaj zgodilo z ozironi na notr -nje razmere Hirovrsa konferencs. Šlezijsko vprašanje. PARIZ, 6. (S.) Zakasnelo. Zavezniki so odgovorili na nemško noto glede enižartja »ttevila izased-ben&i čet v krafih, kjer se bo vršilo ljiJJisko glasovanje, da se nemške izahteve ne morejo upoštevali. BEROLIN, 6. (S.) Zakasnelo. Na zavezniško noto glede koncentriranja nemških čet v 5-lcziji *e odgovorila nemška vlada, da >?e število nemških čet v Slcziji ni zvišalo tekom zadnjih mcsecev dn da so celo nekatere čete cdšle v vizihoauo Pru-sijo, (da branijo mejo. Vrhovni svet proti grozodejstvom madžarske vlade. PARIZ, 6. (S.) Zakasnelo. -Na zahtevo predsednikov angleške, francoske in italijanske n.isije v Budimpešti Ce vrhovni svet skleni!, pozvati madžarsko vlado, naj neba z absojevan.jem ma::tžar-skih 'komunistov rta smrt. Angleški general je še pred pozivom vrhovnega eveta posredoval pri madžarski vladi, toda brez-uspešno. Brodovje, potopljeno v SkapaFIo-,vu, se ne razstrcJi LONDON, 6. (S.) Zakasnelo. Reutor.jcva agencija izjavlja, da voE.fc o razstrelit v i nemškega bro-dovja, ki jc bilo potopljeno v Sk",pailo\\ u, nv potrjena; o tem vprašanju sc bo razpravljalo na prihodnjem sestanku mirovne konference. Novi romunski delegati na mirovni koufcrenci. PARIZ, 6. (S.) Zakasnelo. Novi romunski iJtle-gati Cuntactfzeno, princ OrHku fin Bredigliano so predložili svoje listine tabaku irirovne kcnierence Dutasti. Pogovor med Clcmenceaujem, Nittijem in Lloydom Georgeom. PARIZ, 8. (S.; Zagotavlja se, da so se Clemeii-cean, Nitti ki Lloyd Gcorge sestali nocoj k pogovoru. Vzpostavitev diplomatskih otJnošajev med Francijo in Nemčijo. PARIZ, 8. (S.) Diplomatski ednošaj? med Fran ciijo in Nemčijo se kmalu vaperstavijo. Prihodnjo nedeljo odpotuje MarciHv, francoski pooblaščenec, v Berclin, a von Lers-ier izreči svoje pccblastilo Poincareju. Jadransko vprašanje. PARIZ, 9. (S.) Listi zagofciviljajo, da sc razprava o OakVaniskem vprašanju začne z zelo ugod nimi znaki, in pripominjajo, da se bržkone -sedanje težkoče premagajo, če Jugcsloveni pristanejo na poćnebne koncesije. »Figairo« pravi-, da bo Nitti našel v Franciji zelo prisrčen sprejem in najboljše razpoloženje ter željo po rešitvi še spornih vprašanj >n liJejstvitl trajnega -evropskega n?iru, ne da bi se dajala prednost eihtcvam te cii one države. Nitti in Lloyd Georga v Parizu. PARIZ, 8. Nocoj ob 18 so prispeli N»ttr. L1oyd George, Scialoja-, Kurzon in Bon ar d La\v. Na postaji jih je sprejel med drugimi Clemenceau. Nitti in Scialoja sta odšla v -hotel -Edcuard«, kjer je Nitti izjavil časnikarjem, d«««o se sklenili v Londonu nekateri dogovcri !io češke SKrame stranke »VenJtov« jc pri-efcčilo te cln: razgovor s predsednikom republike Masary>kcm dede sestave novega parlamenta kakor Izide iz bodočih vofctev. -V novem pcrianrennj -bodo rastopaiKc — je reke! Masaryk — tudi Mu-džarr. Do nedavno so snoraH Slovaki hoditi v B'jdinrpesto, selk ipmiajC« svoic sona--rodnjak-e, da bo potrebna najširša narodna strpljivost, da se ne fcc pcdžšgafo centrifugalno strem-j 3 Fr Gt-rbič: Rožmarin, troglasen žen. zbor s •Henje v cdfortleh čnigtfi narodov, pržcHttčeniii čehostovaški državi. Iz istib razJogov odbija v »Češkem Slovu« tudi •minister Kkiač — ta nekdanfi protanifetarist — narodno milico ter zahteva ja-kc redne vo.'ske. A to ;te k v obrambo razsežnib meja republike, am-poik tudi zato. ker Se vojska — kakor naglasa Kfefač — najbcf:>i- šola za pomirjen e, za naredno Mrpnost rn rc-pUfc&cansko vzajemnost, kajti nudi mladeničem reuzsrh plemen in jezikov primko, da se spoznavajo in vzi; ubija jo. iMasaryk >n K'-mč sta bila smatrana nikdar kot različni politični osebnosti. 7. zelo različnim! ideologijami, v nedavni minulosti kot — rekli b:! — dve poliJčni skrajnosti. Klofač ideaH=t in nacionalist, Masarj k te. list i:i mož narodne arner- | jenosti. Danes pa — oba na odličnih mestih v dr- j žavi - se jima misli srečajo in združujejo v eni1 točki: narodni strpljivosti. Kar govorita sedaj, čno odklanjanje narodnega iniperija-1 po ,;ačcn;u svojega plemena o ta\oj. ko dobi cd avtentične strani n da -e je do>eget sporazum glede naših r Jitev, cbvest"-: .^•tm čas oprsja pismenim po-vodstva, kedaj je začeti zopet s eljstvo naj ne bedo meroda na br-. ki prina:>iio razni listr, da je :ol Učiteljstvo :kij trdno in neo-a svojem mestu in čaka t oz ade v-pc ipi-anega odbora. — Odbor iiteli-kega društva za Istro-, podvrženo eenikn. Z sprem?jevanšem klavirja. 4. ViJhar: Oj, vstani solnce moje: (S. Gregorčič) sotpran solo s sprenn-Ijevanjem klavirja. 5. Vas. Mkk: Jur'eva. t r oglas en žen. zbor s spremijevanjem klavirja. 6. Jože Plot: Tragedija (deklam.). 7. O. Jereb: LoMto noč, oe-tvero«iasen ženski zbor (alt in sopran solo). 8. S. Sardenko: Soka miru: enodejanska skica. 9. Aljaž: Domovinska iskrioa: trogla.=en ženski zbor. S to produkcijo stopa zbor r,Marijinega Doma« v letošnji sezoni prvič pred javnost. Pevske točke je skrbno naštndiral č. 'g. Matko Štka&ar. Tudi d rt: src točke obetajo mnogo užitka-. Zarto vabi podpisani odbor shivno občinstvo k oblini udeležbi. 1 Listki 50 v prec'toroda'i v proda-k'uici eenkvemh J potrebščin cb cerkvi Novega sv. Antona. — Oia'bor j Zveze »-Martjln Dom«. Tržaško vodovodno vprašanje. Pred kratkim se 1 je vršila na tukajšnjem mag-istraai pod preid-sed- i s tvom komisarja grofa Ncrisa seja. katere so se j joče pomanka-Tive vode, in o ukrepih, ki so nujno potrebni. Ugotovilo se ie, da se s preuredbo vodo-vodla v Zavijah, kii bo ucjbrž dokončana prihodnjega junija-, zagotovi mestu nadcijarilh 3400 m2 vode na dan. Kccr.?sija -'e sklen^a opozoriti vse nješčane tia že večkratne opcn>:ne. na-j omeie uporabo vode na najn>otrebnejšo naicžino :'n na-j opuste vsaiko potrato vode. Med drugim sc ie bavila konvisija tudi z evcntualnostjo, da bi omejila nmožmo vode za vsako .posamezno Iilšo z ozirem iu števiio stanovalcev in čia bi se morala zaipreti vodna napeljava, če b-i se prekorrčšia določeiva mera. Istotaiko so se orojičšii t-udi tdtrept, da se zagotovi vsakemu meščanu minimum pitne vode; za (zdravstvene zavode se preskrbi tudi potrebna množina vode. Mestna zastavtfainlca. Danes predpo^dne se bedo predajali razni nedrageeeni predmeti, zastsjvfjeni meseca aprila 1919. na zash»vne listke serije 144. posedftsk i predsednik Potminca iosp. u Hažalošeetiim sreem javljamo tužnu vest o neizreeivom gubitku svoj rodbini, prijateljima i znaneima. Sprovod premilih ostanaka ovršit će se u subotu, dne 10. t. m;, u IO u jutro. BUZET, dne 8. januara 1920. I?aseviljene obitelji 6s*eQGs*sc-Re&o»H&£evar. .Trst, dne 9. januarja 1920. Tečaji: _ ;m nega Namizno Družina v nlamenu. Na steno vanju družine Dlmi-tri v ulici Po;: da res 4, 11. nadstr. je izbruhni.'; snoči cb 20 požar, vskd katerega je bila- vsa družina, sfcs-toicča iz devatižt oseb, v smrtni nevarnosti-. Sedeli so vsi okrCig nekega zaboja, ki ve služil družim z-a- mizo; nad to mizo je visela petrolejka, ki je razsvciijevala sobo. 'NenaLcma -se je petrgala verižica, na kateri je bila -obešejia sve-ti-lijka; luč 'jc padla na :Ia ki se razora, pelro-lei se jc razlil po podu. Hipoma je bih cela soba napolnjena s plamenom. Na obupne klice teh z grozno smrtjo se borečih Sjudi ijc prihitelo na stanovanje nekaj mJadeničev, Ki so rešili otroke iz ognja. Mati Rafaela ic bila že prej pravočasno izbežcila na hodnik, k'lea-t na pomoč. Njen mož Arbangel Dlmitri in njegev oče Josip, star 70 let, sta -s! prizadeva?^, da bi ugasla ogenj, ki pri tem delu zadobila razne poškodbe po ol>razu m rokah. Otroci so pa vsi .prccci nevarno ožgani; jiajbolr; nevarne peškei-ibe je debM osem mesecev stari otrok Josip, za katerega jc malo upanja, da ostane pri ži-vlje-,'.j-u. Prenesli so vse v bobiišnico, kjer jm: je zdravnik azlsl ljudje, da pri-luija iz skladišča vreč tvrdke Lirzizaita gost dim; poklicali so teleioničso- ognšega^ce, kateri so dela* celo noč, da so gagasi-i: o gen). Škoda je -o-gromna. Napad. Na trgu pri južnem kolodvoru sta napadla dva nepridiprava felicito Abr-izio, staro 22 i let, sfcfcnirjooo v oJiei delFO!mo 1, ko je šla v ... . 1 s£u/bo v prosto luko. Zamašila sta ji- usta to jo redajama aprovi- . _ , ^ .. , . , . . . M , . vlefcia proti bylcsu. Zrna se -^na je skusaJa izvir! Navali 23. Dan. na kate- . . T ... ... . , j i rz rele in posrec?io sc .i +e odstran«! roko oa ust. Za vpila je pomoč, l^r-iiii-tt^ je neJsfcb zravcit iu osvobodil ze.no, :T2fpci-dalca p;i sta pokazaia pete. Samomor. V ka\araii Moncenitsio« si je vili včeraj ob 13 Rudolf Fragiacomo, tramvajski nameščenec. v flvavo precejšnjo ko^ičkio ka-rboln-e kiseline i:i izjpil. Padci je na da. Pokfcati so udravni-ka rešiine postaj«, ki je »bil takoj v omenjeni kavarni. Medtem, iko je izpiral Fragiaccmu želodec, je tramvajski uslužbenec umrl. Zastrupil se je zaradi nesc;'asia in nesreče v družini.' Pod vozom. Včeraj je prišla A-irtonija Fanitinič iz Buzeta z vozom v Trst. Okoli 14 r"e stopala 33 [ letna kmetica po Istrski cesti pred voloma; v bli-■Kom o J I 2in; pokopališča se ji fe zdrsnilo na cpoizli cesti ca -e privrže vmzanemu cen aii tudi navauao namizno \inr>. Slovensko gledališče. — Jntrl, 11. t. m. ste dve predstavi. Popoldne ob 15 se poivovi Etbin Kristaneva Socijalna dr_ma v štirih dejanjih »p . t r I ar za i rst m oxo..co, j pcxl če vi je m iu revica- ie p(adfa pod vola. Sprednje To\ arna« To )re> bi b i gr>va hilna mino ena naiboksih Kišno. Snov ie vzeta iz delavskega čuje ::a:n težko berbo delavstva čemu kapitalizmu. Obsodbe vredno delavstvo ne udeležilo v tave. Zvečer ob 20 se trka v treh dejanjih »NJe-:e so v a n g. Kr; ?t. Zcpfe ;.ih : Pre )Od-U o bi se na tev.lu te r: ?lez-aba\-na kolo ii je slo čez nogi; dobila je razne rane na obeh nogah i,\ nev irne »poškodbe na spohilh udih. Z avtomcbilom rešilne postaje so jo peljali v mestno bolnišnico. Od Tržiča do Trsta so ukradli med vožnjo po dnevu neznani tatovi iz nekega vagona 960 kg čokolaiče, vredne 9600 lir. Škodo trpi uprava državnih železnic. Oreui u Heir. tiomu CN ples. Jadranska ibanka 240— 245 Ccsulich (Austroamericcna) 673— 680 Dalrnatia (Paro-br. dr.) 350— 390 Geroiimich 2100— 2175 Lloyd ^r 1200— 1300 Lussino 2350— 2450 MartkiolicK 475— 4S5 Navi^azionc Lib. Triesima 1165—1185 stare Navigazrome Lib. Triestina 1000—1040 nove Oceania J 480— 500 Preniuda 680— 690 Tri p co vi c h 685— 695 Ampelea 570— 590 Cement Dalmatia t 345— 360 Cement Spaiato 400— 410 Čistilnica petroleja 2250— 2300 Čistilnica riža 290— 300 Krka 398— 403 Ladjedelnica v Tržiča - 420— 435 Tržaški Tramway 230— 240 DISKRETNA BABICA se .priporoča, največja j ta-5*ost, cone zmerne Sefrtefontane št. 8, I. levo. POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi *rgovd. Albert Povh, ulica Mamzoni št. 17, vr. 2, pritličje. 44o7 SREBRN DENVVR kupujem po najvišjih cenah v ! vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 STROKOVNJAK pripravili k spre emu in odpustnim izprtom v vseh trgovskih predmetih. Ponudbe pod »Redni ,in vestni učenci« na ins. očd. Edinosti najkasneje do 5. januarja. 39 Švicarski tečaji. ŽENEVA, 7. (S.) Lira 42'325; nemSca marka 1I'40; -avstrijsika* krona, nova 370, stara 2; on.g-1. funt 21*34: ifranc. frank 52"975; amer. dolar 5"615. A T S cc-triim srcem naznanjamo tužno vest, da ie nas dragi soprog cz. oče in stric v starost: 70 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, 10. t. m., ob 15.30, iz mrtvašnice nieetne bolnišnice. TRST, 9. januarja 1920. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. 47. — TVROKA — v TrsCu, V53 Sc^a 28 (bišva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galattl. Zraven velike pošte. — Telefon 193. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. želi vstopiti v službo kot trgovka ozir. blagajni-čarka. Dovršila .ie 8 razredno šclo, vešča treh jezikov (slov., nem. in kal.) v govoru »n pisavi. Ponudbe na inser. odd. Edfsosti pod štev. 281. »■II MUMIJ prej dr. BODO ZoMraunik dr. E. CLGHFERG dentist smo mmm Trst, trg mm šiev. h, i!, nnslstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo ro moderni tehniki i ŠSS^ES MHHMBH^ga ZOBOZDRAVNiSK« KABiNET VILJEM TUSCHER u d!. 30. oktožrii (r=r£j Ctiserm) št. 13 ostane zaprt do 24. januarja. malo rabljen, najrajši znamko »Suurer«, 3tonski ali Stonski. — PontKibe na inser. oddelek Edinosti pod »štev. 3t!25«. NULI OGLASI sc računajo po 10 sto?, beleda Najmacjša prlstoj-biaa L 1'—. Debele črke 29 stol beseda. Najmanjša pristojbina L . POŠTENO POSTREŽNICO ?a č^čen^e prsame išče odvetnik dr. M. Pretner, ul. N. MaciaarveHi št. 15, I. 83 GOSPODARSKO DRUŠTVO na Ertkniču ššče k:čmarja z vrednostjo ali kavcijo 1000 lir. Prošnje se sprejemajo ce'i mesec, fteetov: VrJiela Earneto št. 1247, Ivan. Krpaju 85 15LETNA iiek'ica žeii v stoci ti v ^'tržbo v trgovino v mestu alr na deželi. Pomrdbe na. ins. odd. Edino« i pod Mar^.rvcst.« 84 PRODA STA se tha šivalna stroja. Ul. Istuuto št. 27, V. 87 I SCE se teko} ipo-strežnica, ki izna kuhati'. Ul. Milano št. I, II, levo. 88 PRODA se Šivalni stroj za L 64. Ul. delia Mura št. 5, III. P 117 MLADENIČ vešč slovenskega, italijanskega, nemškega, francoskega in hrvatskega jezika -išče službo kot agent koreJspondent. Ponudbe na sns. odd. Edinosti jxxi »M&deniČ«. 78 HIŠA s 6 stanovanji in skladišče za gostilno v ul. Farncto, letni dohodki £000 lir, se proda za 4* 000 lir. Več 'sc izve pri blagajni kavarne »Fa-bris*. 79 DRUŽINA, ki namerava potovati v Maribor, dobi lahko pol vagona na razpo-iago. Ponudbe pod Maribor s* na ins. odd. Edinosti. 80 nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za konje, v mm mm - tk ulica Glorglo G&iatti šia 8 Razpisuje se služba v Zagorju na Krasu. — Kak penzijonist ali rokodelec bi imel lepe postranske dohodke. P.ača po dogovoru. — Zglasiti se je osebno. Cerkveno predstojnišivo. ilkV) fi^&l Trst, Corso sfiev. 15 srabme krone Sn goldinarje po nsi^išjih cena!?. Sfraj 23 šiva-ijž isTSaaj? pravi ^IfhmTj Seidel & Neinnaim in ,Singer' Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen I. 187^ FRAHCESC3 BEDilflS Trst, ul. (Jump%nilo Bogata zaloga vseh poirebJćin. Mehaničn. dc'ivnica za vsak'j popravi i anja. B—8H ZOBOZDRAVNIK KZiSPUrira'*«?* B*. MRACEK trst Corso 24, I. nadstropfe Ordinira od 9-12 dop. iti od 3 - 6 pop, Ereziftl'iiso Mmm iti, ploiaUiraale io iiinstoi zrtje BMMMBaaaBBaaMMMMMBMBMMMBMMMBBi 9 snKs Kreditna &onIiis Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. D*lni§ka glavnica : K 20.009.000. Rezervni zakladi: K 3,600.009.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ,.°/ |ArKffiV311f}l na žiro-račune proti 37. wniWMj! Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. Deln. gl.w. K 30,'m0)0, Rrser^-s K i,5JJ.«JjO (enirili: Y£iT flatoi đi lljjini] 5 -ifi3 S. M) 9 Podružni:e: Dubrovnik. Dunaj, .Ttot »:, Ljaor ljana, Metković, Opatija. Split, Šibenik. Z.iJa llkspozilara: Kranj, Obavija vse v buično st.a'o spa 1 ijs!a paila Sprejema vlo^a na hranilne knjižice proti 1/2% letni n o'>r;* stim v baneogiro-prometu proti letni n o* brcstiin. Tia odpoved jiavezine zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki sz imjjj pogoditi od slučaja do slu£jja. Eajev Dajsa wmlm (uii> Jnuilu). Blagajna posluje o J 9.30—la.SO in 14.3'J-IO KROMPIR po 44 lir za lt"K) kg. Ul. Giulia štev. 11. Peter ne L SI TRTOREJCI! Ceplic nkc Taznilt vrst se dobe pri -forčiau in dru^u v Komnu. 28 Nacijonalna obuvala za moške po L 43«- :vne P h se Vstcpn-ice in » vadw> od 10 Cr: oe^a doma^. M. Oregorlč: ki C« izšla i »Osrednji o-V.rrNKO za o 12 in na ► v pret Ki 15 do 17 1 f>- «■ *lv, kuv. a. Ta kema.. ie a]i so tako du :jati do solz. — -aaji kakor na-v veži - N':rcd^ DAROVI. — Za- ^ 11 r r uredniStvit i:i upravi darovane vsiop- i niče na C.M ples L 20— podružnici C M D. | D-'nar braisi np iva. ŽABICE, angleške klručajvnice, kl»t>0if pile, žajrice, vijaki, prinuži, žarnice, -zapore n aperesa itd. — Zalosa železnin ul. Fabio Filzi Zt. 17. 56 SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zbto po najvišjih cenah. 41 Carducci 21 CasdKCCi 21 prodaja nastijonalna obuvah za molfte po L 48* — „ „ ,, dO Tke po L 25*- ^evlji za eospe od 24 flr naprej. P/cprod3ja!ccm popust. Kasijon-slna obuvaSa za dacHo po L jaCnica v Trstu. 3367 — Nar pripravnatocm sestanku za usicno% itev KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco ; Narodnega pLpvarskesa kluba« v restavraciji Na- j d'Asisi štev. 34. III. je edina dobroznana kro-rt>jnc£a doma se Ce zrbralo za moško podružnico Slovensko slovnico za Italijane. CMD L 2*J5'—: od katerih so darovali: naš Vcrbkj red par leii, je v Rima se nahajajoči I L 50*—, naš krojaški mojster Gustel Stuler L ad za nove dežele« določil kot učno I 50*—, *Gcrcnjec za slovensko šolo v Trstu« L italijanske 40'—. ostali znesek pa ostaia