^06 št. — 4- leto. Poštnina pavŠalirana. Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, četrtek 1. septembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mw«čoo 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo:’5 X 50 K. Letno 600 K> Oglas!: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAV 7 °b„e> Pi-o, °. in Cehoslovaške. DR. BENES PROTI SPREJETJU MADŽARSKE V ZVEZO NARODOV. Dunaj, 31. avgusta. (Izv.) Glasom zasebnih poročil »je čehoslovaška vlaida v Parizu izjavila, da vstraja mala antanta slej ko prej na točni izpolnitvi trianonske mirovne pogodbe tudi glede Zapadne Madžarske. Če poslaniška konferenca ne bo hotela tozadevno ni-Sesar ukreniti, sta čehoslovaška in Jugoslavija trdno odločeni, posredovati eventuelno z vojaško silo; V to svfho so izvedene že vse predpriprave. Dunaj, 31. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da če bi demarša, ki je bila poslana Madžarski ne imela uspeha, ni izključeno, da bosta Češkoslovaška in Jugoslavija, ki sta mirovno pogodbo podpsale, dobile od velike antante nalog za intervencijo. Kot nekaka predpriprava za tako intervencijo izgleda izdatno zasiguranje itak že strogo zavarovane češkoslovaške meje pri (Press-burg)? Vratislavi. Dunaj, 31. avgusta. (Izv.) Na Madžarskem izhajajoča glasila dunajskih emigrantov javljajo, da vstraja Čehoslovaška na točni izvedbi trianonske mirovne pogodbe. Ceškoslova- Preganjanje Si Beograd, 3*- avgusta. (Izv,) Minister notranjih zadev je’ prejel poročilo, da so Madžari takoj po izpraznitvi Baranje z naše strani pričeli internirati tamošnje srbsko prebivalstvo ter konfiscirali njegovo premoženje. Do-’ sedaj je interniranih že nad 2000 'oseb. V , ' . 1 •>: I I i.V . ''-'i t,' ško vojno ministrstvo ne skuša niti prikrivati, da je ukrenilo vse za varnost potrebne korake, ki bodo za enkrat imeli le značaj vojaških demonstracij na meji Vratislava. Komorn-' Farkanv. -Beograd, 30. avgusta. Kakor poročajo iz poučenega vira, se zastopniki antante danes v Budimpešti izvršili demarše, da mora Madžarska evakuirati Zapadno Ogrsko, ker bo . dfiigače izgubila Baranjo. Beograd, 30. avgusta. Pri zvezi narodov v Ženevi bodo razpravljali o posebnem predlogu male entente, ki ga je izdelal dr. Beneš, naj se politična zveza male entente ne sprejme samo v vednost in enostavno registrira, marveč da naj se ji zagotovi vsaka pomoč, da vzdrži mir v Srednji Evropi. Mala ententa se protivi temu, da bi bila Madžarska sprejeta v zvezo narodov. Ekspoze dr. Beneša opozarja na to, da Madžarska za ta primer pripravlja nove intrige, ki bi pravzaprav, pr.ii’' ' novo vojno v f <: '■ 'i T M., ■ :. 1 ' SSv -V M Bar« r* tL, j SO Beograd, 30. avgusta. Včeraj Madžari v Pečuju obesili tramvajskega kontrolorja, ki je v nekem procesu pričal proti tramvajskim delavcem, ki so člani krščansko-socijalne stranke. Madžari so tudi takoj aretirali 40 železničarjev, ki so se bili izjavili svobodno baranjsko republiko. ^iasarvk u svetovno bratstvo . J *aga, 31. avgusta. Pfedsednik .;w,;5aryk je poslal kongresu za svetovno bratstvo v Pragi pismo, v katerem pravi, da je ta pokret in verska reforma v Češkoslovaški kulminacija .ideje človečanstva, kakor so jo zamislili »češki bratje« in kakor jo je izrekel prvi načrt #a zveze narodov, ki ga je sestavil češki kralj Jurij Podje-bradski, in ki je bil življensko delo Komenskega. Na njeni zastavi je zapisa« ideal človeštva, ki temelji na Tnmntna -J osebnih in političnih pravic, i.or tudi narodnih in kolektivnih, je temeljni pogoj svetovne organizacije, ideje svetovnega bratstva, ki jo mora vtelesiti. zveza narodov z medparlamentarno unijo in mednarodnim mirovnim sodiščem. Velesile Evrope in Amerike se že vračajo k službi človečanstva in znatno povzdignile svoj prestiž med narodi. Mali narodi bodo to akcijo živo podpirali, ker jim jamči mir in pravičnost. LINDNER PRI PAŠICU. .kugrad, 31. avgusta. Dane.; ob ?.iajstih je predsednik ministrskega sveta Pašič sprejel v avdijenci bivšega pečujskega župana Pera Lindnerja, kateri mu je poročal o nevzdržnem stanju našega naroda v Baranji. Gospod Pašič je obljubil, da se bo zavzel pri zvezi narodov, da se bodo našemu ljudstvu čuvale pravice, kakor to zahtevajo znane Wilsonove točke. TRGOVSKI DOGOVOR Z AVSTRIJO. Dunaj, 31. avgusta.. (Izv.) Dosedanji začasni trgovinski dogovor med Avstrijo in Jugoslavijo Je podaljšan do konca oktobra t. 1. DIPLOMATSKA SLUŽBA. Beograd, 31. avgusta. Včeraj Je bil podpisan diplomatski ukaz, s katerim so bili nekateri konzuli in uradniki ministrstva za zunanje stvari umirovljeni. Za konzula v New Yorku je imenovan g. Karotič, bivši tajnik poslaništva v Londonu. Dosedanji konzul v Zedinjenih državah g. Savič je premeščen na Dunaj. Za načelnika nove trgovinske agencije v Curihu Je imenovan trgovec Gjorgje Grujič. PRAVOSODNI ODNOŠAJI NA HRVATSKEM. Beograd, 31. avgusta. Včeraj ob 17. je bila v pravosodnem ministrstvu seja pravnega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o likvidaciji pravosodnih odnošajev na Hrvatskem. MUSLIMANI IN RAZBOJNIKI. * Beograd, 31. avg. Današnja »Politika« javlja, da je dobila iz Sarajeva zanimive podatke o tajnem muslimanskem odboru, ki Je v zvezi z razbojniško akcijo Boškoviča in Mehoniča. Listine o tem odboru priobči list v svoji jutrišnji Številki. Prijepolje, 31. avgusta. Oddelki orožništva in vojaštva, ki so bili poslani na zasledovanje razbojniških tolp Beškoviča in Mohoniča, so izvedeli, da se razbojniki prejšnje noči spali v selu Dubria. Razbojniki so dve uri, preden so prišli zasledovalci, odšli. Orožništvo in vojaštvo je včeraj popoldne pregledalo sela in gozd, ki loči v bližini imenovane vasi, posebno v smeri, kamor so krenili razbojniki. OROŽNIK BEZLIMANOV OBSOJEN NA SMRT. Sarajevo, 31. avgusta. (Izv.) Pred tukajšnjim vo?a51dm sodiščem je bila danes zaključena razprava proti orožniku Ivanu Bezlimanovu, rodem iz Dalmacije, radi roparskega umora, izvršenega na trgovcu Luki Nikuliču. Orožnik Bezlimanov je bil obsojen na smrt. ZOPET IZVOZ ŽIVIL. Beograd, 31. avgusta. Uprava državnih monopolov je izvršila porazdelitev letošnje žetve. Razen one količine, ki je potrebna za domačo porabo, se bo ostanek izvozil v inozemstvo, in sicer v prvi vrsti na Francosko. BOLGARI SI ŽELE VOJSKO. Sofija, 31. avgusta. List »Narodna obrana« piše, da je bolgarskemu narodu zelo težko brez vojske. Bolgarski, nardd je vseskozi miroljuben. To se vidi že iz tega, da se je od pet miljonov duš broječega naroda javilo 700 ljudi. KODIRANJE GRKOV USTAVLJENO London, 3l. avg. Po poročilih iz mirne se je prodiranje grške armade opolnoma ustavilo. Turki so dobili ijačenja s Kavkaza in CiliciJe in razpolagajo z nad 60.000 možmi pehote. PROTEST POLJSKE PROTI SOV-JETSKI RUSIJI. Varšava, 31. avgusta. (Izv.) Poljska vlada je odposlala v Moskvo protestno noto, ker so sovjetske čete že opetova-no prestopile poljsko mejo in ker bolj-ševlki nadlegujejo one begunce, ki se nameravajo povrniti na Poljsko in ker j.sovjetska vlada ne izpolnjuje obveznosti mirovnega dogovora, sklenjenega v Rigi. UKINJENO IZJEMNO STANJE V VZHODNI PRUSIJI. Berlin, 31. avg. Državni predsednik •je z veljavnostjo od 1. septembra preklical izjemno stanje v onih krajih Vzhodne Prusije, kjer je še obstajalo. PORAZ ŠPANCEV. Pariz, 31. avgusta. Kakor Javlja »Journal« iz Madrida, se potrjuje vest l__p nnrazu Šuancev ari LarrachL Razvojna smer naše notranja Čimdalje glasnejši postajajo glasovi o trhlosti demokratsko-radikalnega prijateljstva. In čimdalje*večkrat se imenuje ime Stojana Protiča. Kdor pozna razmerje, ki vlada v Beogradu meds. demokrati in radikalci, ta ve, da so se radikalci pri sklepanju pakta z demokrati ravnali po ?■' narodni prislovici, da v sili hudič t. ■■he žre. Ker so se hrvatske opozicijo stranke postavile deloma na republikansko stališče, deloma zanikale 1. stvenost države. v katerih vprašanjih radikalci niso mogli popustiti, so mora l pač ugrizniti v kislo jabolko in si vsaj za nekaj časa naprtiti na vrat demokrate. ■' Da je pa večini izmed radikalnih vodilnih mož bilo takoj iz početka ah pa vsaj postalo tekom časa to breme silno neprijetno, to kažejo večni spori, ki se pojavljajo dan za dnem v okrilju radikalno-demokratske zveze. Ko je radikalna stranka stopila v zvezo z demokratsko stranko, gotovo ni mislila m trajno zvezo z njimi. In ker ima stare politične taktike v svoji sredi, so postavili takoj za vsak slučaj v rezervo Stojana Protiča, ki bi naj v danem slučaju, to je v slučaju, ko bi g. Pašič ne mogel več zmagovati rastočih težkoč z demokrati, pritegnil k radikalni stranki opozicijo in z njeno pomočjo prevzel vlado v svoje roke. Kakor vse kaže, se ta trenotek bliža s hitrimi koraki. Vodstvo radikalne stranke je demokratov sito do grla in pričenja proti njim postopati čimdalje bolj odkrito. Pri tem pa Protič potuje po državi, išče stikov z opozicijonalci vseh treh plemen in po njegovi inicijativi najbrže, se tvori hrvatski opozicija-nalni blok, katerega smo omenjali na tem mestu že skoro pred mesecem dni. Takrat je smatralo demokratsko časopisje naše pisanje za fantazijo in za pobožno željo. Sedaj postaja polagoma, pri tem pa z veliko gotovostjo, naša »fantatija« dejstvo. Opozicijonalne hrvatske stranke stopajo polagoma iz svoje negativnosti, zametujejo pretirane svoje zahteve in jako verjetno je, da bo razpadla radikalno-demokratska zveza še pred jesenskim zasedanjem skupščine* Za nas je važno sedaj, kaj hoče doseči Protič s pomočjo opozicije. Predvsem je popolnoma gotovo, da bo z vso silo deloval na zboljšanje ustave do one meje, ko jo bo lahko sprejela tudi večina zastopnikov iz Hrvatske in Slovenije. Nadalje bo odstranil zakon o zaščiti države. ki se ne uporablja samo proti državnim nasprotnikom, temveč se tudi izrablja v stranka: ske svrhe demokratov in to sem in tja celo na škodo radikalcev. Za nas prihaja v prvi vrsti vpoštev eno velepomembno dejstvo, ki bi ga imel za posledico uspeh Protičeve akcije. Dočim so se mogli dosedaj pozitivno udejstvovati v državnem življenju skoro le zastopniki srbskega naroda, bi prešla k pozitivnemu delu sedaj tudi večina hrvatskih in slovenskih narodnih zastopnikov. Ustiva, ki se je Hrvatom in Slovencem takorekoč oktro-irala, bi po reviziji bila resnično izraz celokupnega jugoslovanskega naroda, kar bi pripomoglo do razširjenja državne zavesti v vseh plemenih in slojih Jugoslavije. Še ni vse odkrito in konture nastajajoče konstelacije v naši notranji politiki še niso jasne in ostro določene. Gotovo pa je, da se zveza med radikalci ih demokrati nevdržno ruši in četudi o vrednosti bodoče ;; n*’ ?r-'!WCije ni mogoče reči še ničesar točnega, stoji vseeno eno: Slabša od sedanje ne more biti. DRŽAVNO POSOJILO. Beograd 30. avgusta. Iz Ženeve se poroča, da se je tam vpisalo 250.000 dinarjev našega novega državnega ^posojila. Zanimanje za to posojilo je v Švici zelo veliko. Napovedujejo se veliki vpisi. Vse tri tukajšnje velike banke so sklenile, da bodo namesto venca na oder Nj. Vel. kralja Petra za gotovo vsoto posojila izdale delnice, katere bodo potem prodajale v huni;r 'i svrhe. ZVEZA NARODOV. Ženeva, 31. avg. Svet zv dov je včeraj sklenil, da postav, čien 60 mirovne pogodbe z Madžarsko ter člena 10 in 11 mirovne pogodbe z Romunijo glede varstva, manjšin pod garancijo zveze narodov. Zastopniki Španije, Belgije in Brazilije so naznanili, da so njihove vlade ratificirale statut mednarodnega razsodišča. , DIKTATURA V BOLGARIJI. Praga, 31. ®vgusta. • »Narodni Listv« ostro kritizirajo politiko bolgarskega predsednika Štambolijskega, ki je uvedel v Bolgarski demagogijo in odkrito diktaturo. Intelektualni razredi in parlamentarna opozicija so popolnoma potisnjeni v ozadje. Stam-bolijskova metoda, ki davi intelektualne razrede, kateri hočejo, sporazum z r' ’ nrlom, je nekoliko pobobna J 1 1 metodam. MLOW UMRL. . n, 31. avg. Generali_ :; ... ,J von Biilow je davi umrl. NOVI PODKRALJ V INDIJI. London, 31. avgusta. »Daily News« poročajo, da je lord Ready, novi podkralj indijski odpotoval v Indijo z jasnim programom pripraviti Indijo za samoupravo. SLOVAŠKI ŠKOFJE V RIMU. Praga, 31. avgusta. Kakor javljajo »Lydove Novini«, pripravljajo slovaški škofje koncem septembra romanje v Rim, katerega se bo udeležila tudi deputacija katoliške ljudske stranke s svpjjm vp_ditr.ligj» liliftkOj. KONTROLA MORSKIH 0/.1H. Atene, 31 avgusta. »Protevusa>* priobčuje izjavo romunskega _ ministra zunanjih poslov Take .Ionesca. Romunija ima interes na tem, da so morske ožine v zanesljvih rokah ih za prostovoljno vojaško službo i« bi pristala na sodelovanje pri kort*-troli morskih ožin. - ■— BORZNA POROČILA. Zagreb, 31. avgusta. Devize. Du; naj 16.85—16.95, Berlin 209.50 do 210.60, Budimpešta 46—46.25, Bukarešta 214—215, Italija (izplačilo) 774—776, Italija (ček) 773—774, London (izplačilo) 674, London (ček) 672, Newyork (ček) 179.50, Pari* 1405—1410, Praga 216—217, ŠvicS 3060—3070. Valute. Dolarji 177.25 do 178.50, avstrijske krone 18—19, car* skl rublji 24—25, češkoslov. krone 210, angleški funti 650, napoleondori ,632—635, nemške marke 206—210* 'romunski leji • 216—218, italijanski lire 772—774. Beograd, 31. avgusta. Valute.. DCi* larji 44.55, romunski leji 55.75, nemške marke 5225, bolgarski levi 38.25.' Devize. London 16., Pariz 330, Ne\v-york 45.10, Ženeva 770, Rim 191.65, Bukarešta 56, Berlin 52.45, Praga 53.90, Sofija 38, Dunaj 4.26. Praga, 31. avgusta. Marke 9737/ švic. franki 1426, lire 359, franc, franki 649.50, funti 359, dolarji 8275, dinarji 181, avstrijske krone 7.52 in pol, poljske marke 2.12 in pol, leji 97.55, levi 66.50, madžarske krone 20.85. Dunaj, 31. avgusta. Valu**. Dolarji 1079.50, marke 1255—K61, funti 4030—4050, franc, franki 8480—8520, lire 4725, dinarji (tisočaki) 2375 do 2895, (tisočaki) 2365—2385, poljske marke 38—90, švic. franki 18.525 do 18.575, češke krone 1295—1331, madžarske krone 276.50—280, leji 128(1 do 1290, levi 875-885. Curih, 31. avgusta. Devize. Berlin 685, Newyork 587, London 2179# Pariz 4582, Milan 2560, Prag« 7, Budimpešta 1.50, Zagreb 325, Varšava 0.20, Dunaj 0.70, Bulurait* -&25* Avsu-liato 0-®> * Pri po 1.01 kron. ,V včerajšnjem »Jutru« priobčuje g. Josip Tribuč poslano, kjer pravi: »1.) Podpisani izjavljam, da nisem prejel nikdar kakega naročila od g. dr. Gregor Žerjava ali g. Avg. Praprotnika, da naj dobim kako pričo, ki bi izpovedala proti g. Ant. Pesku, še manj pa sem prejel kak čelč za 100.000 K ali sploh kak ček ali denar v to svrho, ter proglašam tozadevne notice v »Jugoslaviji« kot neresnične. 2.) Poživljam g. odgovornega urednika »Jugovavije«, da mi Sporoči ime svojega infc . :atorja, da morem proti njemu sodniško nastopiti. Ljubljana, 30. avgusta 1921. Josip Tribuč s. r.« Tega posl:: .ga ni spisal g. Tribuč, ker je sestav' 'o zvito prav po »Jutro vsko«. Kak je pred nekaj dnevi pisal v svoji iz; i g. dr. Žerjav o tej zadevi samo, č njemu ni‘ničesar znanega, ni se p;: upal striktno izreči, da to n» res, rav ako se sedaj g. Tribuč ne upa trditi, d, ni res, da bi bil v Zagrebu in da bi kušal podkupiti nekega uradnika. TriJju.evo poslano je sestavil kak advokat, ki bi rad zbrisal silni utis, ki ga Je napravilo naše odkritje v javnosti. Seve »Julru« Je predvsem na tem da reši iz umazanega močvirja, v katerega sta zabredla v tej aferi, gg. dr. žerjava in Praprotnika, češ, da g. Tribuč ni imel naloga in čeka od njiju. če je resnica, kar trdi g. Trii e, da ni prejel nikdar kakega naročila od gg. dr. Žerjava In Praprotnika v cvuio podkuplje-vanja prič zoper g. Peska in da ni sprejel od njiju v to svrho niti denarja niti čeka, naj pa potem pove g. Tribuč, od koga Je prejel tozadevni nalog in ček in denar, kajti istina je 1.) da Je bil g. Tribuč v Zagrebu pri nekem uradniku ter mu ponujal Ček za ,100.000 K, naslovljen na Prvo hrvatsko itedlonlco, če Izpove kaj zoper gosp. Peska; 2.) Istina Je, da .je g. Tribuč dejal, da ima ček od gg. dr. Žerjava In Praprotnika la Ha je prišel po njiju naročilu. Istina pa je tudi, da je odšel g. Tribuč i dolgim nosom, kajti odgovor je bil, da dotlčnik g. Peska sploh ne pozna osebno in da se podkupit ne da in konec in do-•lovno: »Povejte g. dr. Žerjavu, če Je na šuft, da Jaz nisem.« Verjamemo, da je sedaj ta zadeva gg. dr. Žerjavu in Praprotniku silno neprijetna in je g. Tribuč moral dati izjavo, da ni bil v Zagrebu po njunem nalogu, v resnici pa Je bil v Zagrebu in je povedal tam, da je prišel po njunem naročilu. Ali Je govoril neresnico v Zagrebu ali pa govori neresnico sedal v poslanem?! Mislimo pa, da ni imel vzroka, da bi bil v Zagrebu govoril neresnico, pač pa hoče, ker mora, sedaj prati zamorca. , Iz tega poslanega pa javnost lahko vidi, s kako pretkanimi takozvanimi advokatskimi fintami delajo »Jutrovci«. To ni čuda, saj je skoraj 2 ducata mladih doktorčkov okrog »Jutra«, Id Imajo vsak dan 24 ur časa ter vsako stvar pretuhtajo, kako bi jo bolj zavili. Pa s •vojo preveliko brihtnostjo bodo pokopali le JDS, to je splošno mnenje v naši javnosti. Pri tej priliki Še opozorimo na per-lidnost »Jutra«, ki Je pisalo o nekih intimnih zvezah med g. Peskom in dotič-tiim uradnikom v Zagrebu, dočim se v resnici do predvčeraj osebno niti pognala nista. G. Tribuča pa pozivamo, da naj se vendar ne trudi s »Poslanim« v »Jutru«, temveč naj nas toži. Informatorja bo potem spoznal pred sodiščem, kjer bo nastopil kot priča in pred sodiščem izpovedal o nečedni lumpariji lutrovske klike, ki hoče uničiti političnega nasprotnika s podkupovanjem prič. Razumete, ali naj govorimo še bolj jasno?! Irafsti pik Za razumevanje hrvatsko zajedm-čarske idelogije je zelo poučna najnovejša afera. Urvatje-zajedničarji — 0 radičevcih in frankovcih seveda niti ni govora — se z ogorčenjem opirajo temu, da bi se pokojni kralj Peter imenoval tudi osvoboditelj — Hrvatov. To njihovo ogorčenje bomo prav lahko razumeli, če se malo zamislimo v njihovo državnopravno naziranje. Pra noverni Hrvat bi se težko sprijaznil z mislijo, da je Hrvatsko kdo osvbodil, kajti v njegovi ideologiji živi Hrvatska brez prestanka kot samostojno krajjestvo, ki se je le prostovoljno zvezalo v ožjo zvezo z Madžarsko. Kljub vsem zgodovinskim spremembam Hrvatska po tej ideologiji ni nehala bjti samostojno kraljestvo in je tudi danes še tako. Kako se bo ta »državnopravno absolutno samostojna Hrvatska« osvobodila Madžarov in Habsburžanov, o tem nam predvojna politika ni vedela povedati nič konkretnega: državno- pravna ideologija zato ni bila nič manj opravičljiva in proti težkim realnim dejstvom sužnosti se je borila z radikalno zvenečimi gesli kakor: »Ni s Bečom ni s Pestom, nego jedino sa zakonitim hrvatskim kraljemI« »Bog 1 Hrvati!« itd. itd. Z velikim ponosom so povdarjali Hrvatje, da je Hrvatska kraljevina — najstarejša na ozemlju avstro-ogr-ske monarhije. To je sicer zgodovinska resnica ali težko je razpravljati z ljudmi, ki so smatrali to historično posebnost takorekoč kot bojno orožje v moderni nacijonalni borbi, v kateri je odločevala le dejanjska sila in zmožnost, poleg nje pa le prirodno narodno pravo. Dočim pa so Hrvatje napram Pe-šti stali v najhujšem sovraštvu in trajnem bojnem razmerju — vsi poskusi sporazuma so se ponesrečili — se more njihovo razmerje do Srbov označiti kot — ljubosumnje. Nemogoče je seveda na kratko karakterizl-rati ves razvoj srbo-hrvatskega razmerja, podčrtamo'le za enkrat ta značilni pojav. Pustimo na strani ekstremno starčevičansko naziranje, da »u hrvatskim zemljama je samo jedan politički narod: hrvatski,« ter da »u Hrvatskoj se ne priznaje nikakva srpska narodnost, niti srpsko ime.« Celo oni, ki so bili za edinstvo Srbov in Hrvatov, so ljubosumno pazili na to, da se bo poleg svobodne kraljevine Srbije vedno, dosledno, v polni meri priznavala enakopravna kraljevina Hrvatska. Kake > mere je to stremljenje zavzelo, je razvidno n. pr. iz male zgodbe iz predvojne. Na Dunaju je praznovalo srbsko akademsko društvo »Zveza« svojo petdesetletnico. Slovesnost se je vršila že povsem v znamenju jugoslovanstva, ki je zavzemalo po zmagovitih balkanskih vojnah vedno večje dimenzije. Slavnostni odbor je, kakor je bila ob takih prilikah navada, povabil na slovesnost tudi srbsko vlado. Tedaj pa so nastopili Hrvatje — in to nacijonalisti, ne starčevičanci — z zahtevo, da je treba povabiti tudi —- bansko vlado v Zagrebu, kot reprezentanco kraljevine Hrvatske, in to kljub temu, da je stala v Zagrebu madžarska vlada, eksponent Peste. Ta doktrinarni historizem, 'da ne rabimo hujših označb, je moral primerjan s svežim, impulzivnim realističnim srbskim nacijonalizmom iz-gledati smešen. Toda ako nisi hotel podreti sporazuma, nikakor nisi smel pokazati, da ga smatraš za smešnega, kar pa je bilo seveda skoro nemogoče. In še takrat je nekdo izustil pretnjo, zloveščo znanilko današnjih dogodkov: » . . . drugčije doči če do jedne nove Bregalniee . . .1« med Hrvatsko in Srbijo. Na podlagi vsega tega nam bo razumljivo, da pravoverni Hrvat ne more in ne sme priznavati kralja Petra kot osvoboditelja, kajti sicer kraljevina Srbija in kraljevina Hrvatska ki bo 1. 1926. praznovala svojo tisočletnico, nista več enakopravni. (sili glas o dogodkih na Mm Mimi!. »Čas« piše o dogodkih na ■ sadnem Madžarskem: Naj si bo vsa zadeva le epizoda, ima vendar le da-lekosežen pomen, ki se ne sme podcenjevati. Ministra grofa Banffyja smatrajo za pametnega politika, ki ima gotovo dobro voljo izvesti prevzete obveze, naj si bodo še tako neprijetne. Ako grof Banffy in z njim vsa madžarska vlada ni mogla preprečiti nesrečnih dogodkov v Šopro-nju, ki so direktno zanikanje obvez, ki jih je Madžarska prevzela z mirovno pogodbo, potem je to dokaz slabosti te vlade, In potem je to ravno toliko, kakor da bi madžarska vlada povzročila šopronjske dogodke. To je dokaz, da poleg odgovorne vlade na Madžarskem obstoja še ena vlada, in s tem dejstvom je treba računati pri presojevanju mednarodne politike. Na Madžarskem vladajo ljudje, ki imajo resno voljo zvesti lojalnost obveze mrovne pogodbe in živeti s sosedi v miru. Toda neodgovorne osebe, ki stalno ogrožajo tako težko doseženi mir, tvorijo vedno nevarnost za sedanjo državo. Sedaj zahteva Madžarska, naj se sprejme kot član v zvezo narodov, in kot njen zastopnik je določen član te klike. Zahrbtnost, neodkritosrč-nost, machijavellizem, zarote za kulisami in krvavi teror so značilne lastnosti teh neodgovrnih klik, ki danes vladajo na Madžarskem za hrbtom odgovorne vlade. Mi ne nasprotujemo, da se sprejmejo v zvezo narodov celo države, ki so bile za vojne naši in sovražniki entente; to smo dokazali pri sprejemu Avstrije. Toda prošnja Madžarske zbuja pri nas popolnoma drugačna čustva in misli. Menda gre za prikrito namero nelojalno zrabiti statut zveze narodov za zvedbo tajnega načrta vzpostavitve Habsburžanov. Mi ne verujemo odkritosrčnosti in lojalnosti Madžarske. Njeno prošnjo je treba pred njenim sprejemom natanko proučiti, da njena eventualna ugodna rešitev ne bi kasneje imela nevarnh posledic. Erzberger. Nemci so Imeli navado, da so ved no radi kazali na Balkan kot središče političnih umorov. Tudi o priliki bombnega atentata na prestolonaslednika Aleksandra in umora ministra Draškoviča je pisalo nekatero nemško časopise kakor da smo Ju-gosloveni atentatorji. Danes je Nemčija klasična dežela političnih umorov. V bavarskem deželnem zboru je bil umorjen Kurt, umorjeni so bili tudi v kratki dobi Liebknecht, Roza Luksenburg in Haase. Vsi umorjeni so bili člani levice, t. j. republikanci, katerih jedro so socijalnl demokrat-je in centrum, obe najmočnejši stranki. Erzberger je bil član krščanskosocialnega centruma in vsekakor med najvplivnejšimi političnimi osebnostmi Nemčije. Po dveletnem učiteljskem službovanju se je posvetil politiki in žurnalistiki ter je bil že državni kancler in finančni minister, ko je ob smrti dovršil še le 45 let. Med vojno je kot odposlanec nemške vlade obiskoval vladne kroge v tro-zveznih in antantnih državah. Erzberger je s francoskim maršalom Fochem določil mirovne preliminar- je med Nemčijo- in Francijo, s čimer si je nakopal smrtno sovraštvo desničarjev, t. j. monarhistov, katerih jedro tvorijo Vsenemci in nemška ljudska (liberalna) stranka z znanim dr. Stresemanom na čelu. Levičarsko časopisje (soc. dem. in centrum) dolži desničarje, da so oni s svojim hujskajočim pisanjem zakrivili vse politične umore, ker delujejo tudi proti republikanski Weimarski ustavi in prva posledica tega poli-tičn. umora bo, da dobi Nemčija zakon v zaščito države, katerega je predsednik Wlrth že napovedal. Ta bo namerjen seveda v prvi vrsti proti monarhistični propagandi. Erz-bergerjev umor pa tudi ne pojde brez vtisa mimo antantnih držav. Francija ima sedaj povoda dovolj, da opraviči vzdrževanje svojih vojaških sankcij napram Nemčiji, kjer so monarhisti še vedno nevarni. > Ta umor dokazuje, da je Nemčija še sredi ljute revolucije in brezobzirne državljanske vojne, ki se Izvaja nad političnimi voditelji, je pa tudi priča, da ta način boja navadno najbolj udari onega, ki ga je direktno ali indirektno insceniral. DR. IVAN ČERNE, LJUBLJANA. Hala mmlm v Zeijeiiti IM Hiill V številki 191. »Slov. Naroda« 1 dna 27. avg. 1921 je napisal aktualen članek pod naslovom »Zapuščine naših podanikov v Zjedinjenih državah Severne Amerike (U. S. A.)« uradnik našega zunanjega ministrstva g. dr. R., ki je pod imenom dr. Ivan Erve že večkrat nastopil v korist naših zunanjih političnih ali ekonomskih interesov v javnosti. Gradivo, ki je poh dr. R. obdeluje, zadeva zapuščine naših izseljencev v Zjedinjenih državah ameriških, v kateri stvari sem jaz že parkrat nastopil v časopisju ter je posebno tudi »Jugoslavija« prinesla o Veliki noči, letos obširen razglas, s katerim sem iskal dediče takih zapuščin, kojih svote ln depozitne številke pri Allen Property Custodian so mi bile pač znane, niso mi pa bili znani naslovi zapuščinskih upravičencev. Gosp. dr. R. je napravil prav dobro stvar s svojo objavo, kaj se potrebuje za izposlovanje takih zapuščin in zavarovalnin, vendar bi bilo še bolje, ako bi to storilo naše zastopstvo v Ameriki takoj po prevratu ln posebno v maju 1920, ko je poseben ameriški zakon izšel kot dodatek k znanemu amer. zakonu o trgovanju s sovražnikom in ko je ta dodatek šele omogočil, da se je moglo od naših državljanov zahtevati nazaj zapuščine. Ker s$m bil z ameriškim uradom, ki ima v oskrbi ta premoženja v stalnem stiku, ter sem tudi iz amer. zakonodajnih publikacij izvedel vse potrebno, je bilo meni delo mogoče, dasi je bilo združeno z velikimi žrtvami, drugim pa ne, ker niso imeli teh pripomočkov. Objavil sem svoje izkušnje in tudi iskal stika z vsemi, ki so bili na tej stvari interesirani, pa se je oglasil maja 1920 v nekem tukajšnjem listu človek, ki je v svoji nevedni nepremišljenosti skušal iz sebičnih namenov uplivati na zaupanje našega že itak nezaupljivega ljudstva. No, posrečilo se mi je po poldrugem letu dokončati ogromno delo, tako da bodo ti ljudje, ki so mi zaupali, dobili v doglednem času denar. Ker je zanimiv postanek teh zapuščin, posebno pa za nas Slovence, katerih štejejo naše lastne ameriške statistike preko dvesto tisoč — saj obstoja samo društvo slovenskih 1042 hočem na kratko o tem povedati, kar je potrebno za razumevanje tega položaja in pa kar moramo vedeti, kako žive in se trudijo za svoj obstanek naši izseljenci. Za nas mislim, da bo sedaj naša država prva z največjim številom izseljencev, je pa še posebna dolžnost, da se po- sveti izseljeništvu ono pažnjo, ki jo le-to zasluži, da se urede razmere izseljencev v tujini, da jih tam ščitimo in da tvorimo vez med tujino in domovino. Naše časopisje mislim, da v tem skoro premalo stori; radi valute bi naravnost malenkostna naročnina omogočala večjemu številu naših rojakov v Ameriki, da se naroči na domače liste — ako bi le-ti posvečali večje zanimanje njim samim, ter bi tako bila napravljena vez med njimi in domovino. Ne pustimo, da so brez glasu od doma sicer jih^tujina prevzame in mi jih tegr.bimo za vedno. Da pa izseljenci niso slab del našega naroda, nam bo jasno, če pomislimo, da zahteva odločitev pr :anja čez lužo in sprejem boja za oi loj tam v tujini več volje In odločno. :i, kakor pa ilvo-votarjenje tukaj. Da so med temi močnimi ljudmi tudi slabiči in nesrečni, ki so tu zapravili vse in so vsled tega morali iti, se je dogodilo večkrat, pa to so izjeme in o teh tudi ni voditi računa, ker se jim bo oziroma se Je dogodilo isto zunaj. Poginejo in utonejo v tujem: pa za te ne gre. Oddaljil sem se od svojega namena, da povem o postanku zapuščin, oziroma bolje rečeno o organizaciji Izseljencev ln njihovih podpornih društvih. Slovenci, kakortudi Hrvati in Srbi v Ameriki — imam predvsem kot za Slovenijo najvažnejše v mislih Zjedlnjene države ameriške — imajo več društev, tako-zvana podporna društva ali »jednote«, ki so za naše rojake neprecenljive vrednosti. Porojene iz dejanske potrebe, ustrezajo svojemu namenu, da dajejo svojim članom ob času potrebe ih nesreče podporo, da more preživeti težke čase bolezni, ali pa da njihovim svojcem in domačinom Izplačajo posmrtni-no-zavarovalnino umrlega ali ponesrečenega. Slovenci imajo nekako 9 glavnih podpornih organizacij, od katerih ste najmočnejši Slovenska Narodna Podporna Jednota v Chicagl 111. ln pa Jugoslovenska Katoliška Jednota s sedežem v Ely Minu.; kot tretjo Je pa navesti Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto v Jolietu, 111. Vse te »jednota« so ustanovile po posameznih krajih pokrajinska društva, ki za manjše število članov uradujejo in tako v krajih, kjer naši rojaki niso gosto naseljeni tvo-!jo potrebno vez z večjo naselbino. Člani plačujejo tedensko ali mesečno prispevke v raznih višinah, kolikor se pač vsak zavaruje ter je od njegovega rednega članstva odvisno, da dobi v slučaju potrebe podporo oziroma njegovi ljudje v slučaju smrti posmrtnino. Le-te znašajo običajno 400 do 1000 dolarjev, ter te-1 veda predstavljalo ob današnjem visokem tečaju ameriške valute visok* svote. Ob izbruhu svetovne vojne oziroma 1. 1916, ko je tudi Amerika posegla v vojno, je zakonodajna zbornica napravila zakon Trading with the enemy Acfi (o trgovanju s sovražnikom), na podlagi katerega je bilo podpornim organizacijam prepovedano izplačati našim državljanom posmrtnine, ki so Jim pripadle vsled smrti njihovih sorodnikov. Ves ta denar se jetmoral založiti prt. Allen Property Custodian-u (varuhu tujega premoženja) v Washingtonu tar, se je tako nabralo v tem uradu samo posmrtnin za okroglo 180.000 dolarjev. Za skoro polovico tega denarja sem i*1 napravil potrebne korake, da bode denar izplačan. Kakor v uvodoma omenjenem članku svetuje dr. R. je bilo tudi za moj način postopanja v vseh teh slučajih merodajno, da se ta denar ne sme spraviti v nevarnost, d« se pečalo z njim v Ameriki zakotne pisarne, da U se pa za Izposlovanje istega pooblaščalo ameriške odvetnike in notarje tudi ne gre, ker bi bilo mogoče, da bi naši ljudje ničesar ne dobili. Dasi namreč v naši valuti te ameriške zapuščine predstavljajo precejšnje svote, so *a amo-riške razmere malenkostne ter sem i*-prevldel iz računov, ki sem jih dal pre-vidoma napraviti pri več ameriških <307 de Maupassant: Dežnik. (Konec.) Ako bi mogiaa gospa Oreiile z njima izginiti, bi to storila. Pobegnila bi in končno pozabila na tistih 18 frankov. Toda ali je mogla sedaj odtod? Gospod je pristopil k njej in se poklonil: »Kaj, gospa?« S težavo je izustila besede: »Prihajam , . , radi tega tu.« Ravnatelj se je z naivnim začudenjem ozrl na čudni predmet, ki mu ga je kazala. S tresočo se roko je snela gumijev obroček. Ko se ji je po nekaj poskusih posrečilo, je hlastno razpela preluknjano ostalino. Gospod je sočutno pripomnil: »O, žalostno izglodala.« Obotavljajoč j« rekla: »Dvajset frankov je stal.« Gospod jo je vprašal začudeno: »Res toliko?« »Da hi bil izvrsten dežnik. Hotela tem ga pokazati zavarovalnici.« Trav, prav, a ne razumem, v ko-Hko more stvar zanimati nas.« , Vznemirilo-■»* Mogoče družba .malih stvari ne povračuje. • »Toda — saj je sežgan,« je omenila. 1, Gospod ni tajil: »Saj vidim.« Obstala je in odprla usta. Ni vedela, kaj naj storž Končno se je spomnila, kaj je pozabila in je hlastno začela: »Jaz sem gospa Oreiile. Zavarovani smo pri Vašem zavodu in jaz prihajam, da mi povrnete škodo, ki mi jo je povzročil ogenj.« In v strahu, da ji gospod odgovori zanikalno, je hitro pristavila: »Za- htevam le, da mi ga boste pustili prevleči.« Ravnatelj je odgovoril osupel: »Toda . . . gospa ... saj vendar naša družba ni tovarna dežnikov. S takim popravljanjem se vendar ne moremo baviti.« Mala žena je čutila, da se ji vrača pogum. Treba se je bojevati. No, bo že poskusila. Nič več se ni bala in je dejala: »Zahtevam le povračilo za popravo. Bom dala že sama prevleči.« Gospod vidno ni vedel, kaj naj odgovori: »Vsota je tako majhna, gospa . . . Navadno nihče ne zahteva povračila za take malenkostne poškodb«. Gotovo boste uvidela, da ne moremo povračati vseh različnih robcev, rokavic, ovratnic, kratkomalo vseh podobnih malenkosti, ki so vsak dan izpostavljene ognju.« Zardela je in čutila, kako se je po-lašča jezi: »Zadnjič, decembra smo imeli požar, ki nam je povzročil najmanj 500 frankov škode. Gospod Ore-ille ni zahteval niti vinarja od zavarovalnice, zato mi danes res lahko prevleče moj dežnik.« Ravnatelj se je nasmehnil njeni laži in odvrnil: »Priznati morate, gospa, da je čudno, ako gospod Oreiile, ki je prezrl škodo 500 frankov, sedaj zahteva kot odškodnino za dežnik pet ali šest frankov.« Niti najmanj se ni zbegala, temveč je odgovorila: »Oprostite, gospod, toda Škoda 500 frankov je šla na račun gospoda Oreiile, dočim se tiče škoda 18 frankov gospe Oreiile, ka* ni isto.« Uvidel je, da se je ne iznebi in da bo izgubil z njo le čas. Vprašal jo je v službenem tonu: »Povejte mi, kako se je pripetila nezgoda.« Čutila je, da je zmagala in je začela: »Na našem hodniku še nahaja bronasto stojalo, v katero polagamo navadno dežnike in nalire. Ko in ma- sla zadnjič domov, sem tudi tega tja postavila. Ravno nad stojalom pa je polica, kjer imajo sveče in vžigalice. Vzela sem vžigalico s police, a mi je ugasnina, vzela sem drugo, je tudi ugasnila, s tretjo se je zgodilo isto..« Ravnatelj jo je prekinil in se pošalil: »Te vžigalice je gotovo dobavila država.« •' Ni ga razumela in je nadaljevala: »To bi moglo biti. Vendar pa se je četrta vžgala in mogla sem prižgati svečo. Nato sem šla v spalnico ip hotela leči v postelj. Cez četrt ure pa zaduham, da se nekaj Smodi. Vedno se zelo bojim ognja 1 Gotovo ni moja krivda, ako imamo včasih nesrečo s požarom. In po požaru meseca decembra, o katerem sem Vam že pripove--dovala, sploh več mirno ne živim. Vstala sem tedaj, iskala in vohala kakor lovski pes. Končno sem zapazila, da se smodi moj dežnik. Bržkone je padla vanj vžigalica. Tu vidite, kako je zdelan.« Ravnatelj se je udal. Vprašal je: »Koliko cenite škodo?« Molčala je in si ni upala povedati cene. Potem pa je velikodušno odgovorila: »Dajte ga vendar popravit'. To Vam rada^naamtim.« Branil se je: »Ne gospa, tega nd morem, Povejte mi, koliko zah te« vate.« »No, menim rda . , . Poslušajta me, gospod, saj nočem pri tem nifi*"*. sar zaslužiti . . . Napraviva tako; Jaz ponesem dežnik k tovarnarju, g« dam prevleči s fino svilo, trpežno, it* Vam prinesem račun. Adi vam j« prav?« »Seveda, gospa. Tu imata nakazilo; za blagajno, ki Vam izplača odškodnino.« S temi besedami je izročil gospej Oreilli listek, ki je brž vstala, se zahvalila in odhitela, da bi se ravnatelj ne mogel premisliti. Dobre volje je stopala po cesti ini iskala elegantne prodajalne dežnikov. Ko je našla zelo imenitno trgovino, je vstopila in rekla t odločnim glasom: »Dala bi prevleči la dežnik z dobro svilo. Vzemite najboljšo, ki Jo imate. N j stane kar hoče!« Pridobivajte nove naročnike! ^OGOSESVOS*" ITs^tetnBra' T92TT '5iran~3C itdvolcaLih, izprevidel, da bi takoj ob naj-' navadnejšcm postopku četrtina cele svote ostala tam, ako bi pa ne šlo povsem gladko, je pa sploh vprašanje, če bi še kaj sploh sem prišlo. To velja glede teh zapuščin, ki so jih Morale založiti Podporne Jednote pri varuhu tujega premoženja in glede katerih bo po mojih informacijah postopanje lahko precej hitro končano, če so vsi papirji v redu. Glede tega opozarja dr. p. pravilno na stroge zahteve Arne-rikancev, ki st zelo drže formalnosti. Vendar bi ravno v vprašanju poveritvo državljanskih ' > ;; Lirika tov opozoril Mi-nistarstvo : m •iP' posiova (zuttanjji; zadev) da r; Property Custodian nikdar ni . • !, da bi bili državljanski cei Li/:r poverjeni tudi po ameriškem kc •: marveč se je nje- Kova zahteva om mojih dopisov s tem ameriški ' • •dom glasila vedno, da ima naše !" > <štvo v Washingtonu od tukajšnjih < ti izdana državljanska potrdila c: Ker so stroški sedaj visokega kurz. arja jako visoki že' samo za povt > oodpisa ma pooblastilu, bi isti za . .cj narasli vsled teh novih sitnosti ■ mislim, da bi bilo mogoče korird' opozoriti naše posla ništvo v WasV ;onu, da se to uredi, kakor je bil pr:, -nji predpis. Pri tristo slučajih predsv: zija ta nov predpis za naše ljudi izda ■ k preko 100 tisoč K, neglede na to, da z nakupom tuje valute slabimo lastno. Glede drugih zavarovanj in porabe teh denarjev v splošno korist naše dr žave več v prihodnjem članku. vedbo in ko se je s pozorišča oddaljila Italija in Francija je ostala edino še Grška, ki ni hotela resignirati na ozemlja, ki so ji bila dodeljena po sevreškem miru. Tako je izbruhnila vojna, ki še traja. Lloyd George je odklonil vsako intervencijo ali posredovanje in izrazil upanje,, da bodo tudi Turki in Grki prišli k pameti ter se zadovoljili s tem, kar so dosegli, lili srnji! il I -ri;#: Pred razhodom angleškega parlamenta Je Lloyd George v dveh govorih pojasnil svetovno situacijo in rezultate angleške državne konference. V svojem prvem govorit je angleški premier z zadovoljstvom konstatiral, da gornješlezko vprašanje sedaj, ko se Ji odkazalo v rešitev Zvezi narodov, ne bo več motilo dobrega razmerja med Anglijo in Francijo. Izrazil je pa pri tem bojazen, da gornješlezko vprašanje še ne bo tako hitro rešeno. Zveza narodov Ka ne bo rešila sama, temveč bo končno odločitev poverila ali kakemu zboru nevtralnih pravnikov ali pa kaki vplivni nevtralni osebi, ki jo seveda ne bo tako hitro najti. Nadalje se je Lloyd George bavil z ' problemom gladu v Rusiji. Anglija, da ima od vseh ostalih držav največ vpogleda v to vprašanje. Predvsem je dobro informirana. Predsednik angleške trgovske komisije v Moskvi gosp. Hodgson je vlado podrobno obvestil o obsegu katastrofe, ki po njegovem obsega 35 milijonov ljudi, kakor tudi o gospodarskih in prometnih razmerah v gladujočih pokrajinah. Poleg tega pa Ima Anglija tudi veliko izkustev pri pomoči v podobnih katastrofah, ker je bila v Indiji 2e večkrat primorana preživljati prebivalstvo, v številu 50—60 milijonov, ki ga je zadela lakota. Bivši kralj, namestnik indijski, sedaj zunanji minister Curzon, je ravno v času svojega namestništva doživel tako katastrofo. Glavni pogoj za uspeh pomožne akcije je po njegovem mnenju omejitev preseUeyanja gladujočega prebivalstva. Kakor hitro se gladujoči pripenjajo seliti, je skoro vsaka pomoč izključena. Zato mora biti glavna naloga sovjetske vlade, da prepreči preseljevanje in pripravi vse potrebno za pomožne komisije. Ustanovila se je že mednarodna pomožna komisija, ki bo Da v svojem delu uspela edinole, če ji bo pomagala sovjetska vlada. Najlepša pomoč pa, ki jo more sovjetska vlada nuditi, bi bila, kot je rekel angleški premier, če bi vsaj deloma obnovila zaupanje v Rusijo, ker nji sami že nikdo ničesar več ne veruje. Oni, ki imajo živilske zaloge in ostala za pomoč potrebna sredstva, morajo imeti tudi kontrolo nad upravo pomožnih fondov in blaga. Vsled tega bi bilo najboljše, če prepusti ruska vlada vso pomožno akcijo tujim strokovnjakom in se sama v stvar sploh ne vmešava. Poleg tega pa je Lloyd George tudi omenil, da je sto in stotisoč francoskih državljanov žrtvovalo Rusiji svoj poslednji groš. Če hočejo torej sedanji vladarji Rusije zbuditi zaupanje v rusko vlado, potem morajo predvsem jasno in določno proglasiti, da priznavajo stare obveznosti, ker sicer si bo vsakdo premislil, jim znova kaj posoditi. Toda niti s tem bi problem še ne bil rešen. Premagati bo treba tudi fizične in tehnične težkoče, kako dodati in razdeliti dodana živila. To bo brez podrobno izdelane in urejene prometne službe na železnicah, rekah in cestah nemogoče. V svrho te organizacije pa bodo morale države, ki so pristopile k pomožni akciji poleg strojev m kuriva poslati ,v Rusijo tudi svoje strokovno izobražene ljudi in morda tudi gotovo policijsko moč, da gladu-ioče prebivalstvo vse zaloge kratko-nialo ne opleni. Premier je nato omenil tudi problem Jugovzhoda. Izglodalo je, kot da se bodo razmere v Mali Aziji uredile s sevrež-Icim mirom. Toda nacionalistični upor ksmalistov te onemogočil njegovo iz* . y Pomožna akcija, ki jo je započel .nadstrankarski moskovski centralni komite pod vodstvom mož iz opozicije, poraja že danes nekaj, kar omenjeni komite sam ni niti hotel niti pričakoval in Var je soVJetski Vladi skrajno neljubo. Po vesteh, ki so jih dobili vodilni ruski krogi v Parizu, odlagajo lokalne fioijševiške oblasti, ki, popolnoma des-.VTganizirane, ne uživajo med prebivalstvom nikake autoritete in ki so skraj-;j'0. osovražene, svoje funkcije in jih prepuščajo delegatom nadstrankarskega moskovskega pomožnega komiteja, ka-,A,or hitro se prikažejo leti v od lakote prizadetih krajih. Ker pa je osnova tudi centralnega komiteja popolnoma nepolitična in imajo njegovi emisarji samo Čisto humanitarne naloge,'se ti branijo prevzeti lokalno oblast v svoje roke. V praksi jim pa to malo pomaga. »Rdeči« komisarji kratkomalo zapuščajo svoj dosedanji delokrog in beže v celih skupinah. Delegati moskovskega komiteja so postavljeni na ta način pred dovršeno dejstvo in se nahajajo napram prebivalstvu v jako neprijetnem položaju. Centrala v Moskvi je zadnji čas dobila od svojih delegatov nebroj prošenj za informacije glede nadaljnega postopanja, ter je vsled tega o -teh dogodkih obvestila svet ljudskih komisarjev in priložila obilo materiala, ki dokazuje desolatno stanje gladujočih pokrajin. Svet ljudskih komisarjev je sklical nujno posvetovanje, katerega rezultati dosedaj še niso poznani. Jasno pa je, da stoji sovjetska vlada pred dilemo, pred mučnim vprašanjem, ali naj odkloni pomoč moskovskega nadstrankarskega komiteja ali pa naj izroči lokalno eksekutivno oblast v roke njegovih delegatov. Prvo bi pomenjalo še hujšo lakoto in.s tem še večje nezaddvoljstvo riied ljudstvom tfroti sovjetski vladi, z drugim pa bi prišla pokrajinska ekse-kutiva v roke opozicije. Kakorkoli se bodo tudi diktatorji odločili, miru in gotovosti jim odločitev gotovo ne bo prinesla. Poleg mnogih drugih simptomov poslednjega časa spominja tudi ta na dneve upadanja caristične moči. Toda če so bili Romanovci še tako gnili, je revolucija morala Iztrgati vsaj njihovim agentom orožje Iz rok. Despotizem »rdečih« pa je dočakal, da se njegovi služabniki sami odrekajo svoji moči in se kot prve podgane rešujejo iz v ljudski nevoljl potapljajoče se ladje. O atentatih. Izmed povojnih novosti, ki jih opazujemo po svetu spadajo tudi atentati na Nemškem. Komunisti so jih zagrešili nekaj, ne glede na obilo poskusov revolucije in pučev, kar je bilo istotako V predvojni dobi v Nemčiji neznano. Te dni s« je izvršil atentat na poslanca Erz-bergerja, ki je igral kot prijatelj mirne poravnave proti koncu vojne in nato po polomu precej važno vlogo. Da ima atentat politično ozadje, je izven dvoma. Atentati kot politično sredstvo so bili doslej med Nemci izredno redki. Pač pa so bili pogosten pojav med Slovani in Romani. Koliko političnih atentatov je štela Francija na pr. za vlade Napoleona III. še več Španija, kjer so se ponavljali do v najnovejšo dobo. Tudi Italijani so radi nastopali kot atentatorji bodisi iz nacionalističnih ali anarhističnih nagibov. Med Slovani je po neštevilnih atentatih zaslovela Rusija; tu so se osnovale cele teroristične organizacije, katerih svrha je bila z neprestanimi atentati na vodilne osebe dvora, vlade in upravnih organov omajati temelje države in z ostrašenjem prisiliti carizem na kapitulacijo ali vsaj na konstitucijo-nalne koncesije. Pa tudi ostali Slovani, ki so se nahajali v večjem ali manjšem stiku z Rusi, so pogostem segali po atentatih. Tako so Bolgari pred kakimi dvajsetimi leti nastopili s sistematičnim izvajanjem atentatov po Solunu. O Srbih ni treba govoriti še posebej; tu je bilo vedno dovolj ljudi na razpolago, ki so bili pripravljeni žrtvovati življenje za oživotvorjenje narodne ideje. Tudi Poljska z Galicijo je poznala atentate, ki v Zagrebu istotako nisq bili tako nenavaden pojav. Kot vzroki so se navajale neurejene politične, pri neruskih Slovanih narodnopolitične razmere; nedvomno pa je prvovrstne važnosti posebna mentaliteta, temperamentnost in nagnenje k ekstremnosti: In ker vsega tega pri Germanih ni, vidimo, da Germani atentatov skoro ne poznajo. Švedi, Norvežani, Danci, Nizozemci, 'Angleži — keltski Irci ne štejejo semkaj — nikdar ne posegajo po orožju atentata; njih čut za legalnost za razvojnost, za red in mir in pa urejenost političnih in narodnih razmer jih vodijo na polje političnega dela. Le pri Nemcih imamo, kakor uvodoma rečemo, v nenormalni povojni dobi zaznamovati manjše število izjem, prav tako tudi med avstrijskimi Nemci. Značilno je,, da tisti Slpvani, ki smo prišli najizdatneje pod germanski vpliv, istotako ne poznamo atentatov. To smo Slovenci in Cehi. V tem oziru je naša tradicija absolutno »čista«; bržkone da Slovenci tudi svojega »prvega« atentata ne bomo dobili. No, nikomur ne bo »al zato. Ali je kdo, ki dvomi o prvem ali drugem? Ufi Ogerje o ralih kitah ils Lloyd Gdorge je 18. avgusta poročal pred angleškim parlamentom o rezultatih državne konference premierov britanskih dominionov. Ker so njegova izvajanja jako značilna za razumevanje angleške politike, jih v kratkem objavljamo. Angleški premier je dejal, da se je znova pokazalo, da je britanska država organizem,. č.cgar deli se medsebojno podpirajo.' Dominioni so ravno tako odvisni od materinske zemlje, kot ona od njih. Vse pa obvlada ena skupna misel. Britanska država je pravzaprav le iz- borno organizirana liga narodov, katera pa ima pred resnično ligo narodov to prednost, da že dolgo eksistira v praksi in da se je izkazala za življenje zmožno pod tako težkimi okolnostmi, kot jih je prinesla s seboj svetovna vojna. »Britansko državo ni mogoče definirati, kot ni mogoče definirati življenja« je rekel Lloyd George nekoliko paradoksno. In vendar je to resnica. Britanska država se ne da zatajiti v nikaki državnopravni formuli in vendar obstoji kot življenje samo. Uradno poročilo o rezultatih državne konference je bilo izdano ravnokar v modri knjigi. Iz tega poročila izhaja, kako veliko zanimanje je posvečala konferenca upeljavi in izpopolnitvi zračne prometne službe, v Angliji. K temu se še povrnemo o priliki. Lloyd George je med drugim tudi omenil bodočo razorožitveno konferenco v Washingtonu, ki se bo pečala s podobnimi če ne popolnoma istimi vprašanji kot konferenca premierov britanskega imperia. Kostatiral je pri lem, da ni nobenega nasprotja med ozko alianso z Japonsko; ki se je napram Angliji obnašala vedno lojalno, in ! dobrim prijateljstvom z združenimi dr-j žavami, s katerimi je Anglija tako i krasno sodelovala v svetovni vojski. \ Tako se bo rešilo najprej’vprašanje ti-j hega oceana med temi tremi državami, nakar se bo vprašanje razorožitve re-i šilo samo po sebi. — če le niso bila iz-j vajanja angleškega prvega ministra ' malo preveč optimistična?! Pollti&ie vesti. . * VSTOP GRŠKE V MALO ’ANTANTO. Atene, 30. avgusta. Agence Ha-vas doznava jz Bukarešte, da se ined Jugoslavijo in Romunijo vodijo porazgovori. ža vstop Grške v malo antanto. Obe državi bosta napravili potrebne korake pri grški vladi. ANTANTA BO PRIZNALA KONSTANTINA- ZA GRŠKEGA KRALJA. Atene> 30. avgusta. »Embros« doznava iz. Londona, da bodo zavezniki po predlogu Anglije brez drugega priznali kralja Konstantina, čim se konča, grško - turška vojna. Ta predlog pride v razpravi o vzhodnem vprašanju v pretres, naj-brže koncem septembra. Grško bo na tej konferenci zastopal Gunaris. NADALJEVANJE ČEŠKO-POIJSKIH POGAJANJ. Praga, 30. avg. Minister za zunanje stvari dr. Benfiš je odpotoval v Ma-rianske Lažne, kjer bo nadaljeval pogajanja s poljskim ministrom dr. Pil-zem. Nato gre dr. Beneš čez Pariz v Ženevo, kjer se udeleži sej komisije za izpremembo statuta zveze narodov in plenarnih sej zveze narodov. ROMUNIJA NI SKLENILA KONKORDAT Z VATIKANOM. Bukarešta, 30. avgusta. Poročila glede podpisa konkordata z Vatikanom se uradno demontirajo. AMERIŠKO - MADŽARSKI MIR PODPISAN. Budimpešta, 30. avgusta. Madžarsko - ameriška mirovna pogodba je bila včeraj podpisana. KONCIL ČEŠKOSLOVAŠKE CERKVE. Praga, 30. avgusta. (Izv.) Danes se je otvoril v Prikolonskicah koncil češkoslovaške cerkve na katerem se bo izvolil en škof in praški metropolit. ZAČASNA GOSPODARSKA POGODBA MED NEMČIJO IN ITALIJO. Berlin, 30. avgusta. Zunanji urad je 28. t. m. podpisal začasno pogodbo z Italijo, da se urede. In olajšajo trgovinski odnošaji med obema državama. USTANOVITEV JUGOSLOVEN- SKE AGENCIJE V CURIHU. Beograd, 30 avgusta. Minister za trgovino je odredil, da se v Cu-rihu ustanovi naša pooblaščena trgovinska agencija. Gospodarstvo. kinka ista tigoia ia i. O izvozu našega vina iz Jugoslavije smo že ponovno pisali in različno ukrepali in vnela se je v zadnjem času celo neka polemika češ, da naša vina so pač za izvoz, toda današnja valutna razlika, še bolj pa današnje visoke cene jugoslovanskih vinom, posebno v Sloveniji, onemogočajo vsak izvoz, zlasti v najbližji in za nas najaktualnejši trg, t. j. v Nemško Avstrijo in na Češko. In faktično onemogočajo zaželjeni izvoz iz Slovenije le previsoke cene; iz Banata in Hrvaške pa poleg tega še previsoki transportni stroški. Druge sosednje države, v prvi vrsti Italija in Ogrska, pridelujejo mnogo cenejša vina, imajo ugodnejše in cenejše transportne tarife, vsled česar morejo svoja vina tudi cenejše v tujino oddajati. Dokler pa bodo stali vinogradniški delavci po 60—120 K dnevno kot sedaj (vštevši dnino in priboljške, ki jih delavec zahteva) in dokler bodo cene navadnim vinom po 15—25 K in poleg tega še tako visoki železniški in carinski tarifi, ni misliti na večji izvoz, ker pride liter našega vina na Dunaju ali v Pragi okroglo 30—40 na. K dražje kot vsako drugo vino importirano. Jz Italije, Ogrske ali celo iz Grške. Polagoma se pa gotovo uredijo de- * lavne in transportne razmere tudi pri nas in dosledno seveda tudi cene vinom tako, da bo jnogoče tudi z našimi vini stopiti na svetovni vinski veletrg. Jugoslavija pridela letno okrog 5 milijonov hi ali ?00 milijonov litrov in ker ga toliko normalno sama ne porabi odnosno ga ne bo porabila, bi se letno lahko izvozilo pol do enega milijona hi v vrednosti tričbtft do 1 in pol riiilijarde K. Največji kontingent nam dajo v tem oziru Banat. Zato so pa tamošnja vina mnogo cenejša od naših v Sloveniji, to- da vsled njihove neharmoničnosti, za izvoz ne tako prikladna kot naša slovenska vina. Po dobroti in splošni harmoniji posekajo naša vina ona iz Banata znatno. Razun tega pa igra izvoz vina iz Banata začasno tudi glede prevažanja v tuje države in celo tudi do nas v Slovenijo, veliko vlogo. * Tako narastejo n. pr. transportni in drugi stroški iz Banata že samo do Ljubljane na 4—5 K pri litru. Kaj šele do Dunaja ali Prage! Vodni prevoz je sicer cenejši, a se vedno razmeroma jako visok. V Sloveniji se sicer pridela sedaj letno 300.000—600.000 hi, kar bi se lahko navsezadnje v lastni deželi konzumi-ralo, toda ker je že trgovski princip' in ker razmere tako nanesejo, da se moramo poslužiti tudi tujega izvcndežel-nega blaga, uvaža se tudi v Slovenijo banaško, hrvaško in dalmatinsko vino in s tem prenapolnjuje naš vinski trg, vsled česar mora zopet Slovenija misliti na svoj izvoz, bodisi pa proti Jugu ali Severu. Naš južni odjemalec za finejša vina bi bila Srbija, naš severni pa N. Avstrija, Češka in Poljska. Težko je pač dandanes priboriti si zanesljive, tuje večje odjemalce po ceni, t. j. ne da bi se žrtvovalo velike izdatke. Zato bo pa dokaj ugodna prilika za naše vinogradnike iz Slovenije in za tuje interesente Ljubljanski velesejem v Ljubljani, na katerem bo dana vsakemu obiskovalcu ugodna prilika na najcenejši način prepričati se o cenah in lastnostih vinskih pridelkov iz slovečih vinskih goric cele Sp. Štajerske in Dolenjske. ', , •, * Ker dospejo na ta velesejem tudi vinski interesenti iz daljnjih tujih držav, ni izključeno, da se ne bodo napravile ravno na tem semnju nove vinsko-iz-vozne vezi, ki bodo za prihodnjost vinskega trga v Sloveniji velike važnosti. — Z izvozom in uvozom blaga, kate- resibodi panog* se dviga kredit, valuta in blagostanje dotične dežele in tako z zdravo konkurenco vmerjajo tudi abnormalne cene posameznemu blagu. Preskrbeli smo, da se bodo razstavila in točila na Ljubljanskem velesetn-nju v prostornem vinskem paviljonu »G« vsakovrstna vina letnikov 1916—1920 (čez 160 vrst) in sicer po kozarčkih, da bo mogel vsakdo po zmerni ceni pokušati poljubno tam razstavljeno, vidho označeno vino, ter evenluelno skleniti s prodajalcem zaželjeno kupčijo. Upajmo, da bo že ta prvi poskus zadovoljil producente in konzumente. Fr. Gombač, Ljubljanal; IS Dunaj, 27. avgusta* Velikanske so priprave za ta semenj. Priglasilo se je veliko več raz-stavljalcev, nego jih morejo sprejeti kljub pripravam v največjem obsegu. Ni nikakega dvoma, da bo ta semenj nudil posetnikom bogato sliko avstrijske industrije in veletrgovine. «— Poleg tega bo še gledališki seme*); umetnost in kulura bosta izpolnjeval* pestro narodi.j-gospodarsko sliko. Priglašenih je čez 200.000 pošetnl« kov. Zelo dobro bosta zastopana Češkoslovaška in tudi — Jugoslavija. Je vse zaman: gospodarski interesi se ne dajo ukovati v politiške spone, To tudi ni potrebno in posebno nam Jugoslovanom ni koristno. Stoletne vezi se morejo zrušiti le tedaj, ako dobimo drugod vsaj tako dobro nadomestilo za vse, kar so nam doslej nudile avstrijske dežele. Naši praktični rojaki si mislijo: čemu bom hodil daleč po svetu za ono, kar lože, hitreje in ceneje dobim pri sosedu. —» Proti takemu praktičnemu trgovanju so zaman vsi narodnostno šovinistišjci šlogerji. — In končno še to: Švicarji, Francozi, Angleži, Amerikanci, Ni*©-, zemci, Danci, Švedi itd. so zelo prak* tični ljudje in so že davno pozabili,' kaj je bila bivša Avstrija, in se kas vsiljujejo, čemu bi mi stali ob strani, Dunaj računa, da čez 100.000 po-setnikov pusti tukaj nad 5 miljard tekom semnja, — a naročil čez 50 miljard. Sodim, da ta račun ni pretiran. Iz teh števil more vsakdo presoditi velikansko gospodarsko važnost dl**1 najskega semnja za Avstrijo sploh, G. Veleselm. Zi.straženja sejmišča. V svrho varnosti sejmišča se bo nahajala v desnem paviljonu, pri vhodu vse sejmske -dneve policijska straža, sestoječa iz 1 nadzornika In 6 straž* nlkov. Razven te straže bo poslovala na sejmišču pomnožena državna civilna straža. Poleg državnih stražnikov pa ima tudi selm-ski urad lastne varnostne organe, ki se boftft nahajali noč in dan na sejmišču. Poziv razstavlteljem »Ljubljanskega velikega vzorčnega semnja«. Ker bo v petek dne 2. septembra celo sejmišče komisijo« nelno pregledano In vsa pripravljalna delu za razstavo zaključena, so cenjeni razstavi« telji trgovci, obrtniki in industrije! naprošo-r.l, da začno takoi z opremo svojih lokalov in razstavo svojih predmetov, da ne bo t»-potrebnih zamud in neprillk. Prošnja tn poziv velja v isti meri p. t. ljubljanskim tvrdkam, ki naj ne čakajo radi reda zadnjega dne in naj čim preje začno z opremo in pripravami. Kajenje v paviljonih. Opozarjajo se vH posetniki sejmišča, tako razstavitelil, njihovi uslužbenci, kakor vsa ostala publiki, da je v posameznih paviljonih najstrožje za* branjeno kajenje. Ker je ta prepoved eminentne važnosti za varnost sejmišča In na« upoštevanje te prepovedi zvezano z občutno kaznijo, se naprošajo vsi posetniki, da aa te prepovedi striktno držijo. Poslovni čas na sejmišču. Sejmišče bb odprto od 8. ure do 18. ure. Do pol 20. moralo biti končano vse čiščenje ln b tudi razstavitelji morali do takrat zapu: paviljone. Vsi lokali bodo čez noč strogo straženl. Razstavitelji, ki razstavijo na prostem ali pred paviljonom bodo mogli pusti)! blago na svojih mestih. Vstopnina na sejmišče. »Urad Ljubija*? skega velikega semnja« ponovno opozarja cenjeno občinstvo, da bo stala vstopnica za enkratni poset sejmišča brez prekinjenja 5 dinarjev (K 20). Le permanentna vstopni'* ’ ki stane K 100 ln je zvezana za Izvenljubl; ske posetnike z raznimi drugimi ugodnos opravičuje k večkratnemu posetu sejmišč* vse dneve Ljubljanskega semnja. Reklama za veliki ljubljanski vzorčni semenj, pri ljubljanskih tvrdkah Še vedno M taka, kakor Jo važnost in velikost sejmaka prireditve zahteva. Radi tega prosimo, fta vsi trgtfvcl, ob-tnikl ln industrljci nalepijo povsod na vseh vidnih, razpoiožljvlh ma-stlii svojih lokalov male sejmske plakate, ki so Jih od propagandnega odseka prelen. Obenem Jih opozarjamo, da opremijo svoja' lokale In izložbe kar najbolj skrbno. DokUr zati morajo, da se vsi gospodarski krogi Ljubljane v največji meri zanimajo za sejna« sko prireditev. S tem bodo sami za sob« napravili najbollšo reklamo pri številnih srbskih in hrvatskih gostih ln inozemskih po» setniklh ljubljanskega semnja. boS ija 9 niča, 'Ua% strah Novo! Novo! Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8, »SP®# S wnm 4. »JUGOSLAVIJA11 1. sepTerntjra ISZT. TKJB. stfev. Dnevne vesti. — Pozor na poloinlcet Današnji številki Bvmes naročnikom priložene položnice, or Im* (tlaetmo naročnino ie v naprej, na] MiU« po položnici razliko po 10 K mesečno, ker M ie • 1. avgustom naročnina m toliko zvJSala. Posebno opozarjamo zaostale naročnike. ki dolgujejo Se za mesec avgust, nekateri celo za Jul?], da nemudoma pofflejo ziwsttsnke. ker se "m slcor H«t hre7nbzlruo us«*vi, p« p;y-m Iritrja, OfM>prjr,v’o vs$, kj telijo v Ameriki (jv. urediti ie k:*!"? denjarne nadeve, da parno pia&M& uuiaJftji protidržavne?; Leinertha. Pr! njegovimi Us. ;< g>JHJal na Dih pozarjajno p bo, da ne do h? bivšim ka; Jf#m rovarijo r P*1 4tvibl It t Antpp Tschek, J yeč let lefi«. — Sli delavca P. i m In grozil, napravili kron u j; «ft. — Podurav premož«*ia v Zed. drž. in Nemci v Trbovljah. V iio vedno več elementov, roti naši državi. Znači! -osoblto odllkpjejo pri !mili zavetje In kruh pri svojega dobrotnika. Pre-nali lz Jugoslavije zaradi arjenia strojnega In? preiskavi so našli me ' kopije pisem, katere )v !iko sumljive vsebin i tudi trboveljsko drur tja nemškim fyeguncei m da pod njenim o\cri :edu v naši državi. — ien tudi neki Avstrijec ■I bil pred leti obsojen na jJie so aretirali v Trbov Jel je propagiral komuni naj se le pazi, kaj bodo u v dveh alf treh mese-ka Ruprecht* Lichten- Serja pa jo a eHrall, ker Je na smrtni dan Uft Petra, žaljivo govoril o kralju. Pravilnik k zakon« o taksah, trošarini in pristojbinah Je Izšel v Uradnem listu .H, 104, na kar se interesente opozarjajo, t — Zn obrtnike In lndt; ;ti JJce. V Osjeku •#|e sestavila komisija za . r t nagrada za lepo Igro, ki Jo Je dobil Kramer, znaša 1000 kron, druga, ki Jo Je dobil Poljanec, 400 K. Sokolstvo. talno zborovanje za NI. Vel. kraljem Petrom I. Osvoboditeljem. Starešinstvo Ju-goslovenskega Sokolskega Ssiveza priredi v četrtek, dne 1. septembra ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma žalno zborovanje v počaščenje spomina NJ, Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja. Zborovanje J* obvezno za člane, članice, moški In ženski na-raSča) vseh ljubljanskih In okoliških sokolskih društev. Obleka civilna s sokolskim znakom. Bratska društva vabimo k oblini udeležbi. Starešinstvo Savez*. Sokolsko društvo *’ Radovljici naznanja, da Je slavnost dograditve »Sokolskega doma«, ki bi se Imela vršiti 4. septembra t. L, radi žalovanja preložena na 2. oktobra t. 1. Gledališče In glasba. Dramska sekcija »Preporoda II.« je priredila 28. avgusta 1921 v baraki »Gosposvetskega Zvona*, dramatičen večer z jako dobrim sporedom. G. režiserju moram na tem mestu čestitati, da je tako dobro iti vestno razdelil uloge, in opilil vsakega člana posebej; kakor je vsak vesten opazovalec lahko opazil, vendar pa v?lic temu vse na mestu. Nič ne de, le tako dalje, tudi na ta način se doseže marsikaj, če Je le volja in dober voditelj, kakor je to videti ravno pri sedanjemu. Maske, scenerija dobra, le žal da ni bilo primerne razsvetljave. Torej, ob tej priliki naj čestitam še enkrat gospodu režiserju, in celokupnemu igralskemu osobju, želeč še v nadalje viditi tak uspeh. * Letno gledališče. Danes v četrtek otvoritvena predstava s prvovrstnim vsporedom. Začetek ob pol 9.. uri zvečer. Prodaja vstopnic pri Aloma Comp., Kongresni trg 3, telefon 174. Zvečer od 7. ure dalje pri blagajni v hotel »Tivoli«. (Vhod samo po stopnicah. Glasbeni koncert se vrši vsako popoldne v parku hotela »Tivoli«. Vstop prost. i Ptuj. Kotjj J«> ugriznil mesarja g. Julija Wa-graudel. Ko se je le ta peljal na kolesu mimo konja v klavnico ga ogriznil, vsled česar Je g. W. padel in dobil majhne poškodbe. Hranilno knjižico banke Slavlje In v njej se nahajajajoči znesek po K 1280 Je Izgubil v Panonski’ ulici g. Ivan Gojkovič Iz Sp. Hajdina. Tatvina. Marjeti Kranic iz Bukove Je ukradel neznani tat iz skTinje znesek po K 460. Ker Je stara ženica preveč zaupala v poštenost ljudi, je šla k maši, ne da bi zaklenila hiše. Stanovanjsko oblastvo v Ptuju še sedaj ne poslu’e. — Gospodom, ki Imajo udobna stanovanja po 6 sOb in še več, se ne mudi. Trpljenja revežev, ki so po raznih luknjali in brez stanovanja, ne vidijo. — Mesto da bi se pripravili ti nesrečneži za zmo vsaj najpotrebnejše sedaj, morajo čakati na rešitev prošenj, ki ležijo že mesece na okrajnem glavarstvu. — Bode dobil pač pri prihodnji reviziji E. vodja dr. Pirkmaler, eno pohvalo vcč» tudi za »vzorno« urado-vanje stanovanjskega oblastval Maribor. Razstava. Mlada, že1 Izza lanske umetnostne razstave v Mariboru znana umetnika Stiplovšek in Vidmar stopata sedaj sama s svojmi deli pred javnost. V nedeljo 4. t m. se otvorl namreč v gorenjih prostorih gledališkega poslopja II. umetnostna razstava, ki obsega le njuna dela, skupno okrog 40 po Številu. Razstava, za katero vlada že sedaj splošiH) zanimanje, bo oflcllelno otvorjena v nednljo ob 10. uri dop. In bo potem' do vštevši 24. septembra dnevno od 10. do 13. In od lv do 17, ure odprta. Seja Mariborskega zdravstvenega društva se vi ši v petek 2. septembra 1.1. ob 6. pop. v ko.odvorskl restavraciji na Pragerskem h kat.nl so tudi vsi zdravniki neodbor-nlkl vljudno vabljeni. Pometanje. Daslravno se Maribor po svoji zunanjosti s polaganjem ln popravljanjem pločnika lepša, je vendar vse Kraje vredno, s kako brezbrižnostjo opravljajo mestni pometači svoj prašni posel. Celi oblaki prahu se dvigajo, kjer nastopajo tl organi javne snage, ki se s svojim delom uprav rogajo vsem zdravstvenim predpisom m ozirom. Poživljamo merodajne člnitelje, naj ze napravijo konec tem nepotrebnim ogabno* stlm. — Šport in turistika. Športni klub »Primorje« poživlja vse dame in gospode, ki se nameravajo udeležiti v Športnem tednu lahkoatletlčnega ini-tingh oziroma plavalne tekme, da sfe takoj pismeno javijo na naslov: Vladimir Saksida, Ljubljana, Konjušna ulica 12, I. nadstr. tl. Turneja težko atletske sekcije H. S. K. Croatie iz Zagreba, pod vodstvom učitelja težke atletike D. J. F. Filipoviča, učenika popularnega ruskega profesorja težke atletike S. S. Sebedjeva (Djadja Vanja) bo nastopila s svojimi člani ter nekaterimi člani dunalsklh klubov. K tekmovanju se lahko prijavijo vsi gospodje, ki goje amaterski težko atletiko, pri Impresariju turneje g. Smetišku v pisarni »Športne zveze«. Narodni dom vsaki večer od 6. do 7. ure ali g. ar-bltoru dr. F. Filipoviču, ki jih bo pri tekmovanju v borenju razdelil v spadajoče kategorije. Istotako se naprošajo gospodje, ki goje težko atletiko in žele sodelovati v vodstvu, da se prijavilo istotam. Zvezdna kolesarska dirka v Celje se Je vršila minulo nedeljo. Udeležili so se Je razni kolesarski klubi, tako te Ljubljane, SoStanja, Ježice, Maribora, Ormoža, Križevcev, Nove-gamesta, Zagreba Itd. Cilj kolesarjev od ljubljanske strani je bil pri »Kroni«, od mariborske pri »Branlboru«, zagrebške pri Radeju na Bregu. Po skupnem obedu, ki se le vršil pri hotelu »Balkan«, so imeli kolesarji Istotam zborovanje. Popoldne po zborovanju J« bil skupni telet na Teharle, odkoder Je ljubljanski klub »Iltrija« priredil štafetno dirko Tehar}*—Oaberje—TeharJe. <- .Zjutraj Je imel klub slov. kolesarjev » Celju klubovo prvenstveno dirko na 10 km (Zaloc) a povratkom. Porota. Boljševiki na Babni gorict. V noči 13. februarja 1. 1919 okoli polenajste ure so se priplazili k hiši posestnice Franč. Krivčeve na Babni gorici nočni gostje, visoko zakritih obrazov In se postavili pred vrata In okno. Eden izmed njih potrka na okno In zahteva, da se mu odpre. 2ena Krivčeva, ki je bila sama s -7 letno deklico ln 14 letnim dečkom, je šla že spat ln se ni hotela takol oglasiti. Ko pa je uvidela, da Je Stvar nevarna, Je šja k oknu In rekla, da ne more odpreti, ker Je odšel njen mot v Ljubljano, ln izpod okna se oglasi glas: »Ni res, ml dobro vemo, da je tvol mož v Ameriki. Ako nam ne odpreš, bomo odprli sami ln gorle vaqn, če pridemo s silo notrll« Obenem se Je čul žvenket bajonetov in udarcev pred Vratmi. Zajokala Je deca, zapiskala le zena In v strahu odprla vežna vrata. Vstopili so štirje zakrinkani možje V vojaški -obleki. Sedli so za mizo. -* »lesti na mlzol« Zena prinese svinjsko glavo, klobase In kruh. Ko so se nočni gostje najedli, zapallll so si cigarete In kmalu nato vstane eden in pravi: »Sedaj pa denar sem!« Žena tarna, da nima. »Kje so dolarji te Amerike?« »Jih nimam!« »Ce ne dai, pobijemo vse!« Nato se Je družba razšla po hiti in vpričo žene so začeli Iskati denar. Naropali so 440 kron denarja, moško obleko, žensko uro, verižico, poročni prstan, kg masla, 4 klobase ln ene podplate. Nabasali so to v nahrbtnike. Med tem pride peti razbojnik, ki je čakal zunaj in ko jim Javi, da nekdo prl-so odšli roparji v temno noč. — Roparji Mlakar, vojaki Anžlč, Rode In Heine so bili zaradi ropa obsojeni že pri zadnji porotni obravnavi na več kot triletno Ječo. —- Peti sokrivec Josip Guzelj, železniški uslužbenec, takrat vojaški pisar, pa sedi danes pred poroto. Poleg tega ropa Je obtožen Guzelj še tatvine, poneverbe In goljufije. Ukradel In prodal je namreč vojaški plašč, poneveril Je od čete poverjen vojaški denar s tem, da je prikrival na vojake došle poštne nakaznice, ponarejal podpise ln dvigal denar na glavni pošti v Ljubljani. — Obtoženec Josip Ouzelj, ki napravi na videz jako dober vtis, prizna, kar Je storil pri vojakih, glede ropa pa se na Jako zvit način opravičuje, kot bi bil samo neprostovoljen soudeleženec, ki je celo dejanje obsojal in ki Je tovariše še celo svaril. Toda priče, ki so bile zaslišane že pri prvi obravnavi ln današnja navajanla razprše sliko nedolžnosti ln ga pokažejo v luči, če že ne za voditelja, vendar pa za težkega sokrivca. Senat Je stavil porotnikom 7 vprašanj ln sicer radi soudeležbe ropa In 6 radi raznih tatvin, goljufij In poneverb. Porotniki so vsa vprašanja potrdili In le bil OuzetJ obsojen z ozirom na vse olajševalne okoi-ščine na 3 leta težke Ječe. ^ Poslano* Gospodu Francu Korenjaku, veleposestniku, Inženirju, veletrgovcu z vinom ta vpokojenemu učitelju pri Sv. Barbari v Halozah. > Nedostojno za mene kot Jugosloven« skega učitelja bi bilo, da se prepiram z Vašo osebo radi »Poslanega* v 200. ,te-vllki Jugoslavije. . , Šolske oblasti so za mene merodame In te me poznajo. . Ptujska sodnija, koH Je Ime »Korenjak« že Itak predobro znano, Vam bo dala priložnost, da sl olajšate srce. Da so Vas tebacnill Iz učiteljske službe radi prevelik«* značajnostl, vestnosti in drugih Vaših lastnosti, tri moja krivda. Toliko v Informacijo Javnosti Sv. Barbara v Halozah, 27. sept. 1921. Feliks Orogi stalni učitelj br„ st mesta. KRTAČE za obleko in likanje, rlbarlce brez in z korenino, zobne, mazalke, konjske, omela, motvoz (špaga) čevljarsko prejo priporoča veletrgovina Osvald Dobelc, Ljubljana. Sv Jakoba trg 9. 1S16 TRŽAŠKI BlCEVNIKI is prave koprive ln razni biči vedno na zalog. Osvald Dobelc, veletrgovina, LjubUana Sv. Jakoba trg. 9. 1810 6 OKENJ ST ARIH, VRATA z (Rollkasten) ta avna vrata. Ogled-i se v Metelkovi ul. št. 19. 1807 POSESTVO 60 oralov veliko z vsemi potrebnimi c<- ■ spodarsklml poslopji in delnim Inventar -r in živino vred za ceno 60.000 dinarjev. Iz jasnila dale Jakob Gradišnik vlg. Skon i Sv. Duh nad Selnici ob Dravi, železni postala St Lovrenc na Pohorju. ' RABLJENE FOTO PLOŠ' Ponudbe pod »Foto« poštno ležeče i-' 1807 rodovit vr:oQr ‘.d na krasni lesti, eno uro od trga Ornje Ra« gone z letošnjo lepo bratvo vred 2e1o p ceni na prodaj. K temu pripada enonadstropna gospodska hiša, s kompletno stiskalnico, velika klet In zidano viničarsko poslopje, ter ca. 3 orale njiv. 7 orale gozda 3 orale sadonosnika. Vprašati je pri posestniku Franc Korošec v Oornji Radgoni. 1802 GOSTILNA dobro vpeljana na zelo nrometrem kralb v bližini Ljubljane se odda pod jakj ugodnimi pogoji dobremu gostlničarju ali družini brez otrck. Prednost imajo dotičnl ki imajo stanovanje obstoječe Iz dveh sob ln kuhinje v mestu v svrho zameriave. Več se poizve vsaki dan od 6.—8. ur zveče Glincah 213. 1792 ČEBULO razpošllla na drobno ta debelo pod najugodnejšim pogoif. Cena dnevna, "agoršek Tone, trgovec, Dornava, p. MoSkanjcL 179? Službe s IZVE2BAN ORGANIST išče službo, po možnosti s stanovanjem in pritiklinami. Je v svoji stroki docela Izvež-ban ter obenem dober pevo- ln zborovodja. Cenj. ponudbe na naslov Št. Slmen, or*. Bučkovci p. Mala Nedella pri Ljutomeru. VEC MIZARJEV sprejme tvrdka Mat Perko, splošno mizarstvo, Zgornja Slška, Celovška cesta 121. 1811 PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-URADNIK Išče službo kot skladiščnik, sluga, vratar, oskrbnik ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe prosim pod št 1808 na upravo lista. ABSOLVENT MAHROVE TRGOVSKE SOLE t večletno prakso Išče primerne službe, ▼ kakem večjem kraju Jugoslavije, enventu-elno gre tudi na deželo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na J. R. 100 poštno ležeča, Litija. 1796 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO v sredini večjega mesta na Stalersk«m> Cenjene ponudbe pod »stroj« na uprava 1797 NEOZENJENEOA, SPRETNEGA' KLEPARJA išče kurilnica Južne železnice. Biti mora V krovstvu strokovnjak. Javiti sc pri v0"**?01 lužne kurilnic* *790 » Za vsebino pod tem naslovom u ed-ništvo ne odgovarja. Proda se: ■ NOGAVICE ženske Ib tnoike, kvačkanec, suk,: »Moderc« Itd Je dobiti najceneje ? v/čicc/-JUubljsm, Sy. Jakc- ------------ -ML- Razno: VIŠJI ŠTABNI ČASTNIK domačih »če primerno mesečno sobo. Po* nudbe na agenturo Hinko Levar Ljubljana. 1814 ; REZANJE DRV t motorno žago ter dobavo drv vsako množino dostavlleno na dom priporoča Lud. Ileršlč, Ahaclleva cesta 10, tramvajska post. Sv. Petra cerkev. 1812 ANDREJ GABRŠČEK, LASTNIK »GORIŠKE TIC*' ‘JRNF« ITD. Iz Gorice zdaj na Dunaju, Sef »Jugoslovan* ske blagovne pošlovnlce« d. z o. z. I. Blu-menstockgasse 5. I. nadstropje se priporoča rojakom za vsako kupčljsko potrebo, bančno transakcijo itd. na Dunaju. Veliko rojakov se obrača nanj, ali največ za zasebne usluge' posredovanje za/vse mogoče slučaje — ali mnogi rojaki bi storili sebi in njemu dobro, ko bi mu zaupali tudi trgovske posle pri prodaji ali nakupu. Kdotkoll torej hoče te prodati v Avstrijo, na Češko In Poljsko, v Nemčijo Itd., obrnite se nanj s točno ponodbo; istotako, ako hočete v Avstrlli kaj kupiti bodisi za hišo ali za trgovino. Za one, ki ga poiščejo na zasebnem stanovanju, naznanja, da se preseli s 1. oktobrom z predmestja v I. okraj, Jakober-gasse 4.1. nadstropje, telefon št. 9350 (pole? Stuben-Ringe). Tekom vzorčnega sejma se priporoča sestanke v Jugoslovanskem hotelu Holzwarth, Marlahlelfstrasse 156. eno tramvajsko postojanko nad Gurtlom. kjer Je brana Izborna ln so cene zmerne. 180* CVETLIČNE DEKORACIJE paviljonov »Ljubljanskega semnja« sprejema ln Izvršuje v vsakem obsegu Anton re-rant, umetni ta trgovski vrtnar, Ljubljana. Ambrožev teg 3. 1790 ZAMENJAM STANOVANJE obstoječe lz 2 sob In 1 kuhinje v Celju za temu odgovarjajoče v Ljubljani. Več se poizve pri, Antonu Knezu, tiskarna Hrovatin, Wottova nL, Ljubljana. Zenitne ponudbe: ŽENITNA PONUDBA. Gospodična trgovsko naobražna, prlkupl)IvC zunanjosti, vitke srednje postave, želi znanja z bolšim gospodom. Ima vso opraVo m 200.000 gotovino. Ponudbe na upravo Jug°' slavlje pod »Sorodna duša«. ŽENITNA PONUDBA. Ml*d trgovec na deželi se želi seznanili v svrho takojšnje ženltvo z cospico, ki ie t^ovka. Starost: 19—?« let. 1 rcn?f?7‘ e vr.aj 150.000 K. Resne ponndbe s ‘ raj blagovolijo vposlatl pod »^esel^e1‘Rns jUjfc^Jj»gosl._ (Tajnost zajamčeua.) ^ Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Ali naj nadaljujem?« je smeh* ljaje povzel Nostradamus. »Naj li povem, da je bil Ignacio de Loyola paže kralja Ferdinanda V., da je bil pri oblegi nekega . mesta poveljnik stotnije in je tam dobil na nogi rano, od katere šepa še zdaj, in da se je nato posvetil čcščenju Jezusovemu!« »Vade retro! Vade retro!« je zastokal Loyola križaje se. »Ali naj povem,« je nadaljeval Nostradamus, »da je po svojem vstopu v svečciiištvo ustanovil novo družbo In je n nogo pretrpel, preden le vsilil papežem in kraljem ta verski red, ki je zdaj razširjen po vsem svetu?. Naj li docun, da je hotel Ignacio de Loyola, čute ': bližino smrti, še enkrat videti Fr; ijo in dati Katarini de Medicis, s- ji najboljši učenki, poslednja navc ;k>, ter je pri tej priliki stopil v mojo hišo, da me opsuje 1 sleparjem?« Loyola se je obrnil h Katarini. »Pojdiva, ;:ospa!« je vzkliknil. »Svarim vas; blagor vaše duše je & nevarnosti!« »Magarl!« je zamrmrala kraljica. »Vedeti hočem!« »Niti hipa ne ostanem več v tej peklenski hiši!« »Pa pojdite, častiti oče,« je de-jala Katarina s trdim poi Jarkom. »Dajte, da vam pokalni pot, gospod,« je resnobno velel Nostradamus. In spremil je Loyolo do enih iz-, temed dvanajstorice slonovinastih ;vrat ter mu jih odprl, rekoč: »Zbogom, gospod, do svidenja.« »Nikoli! Kvečjemu, če boš stal ti i»a grmadi, meni pa bo dodeljeno, da tl podelim nebeško tolažbo našega Gospoda Jezusa.« Nostradamus je prijel Loyolo za itoko in se sklonil k njemu. Strašno ga je bilo videti v tej minuti. Glas mu je postal krut, presekan in tre- pečoč. »Vidiva se!« je povzel. »Zakaj neizogibno je, da trpiš kazen za strašno nesrečo, ki jo je napravila tvoja zloba in nevednost v življenju nedolžnega človeka. Spomni se, Loyola! Spomni se Tournonal« To rekši se je obrnil Nostradamus k malemu starčku, ki je stal v bližini ter porogljivo krivil obraz. »Djinno,« je velel, »spremi tega človeka in izkaži mu sleherno Čast: moj je!« Loyola je omahnil ob zvoku tega glasu. Kar sklonil se je pred viharjem sovraštva, ki je bruhnil vanj. Ko ; se Je vzravnal, ni več videl drobnega starčka, ki mu je bil smehljaje kazal pot. IV. Mag'ški krog. »Oospa,« je dejal Ncsu u.us, ko se je vrnil in sedel spet Katarini' nasproti, »zdi se, da mi ni treba povedati, kdo ste. Brez skrbi lehko snamete krinko in odgrnete kapuco. Tudi brez moje vede bi mi razodel vaš žlahtni nastop, da mi je čast govoriti s presvetlo kraljico te dežele.« Njegov glas je bil prijazen, besede spoštljive. Katarina je nehala trepetati. Zaupanje je prodiralo vanjo z blago, neodpljlvo močjo. Ubogala je Nostradama in snela krinko. Izpre-govoriti se vendar ni upala. »Vprašanja, ki mi jih mislite zadati, so strašna«, je povzel Nostradamus. »Zato je potreba, gospa, da mi natanko razložite vse okolnosti, ki se gibljete v njih. Čim bolje vas bom poznal, tem jasnejši in zanesljivejši bodo moji odgovori.« , Katarina je zbrala svoje misli. Njeno lice je izgubilo Izraz boječe radovednosti, ki ga je imelo vse dotlej, in je razodevalo le še neizprosno odločnost. »Naj bo!« je dejala naposled. »Biti hočem odkritosrčna s silami, ki jih zastopate, ker želim, da bi bile tudi one odkritosrčne z menoj. Toda — mati sem! Nostradamus, poslušaj me in umej me z razumom svoje preroške duše. Prišla sem, da bi govorila s teboj; predvsem pa hočem spoznati šrečno ali nesrečno bodočnost svojega sina!...« »Vašega sina?« Je mirno vprašal Nostradamus. »Mislil sem, da ima francoski kralj že štiri moške potomce,« Magijčev plameneči pogled je prodiral v najskrivnejšo globino kraljičinih misli. »Rekla sem: bodočnost svojega sina,« Je ponovila.Katarina nekam vznešeno. »Vsa duša mi gori od Ure* penejnja, da bi spoznala njegovo usodo. Ma?, čarodej ali demon, karkoli sl, pferpkuj še to uro, tu, pred jr enoj, bedc^nost mrjega ljubljenega Iien- f'*- Nostradamus je potegnil iz nedrij list papirja in pisalo ter ga pomolil kraljici. »Gos^a,« ie velel, »izvolite zapisati v kratkih in jasnih besedah vprašanje, ki fra hočete zadati usodi.« Katarina je vzela pisalo in začrtala z vročično roko besede: ■»Vgeni srečno ali nesrečno bodočnost mojega ljubljenega sina Henrija.« Nostradamus je vzel pisanje in ga mirno pcgleda! d očim ga je motrila Katarina od minute do minute s hujšo nestrpnostjo. »Gospa kraljica,« je izpregovoril Nostradamus čez nekai’ časa, »to kar ste zapisali, je le dozdevni zvok, je le materijalna beseda. Ta stavek, ki razodeva navadnim očem 'samo ne-pokoj dobre matere, vsebuje vendarle še drugi smisel, ki Je pravi; razmotati ga hočem tu pred vami. Zakaj čujte in znajte, da najde tudi najvsakdanje vprašanje svoj magiški odgovor in ima tudi najnavadnejša * beseda svojo preroško metatezo...« Katarina ga je poslušala z željno gorečnostjo izpreobrnjencev, ki se oklepljejo nove vere. Besede, ki so padale z magovih ustnic, so se za-črtavale z neizbrisnimi črkami v njeno dušo. Nostradamus pa je povzel: »To vprašanje, gospa, šteje (v francoščini, kakor 2a je bila zapisala Katarina) petinštirideset črk. Zapisati hočem te črke in jih razvrstiti v krogu, Zaznamujem jih po vrsti s številkam od 1 do 45. Tako Je zdaj sleherna črka v tem magiškem krogu spojena s svojim številom, kakor je sleherno število navezano na svojo skrivnost...« Pokapal je Katarini risbo, ki jo Je napravil med to razlago. Katarina je vzdrhtela. Čutila je, da se ji priliižuje Skrivnost . . . Nostradarnovo obličje je bilo polno jasnosti. Položil je svojo čudno risbo pred njo. Hkratu pa je porinil Kata-j rini drug pergament, rekoč: »Pišite, gospa. Te črke, ki blodim po njih z očmi, ne da bi iskal pomena, se morajo združiti same od sebe v nove besede, ki bodo tvorile v svoji celoti odgovor vašemu vprašanju. In ta odgovor, gospa, bo štel točno petinštirideset črk, ki bodo natanko tiste, kakor ste jih rabili v svo-j jem vprašanju. Ah, glejte! Že vidim, I I kako se tvori beseda... ne beseda, ! nego cel kos stavka... pišite: Jtoda menihovo jeklo'...« Pero je vztrepetalo v Katarinini roki; a vendar je zapisala: »Toda menihovo jeklo...« »Že se pojavljajo druge besede,« je nadaljeval Nostradamus s čudnim, nekako oddaljenim glasom. »Brez zvezi so še ... a kdo ve ... pišite, gospa, pišite..., njegovo življenje zadene ob... počasen... prazen...« Z razpaljeno dušo in ledenečimi žilami je pisala Katarina, kakor ji je narekoval: »Njegovo življenje zadene ob.,, počasen... prazen * »Herod!« je povzel Nostradamus jedva sopeč. »Herod ,« je zapisala Medi' cejka. Z naglim 'pogledom se je uzrki v Nostradama. Videla ga je sklon;ijc-ga nad magiško risbo. Njegov < z je bil skrivljen, po čelu s« tny jo <• ral znoj. »Se ena beseda! Še dtinl* je -sja* mrmral tisti hip. - Oh, gospa, asih}?;: !.;besedica, toda \clil ega pou:cnal • ri i neznatne črke, ki pa pomenijo slovo, ! moč, veličanstvo ... takšna ?c bese Ja, ki jo čitam! Pišite, gospa, • išite! J(falj,.(francosko: roj) Vzklik besnega veselja se je izvil Katarininim ustnicam in s krepke, oblastno roko je zapisala; »Kralj!...« Nostradamus je zdaj vzel ; i. .. >» men z narekovanimi besedami ter j ij je naglo prečital: »Toda jeklo menihovo.,. njegovo življenje zadene ob... počasen... prazen ... Herod ... kralj.« »Samo ena beseda mi je nejasna,« je dejal. »Herod! Zakaj Herod? Te* ga ne razumem. S to izjemo pa «• razodeva v stavku, ki ste ga napisali v obliki vprašanja, vsa usoda vašega sina Henrija, kakor se razodeva svetlo solnce na vedrem nebu. Poslušajte, gospa, odgovor Skrivnosti; jasni in točni odgovor, ki je ves za-popaden v vašem vprašanju,. In Nostradamus je Izrekel sk>* vesno: »Počasen, prazen kralj, Herod. Toda njegovo življenje zadene ob menihovo jeklo.«* * Znano je. da je Henri postal kralj s Imenom Henri III.; istotako, da je bil počasen In prazen, t. j. malo goreč v vladarskih poslih, ia da je dobil od sodobnikov ori-lmek ,Herod’. Vemo tudi, da je končal nje* govo življenje no2 meniha Clžmenta, (Dalje prihodnjič.) Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. iVatančneje v upravi lista.. Prodaja obleke, kožuhov, usnjatega potnega kovčega, moškega perila, zlate moške ure, dveh zlatih verižic, zlatih prstanov, med temi enega s krasnim briljantom, se vrši dne 9. septembra 1921 ob 9. uri dopoldne na Sv. Petra nasipu štev. 53. Veš slaščičarjev in lectarjev se sprejme pri tvrdki JOSIP RAJŠTER, ŠoStanj. pli « m * k i in stekleni (glas) papir, stročnice, otročje seeaUce, žimnate in usnjate vezalke, glavnike, čistilo (krama) ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče ter rasno galanreriio nudi po nainižiih cenah veletigovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg štev. 9. 11 N Novo! Novol Moji zapiski z Dunaja Spisal: Emil Stefanovič Novo! Cena Z in v>d. Novo! za fino perilo se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmejo, »Triglav" \iMm\m perila, PoljamM nasip II Otvoritveno naznanilo. Sl. p. t. občinstvu vliudva r. vivanjavi, da sem otvoril pod tvrdko: Oblačilna A. Kunc Ljubljana, Gosposka ulica št. 7. velo kcnfehcijshn tanin « moškimi in deškimi oblačili. Ker imam v zalogi izključno le lastne ia j*, j, jamči moje ime in solidnost blaga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem poslužiti tudi z izvanredno nizkimi cenami. V zalogi imam lepe in dobre obleke iz volnenega blaga za moške od K 900: naprej. Obleke iz pristnega angleškega blaga K 2000. Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in cen mojega blaga! Z velespoštovanem A. Kunc. Tom konzerv ia mesni! industrije nn Mniki naznanja otvoritev tovarniškega obrata. Izdelujejo vse vrste mesnih konzerv, vse vrste prekajenega A, vse vrste klobas, masti, juhine kocke in drugi izdelki. Tovarna izvaža nadalje-sveže meso, živino in prašiče. imeli ij Telefon: Vrhnika št. 10. Ljubljana St. 7. ' Pianu Ljubljano ..imp" Hrčkov trg ID- Urhnika g tovarni. Krasna vila v Mariboru. T najboljšem stanju, na najlepšem delu mestnega parka, 8 mlatit od središča mesta, enonadstropna, v vseh sohah parketna tla, 1 stanovanje se lahko taKoJ zasede, ji $ sohami, predsobo, kuhinjo, kopalno sobo s plinovo kurjavo, soho za posle, balkonom ter drugimi pritiklinami, velik vrt z ▼odomttl ter sadnim drevjem, hlevi za kokoši, (zidani in z opeko kriti), vrt th sočivje in cvetličnjak teko! naprodal. Dopisi pod »Seiieaer Gelegenheltskairi« na g, direktorja Schwarz, Internacionalna časopisna pisarna, Zagreb, Iliča 21. Nadmiinar za k valjčnem mlinu 2 do 3 in pol vagonskim dnevnim mletjem se za takoj išče. Izvežbane moči, ki imajo večletno prakso naj vpošljejo svoje oferte z navedbo dosedanjega službovanja, starosti, družinskimi razmerami in zahtevkom plače na Honigov valčni parni mlin. Havas & Forgacs, Topola, Bačka. Razpošiljalna LJUBLJANA, Dvorni trs 3. Špecijalna zaloga angleškega sukna, dežnih plaščev in vseh krojaških potrebščin. Promenadne, modne in športne obleke, površniki, raglani itd. itd. Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu po najnovejših krojih. Solidne cene! Soliden izdelek! Zunanja naročilo se izvršujejo točno po postnem povzetju! Zahtevajte vzorce. lazstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 3. do IZ. sep-m (paviljon H št. m) Za vse dokaze Iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nadvse ljubljene hčerke in sestrice • Dragice izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem darova-teljem krasnega cvetja In vsem, ‘ki so spremili drago pokojnico tako številno na njeni zadnji poti, ter za vsa mnogobrojno dospela pismena in osebno izražena sožalja, da se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Vsem naša najprisrčnejša zahvala. V LJUBLJANI, dne'30. avgusta 1921. Globoko žalujoča rodbina Milko Jesih. Park Hotel Tivoli. Prvovrstna restavracija, ižboma domača in inozemska vina. Se priporoča / Vek. Dolničar, hotelir. IPALMEI Krasne palme $$poročam v svrho dekoracij prostorov ;na Ljubljanskem velikem 1 r šemnju. Siktor Horstha. Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Magistra ali asistenta sprejme takoj: DARIJI POMAGAJ". Celje. Veliki semeni se Od 3. do 12. septembra. evine Srbov, Hrvatov in Slovencev 7°|0 državno investicijsko posojilo 1.19Z1 v iznosu Din. 5O0,D00yQDO Minister financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27.|Vl. 1921 Dšt 7941 vzakonjene s članom 130 Ustave pozivlje na vpis Din. 500,000.000. To posuj, io je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobrobitja kakor: popravilo, izvršitev in razširjanje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10 000 v 50Q00 serijah po 100 Številk, obresti so 7°|0 na leto ter se izplačujejo dekur-zivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. , Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljerh obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajb 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju, ;> Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila, so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebijivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonitih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastmi?, rkn/nih, srez- ih in občinskih) kakor iudi vseh k V h pristojb v kraljevini. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenim, pogoji (za vsakih 100. Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini Kraljevine Srbov, ttyatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Minister financ: Dr. Kosta Kumanudi, i. r. , meseca julija 1921. v. •' '• ■ *■’’ Odgovorni uradnik: Dominik Cobifl- dnsvnika »Jugoslavija^ Tiska .Zvem tiskarna* v Ljubljani