PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 137 (12.769)
Trst, četrtek, 11. junija 198
O'
1
?=
Š
rc
i-i
s c
i‘i ir
s s
O
r c c s
D
j-i
•-
m
§
rH
S
; S z u
!—5 hi:
Z
5
559
je)
23
-vi
SN
3>-
O
Ob predvideni odsotnosti obvezujočih in konkretnih sklepov
Konec beneškega vrha najbogatejših v znamenju vse večjega sodelovanja
Poleg gospodarskih in zunanjepolitičnih dokumentov sprejeli skupno strategijo hoja proti aidsu in mamilom
BENETKE — V popoldanskih urah je bilo v Benetkah že vsega konec. Italijanski ministrski predsednik Aminto-re Fanfani je prebral končni dokument 13. gospodarskega vrha najbolj razvitih držav, nakar je pospremil goste na letališče in beneški vrh je že »preteklost«. Danes je na vrsti novo zasedanje v Reykjaviku.
Ob zaključku beneškega vrha pa so predstavniki vseh prisotnih delegacij izrazili svoje zadovoljstvo nad uspehom vrha samega. Priznanje je šlo dokumentom, ki jih je sedmerica sprejela v treh dneh zasedanj, predvsem pa skupni sliki utrjene sedmerice, ki jasno izhaja iz 13. vrhunskega srečanja. Vse resolucije, dokumenti in uradna sporočila so vnesla nove osnove za mednarodna sodelovanja. Beneški vrh naj bi torej predstavil predvsem pomembni kohezijski trenutek, ki bi moral omogočiti vsem državam sedmerice boljše razvojne pogoje, obenem pa pomagati državam v razvoju oz. najrevnejšim državam Srednje in Južne Afrike, da izboljšajo svoje gospodarsko stanje.
Kamen spotike gospodarskega vrha naj bi bile prav države, ki so najbolj
potrebne, in zaradi svojih dolgov tudi odvisne od sedmerice in drugih industrijsko razvitih držav. Predsinočnjim so se »šerpe« finančnih ministrov zaprle v eno izmed tolikih dvoran njim na razpolago in so do 5. ure zjutraj sestavile končni gospodarski dokument, ki ga je nato prebral predsednik Fanfani. Dokument sestavlja dvanajst tipkanih strani, razdeljenih na 35 paragrafov, ki zaobjemajo tri velika gospodarska poglavja: vprašanje makroekonomije, trgovina in kmetijstvo, mednarodni dol-govi.
Takoj je bilo vsem na dlani, da sta od večernega osnutka dokumenta finančnih ministrov izpadla italijanski predlog po trikratnem povečanju posojil državam v razvoju ter predlog o uvedbi »popustov« na interesih najrevnejšim. Tako je med številnimi točkami gospodarskega dokumenta najbrž najpomebnejša deveta, ki zadeva uvedbo svojevrstnega ekonomskega termometra, gospodarskih indeksov, s katerim bo mogoče meriti temperaturo mednarodnega gospodarstva. Ter-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
J- i	' r’*
Predsednik vlade Fanfani (desno) med branjem sklepnega dokumenta beneškega vrha.	(Telefoto AP)
(A
rO
Voli!
o
o
$
o
v
socialistov
MADRID — Po prvih projekcijah, ki jih je izvedla zasebna radijska postaja Cadena Ser na 100.000 Špancev, ki so ravnokar zapuščali volišča, naj bi socialisti izgubili del svojih volivcev. Včeraj so Španci obnovili občinske in pokrajinske svete ter prvič izvolili vseh svojih 60 predstavnikov v evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Socialisti naj bi s tem volilnim porazom večji je bil v odnosu na upravne volitve iz leta 1983, manjši pa glede na politične volitve iz prejšnjega leta — izgubili absolutno prednost v večjih španskih mestih kot Madrid, Sevilla, Valencia, Zaragoza in Valladolid, ohranili pa so jo v Barceloni in La Coruni.
Izgube socialistov naj bi po teh projekcijah prejeli španski komunisti, ki so nastopili skupaj z drugimi avtonomističnimi gibanji, nekoliko manj pa Demokratski in socialni center bivšega premiera Adolfa Suareza. Po istih projekcijah so tudi španske desničarske sile doživele na včerajšnjih volitvah pekoč poraz, ti glasovi pa naj bi prešli konzervativnim lokalnim nacionalističnim strankam.
Pomemben volilni uspeh pa je zabeležila tudi stranka Herri' Ba-tasuna, politično krilo baskovske separatistične organizacije ETA, ki se ni le uveljavila v baskovskih deželah, ampak tudi izven teh.
Danes in jutri se v Reykjaviku sestanejo zunanji ministri NATO
Zahodni zavezniki bodo dokončno
sprejeli dvojno ničelno opcijo
REVKJAVIK - Zunanji ministri članic NATO bodo danes in jutri v Reykjaviku izdelali dokončni odgovor na zadnji razorožitveni predlog sovjetskega voditelja Gorbačova. Ta predlog predvideva odstranitev jedrskih raket srednjega in kratkega dometa iz Evrope. Po treh mesecih posvetovanj bodo tokrat zahodni zavezniki sprejeli tako imenovano dvojno ničelno opcijo in bodo s tem naredili pomemben korak na poti denuklearizacije Evrope.
Zelo verjetno pa bo NATO po pozitivnem odgovoru na sovjetski predlog prijela »razorožitvene« vajeti v svoje roke s tem, da bo izdelala novo pobudo o omejevanju jedrskega oboroževanja. To domnevo potrjuje tudi včerajšnja izjava ameriškega zunanjega ministra Shultza, ki je v Benetkah izjavil, da bo sporazum o evroraketah med ZDA in SZ sklenjen že letos v Ženevi. To pa naj bi bila po Shultzovem mnenju le prva poteza, temu sporazumu naj bi namreč sledili tudi dogovori o strateških raketah, kemičnem in konvencionalnem orožju, kar bi vse pripomoglo k omejevanju strahovitega potenciala svetovnega vojaškega arzenala.
Nacionalizem zastruplja volilno kampanjo na Južnem Tirolskem
NA 3. STRANI
Mučno iskanje enotnosti med zahodnimi zavezniki je trajalo toliko časa predvsem zaradi skeptičnosti vlade iz Bonna, ki se je zbala, da bi odstranitev jedrskega orožja z njenega ozemlja močno omejila možnost vojaškega odgovora na morebiten napad vojaških enot varšavskega pakta. Stališče NATO bo zato skoraj na las podobno odgovoru zahodnonemške vlade. Zunanji ministri NATO bodo zato podprli popolno odstranitev zahodnih raket Pershing 2 in Cruise ter sovjetskih SS—20 iz Evrope in bodo predlagali, da bi jih uničili prav vse in ne bi torej velesili ohranili vsaka po 100 jedrskih konic izven Evrope. Strinjali se bodo obenem tudi z uničenjem raket kratkega dometa ob pogoju, da bodo Zahodni Nemci lahko ohranili na svojem ozemlju rakete Pershing 1—A, ki imajo domet do 750 kilometrov in na katere se z lahkoto namesti ameriške jedrske konice. Rakete Pershing 1—A so namreč zahodnonemška lastnin je to stališče v skladu z dejstvom, da se na pogajanjih v Ženevi razpravlja izključno o jedrskem orožju v lasti obeh velesil.
Stališče med članicami NATO glede novih pogajanj o konvencionalnem orožju pa je še vedno zelo različno. Najbolj so si navzkriž Američani in Francozi. VVashington in dobršen del zaveznikov predlaga, da bi se o konvencionalni razorožitvi pogajale le članice atlantskega in varšavskega pakta, Francozi pa bi radi, da bi za pogajalsko mizo sedele vse tiste države, ki sodelujejo na Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi. Vse evropske države torej z izjemo Albanije.
Imajo preiskovalci posnetek terorista?
RIM Ameriško veleposlaništvo v Rimu ima baje filmski posnetek atentatorja, ki je z raketometalcem, postavljenem na balkonu sobe št. 418 v hotelu Ambasciatori, izstrelil v nasproti stoječe diplomatsko predstavništvo ŽDA dva naboja. Iz običajno dobro obveščenih virov se je namreč včeraj zvedelo, da so postavile varnostne sile ameriškega veleposlaništva na svetilke okrog parka snemalne kamere, ki so baje posnele tudi atentatorja.
Preiskovalci so včeraj odkrili prstne odtise Edwina Ven Xiaoa, ki je najel sobo 418, in so jih odposlali varnostnim silam iz celega sveta in Interpolu. Glavni osumljenec je zaenkrat Junzo Okudaira, 38-letni japonski terorist, ki je 14. maja
podtaknil bombo na japonski in ameriški veleposlaništvi v Džakarti v Indoneziji. Atentat so takrat izvedle »mednarodne protiimperialistične brigade«, ista skupina, ki si lasti odgovornost tudi za atentate v Rimu. Takrat so indonezijski preiskovalci po prstnih odtisih ugotovili, da je atentat izvedel Okudaire. Njegova slika pa je za las podobna identikitu, ki so ga sestavili rimski preiskovalci. Okudaire in Xiaoa naj bi bila torej ena in ista oseba, vsekakor bodo to preverili s primerjavo prstnih odtisov. Identikit terorista sta prepoznala tudi dva trgovca iz Ulice Veneto. Eden izmed teh mu je dan pred atentatom prodal več železnih matic in lepilnega traku.
Neofašist Cicuttini na begu
MADRID — Desničarski skrajnež Carlo Cicuttini, najvidnejši član petnajsterice neofašističnih prevratnežev, ki bi jih morala Španija izgnati, je pobegnil. Vest je potrdil sam Cicuttinijev odvetnik Julio Antonio Ferrer Sama, ki je obenem časnikarjem zatrdil, da mu varovanec ni zaupal kraja svojega zasilnega pribežališča. Odvetnik namerava vsekakor vložiti priziv zoper »krivični sklep sodstva, ki je prizadel španski državi nadvse naklonjenega in nedvomno lojalnega človeka«.
Španski preiskovalci ne prikrivajo nezadovoljstva nad neprevidnim ravnanjem sredstev množičnega obveščanja, ki so odlok o izgonu italijanskih skrajnežev obesila na veliki zvon in tako neposredno onemogočila posredovanje varnostnih sil.
Za večino so se šolska vrata predčasno zaprla
V Špetru Slov eno v dvojezična spričevala
Včeraj je bil zadnji dan pouka, saj se je moralo šolsko leto zaradi volitev končati tri dni pred predvidenim rokom. Tisti, ki so bili v šoli uspešni, so seveda prešerni, vsi drugi pa so bolj ali manj v skrbeh, saj morajo počakati na zaključek ocenjevalnih sej 11. in 12., a morda celo 13. junija (mala matura se začne 18., velika pa 19. junija).
Še posebej prazničen pa je bil včerajšnji dan za male šolarčke dvojezične šole v Špetru Slovenov. Dvojezična spričevala, ki so jih dobili, so prva v videmski pokrajini, na katerih je polnopravno prisotna tudi slovenščina. In čeravno so spričevala le za zavodsko rabo, ker bodo morali učenci zavoda opraviti izpite na državni šoli, je bil včerajšnji dan zanje, za starše in za vse Slovence v tej pokrajini praznik. V tem duhu je bilo tudi med poukom razpoloženje praznično, saj so otroci risali in kramljali, nato pa šli z učiteljico na sladoled. Ob koncu so, dobro obloženi z izdelki, ki so jih pripravljali vse leto, zadovoljni odšli domov. S tem se pa šolsko leto zanje še ni zaključilo. V nedeljo bo namreč v cerkvi sv. Miklavža blizu Stare gore zaključna maša, kateri bo sledil piknik v naravi.
Četrtfinale košarkarskega EP v Atenah
Grki gladko izločili Italijo Jugoslavija pregazila Poljsko
d □ □
(Ne)prijateljsko srečanje v Ziirichu
Vicinijevi igralci ugnali svetovne prvake Argentine
□ □ □
Oh štiridesetletnici delovanja
ŠD Juventina svečano proslavlja jubilej
• Beneški vrh
Aretacija socialista Rocca Traneja »obogatila« volilno kampanjo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mometer pa bo omogočal tudi občasno preverjanje zdravstvenega stanja gospodarskih odnosov. Sedmerica je zavzela tudi jasno stališče proti širjenju carinskih pregrad, pereče vprašanje kmetijstva pa je preusmerila na posege v sklopu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Ministrski predsednik Fanfani je poleg gospodarskega dokumenta prebral tudi stališča, ki jih je sedmerica zavzela o mamilih in aidsu. Glede aidsa se je sedmerica sporazumela za povečanje podpore obstoječim zdravstvenim strukturam ter za potenciranje raziskave. V dobi, ko sta še neznani tako učinkovita terapija kot cepivo, pa bo sedmerica vložila veliko truda v prevencijo in kapilarno širjenje informacij o bolezni, ki je »ena izmed največjih nevarnosti za svetovno zdravstvo«.
Tudi na področju mamil so udeleženci beneškega vrha izrazili željo po širšem mednarodnem sodelovanju. Cilj, ki so si ga postavili v Benetkah, je vsestranski boj proti produkciji, oz. ilegalnemu gojenju, in razpečavanju mamil.
S formalnim aktom branja gopodar-skega dokumenta in resolucije o aidsu ter ustnega sporočila o mamilih se je na Otoku sv. Jurija sklenil beneški vrh. Zadnji je zapustil beneško letališče predsednik Fanfani, presrečen, da je prestrigel peruti »škodoželjnim pticam«, ki so mu obetale neuspešno predsedovanje vrha. Pred njim je och letel zunanji minister Andreotti, ki pa ni bil namenjen v Rim pač pa v Rey-kjavik, kjer se odpirajonova zasedanja. Za sedmerico velja nasvidenje čez leto dni v Torontu.
Časopisi se bodo podražili za 100 lir
RIM — Časopisi se bodo v nedeljo podražili za sto lir. To je včeraj napovedal predsednik zveze časopisnih založnikov FIEG Giovannini. Podražitev so sklenili že pred časom v pričakovanju sprostitve cen, ki naj bi stopila v veljavo januarja prihodnjega leta.
Natta in Spadolini o »moralnem vprašanju« Craxi pa o »hegemoničnih težnjah« KD-KPI
RIM — Z aretacijo Rocca Traneja — kandidata PSI za poslansko zbornico in tajnika bivšega ministra za prevoze, načelnika Blagajne za Jug in vodje socialistične levice Claudia Signorileja je spet prišlo na dan »moralno vprašanje«. »Kot pred volitvami leta 1983 tako je tudi zdaj prišlo do hudih primerov korupcije pri oblasteh,« je dejal včeraj Natta v Genovi, kjer je stekla preiskava proti Trane-ju in kjer je tik pred prejšnjimi volitvami izbruhnil škandal o podkupninah, znan kot »afera Teardo«. »Spet je govor o zarotah in zdrahah med starimi družabniki, a PSI in KD se znova vzajemno obtožujeta zlorabljanja skladov iz Blagajne za Jug,« je dodal Natta. Po njegovem sta bila v zadnjih 40 letih dva sistema oblasti: prej absolutni monopol KD, nato pa režim delitve oblasti, v katerem so se interesi in metode KD raztegnili na druge stranke, zlasti na
PSI: »Razdelili so si ustanove, banke, javna podjetja in tisk.«
Istočasno z Natto je v Genovi govoril Spadolini in tudi on o »moralnem vprašanju«. Kritiziral je De Mito, češ da omalovažuje predlog PRI o imenovanju komisije, ki naj razišče povezave med zasebnimi interesi in javnim upravljanjem: »Visokodoneče besede o odrešenju zasledujejo po De Mitovem zatrdilu velike cilje, a zakrijejo lahko le majhne odgovornosti, res pa je ravno obratno: majhne besede iz te volilne kampanje skrivajo velike odgovornosti. Institucionalna in moralna sanacija ne gresta vštric.«
Ob isti uri je v Genovi spregovoril še Craxi, ki pa seveda ni govoril o »moralnem vprašanju«, saj so socialisti prepričani, da pomeni aretacija Traneja načrten napad nanje, da zgubijo čim več glasov na
volitvah. Craxi je govoril o povolilnem obdobju, polemiziral s KD in KPI ter poudaril nujo po okrepitvi laično-socialistične fronte: »Omenjata se- dve formuli, petstrankarska pod hegemonijo KD in alternativna pod hegemonijo KPI, toda političnega ravnovesja v deseti zakonodajni dobi ni moč odločiti že zdaj, ampak šele na podlagi volilnega izida in vsekakor na osnovi jasnih stališč o tem, kaj bo treba narediti v naslednjih letih. Če bomo imeli po 14. juniju še zmešnjavo, se bo treba dogovoriti vsaj za začasen, prehoden izhod.«
Kaj pa De Mita? Po njegovem se utegnejo znajti po volitvah pred »alternativno večino«, kar pa ne pomeni, da ne bo KD še naprej iskala sporazuma z dosedanjimi zavezniki, četudi ni mogoče pozabiti, zakaj se je to zavezništvo razsulo.
G. R.
Britanski konzervativci čakajo na volilno zmago
LONDON — Na današnjih volitvah v Veliki Britaniji naj bi konzervativci ohranili absolutno večino in naj bi imeli v novem parlamentu 60 poslancev več kot laburisti. Zmago stranke Margaret Thatcher napovedujejo vse raziskave javnega mnenja, čeprav gre pri tem upoštevati, da se je razmerje moči nekoliko spremenilo v korist laburistov. Še do pred kratkim so imeli namreč konzervativci 10 odstotkov več glasov kot laburisti, ta razlika pa naj bi se zmanjšala na 7 odstotkov. Kljub temu pa bo »železna dama« skoraj sigurno še naprej na čelu britanske vlade.	-
Posebnost britanskih volitev pa je ta, da stranke obljube svojim volivcem tudi pismeno ovekovečijo, vsaka stranka v volilni kampanji namreč izda brošuro, v kateri točno naniza vse svoje predloge. Po mnenju političnega komentatorja Michaela Leapmana ima
to dejstvo tudi svoje zdrave učinke, saj so skoraj vse volilne obljube uresničene.
V Veliki Britaniji so izbire tako izjemno jasne. Volivci vedo, da bodo konzervativci branili državo z jedrskimi raketami trident, in to s pomočjo ameriških vojaških baz na Otoku. Z laburisti bo jedrsko orožje izginilo, za obrambo bodo skrbela letala, ladje in najbolj moderni tanki.
Na ekonomskem področju stranka Margaret Thatcherjeve obljublja manj davkov, pospešeno privatiziranje ekonomije in manj inflacije. Laburisti bodo zvišali davke in bodo v dveh letih ustvarili milijon novih delovnih mest.
Manjše stranke pa obljubljajo še bolj nemogoče stvari, od prepovedi lova na lisico, do brezplačnega pogreba za upokojence.
Razjarjeni francoski kmetje zažgali španska tovornjaka
V bližini Avignona na jugu Francije so francoski kmetje izprotesta zaradi uvoza zelenjave iz Španije zažgali dva tovornjaka s špansko zelenjavo (AP)
Predsedstvo CK ZKJ o položaju na Kosovu
BEOGRAD — Včeraj se je sestalo predsedstvo CK ZKJ, ki je razpravljalo o Kosovu. V včerajšnjem sporočilu s te seje je med drugim rečeno:
Najtežji politični problem Kosova in vse jugoslovanske družbe je, ker se politika ZKJ ne uresničuje na dveh bistvenih področjih: izseljevanje Srbov in Črnogorcev se povečuje, stanje v mednarodnih odnosih pa se zaostruje. Resno oviro pri odstranjevanju teh problemov pomeni tudi to, ker še ni povsod prevladala zavest, da je Kosovo skupni problem in skrb vseh v Jugoslaviji. Vse to je - v pogojih gospodarske krize, ki je na Kosovu še posebej izražena - povzročilo resno poslabšanje političnega vzdušja v državi, kar neugodno vpliva na njeno povezanost in enotnost. Vse to bi lahko imelo neslutene posledice, če se stanje takoj in korenito ne bo začelo spreminjati na bolje.
Predsedstvo poudarja, da je v interesu ohranjevanja in razvijanja pridobitev jugoslovanske socialistične revolucije nujno sprožiti odločno in občutno uspešnejšo akcijo ZKJ in vseh socialistično opredeljenih sil za ureditev razmer na Kosovu, vnovično uveljavitev in utrditev nacionalne in človeške solidarnosti in zaupanja.
Predsedstvo CK ZKJ bo na podlagi teh ugotovitev skupaj z analizo in oceno razmer na Kosovu predlagalo CK, naj na 9. seji 26. t. m. sprejme konkretna stališča, (dd)
Protokol o sodelovanju
BEOGRAD — V Beogradu so včeraj podpisali protokol o programu znanstvenega in tehničnega sodelovanja z Italijo za naslednje triletno obdobje. Z jugoslovanske strani je dokument podpisal pomočnik direktorja zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prosvetno in tehnično sodelovanje Mirko Peševski, z italijanske pa minister Sergio Silvio Balansino, namestnik načelnika generalne direkcije za kulturne odnose v italijanskem zunanjem ministrstvu, (dd)
Papež prvič govoril tudi o Solidarnosti
TARNOW — Janez Pavel II. je med mašo na odprtem v tarnowski četrti Falklandy, ki ji je prisostvoval milijon oseb, prvič omenil — čeprav posredno - razpuščeni sindikat Solidarnost. Varšavske oblasti je pozval k izvajanju »socialnega kompromisa iz Rzes-zowa-Ustrzykega« (1981), s katerim so »kmetje hoteli najti skupaj z vlado rešitev za številne boleče probleme«. Papež je obsodil »napake iz preteklosti« in rekel, da bi morala država vsestransko podpreti kmetijstvo. Nad množico, v kateri so bili večinoma kmetovalci, je bilo videti več transparentov Solidarnosti, ki jo je Wojtyla sicer navdušil, ki pa meni, da je poglavar katoliške Cerkve tokrat vendarle »manj spontan«: »Njegov obisk bo lahko pozitivno vplival na odnos med poljsko Cerkvijo in državo, ne bo pa pripomogel k posebnim spremembam v naši družbi.« Nadaljuje se, skratka, dialog na daljavo med papežem in Jaruzel-skim v prizadevanjih za dosego tvornega sodelovanja med »obema oblas-
tema«.
Ob maši je Wojtyla razglasil za blaženo Karolino Koško, ki je rajši izbrala smrt kot onečaščanje (1914), nakar je odpotoval proti Krakowu. Od tam bo šel v VValesov Gdansk, kjer policija že preži na protivladne elemente, (dg)
Zaradi aidsa izgnali iz SZ trideset tujcev
MOSKVA — Sovjetske oblasti so izgnale skupino 30 tujih državljanov, ker so zboleli za aidsom. Nesrečni tujci so bili pred odhodom deležni temeljitega pregleda in daljšega intenzivnega zdravljenja. V kratkem napovedujejo izgon nadaljnjih 6 bolnikov, ki so zaenkrat podvrženi najnujnejšim zdravniškim ukrepom.
»V zadnjih dveh letih,« je navedel Vadim Pokrovski, raziskovalec moskovskega Epidemiološkega instituta, »smo v Sovjetski zvezi zabeležili borne štiri smrtne primere obolenja za kugo 20. stoletja,« in poudaril dejstvo, da so bili trije okuženi tuji študentje, četrti pa sovjetski državljan, ki se je pogubne bolezni nalezel na oddihu na Daljnem vzhodu. Šestintridesetletni mladenič je podlegel bolezni pred sedmimi leti, tedanji z aidsom pomanjkljivo seznanjeni moskovski izvedenci so mu namreč izrekli dvoumno diagnozo. Ob ponovni obravnavi mladeničevega zagonetnega primera so zdravniki sprevideli resnični vzrok smrti in z njegovim imenom odprli uradni seznam sovjetskih žrtev aidsa. Odtlej so moskovski imunologi izvedli čez 50.000 pregledov, sovjetska vlada pa je dala razmnožiti zajetno brošuro, ki vsebuje podatke o stopnji nalezlji-vosti in vrsto napotkov k učinkovitemu preprečevanju širjenja bolezni. Bojda je desetmilijonska naklada navedene publikacije nemudoma pošla.
V gibanju neuvrščenih je živahno, da je kaj. Poraja se skorajda občutek, da hoče gibanje nadoknaditi vse tisto, kar je izgubilo v času med konferencama v New Delhiju in Harareju, še bolj pa med konferencama v Havani in New Delhiju, ko je bilo žal dokaj statično in je dopustilo, da so šle mimo njega nekatere pomembne priložnosti. Seveda je ta statičnost tedaj prej ko slej ustrezala politiki nekaterih dejavnikov v gibanju; danes je, kot vidimo, precej drugače. Gibanje zori mnogo hitreje.
Njegova prisotnost na mednarodni politični areni je vse bolj otipljiva. Na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se bo nemara končala bolj uspešno kot prejšnje, prav neuvrščene in nevtralne dežele pripravljajo sklepne listine. Na svetovni konferenci o človekovem okolju, ki je te dni v Nairobiju, ob 15. obletnici UNEPA (Organizacije Združenih narodov za zaščito okolja) so predstavniki neuvrščenih najbolj vztrajni in, pravijo, tudi najbolj učinkoviti. Dobršen del neuvrščenih dežel — Jugoslavija je bila med prvimi — priznava temu problemu ustavno vrednost.
Neuvrščene dežele so imele prejšnje dni sredozemsko konferenco, na kateri ni manjkalo dogovorov in sugestij. Med drugim izstopa sklep o ustanovitvi posebnega koordinacijskega organa, ki si bo prizadeval, kajpak v korist miru, sodelovanja in napredka v Sredozemlju, uskladiti nad 70 mednarodnih dokumentov, ki se nanašajo na to središčno območje. Na Brionih so seveda po-
Po daljšem mrtvilu in preveč deklarativnih pobudah
Neuvrščeno gibanje z novim elanom išče odgovor na izzive sodobnega sveta
trdili stališče o tem, da bi bilo treba proglasiti Sredozemlje za območje miru in brez jedrskega orožja. Zaznavna je bila ob tej priložnosti hitra in pozitivna reakcija Vzhoda, ki se je prek najvišjega sovjetskega predstavnika izrekel za podporo taki politiki.
Na obzorju, spet na pobudo Jugoslavije kot neuvrščene dežele, je prva balkanska ministrska konferenca po drugi svetovni vojni. To bo mnogo bolj kot diplomatsko pomembno politično dejanje, saj je znano, da so na tem v bistvu malem področju navzoči tako državi, ki pripadata dvema blokoma, kot tudi neuvrščene. Soglasje so že dale vse balkanske dežele, ki delijo tudi stališče pobudnice, da bi bilo treba vzeti v pretres, v tej prvi fazi, zlasti vprašanja, ki niso sporna. Potemtakem vse kaže, da bodo na tapeti multilateralna gospodarska vprašanja, kar bo udeleženkam zanesljivo odprlo nove perspektive sodelovanja.
Pobud neuvrščenih pa kakor da ni konec. V Harareju, kjer je bil zadnji vrh neuvrščenih dr-
žav, se je pričela konferenca o sodelovanju na področju informacij in komunikacij. Tudi ta sestanek je na ministrski ravni. In tudi v tem primeru so na vidiku novosti. Neuvrščene bržčas pripravljajo predlog, ustrezno razčlenjen, za sodelovanje s tistimi državami v razvoju, ki niso v gibanju. Prozorno je, da je na sestankih neuvrščenih zmeraj manj prisotna deklarativna komponenta, ki je bila včasih pretirana, ter da so dnevni redi, predlogi in sklepi kajpak zmeraj bolj stvarni.
Naposled pa je na vrsti še ministrska konferenca (seveda spet neuvrščenih) v Pjongjangu (glavnem mestu Severne Koreje), na kateri pa so začeli obravnavati vprašanje intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja na ravni Jug-Jug. Gre za uresničevanje sklepa iz Harareja, kjer so septembra lani med drugim naglasili, da bo tesnejše gospodarsko sodelovanje med deželami v razvoju tudi jamstvo večjega uspeha v stikih med razvitimi in nerazvitimi. Prisotni so ministri iz več kot sto neuvrščenih držav.
Te (in še druge dežele v razvoju) sodelujejo v svetovnem izvozu komaj v višini 26,6 odstotka, se pravi, da se je odstotek, spričo protekcionistične politike takorekoč bogatih držav, lani vnovič zmanjšal za več kot en odstotek. Stopnja gospodarske rasti dežel v razvoju lani ni presegla 2,4 odstotka. Blagovna menjava neposredno med temi deželami pa je znašala šele okrog 18 odstotkov vse njihove menjave. Nemara imajo v Pjongjangu več načrtov za pospešitev vzajemnega sodelovanja, med glavne pa spada, vsaj tako poročajo, tudi zamisel, da bi del trgovine med državami v razvoju osvobodili dobršnega dela davščin.
V Benetkah je sestanek najbogatejših, v Pjongjangu pa zborujejo tisti, ki so na drugi strani tehtnice. Domiselno je te dni rekel ameriški finančni minister James Baker, sicer eden od takorekoč reševalcev problema Sever-Jug, namreč, da bi si morali bolj prizadevati za uravnovešanje tehtnice ali vsaj za večje zbližanje med dvema stranema. Preden je odšel Reagan v Benetke, je Baker pristavil, da je v zdajšnjem položaju nujna politika gospodarske rasti zadolženih držav. Trditev je še kako umestna. Na svetu je zdaj bistvenega pomena odnos do dolarja in drugih čvrstih valut, vendar razvojni gospodarski parametri zmeraj bolj svarijo, da razmerje med Severom in Jugom in nič manj ključno.
MIRO KOCJAN
Scalfaro o obrazcih za prehajanje meje
TRST - V torek popoldne se je mudil v Trstu minister za notranje zadeve Oscar Luigi Scalfaro, ki se je udeležil predvolilnega zborovanja KD na Pomorski postaji. Bila je priložnost za nekaj vprašanj ministru o obrazcih na obmejnih prehodih. Tako je nastal sledeči dialog:
PD: Zanima me naslednje: mislim, da so bili pred kratkim z odlokom vašega ministrstva vpeljani obrazci za tujce, ki ne prihajajo iz držav Evropske gospodarske skupnosti, se pravi tudi za državljane sosedne Jugoslavije, s katero Italijo povezujejo dobrososedski odnosi. Se vam ne zdi, da to pomeni določeno zapiranje meje, kot so ukrep med drugim razumeli tudi v članicah delovne skupnosti Alpe Jadran?
SCALFARO: Prvič, ali po vašem ukrep že velja?
PD: Vse je pripravljeno, da bi začel veljati...
SCALFARO: Odgovorite pravilno, jaz odgovarjam pravilno, zato mi morate tudi vi odgovarjati pravilno. Ali po vašem ta ukrep že velja?
PD: Vem, da ima obmejna policija že pripravljene obrazce in da samo čaka na navodilo, kdaj ukrep začne veljati.
SCALFARO: Drugič, politika EGS pomeni določene obveznosti znotraj te politike, prav tako pa tudi dolžnosti zunaj te politike. Ne-
kaj vam lahko zagotovim: Italija ima velikansko tradicijo velike svobode in velike gostoljubnosti, toda moram pristaviti, to zahtevajo tudi današnji bombni atentati v Rimu, da ob vsej tej svobodi moramo najti nadvse pomembno sintezo, zakaj država ima dve dolžnosti: po eni mora zagotoviti odprta vrata za vse, po drugi pa mora zagotoviti državljanom največjo varnost. Sinteza tega je zelo zapletena, toda storili bomo vse, kar je v naših močeh, da jo bomo uresničili tako, da bo kar največ svobode in kar največ varnosti. Mislim, da sem s tem
povedal vse. ________
Za popolno razumevanje dialoga in tega, kaj je hotel reči minister je treba dodati, da je, sicer po neuradnih vesteh, tržaška prefektura posredovala pri ministrstvu ter opozorila na svoje pomisleke o ukrepu, ki bi v turistični sezoni lahko povzročil veliko zmede na mejnih prehodih. Prav tako je prefektura opozorila tudi na proteste krajevnih oblasti, strank in gospodarstvenikov. Zato kaže, da sedanja vlada ne bo prižgala zelene luči za veljavnost teh ukrepov ter bo vprašanje prepustila ministrskemu svetu, ki bo sestavljen po parlamentarnih volitvah. Ta vlada naj bi pripravila tudi nov predlog zakona, vendar znano je, kako dolg je v Italiji iter zakonskih predlogov.	V. T.
10 SKGZ o PD, volitvah in nalogah Zveze
TRST — Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek v Trstu najprej razpravljal o Primorskem dnevniku in o naporih, da se prostorsko in vsebinsko okrepi in izboljša. V tej zvezi je bil govor tudi o notranji organizaciji dela in o kadrovskih vprašanjih.
Daljša razprava se je razvnela o volilni kampanji v treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci in o različnem položaju v tržaški na eni in goriški in videmski pokrajini na drugi strani. Vendar pa je značilen neugoden odnos do Slovencev in slovenskih vprašanj in še zlasti v Trstu odkrita protislovenska kampanja. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je do teh vprašanj že sprejela načelno stališče, ki ga je izvršni odbor ponovno potrdil.
V tej zvezi je bil tudi govor o nalogah, ki čakajo Zvezo in njene članice takoj po volitvah. Na prvem mestu je problem globalnega zaščitnega zakona, enotnega nastopa vseh Slovencev, nadaljnje strategije in taktike, tudi v spremenjenih političnih odnosih. S tem povezano pa je reševanje konkretnih, šolskih, športnih, mladinskih in drugih vprašanj.
Govor je bil tudi o zanimivem zasedanju, ki so ga mladinci priredili v Gorici in ki je združil kljub volilnemu razdobju različno usmerjene slovenske predstavnike in ki bi tudi v tisku zaslužilo ustreznejšo poročanje.
V ospredju splošni politični položaj
Delegacija 10 SKGZ se je sestala z deželnimi vodstvi KPI, PSI in SSk
Delegacija izvršnega odbora SKGZ iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine se je v teh dneh srečala z deželnimi vodstvi KPI, PSI in Slovenske skupnosti. V vseh teh razgovorih je bil v ospredju splošni politični položaj in od SKGZ je bila poudarjena zaskrbljenost zaradi naraščanja protislovenskih stališč v volilni kampanji in to zlasti v Trstu.
Deželno vodstvo KPI je vodil tajnik Roberto Viezzi, ki je obsodil proces strnjevanja na desno, ki ogroža mirno sožitje, pri čemer prihaja do zanikanja zaščitnega zakona kot načina reševanja problema slovenske manjšine. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je izrazila priznanje KPI zaradi načelnega zadržanja in zaradi kandidatur slovenskih predstavnikov in predvsem, ker bo KPI ponovno omogočila izvolitev slovenskega senatorja.
Daljši razgovor je bil z deželnim vodstvom PSI. SKGZ je ponovno opozorila na nevarnost protislovenske in nacionalistične kampanje in ponovila znano stališče o zavračanju sodelovanja med socialistično stranko in Listo za Trst. Deželni tajnik Ferruccio Saro je to zavezništvo obrazložil z izključno volilno-taktični-mi razlogi, glede zaščite Slovencev pa je napovedal, da bodo po volitvah ponovno vložili globalni zaščitni zakon, ki pa mora »biti uravnovešen«, češ da je bil prejšnji zakonski predlog preveč maksimalen, kot naj bi bil preradodaren tudi zakonski
predlog senatorja Garibaldija. Predstavniki SKGZ so seveda vztrajali na načelnem stališču, ki je v preteklosti prišlo do izraza z zakonskim osnutkom posl. Fortune. Končni dogovor pa se je nanašal na sklep, da bo prišlo do posvetovanj o novem zakonskem oskutku, ki naj bi bil sestavljen takoj po zaključku volilne kampanje.
Predstavniki SKGZ so se sestali tudi z deželnim vodstvom Slovenske skupnosti. Deželni tajnik Ivo Jevni-kar je obrazložil razloge, ki so na-
vedli slovensko stranko k zavezništvu s sardinskim gibanjem, saj tako lahko Slovenci podpro in okrepe naklonjeno stranko, ki bo imela v parlamentu svoje predstavnike. Na tak način pride slovenski glas med volilno kampanjo do izraza, kar je še zlasti važno v sedanjem razdobju, ki ga označuje koncentrični napad na Slovence. Razprava se je razvnela prav okrog izredno negativnega protislovenskega ozračja, zaradi česar bo potrebna takoj po volitvah širša razprava vseh Slovencev o skupni ustrezni akciji.
Konec tedna - že petnajstič
Marezige: praznik refoška
MAREZIGE — Konec tedna bo v Marezigah že 15. tradicionalna razstava refoška, ki jo pripravljata Drogina klet Vinakoper in marezganska krajevna skupnost . Pred letošnjo razstavo je komisija ocenjevala 73 vzorcev lanskih vin zasebnih vinogradnikov iz slovenske Istre. Po besedah direktorja Vinakopra Rajka Kaligariča se kakovost vin pri kooperantih in zasebnih vinogradnikih izboljšuje, vendar je še vedno precej spodrsljajev pri pripravi belih vin.
Praznik refoška se bo začel v soboto zvečer z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad najboljšim vinarjem ter pokušino razstavljenih vin. V nedeljo bo Vinakoper pripravil strokovno predavanje za vinogradnike, v Domu krajevne skupnosti pa bo aktiv kmečkih žena pripravil razstavo domačih jedi, na ogled bo tudi razstava slik Štefana Horvata in likovnih del marezganskih učencev , popoldne pa bo še povorka okrašenih domačih vozov.	I* U.
od četrtka do četrtka
Neobhodnost načelnosti
Stanislav Renko ____
Dva ali tri dni pred zaključkom letošnje predvolilne kampanje prevladuje mnenje, da bodo rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev zelo verjetno zahtevali obnovitev v tej ali oni obliki — v bistvu koalicijske vlade med Krščansko demokracijo in Italijansko socialistično stranko PSI. Zato se seveda postavlja že sedaj vprašanje, kakšne bodo posledice te morebitne obnove za naše narodnoobrambne napore, predvsem zato, ker so nedavne izjave voditeljev obeh strank med njunim obiskom v Trstu povzročile ne samo upravičeno pozornost, temveč tudi določeno zaskrbljenost.
Že v četrtek, 4. t. m., je naš dnevnik objavil Craxijev odgovor na zelo jasno vprašanje, kaj meni o zaščitnem zakonu, ki ga naša narodna skupnost že tako dolgo zaman zahteva. Naj takoj povemo, da smo pričakovali, da bo voditelj stranke, ki je pred leti ponovno vložila kar sprejemljivo pravičen zakonski predlog za zaščito v senatu, odgovoril s poudarkom na doslednem zagovarjanju vsebine tega predloga in napovedal, da ga bodo socialistični senatorji vnovič predložili, kot to zahtevajo veljavni predpisi ob začetku vsake zakonodajne dobe. Zato nas je zelo presenetil njegov nejasen in neobvezujoč odgovor, iz katerega navajamo oba bistveno važna stavka, ki se glasita:
»Truditi se moramo, da poskrbimo, da se svoboda vseh usklajuje, da se pravice uravnavajo, tako, da se nihče ne znajde v položaju trpljenja ali nelagodnosti. Treba je torej delati za to, da poskusimo ne dramatizirati stvari, da najdemo pravične in uravnovešene rešitve...«
Saj bi ta dva stavka terjala več samoumevnih vprašanj ali pripomb, spričo znane vsebine socialističnega zaščitnega predloga. Toda omejimo naj se samo na eno in sicer: katere postavke socialističnega predloga bi utegnile kogarkoli spraviti v »položaj trpljenja in nelagodnosti« in »dramatizirati stvari, da najdemo pravične in uravnovešene rešitve«, se pravi, take postavke, ki so bile vzrok, da Craxi ni mogel ali ni hotel napovedati ponovnega predlaganja socialističnega zakonskega predloga? Pri tem smo se namreč spomnili na povsem nesprejemljive odgovore tržaškega pokrajinskega tajnika PSI Segheneja med predpredzadnjo oddajo openskega Radia, da bo njegova stranka pristala na rabo slovenščine v tržaškem in drugih občinskih svetih samo, če bo »večina to odobrila«, saj se ne more sprenevedati, da takšne sedanje, bivše in prav gotovo tudi letošnje povolilne večine ne pozna. Sicer pa ni potrebno niti omenjati, kako zelo spominjajo besede »trpljenje«, »nelagodnost« in »dramatiziranje«, ko je govor o pravičnih zaščitnih predlogih, na besede iz strupenih protislovenskih fašističnih, melonarskih in drugih napadov skupaj z najnovejšimi goriške Lege nazionale. Saj se tudi desničarski melonar Giulio Camber, ki kandidira na listi PSI in ki je zahteval prepoved slovenščine na sejah Krajevne zdravstvene enote, ni zlagal, da je tržaška PSI pristala na preštevanje naše manjšine in da je rada (»Di buon grado«) pristala tudi na tveganje, da bo izgubila 1000 — 1500 slovenskih glasov — kot smo brali v zadnji številki tržaškega tednika »11 Meridiana«.
Po tistem četrtku je 7. t. m. sledila objava odgovora na prav tako jasno vprašanje, ki ga je dal za naš dnevnik in za časnikarsko agencijo Alpe-Ad-ria generalni tajnik Krščanske de-
mokracije De Mita, stranke, ki je že v prejšnji zakonodajni dobi vložila znani nesprejemljivi zaščitni zakonski predlog. Tudi ta odgovor nas je zelo neugodno presenetil, saj vsebuje še bolj nesprejemljive trditve kot zakonski osnutek sam. Tudi iz tega odgovora naj navedemo prav tako dva bistveno važna stavka, ki ju je izrekel, potem ko je omenil »zahtevo« po kateri naj se neko stanje, ki ga je treba zaščititi še raztegne«, je namreč trdil:
»Tovrstne okoliščine je moč kdaj pa kdaj bolje opredeliti z dejanji, kot pa jih navezovati na načela. S principi se prej izzivajo konflikti kot pa rešujejo protislovja...«
Ta prezir načel iz ust sedanjega poglavarja največje italijanske stranke, je tako neverjeten in naravnost nemogoč, da je moral njegovo izjavo marsikateri bralec dvakrat ali trikrat prebrati, kajti iz nje sledi, da De Mita »kdaj pa kdaj«, a vsekakor ko v primeru zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, zavrača predvsem — če se omejimo le na dva primera — vsa temeljna načela republiške ustave iz leta 1947 in načela, ki jih vsebuje izrecno za našo skupnost osimski sporazum. Čeprav smo ta načela v našem dnevniku že neštetokrat natisnili, jih tudi tokrat ponavljamo, tako, da bo bralcu popolnoma jasno, kaj vse zavrača danes voditelj tiste, ne samo demokratične, ampak tudi krščanske stranke, ki nam že 42 let kroji usodo.
Iz knjige, ki vsebuje prevod ustave in ki jo je leta 1983 objavilo »Javno večnamensko kulturno središče — Tr-žiški konzorcij« (prevajalec prof. Marjan Bajc), navajamo izmed šestih členov poglavja »Temeljna načela«: prvi odstavek člena 3: »Vsi državljani imajo enako družbeno dostojanstvo in so enakopravni pred zakonom, ne glede na spol, raso, jezik, vero, politično mišljenje ter osebne in socialne razmere.«
Člen 6: »Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine.«
Iz knjige »Osimski sporazum« (Zal. »Lipa«, Koper I975J pa navajamo 4. odstavek osimske pogodbe od 10. novembra 1975, ki se glasi:
»Pogodbenici potrjujeta svojo privrženost načelu največjega možnega varstva državljanov — pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in njune notranje zakonodaje in ga vsaka stran uresničuje avtonomno, pri čemer se ravna tudi po načelih ustanovne listine Združenih narodov, univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju kakršnihkoli oblik rasne diskriminacije in univerzalnih paktov o človekovih pravicah.«
Mar je sploh potrebno kogarkoli ali »kdaj pa kdaj« prepričevati, da je najmanj, kar mora upoštevati bodoči zaščitni zakon prav citirana načela? Zato so neobhodna. Brez njih bomo morali prav zares uporabljati hujše besede kot so »nelagodnosti«, »dramatiziranje«, »konflikti« in »protislovja« iz kraksijevsko-demitovsko—sege-novskega besednjaka.
Če pa bo De Mita po volitvah uresničil svoj odstop, katerega možnost je v torek zvečer po televiziji že tretjič nejasno omenil, potem bi bilo zelo koristno, da bi odnesel s seboj tudi zagovarjanje svoje politično-patološke filozofije o nenačelnosti. In ker smo slišali, da tudi Craxi ni izključil možnosti, da bo »zjahal s konja«, bi bilo socialistično pošteno, da bi njegov naslednik jasno in odločno zagovarjal dosedanji predlog stranke zakona za našo globalno zaščito.
Nacionalizem zastruplja volitve na Južnem Tirolskem
BOČEN — Trst in Bočen sta zgodovinsko in zemljepisno gledano zelo različni mesti, čeprav sta se obe več stoletij razvijali pod utripom habsburške monarhije in pod vtisom mitelevropskega razpoloženja, katerega skupni imenovalec je bil dolgo let Dunaj. Medtem ko je bil Trst vseskozi cesarsko okno na morje, se je Bočen razvil kot utrjena trdnjava, kot neke vrste nemška postojanka med Alpami in Dolino Adiže, kjer je do prve svetovne vojne potekala ostra ločnica med germanskim in italijanskim svetom. Zgodovina pa je v zadnjih šestdesetih letih močno ločila usodo teh dveh mest, ki imata danes zelo malo skupnega, sta pa mesti, ki se v zelo različnih okoliščinah soočata z zelo aktualnimi narodnostnimi vprašanji, ki močno pogojujejo tudi potek te volilne kampanje.
A medtem ko pri nas, posebno na Tržaškem, cela vrsta političnih sil demagoško izkorišča in izkrivlja manjšinsko vprašanje, ker v resnici nima konkretnih načrtov o bodočnosti mesta, je na Južnem Tirolskem že samo na sebi težko opredeliti, kdo je pravzaprav tukaj manjšina in kdo tukaj večina. Ali Nemci in Ladinci v odnosu do Rima ali pa italijanska skupnost v odnosu do nemško in ladinsko govorečega prebivalstva v bocenski pokrajini. Odgovor na to večno dilemo prepuščamo strokovnjakom, mi kot novinarji lahko ugotavljamo le, da tako v Trstu kot v Bocnu nacionalizem močno zastruplja volilno soočanje, čeprav z različ-
nimi gesli in marsikdaj tudi z zelo različnimi motivacijami.
V volilno kampanjo na Južnem Tirolskem so pred kratkim močno posegli teroristi z atentati, ki so na srečo povzročili le materialno škodo, a hude posledice za sožitje in za itak zelo težke odnose med tukajšnjimi komponentami. Uradni krogi so odgovornost za teroristične izpade takoj pripisali nemškim skrajnežem, potomcem terorističnih skupin, ki so pred leti napadale karabinjerje in italijanske vojake. Nekateri pa so mnenja, da se za atentatorji skrivajo italijanski šovinisti in celo tajne službe, ki ribarijo v kalnem. Dejstvo je vsekakor, da ti fanatiki objektivno samo krepijo nacionaliste in skrajneže iz obeh taborov, posebno pa MSI, ki se tudi tokrat predstavlja kot demagoški zaščitnik »ogroženih in zapostavljenih Italijanov«. Almirantejeva stranka skuša potrditi volilni uspeh iz leta 1985, ko je postala prva stranka v bocenski občini in načrtuje izvolitev edinega poslanca italijanske narodnosti iz teh krajev. Italijanskim nacionalistom večkrat objektivno priskočijo na pomoč tudi nekateri vsedržavni časopisi, ki z enostranskimi reportažami in komentarji iskrivljajo resnični položaj južno od Brennerja ter pozabljajo na posledice raznarodovalne politike, ki jo je fašizem, podobno kot pri nas, izvajal proti domačemu prebivalstvu.
Nemška skupnost se tudi na teh volitvah močno naslanja na Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) in na njenega zgodovinskega voditelja Silviusa Magnaga. Slednji, ki je star 73 let, je napovedal, da bo v kratkem predal strankino krmilo mlajšim rodovom, kar bo gotovo pretreslo delikatna ravnotežja znotraj stranke ter morda celo odprlo novo poglavje v zapletenem južnotirolskem vprašanju. Magnago je bil več kot 30 let glasnik interesov nemško govorečih ljudi in ostaja še danes najprestižnejši in najmočnejši sogovornik rimske vlade. Tudi med to volilno kampanjo se voditelj SVP predstavlja kot »oče in zaščitnik« Nemcem in La-dincev, čeprav mnogi skrajni krogi teh skupnosti obsojajo njegovo »zmerno politiko« in se ogrevajo za gibanje »Heimatbund« (domovinska liga).
Ostale stranke večkrat nemo in nemočno sledijo volilnemu spopadu med MSI in SVP, z izjemo alternativne liste, ki uživa predvsem podporo mladih generacij vseh treh narodnih komponent ter si že nekaj let prizadeva za ustvarjalno sožitje med tukaj živečimi ljudmi. Na tej »valovni dolžini« se politično giblje tudi KPI, ki pa lahko računa le na dokaj šibki volilni konsenz Italijanov in šele v zadnjem času njena politika počasi prodira tudi med Nemci in Ladinci, ki v ogromni večini glasujejo in vsestransko podpirajo stranko Silviusa Magnaga.
SANDOR TENCE
Ponoven uspeh šole GM
TRST — V kraju Roveredo v Švici je bilo konec maja mednarodno tekmovanje za harmonike in kitare.
Šola Glasbene matice, ki je vse pogosteje soudeležena na raznih takšnih in podobnih prireditvah je imela tudi na tem tekmovanju dva svoja gojenca, tokrat iz razreda prof. Eliane Zajec.
Aleksander Samez je v srednji kategoriji harmonik zasedel kar prvo mesto, Cristian Jakomin pa v lahki kategoriji drugo mesto. Na tekmovanju sta oba gojenca nastopila tudi v duetu in zasedla ponovno prvo mesto.
Vlak je včeraj pristal prvič po 18 letih
Miramarska železniška postaja spet predana svojemu namenu
Pogovori s kandidati
Brezigar (SSk): Izvoljeni na listi SAS bodo zagovarjali zahteve Slovencev
Ob prazničnih zvokih tržaške godbe na pihala Refolo je včeraj natanko ob 10. uri na miramarski železniški postaji pristal vlak prvič po 18 letih. Z njim so se pripeljali predstavniki krajevnih oblasti, funkcionarji Državnih železnic, časnikarji in drugi povabljenci. Pod toplimi sončnimi žarki jih je pričakalo veliko ljudi, med temi številni člani Odbora Miramar-Grljan, ki je za ponovno odprtje postaje dal pobudo, pa tudi predstavniki in gostje Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki bodo železniško povezavo s mestom verjetno še najbolj uporabljali.
Miramarsko postajo so ukinili 1. junija 1969 v okviru tedanjega programa racionalizacije železniških prevozov. Ukrep ni izzval večjih protestov, saj se je postaje v valu vsesplošne motorizacije posluževalo vse manj ljudi. Danes so razmere nekoliko drugačne. V samem Miramaru je v zadnjih dveh desetletjih zraslo pravo »mestece znanosti«, ki bo v kratkem obsegalo-osem poslopij in v katerem že zdaj vsak dan deluje okrog tisoč ljudi. Poleg tega je tržaško kulturno in širšo javnost že dalj časa zaskrbljala usoda poslopja miramarske železniške postaje, ki je svojevrstni arhitektonski biser. Okrog leta 1860 jo je dal zgraditi Maksimilijan Habsburški, da bi služila gradu, in imel je res srečno roko, saj je njena
lepota v novejšem času očarala celo marsikaterega filmskega umetnika.
Včeraj je vlak pristal ob še vedno nepopravljenem poslopju. A tega bo kmalu konec. Načrt za obnovo je že izdelan, okvirno pa je tudi že zagotovljenih približno 600 milijonov lir za njegovo izvedbo. Poleg Državnih železnic jih bodo prispevali Spomeniško varstvo, Tržaška pokrajina, Tržaška občina in Tržaška hranilnica (slednja je že nakazala 130 milijonov lir). Dela bi morala steči to poletje. Tako so na krajši slovesnosti na oživljeni miramarski postaji včeraj zagotovili okrožni ravnatelj Državnih železnic Ventre, predsednik Pokrajine Locchi in župan Staffieri. Na slovesnosti sta govorila še predsednik Odbora Miramar-Grljan Raineri in podravnatelj fizikalnega centra Bertocchi.
Še bežen pogled na urnik. Vlaki za Miramar bodo iz Trsta, odhajali vsak dan ob 7.50, 9.53 in 17.25, ob 23.15 pa bo odpeljal nadomestni avtobus. Iz Miramara proti mestu bodo vlaki odhajali ob 8.34, 17.42 in 19.47, ob 23.01 pa bo odpeljal nadomestni avtobus. Nadomestni avtobusi bodo ustavljali v Ul. Flavio Gioia ob tržaškem kolodvoru in pred vhodom v miramarski grad med galerijama. Vožnja traja približno 8 minut.
Stalna razstava antikvariata pri Briščikih
Na tržaškem Krasu, v bližini jame pri Briščikih, stoji stara gosposka vila, ki so jo člani skupine »Elite«, ki se ukvarja z umetniškimi dražbami, spremenili v stalen razstavni prostor. Odprta bo vse do konca septembra, med 10. in 20. uro, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali najrazličnejše antikvarne predmete in pohištvo.
Glavna atrakcija med eksponati v vili "La guercia" so dragocene, ročno vozlane preproge, med katerimi bodo poznavatelji takoj razločili med svilenimi koumi, starimi sarouki in isphani ali ruskimi jemuti ali širvani. Komur bolj leži staro pohištvo, pa si bo lahko ogledal, in na dražbi nemara celo kupil, polkrožno mizico iz ebanovega lesa, pokrito z izrezljano in barvano usnjeno oblogo in še marsikateri kos pohištva, ki je bil izdelan v preteklih stoletjih. Poseben prostor zavzemajo raznovrstni porcelanasti in stekleni izdelki, dunajski klavir homolak iz leta 1840 ali violina thier, ki nosi letnico 1792.
BOJAN BREZIGAR, rojen v Trstu 29. 7. 1948, se je tu šolal do mature na slovenskem znanstvenem liceju. Po poklicu je časnikar in je v tem svoj-stvu najbolj sledil problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in odnosom med Italijo in Jugoslavijo. S politiko se aktivno ukvarja od leta 1970, ko je bil prvič izvoljen v devin-sko-nabrežinski občinski svet. Od leta '1975 do 1980 je bil svetovalec in odbornik na 'tržaški Pokrajini, od leta 1981 do izvolitve za župana pred poldrugim letom pa odbornik za urbanistiko pri devinsko-nabrežinski občinski upravi. Od lanskega leta je tudi pokrajinski podtajnik Slovenske skupnosti. Živi v Nabrežini z ženo in dvema otrokoma, na sedanjih volitvah pa je nosilec liste za SSk na listi Sardinske akcijske stranke za poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju.
Kakšen je bil razlog, da je Slovenska skupnost sklenila predstaviti svoje kandidate na listah Sardinske akcijske stranke?
Ob predčasnem razpustu parlamenta je Slovenska skupnost poglobljeno preučila možnosti sodelovanja na političnih volitvah. Z več strani smo slišali bolj ali manj pritajen poziv, naj se Slovenska skupnost na volitvah ne predstavi. To bi, po naši oceni, pomenilo razpršitev naših glasov. Naša stranka ni osnovana na ideologiji, ampak na narodni pripadnosti. Ko bi Slovenska skupnost ne nastopala bi nekateri naši volivci volili druge stranke, bolj ali manj naklonjene Slovencem, številni bi oddali belo glasovnico, spet drugi ne bi šli na volišče. Več tisoč glasov bi tako ostalo povsem neizkoriščenih. Razmišljali smo tudi o možnosti nastopa s svojim znakom, ki bi navzven pokazal našo prisotnost, glasovi pa bi dejansko ostali neizkoriščeni. Tako smo se, po dolgi diskusiji in, kot znano, ob deljenih mnenjih, odločili za sodelovanje na Listi manjšin z znakom Sardinske akcijske stranke, kot že na evropskih volitvah leta 1984.
Kaj pričakuje Slovenska skupnost od takega zavezništva?
Predvsem pričakujemo, da bodo naši glasovi — še zlasti za poslansko zbornico ob računanju vsedržavnih ostankov koristno uporabljeni. Sardinska akcijska stranka bo gotovo izvolila svoje parlamentarno predstavništvo in bo torej tudi SSk, pa čeprav posredno, zastopana v parlamentu. Tako zastopstvo nujno potrebujemo, saj v Rimu že itak nimamo mnogo prijateljev, tvegamo pa, da jih bo v novem parlamentu še manj. Doslej je naš osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji v dveh zakonodajnih dobah vložil tridentinski senator Fontanari, ki tokrat ne kandidira več. Sporazum, ki smo ga sklenili s Sardinsko akcijsk® stranko, vsebuje prav to: formalno obvezo, da bo ta stranka v parlamentu vložila naš zakonski osnutek za globalno zaščito in morebitne druge osnutke, resolucije in vprašanja ter da se bo za problematiko slovenske manjšine tudi zavzemala. Skratka, ta spiorazum nam v Rimu zagotavlja nekaj prijateljev več.
Kateri so osnovni prijemi kandidatov Slovenske skupnosti v volilni kampanji in katere so glavne teme, ki jih osebno obravnavate?
V prvi vrsti obravnavamo problematiko slovenske manjšine v Italiji. To je za nas seveda nekaj povsem naravnega, saj so interesi slovenske manjšine osnovna točka našega političnega programa. Sicer pa ugotavljamo, da so problemi naše manjšine v ospredju te volilne kampanje, seveda v negativnem tonu. Veljaki sredinskih, desničarskih in tudi levičarskih strank — tu mislim na socialiste in socialdemokrate — kar tekmujejo v tem, kdo bo odločneje nastopal proti zahtevam naše manjšine. Tu gre seveda za množični lov na glasove Liste za Trst na izključno protislovenskih, nacionalističnih in šovinističnih geslih, vse na račun slovenske manjšine. Slovenska skupnost pripada seveda »drugemu Trstu«, tistemu, za katerega so sožitje, prijateljstvo in sodelovanje ob resnični enakopravnosti vseh komponent prebivalstva vrednote, na katerih je moč graditi bodočnost.
Kaj menite o možnosti, da se v prihodnji zakonodajni dobi vendar uzakoni globalna zaščita za slovensko narodnostno skupnost v Italiji?
Ob začetku vsake zakonodajne dobe napovedujemo, da bomo tokrat končno zares prejeli zaščitni zakon. To je tudi tokrat naša trdna želja in za to si bomo prizadevali. Prijatelji Sardinske akcijske stranke so nam Že zagotovili vso podporo v novem parlamentu. Sicer pa se bojim, da je naša startna točka tokrat šibkejša kot je bila pred štirimi leti. V kolikor bi bila izvoljena kandidata za poslansko zbornico in senat, ki nastopata na socialistični listi, bodo možnosti za odo-
britev. dobrega zakona mnogo manjše. Vsekakor pa mislim, da Slovenci ne moremo več križem rok čakati, da nam bo parlament odobril globalno zaščito. Potrebne so tudi naše enotne akcije: manifestaciji na Travniku in v Trebčah sta jasno dokazali, da smo Slovenci sposobni enotne mobilizacije. Bojim se, da tudi v bodoče brez enotnih in množičnih akcij ne bo šlo.
Pogovor zapisal LUCIJAN VOLK
Včeraj slovo od šolskega leta Učni uspehi naših višješolcev
Z objavo učnih izidov se je včeraj za večino učencev in dijakov sklenilo letošnje šolsko leto. Na številnih šolah so se učenci in dijaki zbrali po tradicionalnih šolskih mašah: tu so jih učitelji in profesorji seznanili z učnim uspehom. Ponekod so tudi priredili zaključne šolske prireditve, o katerih bomo še poročali.
Danes objavljamo učne izide na naših višjih srednjih šolah.
UČITELJIŠČE SLOMŠEK
1.	razred: izdelali so: Katja Foschini, Katja Granier, Tanja Kermez, Vasja Leghissa, Tatjana Zerial. Pet dijakinj ima popravne izpite, šest jih ni izdelalo.
2.	A r.: Annalisa Bavčar, Jasmina Grgič, Marta Klinc, Lara Puntar, Martina Rustia, Tamara Stanese. Ena dijakinja ima popravne izpite, dve nista izdelali, en dijak pa je bil neocenjen.
2.	B r.: Tamara Bernhardt, Martina Bogateč, Elisabetta Gregori, Dunja Grgič, Cristina Lasič, Elen Lupine, Irena Pahor, Nadia Pischianz, Dunija Sancin. Štiri dijakinje imajo popravne izpite, ena ni izdelala.
3.	r.: Maja Braicovich, Martina Cen-tazzo, Barbara Furlan, Andrea Kompare, Martina Lozei, Susanna Milic, Robert Mosetti, Andra Neubauer, Monica Rudez, Erika Succi, Valentina Vi-sentin,- Lajris Žerjal. Pet dijakov ima popravne izpite.
Vsi dijaki 4. razreda so bili pripuš-čeni k zrelostnim izpitom.
VZGOJITELJSKA ŠOLA
1.	r.: Laura Di Marcantonio, Ivana Limbeck, Valentina Tul. Dve dijakinji imata popravne izpite, dve nista izdelali.
2.	r.: Deborah Jeloscek, Vlasta Novak, Vojka Racman, Sabrina Schiulaz, Marisa Viller. Štiri dijakinje imajo popravne izpite,
Vse dijakinje 3. razreda so bile pri-puščene k usposobljenostnim izpitom.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ZOIS
1.	A r.: Barbara Bacchi, Aljoša Bla-son, Tatjana Canziani, Susanna Cioc-chi, Katerina Citter, Daniela Coren, Sabrina Gec, Alessandra Jurjevčič, Di-mitri Luxa, Teresa Marzetti, Susanna Rebula, Susanna Sancin, Erika Skerk, Robert Zenic, Erika Žerjal. Osem dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala, dva pa sta med šolskim letom izstopila.
1.	B r.: Lara Bozieglav, Sonia Catto-nar, Erika Cherin, Martina Gherlani, Davide Glavina, Susanna Gombacci, Damir Kralj (Carli), Barbara Manzin, Tamara Osi, Marko Ota, Ivanka Pahor, Aleksandra Pernarcich, Nataša Rebula, Katia Santin, Sara Schmidt, Lorenza Strain, Marko Tul. Enajst dijakov ima popravne izpite, eden je med šolskim letom izstopil.
1.	C r.: Christian Arena, Lara Berdon, Edi Bosich, Daniela Bresciani, Igor Ciacchi, Claudia Coslovich, Vasja Cuk, Tanja Gruden, Sara Kralj, Borut
Marc, Roberto Paulina, Marta Sirza, Alessandro Stefani, Roberta Sulini, Savina Žbogar, Anna Živec. Enajst dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala, ena dijakinja pa je med šolskim letom izstopila.
2.	A r.: Patrizia Carli, Katja Carli, Martina Giorgi, Carmen Guštin, Damjan Kosmač, Lara Masten, Bruna Pieri, Anita Raseni, Giuliana Rebechi, Renato Sancin, Alex Smotlak, Milena Smotlak, Ingrid Stanič, Eugenia Vi-dau, Elisabetta Visentin, Marko Vodopivec. Pet dijakov ima popravne izpite, štirje dijaki niso izdelali.
2.	B r.: Elena Antoni, Tosca Barič, Diana Bukavec, Erika Fabi, Erika Hrovatin, Elisabetta Kovač, Barbara Maz-za, Barbara Pieri, Cristina Reggente, Riccardo Skerk, Barbara Superina, Irene Valenta, Martin Vremez. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
2.	C r.: Umberto Acerbi, Valentina Berce, Liliana Bezin, Katia Čok, Sara Danieli, Sara Dougan, Miriam .Gregori, Erika Grzancic, Maya Košuta, Eva Kralj, Ksenja Marušič, Tania Ravbar, Patrizia Romagna, Lara Sirca, Marina Smotlak, Debora Stegel, Martina Tor-risi. Devet dijakov ima popravne izpite.
3.	A r.: Daria Bukavez, Daniela Ciuk, Mikela Drnovscek, Damiana Guštin, Carmen Natural, Nataša Per-tot, Roberta Škabar, Romina Škabar, Tanja Urdih, Michela Velikonja, Martina Vidali, Miran Zobec. Sedem dijakov ima popravne izpite.
3.	B r.: Elena Bembi, Barbara Bris-cik, Darija Colja, Walter Corva, Barbara Dilema, Branka Gabrovec, Alenka Gustinčič, Vera Kermez, Dario Kovačič, Elisabeth Oberdank, Tamara Ro-della, Alenka Rupel, Marko Rupel, Nataša Samsa, Elena Smotlak, Peter Šuligoj, Katja Volpi, Erik Zorn. En dijak ima popravne izpite.
3.	C r.: Sara Bensi, Nataša Bisiacchi, Tanja Canciani, Elena Carli, Maria Cherti, Tamara Dobrigna, Dimitri Fer-luga, Paolo Lippolis, Patrizia Malmen-vall, Laura Mauri, Aljoša Milič, David Ota, Tamara Pecchiar, Mitja Rustia, Marzia Zobec. Devet dijakov ima popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala, dva dijaka sta med šolskim letom izstopila.
4.	A r.: Elena Antonič, Vesna Bizjak, Nataša Bizjak, Lorena Braini, Emanuela Bratos, Sabina Citter, Tania Korošec, Dorotea Križmančič, Marina Milkovič, Tamara Parovel, Nevenka Per-
narčič, Tanja Rebula, Alessandra Sker-lavai, Nicoletta Sossi, Tania Stefani, Boris Tavčar, Katja Terčon, Eleonora Ursich, Elisabet Žerjal, Miriam Zugna. Štirje dijaki imajo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala, en dijak pa je bil neocenjen.
4.	B r.: Tanja Antoni, Davide Barini, Igor Civardi, Maksimiljan Gulič, Breda Husu, Stefano Kavalic, Tatiana Komar, Alenka Leghissa, Eleonora Rup-pel, Roberto Skerlavaj, Boris Stopar, Kristina Stopar, Martina Strain, Davide Strain, Nataša Taucer, Alessandro Umek, Sabrina Zezlina. Trije dijaki imajo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala.
K zrelostnim izpitom so bili pripuš-čeni vsi dijaki 5. A razreda in vsi dijaki 5. B razreda (razen ene dijakinje).
ODDELEK ZA GEOMETRE
1.	r.: Aram Bevilacgua, Danijel Malalan, Igor Strain, Claudio Zaina. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden pa ni izdelal.
2.	r.: Isabella Cipollino, Rado Jagodic, Christian Počkaj. En dijak ima popravne izpite.
3.	r.: Peter Auber, Tania Bait, Michela Cergol, Mauro Franza, Igor Pernarčič, Tamara Sancin, Alan Škabar, Andrea Sosič, Alenka Sossi. Šest dijakov ima popravne izpite.
4.	r.: Diego Boneta, Irena Kralj, Marko Pahor, Franco Zettin, Denis Zobec. Pet dijakov ima popravne izpite.
Vsi dijaki 5. razreda so bili pripuš-čeni k zrelostnim izpitom.
POKLICNI ZAVOD STEFAN
Oddelek kemijskih operaterjev
1.	r.: Katarina Cossutta, Elena lacaz. Dve dijakinji imata popravne izpite, ena ni izdelala.
2.	r.: Maida lanezic, David Pizziga, Minka Zeriali. Tri dijakinje imajo popravne izpite, en dijak ni izdelal.
3.	r. — kvalifikacijski izpiti: Neva Albi, Nadia Budin, Jordan Družina, El-yis Kraljič, Haron Marucelli. Ena dijakinja ni izdelala.
4.	r.: Igor Glavina, Tamara Grdina, Janko Milic, Lucia Rebecchi. Dve dijakinji imata popravne izpite.
Vsi dijaki 5. razreda so bili pripuš-čeni k zrelostnim izpitom.
Oddelek orodnih mehanikov
1.	r.: David Esposito, Marijan Smotlak, Igor Stopar. Pet dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali, trije pa so bili neocenjeni.
2.	r.: Sandi Skerk. Pet dijakov ima popravne izpite.
3.	r. — kvalifikacijski izpiti: Adriano Turco, Dario Sedevcic, David Zidarič.
4.	r.: Franco Felician. Pet dijakov ima popravne izpite.
Vsi dijaki 5. razreda so bili pripuš-čeni k zrelostnim izpitom.
Oddelek monterjev RTV
1.	A r.: Igor Gabrovec, Damian Ger-li, Andrea Gruden, Martin Mesar, Franci Pogačar, Saša Zerial. Štirje dijaki imajo popravne izpite, šest dijakov ni izdelalo, eden je bil neocenjen.
1.	B r.: Tomaž Kalc, Dario Majov-sky, Dimitri Radetti, Martin Sosič. Pet dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala, eden je bil neocenjen.
2.	r.: Peter Ažman, Primož Birsa, Igor Birsa, Erik Cragnez, Davorin Gombač, Igor Ostrouska, Boris Pecchi-ari, Andrej Škabar. Sedem dijakov ima popravne izpite, šest jih ni izdelalo.
3.	r. — kvalifikacijski izpiti: Roberto Baracci, Igor Barut, Andrea Birsa, Igor Burolo, Martin Cappellini, Andrea Corradetti, Aleksander Daneo, Stefano Caucich, Vera Guštin, Peter lanezic, Marko Marega, David Peta-ros, Andrea Požar, Enrico Ravalico, Diego Sedmach, Giulio Taucer, Andrea Trampuz-Bisiacchi.
4.	r.: Francesco Beorchia, Tomaž Milič, Marino Gherlani, Marco Ker-pan, Patrick Mihelič, Andrej Spacal. Pet dijakov ima popravne izpite.
Vsi dijaki 5. razreda so bili pripuš-čeni k zrelostnim izpitom.
ZNANSTVENI LICEJ PREŠEREN
1. A r.: Erika Busechian, Walter Danieli, David Jelercic, Milan Klinc, Lara Lupine, Eva Mauri, Igor Milic, Danilo Pahor, Martina Ravbar, Jasmin Rudez, Barbara Rudolf, Aljoša Saksida, Vasco Tinta, Davide Vidrih, Marko Vitez. Sedem dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala.
1. B r.: Samuela Baldi, Alenka Bandi, Nataša Canziani, Alenka Devetak, Lara Gulich, Tatjana Hrovatin, Tanja Kralj, Barbara Mauri, Leopold Oblak, Iztok Pečar, Dušan Poldini, Nadja Renzi, Tamara Vidali, Karin Vitez, Kristina Zidarič, David Žerjal. Trije dijaki imajo popravne izpite.
1. C r.: Gorazd Bajc, Janez Berdon, Ivan Blasutto, Pamela Cappellini, Nastja Colja, Marianna Golemac, Tjaša Kocman, Kata Kozlovič, Ai-Ling Marucelli, Dean Oberdan, Erika Paulina, Borut Pertot, Marko Preši, Jana Radovič, Petra Schmidt, Alenka Sirk, Vesna Škabar, Paolo Tanze, Tomaž Tenze,
Marjana Vuga. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal.
2.	A r.: Ivan Bajc, Nada Čok, Martina Kosmina, Jana Miot, Martina Oz-bic, Aljoša Race, Nada Rojc, Alessia Rudez, Nataša Stopar, Mitja Švab, Kristina Valencie, Lara Vessel, Tanja Vessel, Helena Volpi, Andrej Zuppin. Trije dijaki imajo popravne izpite.
2.	B r.: Ženo Biber, Edvard Ciani, Rado Fonda, Martina Horvic, Peter lancovich, Barbara Salvi, Marko Sav-ron, Moreno Savron, Luciano Škabar, Dana Svetina, Igor Tomasetig, Katja Tul, Niko Tul, Elisabetta Zaccaria. Devet dijakov ima popravne izpite, en dijak je bil neocenjen.
3.	A r.: Ulisse Bravar, Oriana Bresciani, Tanja Carli, Mario Ciac, Lara Conti, Roberta Del Piero, Tomislav Hmeljak, Martina Mosca, Marco Oz-bic, Mitja Ozbic, Jordan Pisani, Eleonora Prezzi, Peter Regent, Barbara Renčelj, Franc-Branko Sain, Erik Švab, Lara Tinta, Tanja Ursic. Šest dijakov ima popravne izpite.
3.	B .: Christina Biber, Susanna Cal-zi, Katja Colja, Mitja Čebulec, Erik Dolhar, Andrej Gruden, Milena Guštin, Varka Kozlovič, Elena Leghissa, Tania Masten, Alenka Obad, Patrik Pahor, Paolo Panjek, Michelle Passeri-ni, Daša Radovič, Igor Sosič, Peter Sterni, Tanja Ukmar, Igor Ursich. Šest dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali.
4.	A r.: Tanja Bole, Marko Budal, Massimiliano Ferfoglia, Peter Klinc, Jasna Peric, Roberto Pernarcich, Marko Pertot,- Ivan Rudolf, Luca Schillani, Igor Sedmach, Olaf Sedmak, Giovanni Sosič, Igor Stocca, Irene Vremez. Šest dijakov ima popravne izpite.
4.	B r.: Tomaž Ban, Edvin Bevk, Dario Bisiacchi, Arianna Bogateč, Nada Carli, Walter Coren, Andrea Crismani, Luciano Lippolis, Mitja Ota, Alessandro Panjek, Paolo Sterzai, Aljoša Terčon. Trije dijaki 'imajo popravne izpite.
Vsi dijaki 5. A razreda in 5. B razreda so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom.
KLASIČNI LICEJ PREŠEREN
4.	v. g.: Barbara Kovač, Ozbic Mai-la, Andrej Papucci, Serena Periz, Matej Sussi, Tomaž Sussi, Andrej Zaghet. Dva dijaka nista izdelala.
5.	v. g.: Maša Bandelj, Ivana Brecelj, Anna Lokatos, Manica Maver, Katja Migliore, Neva Zaghet, Barbara Zlobec. Pet dijakov ima popravne izpite.
1.	ki. lic.: Elisabetta Ciacchi, Smiljana Gruden, Agata Kuhar, Neva Lupine, Giuliana Pavlica, Francesca Rustia, Breda Sussi. Trije dijaki imajo popravne izpite.
2.	ki. lic.: Igor Cok, Valentina Hrovatin, Kristina Martelanc, Veronika Martelanc, Fabiana Parenzan, Alenka Štoka, Vida Valencie. Ena dijakinja ima popravne izpite.
Vse dijakinje 3. klasičnega liceja so bile pripuščene k zrelostnim izpitom.
Na sinočnjem volilnem zborovanju na Trgu Unitd
Pajetta, Cuffaro in Spetič za KPI o alternativi, Trstu in Slovencih
Glavni dogodek včerajšnje volilne kampanje je bila sinočnja zaključna pokrajinska volilna manifestacija KPI na Trgu Unita, kjer so spregovorili član vsedržavnega vodstva partije Giancarlo Pajetta ter kandidata za poslansko zbornico Antonino Cuffaro in za senat Stojan Spetič. Zborovanje pa se je začelo s tričet-rurno zamudo, kajti Občina ni poskrbela za električno napeljavo, za kar je bila po sklepih Odbora za volilno premirje dolžna. Le prostovoljno delo inženirjev in delavcev podjetja Enel je naposled omogočilo dobavo elektrike in začetek zborovanja.
Pajetta je v svojem, po njegovi naravi zelo zavzetem nastopu, spregovoril predvsem o vsedržavnih temah volilne kampanje, pri čemer je naglasil objektivne razloge, ki so privedli do razkroja petstrankarske vladne koalicije in do perspektive dolgotrajne politične nestabilnosti, če se v državi ne okrepijo prizadevanja za demokratično alternativo, ki naj predstavlja preokret v razvoju italijanske družbe. Ravno stalni spori med strankami bivše vladne večine odpirajo Italiji perspektivo alternative, z močno vlogo okrepljene KPI pri vodenju države, je naglasil Pajetta.
Cuffaro in Spetič pa sta obravnavala zlasti krajevna vprašanja. Nosilec liste KPI za poslansko zbornico je izrazil še posebej zaskrbljenost zaradi razmer v tržaškem gospodarstvu, ki jih označuje kriza v podjetjih z državno udeležbo in zasebnih obratih. Medtem ko se trošijo tisoči milijard za gradnjo infrastruktur in prihajajo nova nakazila iz »paketa za Trst« in drugih državnih zakonov, je poudaril Cuffaro, se položaj delovnih ljudi ne izboljšuje, ne ustvarjajo se nova delovna mesta, pač pa se nasprotno še odpirajo nove vrzeli, kot kažejo primeri Aguile, IRET in mnogih drugih podjetij. V Trstu manjka resna industrijska politika in jasnih
idej, je naglasil poslanec KPI, za kar je kriva neodločnost večin v. deželni ter tržaški občinski in pokrajinski upravi.
Kandidat za senat Stojan Spetič, ki je spregovoril na Trgu Unita v slovenščini, je predvsem obsodil protislovensko gonjo, ki so jo mnoge stranke začele med volilno kampanjo s pretvezo boja proti »bilingvizmu«, da bi skušale odvračati pozornost volivcev od mnogih resnih problemov našega ozemlja. Slovencem pa je treba, po načelih ustave in mednarodnih dogovbrov, zagotoviti pravično manjšinsko zaščito, kot pogoj za uresničevanje vzdušja sožitja in sodelovanja, ki je edini porok za resnični napredek naših krajev. Le v takem vzdušju, za katero si KPI tradicionalno prizadeva tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu, si je namreč moč zamisliti razvoj Trsta kot odprtega mesta za vsestransko sodelovanje z vsemi sosedi, je poudaril Spetič. Priznanje pravic Slovencev, za kar bo KPI tudi ponovno vložila osnutek zakona v parlamentu, ne povzroča nobene škode italijanski večini, ampak nasprotno prispeva k ustvarjanju klime sožitja in prijateljstva, ki jo Trst potrebuje.
Na volilnih shodih, ki jih je imela po dolinski občini, je Slovenska skupnost poudarila pomen zavezništva s Sardinsko akcijsko stranko. Prisotnost slovenskih kandidatov na manjšinski listi želi pričati o zahtevi Slovencev po pravičnem zaščitnem zakonu. Kandidat PSI za poslansko zbornico Seg-hene je pa naglasil, da mora biti prva naloga novega parlamenta reševanje vprašanja brezposelnosti mladine.
Tudi danes je na vrsti več letečih shodov v večernih urah (za KPI v zgo-niški občini, za PSI v Miljah, za SSk pa ves dan v mestnem središču in po vsem podeželju), na katerih bodo nastopili kandidati za poslansko zbornico in senat. V veliki dvorani Prosvet-
nega doma na Opčinah bo ob 21. uri javno srečanje z razpravo med kandidatom KPI v drugem senatnem okrožju Stojanom Spetičem in kandidatom za poslansko zbornico SSk na listi Sardinske akcijske stranke Bojanom Brezigarjem. Ob 19. uri pa bosta imela kandidata KPI Spetič in Cuffaro tudi srečanje z volivci v Soščevi hiši na Proseku.
Obžalovanja vredno
Kot izhaja iz našega obsežnega poročila, sta oba volilna zaveznika PSI in Lista za Trst čutila potrebo po skupnem nastopu z geslom »ne bilingvizmu«. Gianlranco Carbone in Au-gusto Seghene pa sta povrh izdala še skupno uradno sporočilo, katerega osrednja trditev je prav zavračanje »kakršnekoli oblike dvojezičnosti«. V nadaljevanju se nato na veliko proglaša italijanska prisotnost na tem področju, se govori o zakonu, ki ne sme spregieniti bistvenih (beri italijanskih) značilnosti mesta in podobno.
Ne gre samo za črko in dobesedno razlago uradnega poročila, temveč predvsem za ton in duha izjave, ki je za las podoben skrajno nacionalističnim, nostalgičnim, zaprtim in na najnižji kulturni ravni.
Očitno vse kaže, da se listarji s premajhno vnemo odločajo za čudno in nenaravno zavezništvo in zato v zadnjih dneh volilne kampanje tak nacionalistično obarvani nemogoči izbruh. To pa je poniževalno za socialistične predstavnike in za socialistično stranko, ki je in ki bi morala biti vedno stranka svobode in državljanskih pravic, kar oba pisca pravilno uvodoma ugotavljata in s čimer ni samo v oporeki tokratno nemogoče uradno sporočilo, temveč predvsem zavezništvo, ki lahko vodi samo v takšno smer. Vse to pa je obžalovanja vredno.
Tudi Seghene (PSI) proti »bilingvizmu«
Lista za Trst in socialisti o zaščiti Slovencev
Tudi tržaška PSI in Lista za Trst sta hoteli pojasniti svoje stališče do vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, oziroma do »bilin-gvizma«, in sta zato sklicali včeraj v hotelu Excelsior posebno tiskovno konferenco, kot dan prej demokristjani. Predstavniki obeh strank so uvodoma zatrdili, da je bila pojasnitev potrebna, češ da so drugi instrumentali-zirali med volilno kampanjo to vprašanje, čeprav je resnici na ljubo res, da so prav listarski kandidati na listah PSI in PLI (po čudnih volilnih zavezništvih, ki so se tokrat sklenila v našem mestu) prvi izpostavili ravno nasprotovanje zaščiti Slovencev kot osrednje vprašanje volilne kampanje.
Iz nastopov listarskega predsednika Cecovinija in tajnika Staffierija pa je bilo jasno, da jima je šlo predvsem za to, da dosežeta javno priznanje (v volilne namene) za svoje protislovenstvo tudi od Odbora za italijanstvo Trsta, ki je doslej pohvalilo le MSI, PLI in PRI. Nekoliko drugačno, kljub temu da išče po vsem videzu tudi PSI glasove iz nacionalističnih krogov (kot priča ravno volilno zavezništvo z LpT), je bilo zadržanje socialističnega tajnika in kandidata za poslansko zbornico Segheneja (napovedanega deželnega odbornika Carboneja na tiskovni konferenci ni bilo), ki je sicer resnici na ljubo precej razvodenil tradicionalno pozicijo PSI do zaščite slovenske manjšine.
In kaj so torej pojasnili? Tako Lista za Trst kot tržaška PSI (kar je novost) sta proti »bilingvizmu«, tolmačenem kot »juridično enakopravnost italijanščine in slovenščine v javnih aktih in v odnosih z oblastjo«. S tem v zvezi je Seghene zatrjeval, da bilingvizma ne zahtevajo niti Slovenci (kar absolutno ni res pri takem njegovem tolmačenju, saj se vsa slovenska manjšina bori za pravico do rabe svojega jezika v izvoljenih svetih in v odnosih z oblastjo), po drugi strani pa je na izrecno vprašanje prisotnega novinarja, kako se tako stališče sklada z drugim členom zadnjega zakonskega osnutka PSI, ki izrecno dovoljuje rabo slovenščine v
javnih upravah in v odnosih z oblastjo, odgovoril, da bo treba pač zakonski osnutek PSI popraviti (na slabše).
Glede vsebine zaščite je LpT za enostavno združitev že obstoječih določil (torej Slovenci naj bi se zadovoljili s tem, kar že imamo). Stališče tržaške PSI je nekoliko drugačno: poenotenje obstoječih norm naj bi lahko bila osnova za diskusijo o tem, kakšne zaščitne norme so še potrebne, je povedal Seghene. Kaj pa preštevanje? Lista za Trst ga postavlja kot pogoj za vsakršno razširitev zaščite (Staffieri je pa dal razumeti, da celo za uživanje dosedanje povsem nezadovoljive ravni zaščite), medtem ko je po mnenju tajnika PSI nepotrebno, saj raven zaščite ne sme biti odvisna od številčnega stanja slovenske narodnostne skupnosti.
Nagrade za natečaj »Dnevi odprtih vrat«
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice so prejšnji teden nagradili učence in dijake, ki so s svojimi prostimi spisi in likovnimi izdelki sodelovali na natečaju, povezanem s pobudo, imenovano »Dnevi odprtih vrat«. Ocenjevalna komisija — sestavljali so jo profesorji Farina, Schi-ozzi, Novaro, Lupi in Cenda ter pokrajinska odbornika Cavicchioli in Harej - ni imela lahkega dela, saj se je natečaja udeležilo okrog 300 učencev. Pokrajinski odbornik Cavicchioli je devetnajstim nagrajencem izročil bon za brezplačen nakup knjig. Nagrado so prejeli tudi trije slovenski višješol-ci: Maja Štoka, Nataša Samsa in Matej Caharija.
Radio Opčine sporoča, da bo drevi s pričetkom ob 21. uri na sporedu posebna volilna oddaja iz sklopa »Drugi Trst«. Kot običajno jo bo vodil Paolo Parovel.
Večer z arheologinjo Ljudmilo Plesničar v SK
V prazgodovino Ljubljane je obiskovalce Slovenskega kluba v torek popeljala arheologinja Ljudmila Plesni-čar-Gec. Svojo razlago je nazorno dopolnila z diapozitivi o najpomembnejših najdiščih v današnji prestolnici Slovenije. Ljubljana je že v pradavnini veljala za nekakšna vrata, ki so vodila v severovzhodno Evropo. Zato ni čudno, da so arhologi pri svojih odkopavanjih na ozemlju tega mesta odkrili vrsto predmetov, ki očitno izvirajo iz Italije ali iz nižine ob Renu.
V samem srcu mesta, pred Akademijo znanosti in umetnosti, so arheologi odkrili grobišča iz 7. stoletja pr. Kr. Tedanji prebivalci Ljubljane so svoje umrle sežigali, jih pokopavali v žarah ter jim v grob položili razne pridatke, neke vrste popotnico za onostranstvo, običaj, ki se je ponekod (npr. v južni Srbiji) ohranil vse do danes.
Spodnje plasti zemlje pod današnjo Ljubljano so torej za arheologe prava zakladnica. Seveda urbanizacija zavira in onemogoča izkopavanja teh pričevanj iz pradavnine. Arheologi se morajo večkrat pogajati z gradbenimi podjetji, da jim dajo pred začetkom nove gradnje na razpolago vsaj toliko časa, da dvignejo iz zemlje najpomembnejše najdbe in jih odnesejo v ljubljanski arheološki muzej.
Ljudmila Plesničar je strokovnjakinja za rimsko obdobje. Iz časa, ko je bila Emona rimska kolonija, je predavateljica posredovala poslušalcem zanimive podatke o najdbah zadnjih dvajsetih let in jim predstavila diapozitive o predmetih predvsem lončenih in steklenih posodah — ki so bili očitno izdelani prav v Emoni. Izkopavanja se bodo v Ljubljani še nadaljevala, saj je tu vsak meter zemlje »posejan« z nadvse dragocenimi pričevanji pradavnih časov, ki jih je treba šele odkriti in ki bi lahko pripomogli k osvetlitvi doslej še temnih točk v zgodovini.
Fotoreporter Mario Magajna razstavlja na Opčinah
Slovensko kulturno društvo Tabor na Opčinah je organiziralo veliko fotografsko razstavo, ki jo je pripravil fotoreporter Mario Magajna. Razstava nosi naslov po avtorju razstavljenega materiala, toda podnaslov Opčine in Openci, kajti med kakimi dvesto velikimi povečavami, ki so jih na temnih ozadjih namestili po stenah velike veže ter v dvorani openskega Prosvetnega doma, je pretežna večina openskih motivov in sicer veliko fotografij, ki prikazujejo stare Opčine, stara poslopja, krita še s skrlami, hiše s starimi, dolgimi »ganjki« odnosno balkoni, fotografije, ki prikazujejo stare kraške kalune, ki jih danes na novogradnjah žal nikjer ne vidimo itd.
V drugem delu razstave pa se vidi sodobna openska stvarnost, namreč družbeno kulturna zavzetost Opencev, ki se kaže v številnih nastopih openskih pevskih zborov in slikarskih in drugih razstavah, dramskih odnosno odrskih nastopih, v prirejanju kmečkih in partizanskih taborov, v športni dejavnosti, na primer v kotal-karstvu in še marsičem, kar se je rodilo ali spočelo v okviru društva Tabor in se nato razvilo v samostojna in uspešno delujoča društva. Veliko je teh fotografskih posnetkov, ki izpričujejo izredno delovno vnemo in zavze-
Našli so jo včeraj zjutraj ob Pomolu Pescheria
Utonila še neidentificirana ženska
tost openskih prosvetnih in kulturnih delavcev, posebno v zadnjih našemu človeku v zamejstvu nič kaj naklonjenih razmerah.
Na odprtju razstave v torek zvečer je na kratko spregovoril o neutrudnem fotoreporterju Mariu Magajni ter o požrtvovalni dejavnosti openskega društva in Opencev nasploh časnikar Franc Udovič, domači pevski zbor pa je program dopolnil s petimi slovenskimi umetnimi pesmimi. Razstava bo trajala do 19. t. m.
Stanovanjske miši gospodarile v praznem domu
Mož in žena sta bila v službi, medtem pa so tatovi obiskali njuno stanovanje. Zakonca Crevatin, ki stanujeta v Ul. Settefontane 63, sta zapustila dom v ponedeljek zjutraj, vrnila pa sta se ob uri kosila. Ko sta vstopila v dom, nista opazila nič nenavadnega. Sele ko je žena hotela vzeti nekaj denarja iz omare, kjer sta hranila dragocene predmete, je opazila, da so vse dragocenosti izginile. Tedaj sta zakonca poklicala agente letečega oddelka, katerim sta povedala, da jima je zmanjkalo
900.000	lir, dva zlata prstana, zlata verižica z obeskom, dva zlata prstana z dragulji in zlat obesek v obliki triperesne deteljice. Agenti so ugotovili, da so tatovi vlomili v stanovanje skozi vhodna vrata. Po vsej verjetnosti so si pomagali z izvijačem.
Ribiči so včeraj zjutraj ob 7. uri še intenzivno delali ob pomolih, prodajalci pa so v ribarnici polnili stojnice s komaj ulovljenimi ribami, ko je mimoidoči s srhom opazil, da v valovih pred Pomolom Pescheria plava truplo mrtve ženske. Mestni redar Viliano Bos-si, ki je bil v službi v ribarnici, je šel takoj reševat truplo v upanju, da je ženska še vedno pri življenju. S kavljem jo je potegnil iz vode in jo položil na stopnišče ribarnice. Skušal jo je oživiti, vendar za žensko ni bilo več pomoči.
Medtem je stekla tudi vzporedna akcija policijskih agentov in reševalcev Rdečega križa. Zdravnik je lahko le ugotovil, da je ženska utonila, na njenem telesu pa ni odkril nikakršnih sledov nasilja. Po prvih ugotovitvah je vsekakor sklepal, da je. smrt nastopila malo pred odkritjem trupla. Policija ni vzela v poštev možnosti samomora. Po vsej verjetnosti je ženska nesrečno Padla v vodo, ko je hodila po pomolu. Na sebi ni imela osebnih dokumentov,
po oceni zdravnika pa naj bi bila stara	jopič in najlonske nogavice. Doslej
okrog 70 let. Oblečena je bila v rdeče	niso še odkrili njene identitete. Preis-
krilo z rožastimi vzorci, plav volnen kavo je prevzela pomorska policija.
Oborožen rop v Rojanu
»Potegni iz žepa denarnico in položi jo na tla. Imam pištolo z glušilcem.« Giovanni Zanini je pravkar hotel odpreti hišna vrata, ko je slišal to grožnjo. Spreletelo ga je do kosti. Pred seboj je namreč imel moškega, čigar obraz ni obetal nič dobrega.
Zanini, ki je star 51 let in stanuje v Ul. Moreri 9/2, se je v torek ponoči okrog 1.30 vračal domov, pred hišnimi vrati pa ga je čakalo res neprijetno srečanje z roparjem, ki je v rokah držal pištoli podoben predmet. Zanini očitno ni bil v stanju, da bi preveril, ali so bile roparjeve grožnje resnične. Prestrašen je takoj potegnil iz žepa denarnico, v kateri je imel 350.000 lir, vozniško dovoljenje in hranilno knjižico, ter svoje imetje položil na tla. Ropar je vse pobral ter mu velel, naj gre v stanovanje po preostali denar. Zanini mu je nemudoma ubogal, ko je bil na varnem v svojem stanovanju, pa je poklical 113.
Ko so agenti letečega oddelka dospeli v Ul. Moreri, ni bilo o roparju ne duha ne sluha. Agenti so preiskali bližnjo okolico in nekaj gostiln, sledov pa niso našli. Po Zaninijevem opisu je bil »drzni ropar«star približno 40 let, visok 1,80 metra, izpitega obraza, ki si ga je zakrival s sončnimi očali tipa ray-ban. Kljub strahu je Zanini opazil, da je moški nosil črno čepico ter belo in rdečo volneno majico.
Tat se mu je izmuznil
Prijel je tatu, ki je kradel v njegovi trgovini, iz neprevidnosti pa ga je pustil bežati. Lastnik trgovine Doda v UL Bellini 7 je bil v torek zjutraj precej zaposlen s kupci, vseeno pa mu je uspelo videti mladeniča, ki se je neopazno prikradel v trgovino in na hitro odnesel jopič iz jeansa v vrednosti 78.000 lir. Trgovec je stekel za njim na cesto in s kriki opozoril ljudi, da lovi tatu. Mimoidoči so mladeniča ustavili in ga predali trgovcu, ki ga je peljal s seboj v trgovino, da bi poklical policijo. Mladi dolgoprstnež pa je imel veliko sreče, saj je prav v tistem trenutku nekaj kupcev vstopilo v trgovino, trenutna zmeda pa mu je omogočila beg. Lastniku trgovine tokrat ni uspelo zagrabiti tatiča za hlače, tako da ga je agentom lahko le opisal: bil je star približno 25 let, precej visok in suh, na sebi je imel svetlorjave hlače in temnejšo majico.
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega
Bogomira Sirka
jutri, 12. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križ.
Žalujoči svojci
Križ, 11. junija 1987
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Sonji globoko sožalje Danila, Damjana in Sergij.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
Angel Milič
Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice pred zgoniško občino in nato v cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Igor z družino in Zvonko, nečaka Nataša in Devan, bratje Danilo in Mario z družinama ter Pepi, tast Alojz in drugo sorodstvo.
Salež, Zgonik, 11. junija 1987
SPDT izreka globoko sožalje svojemu prizadevnemu članu in odborniku Mariu Miliču ob izgubi dragega brata Angela.
Starši, učno in neučno osebje otroškega vrtca iz Ricmanj izrekajo občuteno sožalje vrtnarici Mariji Prucar ob težki izgubi drage mame.
Navdušujoča zaključna akademija v evangeličanski cerkvi
Obetaven prvi exploit mladih gojencev kompozicijskega tečaja Glasbene matice
V evangeličansko-luteranski cerkvi je bil v torek že tretji večer iz ciklusa zaključnih akademij, s katerimi končuje šola GM letošnje šolsko leto.
Protagonisti večera so bili gojenci GM, bolje rečeno kompozicijskega razreda, ki je pod vodstvom proi. Alda Kumarja začel delovati na šoli šele v tem šolskem letu. Če upoštevamo, da gre za zelo mlade glasbenike — najstarejši je letnik 1962, najmlajši letnik 1971 — da študirajo kompozicijo komaj leto dni, da so se že predstavili s svojimi skladbami tudi za duete, trie in kvartete, s skladbami, ki niso samo presenetile občinstva, temveč ga tudi navdušile, potem lahko rečemo, da smo prisostvovali enkratnemu glasbenemu dogodku, ki nas navdaja z zavestjo, da imamo v naši sredi ne samo dobre mlade glasbenike, temveč tudi komponiste, ki močno obetajo, da se bodo v prihodnje prav gotovo še lepo razvili.
Polna cerkev občinstva, ki je z veliko pozornostjo spremljalo potek akademije, je dokaz, da je naša javnost razumela pomen tega dogodka in je želela biti zato ob tem prvem javnem prikazu ustvarjalnosti naših mladih glasbenikov soudeležena, zadovoljna in ponosna nad uspehom, ki so ga bili deležni.
Naše pisanje je le kronika glasbenega večera, pa vendarle ne more mimo ugotovitve, da razpolagamo z novimi, mladimi glasbenimi močmi, ki našo osrednjo glasbeno ustanovo že vrsto let lepo zastopajo kot izvajalci na internih, pa tudi drugih glasbenih nastopih in tekmovanjih, da pa imamo med temi tudi obetavne komponiste, ki so vsak s svojim
Ameriški dolar.............. 1285.
Nemška marka .............. 72^50.
Francoski frank............ 213,50—
Holandski florint ......... 640.—
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2120. -
Irski šterling............. 1915.—
Danska krona................. 188.
Grška drahma .............. 9.-
Kanadski dolar ............ 920.—
glasbenim izrazom, z inštrumenti, ki jih sami v glavnem niti ne študirajo, a jih morajo dobro poznati, ustvarili skladbe, ki so naletele na odobravanje vseh.
Na večeru so se s svojimi skladbami predstavili: Aljoša Starc s skladbo Piano mušic, ki jo je tudi sam izvajal, Anastazija Purič s skladbo Poezija za flavto, glas in pevke (izvajala sta jo Nurja Kanzian in Tomislav Hmeljak), Andrej Pegan s skladbo Pihalni trio za flavto, klarinet in fagot (izvajali so jo Daniela Brussolo, Miran Košuta in Vojko Cesar), Corrado Rojac s skladbo Pet odsevov op. 1 za violončelo, ksilofon in klavir (izvajali so jo Simona Slokar, Tomislav Hmeljak in Claudia Sed-mach) ter Marko Ozbič s kar dvema skladbama: Sonatino za tri flavte (iz-
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 871.—
Avstrijski šiling.......... 102,50—
Norveška krona ............ 191.—
Švedska krona................. 204,—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 890.—
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.90
vajalke Maria Laura Deponte, Daniela Brussolo in Caterina Goriup) in še Rondo za flavto, oboo, klarinet v b in fagot (izvedba Daniela Brussolo, Katja Grgič, Miran Košuta in Olivia Scarpa).
Če smo izrazili svoje zadovoljstvo in prijetno presenečenje nad skladbami, ki smo jim na večeru prisluhnili, potem moramo dodati, da so imeli pri njihovem uspehu nemajhen delež tudi izvajalci, ki so jih podali zelo lepo, dejali bi v zadovoljstvo občinstva, vodstva glasbene šole, predvsem pa mladih komponistov in njihovega profesorja.
Ob koncu se je vsem, predvsem glasbenemu pedagogu in mentorju prof. Aldu Kumarju, zahvalil za lep večer ravnatelj šole GM Sveto Grgič.
Obvestili KZ
Danes bo s pričetkom ob 20.30 na področnem centru ERSA na Proseku srečanje o problemu spremnih listih za prevoz kmetijskih pridelkov. Srečanje prireja Cvetličarsko-vrtnarska zadruga v sodelovanju s Kmečko zvezo.
Jutri se bo ob 20.30 sestala na svojem sedežu v Trstu vinogradniška komisija Kmečke zveze. Razpravljala bo o možnosti ustanovitve konzorcija za kraška vina z zaščitenim poreklom.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Jutri ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Dirigent Herbert GEITZEN, solista Andrea TRA-UBOTH in Thomas HAMPSON.
razstave
V	galeriji Malcanton je odprta razstava GIULIANA PECELLIJA.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSS1GA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. junija slikarka LILI LUPIERI.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
šolske vesti
Na srednjih šolah I. Cankar in S. Gregorčič v Dolini je odprto vpisovanje na tečaj 150 ur za šolsko leto 1987/88. Na tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki nima diplome nižje srednje šole in bi to rad dosegel ter je že izpolnil 16. leto starosti. Vpisovanje se zaključi 7. julija. Izjemoma je možen vpis do 10. septembra.
vazna obvestila
JK Čupa iz Sesljana prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda optimist, za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8., tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
TPPZ P. Tomažič obvešča člane, da bo jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Bazovici GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo, 14. t. m., na Barki v Brkinih ob 15. uri pri otvoritvi spomenika padlim. Ta bo 400. nastop TPPZ. Vsem članom priporočamo prisotnost in točnost.
SKD Barkovlje sporoča, da bo danes, 11. t. m„ ob 20.30 REDNA SEJA ODBORA.
V Soščevi hiši na Proseku bo danes ob 19. uri pogovor volivcev s kandidatoma KPI Spetičem in Cuffarom.
GLASBENA MATICA
TRST
Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
Danes, 11. t. m., ob 20.30 v Evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
David Bogateč, Tatjana Jer-cog, Milena Kovačič, Tamara Ražem, Eva Žafran - klavir; Ambra Cossutta, Maila Ozbič, Raffaella Petronio - violina; Martina Ozbič - flavta; Marino Ukmar -klarinet; Miran Cante - trobenta; Aleks Košuta, Jordan Pisani - kitara; Igor Cante, Boris Dolliani, Aleksander Ipavec, Dario Sav-ron, Daniela Stefani - kvintet harmonik; prof. Bogdan Kralj, Aljoša Starc, Marko Ozbič, prof. Verenka Terčelj - klavirska spremljava.
Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 11. junija
SREČKO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob
21.10	in zatone ob 4.13.
Jutri, PETEK, 12. junija
ADELA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.08 najnižje -68 cm, ob 10.45 najvišje 29 cm, ob 15.43 najnižje -12 cm, ob 21.38 najvišje 56 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb raste, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Zanon, Rossella Švigelj, Riccardo Gramegna, Andrea Litrico, Matteo Cressi.
UMRLI SO: 74-letni Mario Pangherz, 62-letni Antonio Apollonio, 74-letni Er-minio Ossich, 77-letna Giovanna Kerse-van, 85-letna Antonia Montonesi, 60-let-ni Roberto Riosa, 85-letna Marta Maglia, 82-letna Anna Pecchiari, 95-letna Fran-cesca Pastura, 65-letni Vinicio D'Alba, 65-letna Silvana Bernobich, 65-ietni Ste-fano Kleminscek, 81-letni Mario Gregori, 67-letna Zora Tretjak.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
PENICE - 18.30, 22.15 The Barbarians, fant.-akc., It. 1987, 89/ r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.15 Eleven Days, Eleven Nights, kom., It. 1987, 95'; r. Joe D'Amato; i. J. Moore, J. McDonald □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Dovevi es-sere morta, dram., r. W. Craven; i. M. Laborteaux, K. Swanson, M. Sharrett.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Momenti privali.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Dimensio-ne terrore.
EDEN - 15.30, 22.00 Supermaschio per mogli viziose, porn., □Ul,
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Sid e Nancy, dram., VB 1986, 114'; r. Alex Cox; i. Gary Oldman, Cloe Webb.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 II commis-sadro, dram., Fr. 1986, 100'; r. Claude Chabrot; i. Jean Poiret, Jean Claude Brialy.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Pericolosamente insieme, dram., ZDA, 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Robert Redford, Debra Winger.
LUMIERE PICE - 18.00, 22.00 Agnese di Dio, dram., ZDA 1985, 98'; r. Norman Jewison; i. Jane Fonda, Meg Tilly.
VITTORIO VENETO - 17.00, 21.45 Gun-ny, vojni, ZDA 1986, 100'; r. Clint Eas-twood; i. Clint Eastwood, M. Mason.
RADIO - 15.30, 21.30 Sexy aphrodite, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom H □
RpSISTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Barkovljanski otroci spet nagrajeni
Učenci barkovljanske OŠ "F. S. Finžgar" so se še enkrat izkazali. Z natečaja, ki ga je razpisala družba za električno energijo ENEL so namreč odnesli prvo nagrado za spis, v katerem predlagajo duhovito in izvirno alternativo onesnaževanju okolja, ki ga povzročajo najrazličnejše oblike pridobivanja energije. Naslov spisa je bil »Predlog za čisto energijo v tvojem kraju«. Irina Vitez, Sandra Scheimer in Katja Vodopivec so tako "izumile" enertandem, to je kolo za dvajset ali več oseb. Z vrtenjem pedalov proizvaja električni tok, ki ga uporabljajo v stanovanjskem bloku za vse potrebe (likanje, pranje, razsvetljavo, kuhanje...). Ko zmanjka elektrike se stanovalci poslužijo enertandema in hitijo kolesariti.
Učenke-izumiteljice so dobile vsaka hranilno knjižico s prihrankom 150 tisoč lir in plaketo, ki sta jih izročila inž. Longhi in Carieilo (na sliki). Plaketo in zbirko knjig je dobila tudi šola. Lani so za isti natečaj prejeli nagrado učenci petega razreda iste šole.
Prireditev KD Rovte-Kolonkovec
KD Rovte-Kolonkovec je v nedeljo pripravilo v svojih društvenih prostorih že tradicionalno prireditev »Spoznaš svoje vino«, povezano z nagrajevanjem vinogradnikov za najboljša vina in seveda še s prijetno družabnostjo, ki je za naša društva v predmestju še kako koristna in potrebna.
Prireditve se je letos udeležilo 19 vinogradnikov s kar 26 vzorci belega in črnega vina. Komisija, ki so jo sestavljali vinogradniki iz Podlonjerja Pino Čepar, Edi Černigoj, Luciano Čandek in Stojan Sancin, je dodelila naslednje nagrade.
Za belo vino so prejeli nagrade: Romano Kobec, Učo Cerkvenih in Jolanda Gustinčič, za črno pa: Bruno Bertocchi, Raniero Costantini in Lino Mayer.
Pridne domačinke so pripravile udeležencem in nagrajencem dobro večerjo, ki ji je sledila zabava s petjem.
KD Rovte-Kolonkovec bo imelo pred zaključkom sezone še dve prireditvi. Pripravilo bo večer diapozitivov, v gosteh pa bo imelo še pevski zbor Tina Modotti.
menjalnica__________________ 10.6.1987
izleti
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanja tel. 200377. Vabljeni!
Zveza vojnih invalidov NOV obvešča udeležence izleta v Tolmin, Baško dolino, Bohinj in Bled, da je odhod avtobusa jutri, 12. t. m., ob 7. uri izpred sodne palače (Poro Ulpiano).
SPDT priredi v nedeljo, 14. t. m., avtomobilski izlet na 16. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV, ki bo. v Vratih. Odhod ob 6.00 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Izlet vodi Vojko Slavec, ki nudi tudi ostale informacije: tel. 764832 (v delovnih urah) in 742405 (v večernih urah). Vabljeni!
vazne prireditve
Godbeno društvo Nabrežina prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. t. m., na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK OB 90. OBLETNICI NABREŽINSKE GODBE. V soboto, 13. 6.: ob 17. uri otvoritev praznika; ob 19. uri koncert godbenega društva Nabrežina in nastop plesne skupine Club Diamante; nato ples z ansamblom Taims. V nedeljo, 14. 6.: ob 16. uri promenadni koncert godb iz Doline, Doberdoba, Križa, Postojne, Proseka, Ric-manj, Turriaca in Nabrežine; zvečer ples z ansamblom Taims.
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1986/87. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE v evangeličansko-luteranski cerkvi -Trg Panfili. V torek, 16. junija, ob 20.30: Simona Slokar - violončelo; Miran Košuta - klarinet; Šolski godalni orkester -dirigent: Borut Logar, prof. Mojca Šiško-vič, prof. Ravel Kodrič - klavirska spremljava. Vabljeni!
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Šolsko leto 1986/87. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE v Krožku za kulturo in umetnost - Ul. S. Carlo 2. V soboto, 13. junija, ob 20.30: ZBORI GLASBENE MATICE. Nastopajo: Otroški pevski zbor - klavir Aljoša Starc; Mladinski pevski zbor; Dekliški pevski zbor - rogova Marco Pa-nella, Giorgio Raseni; harfa Jasna Corra-do-Merlak. Dirigent Stojan Kuret. Vabljeni.
Glasbena matica vabi na sledeča nastopa: jutri, 12. t. m., ob 18. uri v dvorani
l.	Gruden v Nabrežini in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD I. Grbec - Škedenj priredi FILMSKI MARATON ALJOŠE ŽERJALA. V soboto, 13. junija, ob 20.30 bo na sporedu
3.	večer filmov: Triglav, Forma viva, Izkustva A. Černigoja, Čas ne izbriše, S. Maria de Iguigue (Čile).
KD F. Venturini - Domjo priredi 13., 14. in .15. junija ŠAGRO NA KRMENKI. V soboto, 13. 6.: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 14.
6.: ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program; zvečer ples. V ponedeljek, 15. 6.: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad in bodo delovali dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru. Vabljeni!
Sekcija KPI Z. Kralj Trebče - Padriče - Gropada prireja 13., 14. in 15. junija na Griži v Trebčah FESTIVAL UNITA' IN DELA. Vse večere ples z ansamblom L. Furlana. V soboto, 13. 6., bosta v okviru zaključka volilne kampanje govorila tov. Stojan Spetič in tov. Antonino Cuffaro.
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor vabi na KONCERT MEŠANEGA MLADINSKEGA ZBORA SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA IZ PTUJA - zborovodja Darja Koter. Koncert bo v soboto, 13. t.
m.	, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD Barkovlje in pevski zbor M. Per-
tot vabita na počastitev spomina skladatelja MILANA PERTOTA v nedeljo, 14. t. rm, ob 18. uri pred hišo od "Pjendlovih" pri Štakih (Ul. della Mandria).
mali oglasi
OBIŠČITE OSMICO pri Batkovih - Repen 32. Točijo belo vino in teran.
PRIVATNIKU prodam 2-sobno komfortno stanovanje. Tel. 421412 med 13.30 in 15. uro.
INŠTALATERSKA dela opravljam po ugodni ceni. Tel. 912969.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetniške obrti. Tel. 211815.
PRODAM 4 mladiče siamske mačke. Tel. 229243.
MOPED PIAGGIO SI popolnoma nov prodam po ugodni ceni. Tel. 911262.
V RICMANJIH je Zdenko Hrvatič odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Mario Milič. Toči pristno belo vino in teran.
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS - SES-LJAN takoj zaposli delavca za prenos in montažo pohištva, starost 19 - 26 let, z opravljenim vojaškim rokom, po možnosti z izkušnjo v montaži pohištva ali z mizarsko prakso. Pogovor od
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 19.30, od torka do sobote.
GOSTILNA NA KRASU prodaja stolice, šank in hladilnik v dobrem stanju po ugodni ceni. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »KRAS«.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah. obedov.
PRODAM motorno kolo honda NS 125 F po ugodni ceni. Tel. 227281.
PRODAJAMO hišo, skedenj in hlev pri Črncih na Vrhu. Tel. 0481/92103.
STAREJŠI VDOVEC išče dobro in pošteno gospodinjo, ki bi pri njem stanovala in zanj skrbela. Tel. 040/575436.
Kdo pleše na motorju? Maria Laura vendar...
Vsakodnevni uspeh oddaje prve italijanske televizijske mreže Fronto chi gioca kaže vsekakor pripisati simpatiji Enrice Bonaccorti, ki oddajo vodi. Prav gotovo pa ima marsikatero zaslugo tudi plesalka Maria Laura Baccari-ni, ki s svojimi baleti poskrbi, da so oddaje pestre in živahne. In tako iz dneva v dan rasteta tudi njena priljubljenost in popularnost. Celo tisti, ki so v začetku bili pozorni samo na njene "zunanje čare", so začeli ceniti njene plesne sposobnosti, ki so jih izbrane koreografije še poudarile. Na posnetku jo vidimo med snemanjem koreografije z motorjem in seveda prijetnima partnerjema...
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Kako oče doživlja rojstvo
Angleška revija Newsweek je pred nedavnim objavila pretresljivo pričevanje očeta, novinarja Jerryja Adlerja, ki se mu je rodil prizadet otrok. Morda ne bo odveč, če bomo v nadaljevanjih predstavili članek, ki bo lahko slehernemu izmed nas dal misliti tudi o tem odrazu življenja.
Pod naslovom Mora vsakega od staršev je Adler zbral svoje občutke in doživljanje ob rojstvu težko prizadetega drugega sina.
V ZDA se na vsakih 100 rodijo trije hudo prizadeti otroci in zdravniki lahko le malo storijo za preprečevanje teh najbridkejših življenjskih napak, kljub nenehnemu proučevanju takih primerov.
O nepričakovanem, tragičnem rojstvu, ki je spremenilo življenje cele družine, Adler pripoveduje..,
Oče se spominja rojstva prvega sina, ki se je pognal v življenje tako divje, da je zmedel utrjene bolniške sestre v porodni sobi. In nato se spominja svojega v tišini rojenega drugega sina, s temnim obrazom, katerega prsni koš je drgetal v naprezanju, da bi črpal zrak, ki ga ni hotelo biti.
Njegova tihost je učinkovala presenetljivo, kakor če bi bilo njegovo telo na nek način ločeno od duše in bi prišlo na svet pred njo. Porodničar se je sklonil nadenj s posebno brizgalko, da bi mu očistil sluz iz ust. Naenkrat se je zravnal, dvignil otroka v naročje in stekel z njim iz porodne sobe: spotoma je vpil. .
* * *
Vsi smo v oblasti iste more od trenutka, ko smo si z veličastnim precenjevanjem samega sebe prevzeli odgovornost, da bomo naredili človeško bitje. Mi, ki smo v zagati že ob izdelovanju cvetice iz nagubanega papirja. Neradi se spominjamo, da mentalni napor, ki je vpleten v nosečnost, ni velik in da je verjetnost uspeha, če ga primerjamo z drugim kreativnim prizadevanjem - kot je pisanje romana, govor - občutno boljša.
Večina drugih stvari, ki se v življenju iznakazijo, se iznakazijo vidno. Otrok, ki raste le nekaj centimetrov od srca, se izoblikuje tako skrivnostno kot stalaktit.
V osemnajstem tednu nosečnosti je bil otrok - v tistem trenutku nič večji od petnajstih centimetrov - sonograf-sko pregledan v newyorški bolnišnici Mount Sinai hospital. Merjenje lobanje in dolgih kosti njegovih udov je pokazalo, da se normalno razvija. Nato so odvzeli njegovi materi vzorec plo-dovne tekočine. V naslednjih treh tednih so tekočino pregledovali, da bi ugotovili morebitno navzočnost vnaprej določenih beljakovin, kar bi pomenilo, da se otrokova hrbtenica ni zarasla normalno. Zarodkove celice iz tekočine so razvili v kulturi in jih pregledali, da bi odkrili vidne nepravilnosti v hromozomih, kot je na primer odvečni hromozom, ki povzroča Dow-nov sindrom. Rezultati vseh testov so bili normalni. Strokovnjaki so celo sporočili, da ima otrok oba hromozo-ma X in Y, kar je pričalo, da se bo rodil fantek. Njegovi starši so ga imenovali Max.
* * *
v osmih tednih po spočetju, to je v obdobju, ko so se že v veliki meri izoblikovali glavni organi in udi, se v človeškem zarodku odvija delitev nekaj bilijonov celic, zastrašilna statistika za ljudi tiste vrste, ki tuhtajo o številu zakovic v letalu vrste 747. Največja nevarnost je splav ali mrtvorojenost. V ZDA se pojavljajo večje prirojene pomanjkljivosti pri približno 3
Korak naprej
odstotkih živorojenih. Daši so različne televizijske oddaje pojasnjevale ta problem, se to v zadnjih desetletjih med ljudmi veliko ne pozna ali skoraj nič. To je prej prispevalo k nalezlji-vosti — ne rojstnih napak — pač pa vznemirjenja med ljudmi, ki jih take pomanjkljivosti skrbijo.
Oče je doživel res boleče naključje. Nekaj časa pred sinovim rojstvom je napisal pesem, ki se je začenjala nekako tako:
Poslušaj me mali zarodek, dragoceni nepopolni človek, ko sanjaš svoje placentne sanje, ne dovoli, da bi naključje prišlo vanje!
* * *
Zdravnik je klical v bolnišnici nameščenega pediatra. Navadffc je bila taka pomoč oddaljena pet minut; oddelek za pediatre je bil namreč v sosednjem krilu stavbe. Zgodilo pa se je, da je bil izkušeni pediater čisto blizu, ker so ga bili že prej klicali k nekemu drugemu novorojenčku. Natančneje je bila to nekdanja otroška negovalka, kar ji je dajalo izkušnje, ki so bile v tem trenutku dragocenejše od vsote vsega znanja, ki ga daje celotna fakulteta na Vale School of Medicine.
Hitro in izurjeno je vstavila ozko cevko skozi nosnico v Maxov sapnik in začela polniti njegova pljuča z zrakom.
(se nadaljuje)
za mongoloide
»Vsakodnevno življenje zahteva stalno spoprijemanje z vsakim posameznim znamenjem abnormnosti, da bi dosegli tisto stopnjo prilagodljivosti, ki napravi življenje otroka in družine znosno.« Tako pravi dr. Andreas Ritt, ki ima dolgoletne izkušnje z mongoloidnimi otroki v Avstriji.
Znamenje drugačnosti je pri mon-goloidnih otrocih tudi značilna drža napačno držo učinkovito izboljšali z
- M
jezika in ustnic. Odslej bomo lahko to napravo, ki jo je v okviru svoje "orofacialne regulacijske terapije", izdelal argentinski otroški nevrolog prof. Rodolfo Castillo-Morales.
Mongoloidnim dojenčkom že zgodaj vstavijo posebno ustno ploščico z gumbom. Ko otroci pritiskajo in se dotikajo gumba, hkrati telovadijo in v relativno kratkem času so obrazne poteze vidno spremenjene: jezik nič več ne moli iz ust in otrok lahko usta zapre, kar ima poleg estetskega videza tudi ugodne posledice za sicer kronično vnetje dihalnih poti.
današnji televizijski in radijski sporedi
_ jL RAI 1__________ _______________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Trapper John
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna tribuna
14.05	Dokument.:: Ouark ekonomija
14.50	Evropske pravljice: Piante e ra-dici
15.05	Inf. odd.: Kronika motorjev
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia
17.00	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.25	Inf. odd.: Knjižna rubrika
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Volilna tribuna
18.25	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.30	Glasbena oddaja: Saint-Vincent estate 1987 (vodi Carlo Massari-ni, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Saint-Vincent estate 1987 (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2
11.15	Izobraževalna oddaja: Med glasbili - tolkala
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - Le perle rosa
19.45	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Giro di vite (Henry James, r. Dan Curtis, i. Lynn Red-grave, Megs Jenkins)
22.30	Dnevnik
22.45	Dnevnik - športne vesti
23.45	Film: La citta si difende (dram., It. 1951, r. Pietro Germi, i. Gina Lollobrigida, Renato Baldini, Paul Muller)
[A_ RAL?________________
12.05	Izobraževalne oddaje: Slikar svetuje Maxa Ernsta, 12.35 Zlato iz Amazonas, 13.05 Celice - Potovanje v center življenja
13.35	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.35	Inf. oddaja: Stiffelius due
17.35	Film: La bisbetica domata (kom., It. 1942, r. Ferdinande Maria Poggioli, i. Lilia Silvi, Amedeo Nazzari, Paolo Stoppa)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.40	Variete: Speciale Dadaumpa
20.30	Film: Butch Cassidy (vestern, ZDA 1967, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Redford, Katharine Ross)
22.20	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja (pripravila Folco Ouilici in Gigi Grillo)
23.15	Filmske novosti
23.20	Dnevnik
23.45	Informativna oddaja: Stiffelius
I	RTV Ljubljana_______________
17.20	Poročila
17.25	Otr. odd.: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Petkova cesta
17.40	Pisma iz TV klobuka
18.25	Aktualnosti: Potrošniška porota
18.45	Risanka, nato Danes. Obzornik
19.26	Vreme, dnevnik in tednik
21.10	Nad.: Naraščajoče vode (4. del)
22.15	Dnevnik, nato Poletna noč
22.35	Nanizanka: Ladja zaljubljencev
0.30 Mednarodna kuhinja
Tina Turner na Halia 1 ob 22.30
ijlPr TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Vard
15.00	Otroški sporede
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Zaključno zborovanje KPI ŠPETER — Razgovor s predstavnikom PSI Firminom Marinigom TRST — Intervju z Damjanom Pauii-mo, predstavnikom SSk TRST — Posebna vožnja ob obnovitvi miramarske postaje
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere 20.25 TV novice
2Q.30 Film: Un omicidio perfetto a termine di legge (krim., r. Tonino Ricci, i. Philippe Leroy)
22.05	TVD Vsedanes
22.20	Nadaljevanka: Einstein (biog., r. Lazare Iglesias, 1. del)
ifi) CANALE5
7.00	Rubrike: Dobro jutro, Italija, 7.50 Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Joe Butterfly (kom., ZDA 1957, r. J. Hibbs, i. A. Murphy, G. Nader)
16.30	Nadalj.: Aliče, 17.00 L'-albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat
19.00	Volilna tribuna: Faccia a Faccia
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Rubrika: Italia doman-da
24.00	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
0.10 Filmske novosti
0.25 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.25 Missione impossibile
j (Sj RETEOUATTRO |
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch,. 11.30 Vicini troppo vidni,
12.00 Mary Tyler Moore
12.30	Volilna tribuna
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Un dollaro d'o-nore (vestern, ZDA 1959, r. Howard Hawks, i. John Wayne)
23.20	Film: Big Boss (krim., ZDA 1974, r. Menahem Golan, i. Tony Curtis, Anjanette Comer)
1.25 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1
8.30 Nan.: Fantasilandia
9.15 Film: La voce del san-gue (kom., ZDA 1980, r. Mel Damski)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Due cuori una cappella (kom., It. 1975, r. M. Lucidi, i. R. Pozzetto)
22.30	Glasbena oddaja: koncert Tine Turner
0.30 Film: Dieci ineredibili giorni (krim., Fr.-It. 1971, r. C. Chabrol, i. A. Perkins, M. Piccoli)
I telepadova
13.00	Risanke: Casper, Tek-kaman
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanka: Sanford & Son
19.30	Politična rubrika: In piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: La signora ha fatto il pieno (kom., It.-' Šp. 1977, r. Juan Bosch, i. Carmen Villani)
22.30	Politična rubrika: Primc piano elettorale
23.00	Šport: Catch
24.00	Film: Agente 007, Thunderball - Opera-zione Tuono (krim., V.B. 1966, r. Terence Voung, i. Šean Conne-ry, Claudine Auger)
% TELEFRIULI
13.00	Volilna tribuna
13.30	Dokumentarec
14.00	Nadalj.: Sandokan
14.30	Dražbi: IL tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Variete: Fantastico
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddala: Bella Italia
20.30	Športna rubrika
21.30	Dokumenarec o Lig-nanu
22.00	Volilna tribuna
22.30	Dnevnik
23.30	Nadalj.: Jane Eyre
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 1.0.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Iskanje napotkov za življenje v literaturi in razgovoru dijakov; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, 16.00 Na goriš-kem valu; 17.10 Mi in glasba: Tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru; 18.00 Četrtkova srečanja: Zgodbe vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca (ured. Lida Turk); 18.20 Glas. skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV-Lj; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Lit. večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 22.50 Lit. nokturno; 23.05 Glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper;
13.40	Utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 17.35 Z violino in bajsom od vasi do vasi; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otr. oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casa-dei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Zdravniški nasveti; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj; 1545 Počitnice po Jugoslaviji; 19.00 Čudovitih sedem; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Ekologija (2. odd.); 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; 20.15 Koncert Zdravniškega pevskega zbora iz Zagreba; 21.15 Oddaja pred volitvami; vmes glasba.
*
Včeraj slovesnost ob odkritju
Doprsni kip Gregorčiča krasi stavbo naših šol
Včeraj objavljeni končni izidi na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Dijaki ter učno in neučno osebje naših srednjih šol, tako višjih kot nižje, so se včeraj zjutraj zbrali na slovesnosti v veži šolskega poslopja v Ul. Alviano. Vhodno vežo namreč od včeraj krasi doprsni kip Simona Gregorčiča, dar Jake Čopa vsem našim šolam in posredno vsem goriškim Slovencem. Kip je prevzelo učiteljišče, ki nosi prav Gregorčičevo ime. V imenu šole je vse pozdravila ravnateljica Majda Corsi.
V krajšem kulturnem pogromu ob odkritju je zapel dijaški zbor učiteljišča, program pa je sklenil pevski nastop dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko. Vmes je v imenu dijakov spregovorila Ketty Klančič iz 2. razreda učiteljišča, ki se je Čopu zahvalila za mecenatsko gesto in zagotovila, da bodo dijaki učite-' Ijišča in drugih slovenskih šol ponosni na kip Goriškega slavčka. Na slovesnosti je spregovoril tudi sam darovalec, ki se je vsem prisrčno zahvalil za topel sprejem in zaželel, da bi bil Gregorčič mladim rodovom v zgled.
Včeraj dopoldne so krajšo prireditev pripravili tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko. Ob tej priložnosti so dijakom, ki so se v komaj zaključenem šolskem letu izkazali v marljivem prebiranju slovenskih knjig, podelili bralne značke.
V goriških srednjih šolah so včeraj objavili izide letošnjega šolskega leta. Danes objavljamo izide le nekaterih šol, to pa zaradi nezadostnega prostora s katerim razpolagamo. Izide na drugih šolah bomo objavili v prihodnjih dneh.
Klasična gimnazija-licej Primož Trubar
4.	razred gimnazije. Izdelali so: Majda Bratina, Peter Černič, Erika Jazbar, Klavdij Komjanc, Vesna Lutman, Gabrijel Sfiligoj in Elizabeta Tomšič. 9 dijakov ima popravne izpite. En dijak je bil zavrnjen.
5.	razred gimnazije. Izdelali so: Aleksander Coceani, David Coceani, Aleš Feri, Daša Hoban, Anuška Komel, Rebecca Rinelli in Peter Stefanovič. 3 dijaki imajo popravne izpite. En dijak je bil zavrnjen.
1.	razred liceja. Izdelali so: Srečko Breganti (sr. oc. 8), Danijel Devetak in Damjan Hlede. 5 dijakov ima popravne izpite. Dva dijaka sta bila zavrnjena. Ena dijakinja je izstopila.
2.	razred liceja. Izdelali so: David Bresciani, Igor Devetak, Walter Ferfo-lia, Alenka Florenin, Nadja Graunar, Mirta Pahor, Diego Paoletti in Mitja Rupel. 4 dijaki imajo popravne izpite. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
3.	razred liceja. Vseh 8 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Učiteljišče Simon Gregorčič
J. razred. Izdelali so: Tamara Ferfo-Ija, Emanuela Koren (sr. oc. 8), Elena Miranda in Lucia Valentinčič (sr. oc. 8). 3 dijaki imajo popravne izpite.
2.	razred. Izdelali so: Neva Ferletic, Ester Ferletič, Sara Ferletti, Susanna Frandolic, Valentina Martinuč, Ingrid Nanut, Kristina Ožbot, Barbara Picco-lo, Greta Pintar in Michela Riggio. 2 dijakinji imata popravna izpita.
3.	razred. Izdelali so: Claudia Alt, Erika Codermaz, Ivana Cragnaz, Sara Devetak, Sonja Feri, Werner Florenin, Barbara Obljubek, Nadja Pintar, Jožica Simčič in Sabina Tedoldi. 3 dijakinje imajo popravne izpite.
4.	razred. Vseh 13 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Tehnično-industrijski zavod Galileo Galilei
SLOVENSKA SEKCIJA
1.	H razred. Izdelali so: Roberto Cappelli, Nikolaj Devetak, Adriano Ferfoglia, Mitja Feri, Zdenka Ferlat, Iztok Humar, Meri Juren, Valentin Ju-retic, Robert Makuc, Luca Mauro, Denis Sfiligoj, Ladi Tomšič.
2.	H razred. Izdelali so: Adriana Furlan, Aleš Nanut, Tiziano Pizzo, Nataša Princi, Gregor Sfiligoj, Katja Sfiligoj, Boris Visintin.
Goriški socialisti predstavili Renzullija in Mariniga
Po dvodnevni medli razpravi
Pokrajinski svet odobril proračun za tekoče leto
Po ne preveč razvneti dvodnevni razpravi, ki je pokazala nekaj znakov utrujenosti zaradi volilne kampanje, so predsinočnjim v pokrajinskem svetu odobrili letošnji proračun Pokrajine. Pravzaprav so glasovali o treh ločenih proračunih. Najprej so odobrili predvidevanja prejemkov in izdatkov pokrajinskega avtobusnega podjetja APT, takoj zatem proračun Pokrajine za leto 1987 nato pa še programski proračun za triletje 1987-89. Vse tri listine je podprlo 13 svetovalcev pet-strankarske večine, proti pa je glasovalo pet svetovalcev, komunisti in mi-sovec.
Pred glasovanjem se je nadaljevala razprava, ki so jo pričeli že v ponedeljek po poročilih predsednika Cumpe-te, odbornika za finance Gallarottija in predsednika APT Marina. Posegli so svetovalci vseh strank in podali seveda različne ocene proračunskih predvidevanj oz. programov, ki jih namerava Pokrajina uresničevati v tekočem letu.
Predstavniki večine so pozitivno ocenili dejstvo, da prihaja, kljub začasnosti vladnega odloka o krajevnih financah in predvolilnemu obdobju, do odobritve že v tem trenutku. S tem, so ugotovili, dokazuje večina voljo po nemotenem upravljanju in željo, da bi ugodono odgovorila na potrebe prebivalstva. Nekaj pomislekov je bilo s strani KD, ki je v poročilu predsednika Cumpete zasledila nekatera preveč osebna gledanja. Njen načelnik Ber-
gamin je zato pozval k večji enotnosti v odboru, kjer ima KD svojo težo.
Komunisti so sicer pozitivno ocenili pogumne izbire glede investicij, svoj nasprotni glas pa utemeljili s pomanjkanjem zanesljivega zakonskega okvira, ki pogojuje krajevne finance. Večini so tudi očitali večletne zamude pri reševanju problemov, tako kar zadeva splošne pristojnosti Pokrajine kot specifične potrebe na področju avtobusnih prevozov. Pri tem so opozorili na odlašanje v zvezi z načrtovanim poenotenjem javnih avtobusnih podjetij v pokrajini, ki bi moralo racionalizirati danes hudo deficitarne službe.
V razpravi so tako svetovalci opozicije kot tudi večinskih strank iznesli mnenje, da mora čimprej priti do decentralizacije upravljanja na deželni ravni, s tem, da pridobijo Pokrajine večje pristojnosti. V ta namen pa se mora Pokrajina že sedaj organizacijsko posodobiti, da bo kos novim nalogam.
Olajšave za volivce
Ministrstvo za notranje zadeve je ob bližnjih političnih volitvah potrdilo veljavnost olajšav na železnici, v letalskem in pomorskem prometu in na avtocestah za volivce, ki se iz tujine ali raznih krajev države vračajo v kraj bivanja zaradi volitev. Volivci, ki so zaposleni ali živijo na tujem, morajo predložiti posebno obvestilo in volilno potrdilo, volivci, ki živijo na državnem ozemlju pa samo volilno potrdilo.
Socialisti so v teh dneh imeli nekaj sestankov z volilci. V Gorici se je z večjo skupino socialističnih somišljenikov sestal dosedanji podpredsednik deželne vlade Gabriele Renzulli, ki kandidira v poslansko zbornico. Renzulli je orisal prizadevanja socialistov, da bi prišlo do novih prijemov tako v naši deželi kot v vsedržavnem merilu. Na tem sestanku je bil tudi slovenski kandidat Firmino Marinig, doma iz Benečije. Orisal je predvsem prizadevanja za gospodarsko ovrednotenje obmejnih krajev. Govoril je tudi o težnji Slovencev v Benečiji, da pridejo do jezikovnih pravic. Na sestanku je bilo prisotnih tudi več slovenskih članov in somišljenikov PSI.
O skupnem kandidatu PSI-PSDI-PRI za senat v goriškem volilnem okrožju, radikalcu Ugu Razi, sta govorila tajnik mestne sekcije PSI Fontanini in sekcije PSDI Zucalli. Povedala sta zakaj je prišlo do take povezave med tremi strankami na volitvah v senat. Socialisti si s tem prizadevajo dobiti v naši deželi dva senatorja. Enega naj bi iztrgali demokristjanom. Vendar pa kandidata, radikalca Raze, na sestanku ni bilo. Prisotni radikalci so povedali, da je bil zadržan nekje v Karniji.
Pokrajinsko vodstvo PSI bo danes ob 18. uri priredilo v gostišču Transal-pina srečanje volivcev z nosilcem liste poslancem De Carlijem.
r
informacije SIP uporabnikom
Sprememba telefonske številke
Družba SIP obvešča, da je danes, četrtek, 11. junija, menjala telefonsko številko približno 350 abonentom v občini TRŽIČ (Monfalcone). Interesenti so bili že obveščeni.
Nove telefonske številke so že objavljene v novem telefonskem imeniku 1987/88, ki ga sedaj razdeljujejo.
Za en mesec je na razpolago avtomatska telefonska služba z ustreznimi napotki.
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12 (Informacije o naročnikih — brezplačna služba).
GRUPPO IR! ŠTET
Sooeta hahana per	ijsss.
TEsercizioTelefonicn p a
«1
J
Pogovor s slovensko kandidatko KPI Aleksandro Devetak
3. H razred. Izdelali so: Mitja Brescia, Marino Buzzinelli, Mauro Colussi, Peter Ferfoglia, Pavel Hmeljak, Mitja Jarc, Edi Lutman, Terezija Valentinčič.
Zdravniška potrdila za volivce
Ob političnih volitvah bo tudi letos v okviru goriške KZE delovala posebna zdravniška služba za izdajanje potrdil bolnim oz. prizadetim osebam, ki potrebujejo spremljevalca pri glasovanju. Zainteresiranim svetujejo, naj si zdravniško potrdilo priskrbijo čimprej in se tako izognejo nepotrebnemu čakanju ali igubam časa. Vsekakor bo zdravniška služba zagotovljena tudi med samim glasovanjem v nedeljo in ponedeljek, ko bodo na razpolago sledeči zdravniki.
V GORICI (v uradih KZE v Ul. Mazzini 7, tel 81944): v nedeljo od 9. do 13, ure dr. Tristano Pausi, od 16. do 20. ure dr. Giovanni Careddu; v ponedeljek od 9. do 13. ure dr. Marina Ses-santa Santi.
V	KRMINU (v bolnišnici v Drevoredu Venezia Giulia 74, tel 62111); dr. Michele Milazzo v nedeljo od 8. do 12, ure (ter od 12. do 20. ure po predhodnem telefonskem pozivu na navedeno številko) in v ponedeljek od 8.30 do 14. ure.
V	TRŽIČU (v Zdravstvenem okraju S. Polo, Ul. Galvani 1): dr. Livio Fontana v nedeljo od 9. do 13. ure (v pritličju, tel. 44693), od 13, do 20. ure na domu (Ul. Marziale 11, tel. 74124), v ponedeljek od 8.30 do 13.30 (v 2. nadstropju, tel. 790592).
V	RONKAH (v zdravstvenem uradu v Ul. Duca d'Aosta 4, tel. 777721); dr. Emilio Devetta v nedeljo od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 9. do 13. ure.
Volilni shodi
KPI priredi danes, v četrtek, volilne shode v raznih krajih. Ob 20.30 na Peči ter ob 21.15 v Sovodnjah pred županstvom bo govorila Aleksandra De-' vetak, kandidatka za poslansko zbornico. Ob 21. uri bosta pred Dvorom v Števerjanu govorila sen. Jelka Gerbec in dolinski župan Edvin Švab.
Radikalna stranka bo danes imela več letečih shodov. Kandidat Renato Fiorelli bo govoril ob 10.30 v ljudskem vrtu v Gorici. Ob 18. uri bo Fiorelli govoril v Podturnu.
razne prireditve
Mešani cerkveni pevski zbor F. B. Sedej v Števerjanu priredi v nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v števerjanski cerkvi koncert cerkvenih pesmi. Dirigent Tomaž Tozon. Organist Herman Srebernič.
Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica
prireja danes, 11. junija, ob 20.30
v Katoliškem domu v Gorici
SKUPNO ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENIH ŠOL
iz Doberdoba, Jamelj, Krmina, Gorice, Štandreža, Števerjana.
kino
Gorica
Več žensk bi moralo biti v izvoljenih organih
Aleksandra Devetak, slovenska kandidatka na listi KPI za poslansko zbornico, se z aktivno politiko ukvarja že več let. Pred štirimi leti je bila prvič izvoljena v goriški pokrajinski svet, kjer se zavzema predvsem za slovensko problematiko. Rojena leta 1947 na Vrhu, se je z družino kaj kmalu izselila v Laško. Najprej je obiskovala italijansko osnovno šolo v Zagraju, potem pa prišla na slovenske srednje šole v Gorico, kjer je diplomirala za učiteljico. Poklicno je knjižničarka v Občinski knjižnici v Zagraju. Že nekaj let je tajnica Slovenske komisije pri Javnem kulturnem večnamenskem centru v Ronkah, in si kot taka prizadeva za čimvečjo dejavnost med Slovenci, ki žive v razhih bizjaških občinah.
Kako poteka volilna kampanja smo jo vprašali.
Pogovore z volivci sem imela v raznih krajih na Goriškem, tako slovenskih kot italijanskih. Komunisti nadaljujemo s tradicijo shodov pred volitvami, pa čeprav nekateri trdijo, da so ti preživeli. Ljudje, ki nas pridejo poslušat, se ne zadovolijo samo s tem. Od nas hočejo izvedeti marsikaj. Slovence seveda najbolj zanima kako bo z globalno zaščito, za katero si prizadevamo že dolgo časa. Komunisti upamo, to ljudem tudi povemo, da bomo vendarle prišli do zaščitnega zakona v prihodnji mandatni dobi. Veliko je bilo v zadnjem času doseženega, še zlasti po zaslugi senatorjev Gerbčeve in Battella. Prepričana sem, da bo tudi Spetič, ki bo izvoljen v senat, nadaljeval to koristno akcijo. Komunisti bomo seveda v novem parlamentu spet predložili naš zakonski osnutek. Upamo, da bo to naredila tudi PSI, da ne bo tu korakov nazaj. Verjamem namreč, da bo v socialistični stranki prevladala težnja tistih, ki hočejo, da bo odobren zaščitni zakon.
Kaj pa poleg tega zanima naše ljudi?
Marsikdo me je vprašal, tudi zaradi tega ker sem pokrajinska svetovalka,
zakaj ni vendarle bilo Trubarjeve razstave, ki so jo pripravile slovenske ustanove, pokrovitelj pa naj bi bila Pokrajinska uprava. Povedala sem jim, da je bil predsednik Cumpeta razstavi naklonjen, dal svoj pristanek, da pa je imel v odboru težave. Prevladale so negativne težnje. Prepričana pa sem tudi, da ni bila slovenska komponenta v večinski koaliciji na pokrajini dovolj aktivna in zavzeta, da bi se ta pobuda zares tudi uresničila. Najbrž tudi zaradi tega je ni bilo. Dodala bi še, da je bilo nekaj podobnega tudi s predstavitvijo revije 11 Territorio. Predstavili smo jo v raznih krajih, tudi v Rimu, imeli precej uspeha. V Gorici naj bi bila nalogo sprejela Pokrajinska uprava. Tudi tu se je predsednik odbora znašel osamljen. Tako ni bilo nič iz tega.
Kako je z ženskim vprašanjem, ko v tem volilnem boju je sicer precej govora o tem, vendarle pa tudi to gre v nekako pozabo, saj je preveč govora o sporih med raznimi političnimi voditelji?
Prepričana sem, to lahko vsi ugotavljamo vsak dan, da se je življenje žensk izboljšalo. To iz raznoraznih razlogov. To smo ženske pridobile s
trdim in vztrajnim bojem. Pridobile smo si novo identiteto.
Lahko kar vpademo v pogovor. Koliko žensk prihaja na volilne shode?
Odgovorim iskreno. Malo, premalo. Na sestankih najdem med poslušalci in sogovorniki tudi ženske, ki jih zanima najrazličnejša problematika. Ni da bi ženske govorile le o ženskih problemih. Na shodih pa je tega bolj malo. Ko sem na nekem shodu, potem ko sem govorila o drugih vprašanjih, pričela govoriti tudi o ženskem, sem se na lepem zavedla, da je ni ženske med poslušalci. To me je malce razočaralo, čutila sem se nekako osamljena. Pa sem vseeno vztrajala in nadaljevala govor. Povedati pa bi hotela, da ženske predstavljamo, s svojim razumom in predvsem občutljivostjo, bogastvo in čut za prihodnost. Ni slučaj, da KPI zelo poudarja vlogo žensk. Potrebna je večja prisotnost žensk v javnem življenju. Ne gre, da bi obstoječemu nekaj dodajali. V izvoljenih organih bi moralo biti več žensk. Prepričana sem, da bi me lahko veliko prispevale k reševanju splošne problematike, tako v parlamentu kot v pokrajinah ter občinah.
VERDI 18.00-22.00 »Camera con vista«. CORSO Danes zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ragazze vogliose di capricci erotici«. Prepovedan mladini pod IS.letom«.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Perversioni pomografiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Policijska akademija III«, 20.30 »Dirka s smrtjo«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Luigi Del Neri iz Krmina v cerkev in na pokopališče v Podgoro.
Berite
»Novi Matajur«
Ruski pisatelji v boju za globoke spremembe
V ponedeljek sta v predavalnici Filozofske fakultete v Trstu predavala ruski pisatelj Evgenij Siderov, ki je med drugim član tajništva sovjetskih pisateljev, in najbolj znani ruski italijanist Nikolaj To-maševski. Srečanje z izjemnima gostoma sta omogočila Združenje Italija—SZ in Inštitut za slovansko filologijo.
Večer je vsekakor vzplamtel ob nastopu pisatelja Evgenija Sidero-va, ki je zelo odkrito in brez zadrege spregovoril o sedanjem trenutku v SZ. Marsikatera sprememba, ki jo je uvedel Gorbačov, nam je postala jasnejša, predvsem pa nam je postalo jasno, da gre za premike v SZ, ki zajemajo vso družbo. Siderov je poudaril, da je napočil čas velikih sprememb, dejal je, da je težko dajati točnih prognoz za bodočnost, vsekakor pa je perestrojka sprožila globoke procese, ki so za vso družbo potrebni, že kar nujni.
Prva, dalekosežna novost, ki se od blizu dotika literature, je dejstvo, da so v SZ pričeli izdajati romane, ki so bili do sedaj prepovedani. Sovjetski bralec se srečuje z izjemno velikim številom knjig, ki govorijo o predvojnem času, o stalinistični diktaturi ter o travmah in napakah sovjetske družbe. Pisatelj je naštel številne avtorje, mi se bomo omejili na dva dogodka. Tako je pred kratkim izšel »Reguiem« Anne Ahmatove, pred kratkim pa je bil v Moskviprvi simpozij, posvečen Borisu Pasternaku. Siderov je dejal, da je bil vstop v dvorano, kjer se je odvijal simpozij, skoraj nemogoč, saj se je tam trla množica ljudi, ki je v religiozni zbranosti poslušala referate eminentnih ruskih strokovnjakov in pisateljev. Večtisočglava množica pa se je zbrala pred Pasternakovlm grobom in položila venec v spomin na svojega pisatelja.
Zaživelo je revialno in časopisno življenje. Uredniki odgovarjajo za članke sami brez kake predhodne cenzure. Pisatelj Siderov je član redakcije revije »Novi mir«, kjer objavljajo članke, eseje, literarne prispevke najrazličnejših tendenc. Ob vsem tem pa je poudaril, da je neposredni nastop Mihaila Gorbačova omogočil odprtje, ki je sprožilo med pisatelji izjemno veliko energij.
Na vprašanje, kaj danes pisatelji v SZ pišejo, je Siderov dejal, da so njihovi posegi usmerjeni v neposreden odnos z družbo. Pišejo članke, eseje, sodelujejo po radiu, nastopajo na univerzah, skratka, njihova naloga je, da so v prvi vrsti bojev za velike reforme. Govorec je jasno povedal, da so v SZ močni odpori proti omenjenim reformam. Tudi v sami Zvezi pisateljev je veliko takih, ki nasprotujejo delu perestrojke. Dejal je, da gre povečini za ljudi, ki so uživali določene beneficije brez resnične proizvodnje. Drugačen je na primer položaj med filmskimi delavci, ki se enotno zavzemajo za reforme. Vsekakor pa so intelektualci, ki se zavzemajo za demokratizacijo družbe angažirani na
Tomaševski je spregovoril o ne prav vzpodbudnem stanju ruske romanistike. Poudaril je, da pada raven znanja in da ni širših skupin, ki bi se ukvarjale z italijansko literaturo. Vsekakor pa založbe izdajajo knjige italijanskih klasikov. Manj pozornosti je deležna moderna italijanska literatura. Tomaševski je med drugim dejal, da se mu zdi, da je italijanska literatura tega stoletja šibkejša, s čimer pa bi se mi popolnoma ne strinjali.
ACE MERMOLJA
najrazličnejših področjih. Ruski italijanist Nikolaj
O knjigi Pavleta Zidarja »Slovo«
Osvetljevanje zbliževanja med ljudmi
JANEZ POVŠE
Izjemno plodovita knjižna produkcija Pavleta Zidarja v dobrih 30 letih kar 00 (!) knjig nam je to pot ponudila v branje roman »Slovo«, ki se mu pridružuje še pet novel, organiziranih na posebno izostren način, pravzaprav po načinu zgledne notranje kompozicije, strnjene v presenetljiv pa vendar usoden in utemeljen razplet. In celo uvodni roman, čeprav že zaradi širšega obsega seveda le-žernejši, z mnogo več prostora za posamezne premike in preobrate, se navezuje na novele ali pa obratno: zdi se namreč, kot da Zidarja v pričujoči knjigi še posebej, skorajda prolilira-no, zanima osvetlitev ali osvetljevanje tistega fenomena, ki se mu pravi približevanje, zbliževanje med ljudmi, pa najsi gre za tragične ali splošnejše pridevke tega procesa.
Človek se približuje človeku, skorajda nezavedno se dogajajo takšne stvari, čeprav so seveda globoko motivirane, motivirane namreč z željo po premoščanju prepadov med ljudmi, z željo po povezovanju med številnimi otoki, ki se jim pravi posameznik, otoki, ki pa iz svoje osamljenosti, nemara tudi naveličane samozadostnosti, težijo eden proti drugemu, v bližino drugega, proč od lastne izoliranosti. To je lahko ljubezen v dobesednem pomenu besede, namreč omenjeno približevanje, utegne pa imeti tudi druga številna imena in poimenovanja, ki pa so vsa usmerjena v enak, da ne rečemo isti cilj.
V romanu »Slovo« se Avgust, sicer kartograf na geografskem institutu, prične približevati Anamariji Peče, kontrolorki na portoroški pošti, slučaj sproži prvo radovednost, slednja rodi razmišljanje, premlevanje, ukvarjanje s še neznanim sO-človekom; med srečanji so premori, presledki, Avgust pa vendar ves čas sestavlja ugibanja o že skorajda priletni ženski, ki živi posebno in osamljeno življenje, očitno s podobnimi željami, približati se nekomu, rešiti se svoje osamljenosti, zau-
pati svojo življenjsko zgodbo, napraviti iz svojega otoka povezavo v dialog, odrešitev, razbremenitev. Medtem ko kartograf živi v 10. nadstropju stolpnice, seveda poročen, z običajno problematično mladoletniško hčerjo, sredi številnih sostanovalcev očitno enak med enakimi, kot utegne biti dokaj splošen tudi njegov zakon s prepiri zakoncev srednjih let, uporniškim otrokom in iskanjem posebnih konjičkov, ki ga vsaj za nekaj časa ločijo od dela in doma ter ga razbremenijo v njegovem primeru je to lov - pa živi Anamarija v svoji hiši, ima košček zemlje, in že s temi znamenji priča o docela drugačni na videz bolj individualizirani usodi. Počasi prihaja njena zgodba na dan; nekoč je bila profesorica germanistike in slavistike na novomeški gimnaziji, tedaj je njen brat, eden med mnogimi brati, odhajal v duhovniško službo, na šoli pa je izbruhnila afera zaradi mladega frančiškana, ki bi ga bilo treba odstraniti iz kraja. V ta namen so tudi na šoli zbirali somišljeniške podpise, Anamarija pa zaradi svojega brata ni podpisala izjave. Morala je iz službe, seveda prostovoljno, končno se je izselila v Primorje ter postala kontrolor na
pošti zadeva se očitno dogaja precej let nazaj. Kasneje je na vso rodbino legla senca bratove duhovniške obleke, bratje so pričeli odhajati v Ameriko, se končno vsi izselili, razen nje, Anamarije, ki je na svoj način plačala bratovo odločitev. »Amerikan-ci« se nekega dne vsi vrnejo in Anamarija odide nenadejano z njimi, ne da bi o tem Avgustu črhnila besedico: zaradi tega »neslovesa« se čuti naš junak izigran, toda zgodba z Anamarijo je enkrat za vselej zaključena.
Med novelami še posebej izstopa »Tekoči račun«, ki opisuje 16-letno Zorico, nepričakovano nosečo. Znajdemo se na nekakšni posebni kliniki oziroma oddelku, kjer so zbrane podobne usode, večinoma mlada dekleta, ki se bodo vsa po vrsti znebila odvečnega in neželenega otroka. Vzdušje v tovrstni bolnišnici je enkratno, v bistvu zelo mrakobno, depresivno, zakaj ni je med vsemi mladimi ženskami, ki ne bi bila pretresena zaradi usode, ki se bo dovršila nepreklicno v hladnih bolnišniških prostorih. Občutek krivde se meša s tolažbami, tesnoba pred morebitnimi življenjskimi posledicami se prepleta z besom in jezo, da so ravno one izbrane za takšno dejanje, kot po kakšni tragični pomoti, v smislu lahkomiselne igre, ki se nikakor ne bi smela tako kruto končati. In za Zorico se resnično konča najslabše: zaradi tega dogodka ne more imeti otrok, njen zakon propade, izgubljena je na poti med številnimi moškimi, dokler ne priredi pojedine za kolege v službi, ker ima menda raka v trebuhu. Toda zdravniški pregled pokaže, da je pri štiridesetih letih noseča, rodi otroka in se ga veseli skupaj z materjo, družine pač nikoli ne bo imela, tako kot jo imajo drugi.
Nedvomno zanimiva knjiga, ki pravzaprav na novo odkriva celo vrsto občutljivih, verjetno usodnih prelomnic za vsakega človeka, prelomnic, ki kot da smo jih v evforiji vsesplošnega osvobajanja nemara preveč zapostavili, oziroma jih proglasili za neveljavne in enkrat za vselej presežene.
Gabriel Garcia Marquez: Ljubezen v času kolere
Pred dobrimi dvajsetimi leti je v Evropo in ves kulturni svet nenadoma prodrl južnoameriški roman, kar je spričo neke stagnacije literature v drugih predelih sveta, razgibal literarno in kulturno življenje. Roman po svetu je stagniral, dela južnoameriške književnosti pa so »kipela od bogastva idej, fantazije, posebnega občutenja časa in resničnosti ter stilnih novosti«, je zapisal neki kritik. Pojavila se je cela plejada pisateljev iz Mehike, Čila, 'Kolumbije, Brazilije, Argentine, Peruja, ki so s svojimi deli iz leta v leto osvajali svet. Tudi v Sloveniji so pred dobrimi petnajstimi leti dobivali prve prevode iz južnoameriške književnosti, ki so jih sprva sprejemali kot odpiranje v svet in bolj kot posebnost, ki naj popestri slovensko prevodno literaturo. Z leti so se prevodi vse bolj uveljavili, spričo uspehov po svetu so tudi naši ljudje z zanimanjem začeli prebirati dela doslej neznanih južnoameriških pisateljev. Danes se ta dela bero kot najbolj priljubljeno branje svetovne književnosti.
Pri uveljavitvi južnoameriške literature v svetu je imel veliko zaslug prav kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marguez (rojen 1928. leta), ki se je na svetovnem knjižnem trgu tako uveljavil, da so mu za leto 1982 podelili Nobelovo nagrado za
književnost. Res da je bila ta nagrada predvsem priznanje celotni literaturi južnoameriškega pod-kontinenta, toda Marguez je resnično imeniten pisatelj, ki si je osvojil bralce vsega sveta. Tudi pri nas. Marguezove romane in kratke zgodbe smo prevedli v slovenščino (Kratke zgodbe, Pripoved brodolomca, Sto let samote, Patriarhova jesen) in to z uspehom. Ni dvoma, da bo enako uspešna najnovejša Marguezova knjiga v slovenščini, njegov roman Ljubezen v času kolere, ki ga je v zbirki Branje zdaj izdala Državna založba Slovenije. Prevod Nine Kovič in oprema (Vili Vrhovec) dodajata svoje dobro tej knjigi, ki jo bodo slovenski bralci gotovo z velikim zanimanjem jemali v roke. Zaradi čustvene zgodbe, južnoameriškega kolorita, zanimivosti pisanja, oblikovnih in stilnih posebnosti, skratka zaradi vsega tistega, kar odlikuje ta roman, ki je pisateljevo najnovejše delo in je ob prvi izdaji v Južni Ameriki doživel milijon naklade!
Ljubezen v času kolere je sentimentalna epopeja zavrnjenega ljubimca, - tako predstavlja založba to delo in poudarja, da se skozi epopejo zgodbe o zavrnjenem ljubimcu, ki je vse svoje življenje gojil zvestobo do svoje mladostne
izvoljenke prepletajo številne druge ljubezenske zgodbe. Gre torej za ljubezenski roman, za zgodbo o življenju v začetku našega stoletja, kateri v ospredju stoji ljubezen, ki je, (kot je zapisal pisatelj sam) fluid, ki se širi, kakor krogi okrog kamna, zalučanega v ribnik.
Pisatelj pripoveduje o mladem telegrafistu. To je Florentino Ariza, ki se zaljubi v še ne osemnajstletno dekle Fermino Dazo. Njeni roditelji so proti tej ljubezni in jo preprečujejo, za dve leti pa pošljejo dekle proč od doma. Malenkost zadošča, da se dekle ob povratku domov odvrne od svojega oboževalca in da sprejme ženitno ponudbo uglednega mladega zdravnika Juvenala Urbina, ki se je vrnil s specializacije v Evropi. Več kot štirideset let sta poročena, dva odrasla otroka imata, Florentino Ariza pa ne neha misliti na svojo ljubezen. V srcu ji je zvest, čeprav se v življenju srečuje z različnimi ženskami. In ko Juvenal Urbino po nesreči ob lovljenju papige umre, zaprosi Florentino Ariza za roko svojo ljubljenko. Lastništvo pomorske rečne družbe mu je prineslo spoštovanje, ugled in premoženje in Florentino Ariza odide slednjič na prvo ljubezensko potovanje s svojo izvoljenko z
rečno ladjo, pa čeprav sta obadva že v visoki starosti.
Pisatelj je svoj roman označil kot pripoved o moškem in ženski, ki se neizmerno ljubita, a se ne moreta poročiti pri dvajsetih letih, ker sta premlada, vendar tudi ne pri osemdesetih, ker sta prestara. Celoten roman je torej predvsem pripoved o neuslišani in vendar zvesti ljubezni ki se začenja z ljubeznijo in z njo konča. Vmes pa spremljamo življenje enega in drugega protagonista ter številnih ljudi iz njune okolice v Ka-ribih, pa prebiramo pisateljeva modrovanja o ljubezni, staranju bolezni in po smrti. Pestrost zgodb, zanimivost človeških usod, barvast kolorit življenja v južnoameriški deželi ob morju in ob reki, nostalgična, rahločutna pripoved pa vendar vedra, včasih prežeta z rahlim humorjem, spretna kompozicija teksta, vse to ob živem jeziku ustvarja mojstrsko pripovedno delo, ki ga z užitkom prebiramo in ne odložimo, dokler ne obrnemo zadnje strani.
Ni čudno, da je roman že kmalu po izidu doživel prevode v mnoge svetovne jezike. Ljubezen v času kolere je vsestransko imeniten tekst, realističen pa vendar romantičen, poduhovljen pa vendarle stvaren, moderno napisan pa vendar držeč se klasičnih tradicij pripovedništva. (Sl. Ru.)
Razvoj slovenskih bank v Gorici in Trstu na simpoziju v Veroni
Na tridnevnem simpoziju o zgodovinskem razvoju bančništva v Italiji, ki je bil konec prejšnjega tedna, od četrtka 4. do sobote 6. junija, v Veroni, je bil govor tudi o več kot stoletnem zgodovinskem razvoju slovenskih bank in posojilnic v Gorici in Trstu, kot tudi o sedanjem razvoju kmečko-obrtnih posojilnic v Furlaniji-Julij-ski krajini.
Simpozij je priredilo Italijansko društvo zgodovinarjev ekonomskih ved. V pripravi so sodelovale univerze v Veroni in Piši ter Bocconi iz Milana. Pokrovitelji so bili Hranilnica v Veroni, Banca Popolare v Veroni, in nekatere druge krajevne ustanove. Na simpoziju je sodelovalo s svojimi poročili 43 strokovnjakov. Iz vse države so prišli priznani docenti ter drugi, ki se ukvarjajo z zgodovino gospodarskih ved, v tem primeru še posebej bančništva. Govor je bil o razvoju bank na italijanskem polotoku od srednjega veka do današnjih dni.
Uvodno poročilo je imel predsedik Društva zgodovinarjev ekonomskih ved univ. prof. Gino Barbieri, ki je zatem tudi predsedoval simpoziju. Povedal je, da ni bila še izdelana jasna slika o razvoju bančništva na italijanskem polotoku, pa čeprav so posamezni avtorji napisali številne zelo cenjene monografije. Povedal je tudi, da naloga zgodovinarjev ni dajati receptov o gospodarskem razvoju, marveč analizirati preteklo dogajanje.
Prof. Alberto Grohmann je imel uvodno poročilo o delovanju bančnikov v srednjem veku. Prof. Aldo De Maddalena je imel uvodno predavanje in vodil je del simpozija o delovanju bank v času od 15. do 17. stoletja. Uvod v tretji del simpozija, kjer je bil govor o bančništvu tja do
srede 19. stoletja, je imel prof. Domenico Demar-co.
Na zadnjem delu simpozija, kjer je nastopilo največ poročevalcev, in kjer je bil govor o delu bank od združitve Italije do današnjih dni, je uvodne besede povedal priznani italijanski zgodovinar prof. Luigi De Rosa.
Sem je sodilo tudi predavanje Marka VValtrit-scha o razvoju slovenskega bančništva na Goriškem in Tržaškem, od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Waltritsch je uvodoma orisal tudi razvoj bančništva v Avstriji, s posebnim ozirom na prizadevanja narodov v tej državi za njihovo nacionalno, kulturno in gospodarsko osamosvojitev. Orisal je razvoj slovenskih bank in posojilnic na Primorskem nasploh, delež čeških bank pri gospodarskem razvoju Trsta in njegovega pristanišča ter velik delež, ki so ga slovenske banke imele v Trstu tik pred prvo svetovno vojno. Sledil je prikaz fašističnega raznarodovalnega divjanja na Slovence in Hrvate, nasilje tudi nad gospodarskimi ustanovami. Zatem je predavatelj orisal tudi v Evropi edinstveni primer partizanske bančne ustanove, t.j. Denarnega zavoda Slovenije. Seveda ni manjkal ob koncu prikaz današnjega položaja slovenskih denarnih zavodov na ozemlju italijanske republike.
O denarnih zavodih v Furlaniji-Julijski krajini je govoril tudi dr. Bruno Polese, ki je podrobno analiziral razvoj kmečko-obrtnih posojilnic v naši deželi v zadnjih dvajsetih letih.
Italijanskim znanstvenikom je bila tako opisana tudi pomembna gospodarska dejavnost Slovencev, ki je se začela v avstrijski državi ter nadaljevala, pa čeprav s številnimi omejitvami, v .Italiji, po priključitvi Primorske tej državi v letih po prvi svetovni vojni. Poročila, podana na simpoziju, bodo zbrana v posebnem zborniku.
Za narodov blagor v karikaturi


Na Steriievem pozorju je izšla tudi karikatura (ponatiskujemo jo iz mariborskega Večera) v zvezi s Cankarjevo komedijo, ki jo je uprizorilo SSG. Vidmar snema s Cankarja masko, za njo pa je
Jovanovič...
Košarkarsko EP: Jugoslavija proti Poljski zlahka do polfinala
Presenetljivi Grki izločili Italijane
ATENE — Italijanski košarkarji bodo na letošnjem'EP ostali brez kolajne. Grški »pathos« jih je očaral, obramba »azzurrov« se je razblinila, Gal-lis in tovariši pa so dobili tudi boj pod košem in nepričakovano gladko, mnogo bolj gladko, kot kaže končni izid, premagali Bianchinijevo ekipo ter se prvič, odkar sodelujejo na EP, uvrstili med štiri najboljše.
Prva resnejša preizkušnja je torej razgalila pomanjkljivosti pomlajene italijanske reprezentance: neizkušenost, neborbenost, slab met, tudi stara hiba: neodločnost, odsotnost pravega liderja. Zdaj se lahko »azzurri« potegujejo le še za povprečno peto mesto, že drevi bodo igrali s Poljaki, katere so v prvem delu prvenstva že premagali.
Vse drugače je bilo z Jugoslavijo, ki je v enosmerni tekmi dobesedno uničila Poljake, a jutri se bodo modri v polfinalu znova spopadli z Grki in jim gotovo ne bo lahko, saj so gostitelji EP sinoči dokazali, da so vse prej kot povprečni. Toda za modre kaže, da so zdaj stroj, ki ga bo težko ustaviti.
V tolažilnem srečanju je medtem Nizozemska z 88:87 premagala Romu-
nijo in se bo v soboto s Francijo potegovala za končno 9. mesto.
Grčija - Italija 90:78 (49:35)
GRČIJA: Gallis 38, Vannakis 22, Ka-bouris 14, Fasoulas 9, Joannou 4, Christodolou 3.
ITALIJA: Montecchi 5, Gentile 5, Magnifico 14, Tonut 12, Brunamonti, Villalta 5, Riva 23, Morandotti 2, Costa 4, Carera 8.
PM: Italija 16:21, Grčija 16:20; PON: Christodolou (33); TRI TOČKE: Montecchi 1:2, Gentile 1:2, Tonut 0:1, Brunamonti 0:2, Villalta 1:2, Riva 3:7, Gallis 1:4, Vannakis 4:10, loannou 0:2, Christodolou 1:4. SKOKI: Italija 27, Grčija 37. GLEDALCEV: 15 tisoč.
To je bila prva zmaga Grkov v dosedanjih 18. uradnih nastopih proti Italiji. Grško vodstvo se je vedno sukalo med 15 in 20 točkami prednosti in le na koncu so Italijani nekoliko ublažili poraz. Bolj kot točke Gallisa (z 226 koši je daleč najboljši strelec EP), so »azzurre« pokopali podvigi pod košem Kabourisa in Fasoulasa, ki sta nadigrala italijanske centre. Bianchini je z raznimi obrambami poskušal pre-okret, Gallisa so dobesedno pokrivali
vsi, a vse je bilo zaman. Grki so takoj povedli (20:12), a Italijani so se jim približali do izida 28:26, nato pa spet zgubili stik z nasprotnikom. V začetku drugega polčasa je z nekaterimi koši Carere Italija prišla do -10 (54:44), a nato se je razigral Gallis s petimi zaporednimi koši in 6:6 v prostih metih in gledalci so na tribunah že začeli proslavljati prvo zmago Grkov v dosedanjih 18 uradnih nastopih z Italijo.
Po tekmi so bili Italijani seveda zelo razočarani, a so športno priznali poraz. Bianchini: »To je bil zastoj v procesu dozorevanja reprezentance. Bilo je to kolektivno spanje, vsi nasprotniki pa so bili odlični, sojenje je bilo dobro, publika čudovita.« Gentile: »Pokopal nas je Kabounis, ki bi pri nas s težavo igral v B ligi.« Tonut: »Smo močnejši, zgubili smo ogromno priložnost.«
Jugoslavija - Poljska 128:81 (58:33)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 19, A. Petrovič 6, Djordjevič 12, Kukoč 8, Paspalj 8, Grbovič 24, Radovič 2, Vran-kovič, Radovanovič 18, Divac 14, Rad-ja 8, Čvjetičanin 9.
POLJSKA: Zelig 15, Prostak, Boryca 6, Sobczynski 4, Jechorek 12, Binkow-
ski 11, Szczubial 5, Kobylanski 2, Fidler 2, Kolodziejczak 12, Wardach 6, Fi-kiel 6.
PON: Binkowski (33).
Srečanja je bilo konec že preden se je sploh dobro začelo. Poljaki so se predali že po prvih minutah srečanja in Čosič je večji del tekme igral z mladimi. Grbovič je z meti za tri točke na začetku uprizoril pravi »show«, ko bi več igral, bi sigurno dosegel rekordno število točk. Edini, ki se ni vpisal med strelce, je Vrankovič. Poljaki so z uvrstitvijo med osmerico najboljših že presegli svoje zmožnosti.
Kljub zmagi Čosič ni bil zadovoljen: »Grki so dosti močnejši od pričakovanega in tako lahka zmaga pred polfinalnim srečanjem mi ne ustreza.«
Nadaljnji spored
DANES
Finale za 11. mesto: ob 16.30 Izrael - Romunija; za uvrstitev od 5. do 8. mesta: ob 18.30 ČSSR - ZRN in ob 20.30 Italija - Poljska.
JUTRI
Polfinale: ob 16.30 SZ - Španija; ob 20.30 Grčija - Jugoslavija
V zvezi s tekmo proti Campobassu
Zavrnjen priziv Triestine
RIM — Športni sodnik nogometne zveze je zavrnil priziv Triestine v zvezi s spornim koncem prvenstvene tekme B lige v Campobassu, na kateri je moral vratar Gandini predčasno zapustiti igrišče, ker ga je baje v glavo zadel kamen, ki ga je eden od domačih navijačev vrgel s tribune. V sporočilu zveze je skopo rečeno, da je sodnik preveril akte, zavrnil priziv in registriral tekmo z izidom, doseženim na igrišču, se pravi 3:3. Skratka, sodnik na tekmi ni videl ničesar, corpusa debeti niso našli (baje ga je skril eden od fantičev, ki so zadolženi za pobiranje žog ob igrišču) in za Campobasso se je vse končalo brez posledic. Verjetno je sklep tudi politične narave, saj se Triestina najbrž več kot toliko ne bo razburjala, Campobasso pa se nasprotno bori za obstanek v ligi.
Med ostalimi sklepi športnega sodnika omenimo opomin, ki ga je dobil Cerone, za eno kolo pa so bili diskvalificirani: Donatelli in Paolinelli (Ta-ranto), Pozza (Arezzo), Annoni in Ferrari (Sambenedettese), Costi in Torro-ni (Modena), Gregucci in Mandelli (Lazio), Loseto (Bari), Nicolini (Vicen-za), Parpiglia (Campobasso), Pasculli in Raise (Lecce), Pecci (Bologna), Pe-coraro in Pulga (Cagliari).
Tudi nevarna 19. etapa je minila brez pretresov
»Giro« zdaj v Rochejevih rokah
MADESIMO (Sondrio) — Včerajšnja 19. etapa kolesarske dirke po Italiji je bila v napovedih prirediteljev zopet ena tistih, ki naj bi lahko bila odločilna, a se je izkazala za povprečno. Zadnji vzpon na višino 1.500 m ni bil tako hud in beg zmagovalca, Francoza Bernarda, se je začel že mnogo prej, sprva v družbi Vitalija, Schmudza in Lecler-ca, nato samostojno. Za njim se je bitka razvila le v zadnjih petih kilometrih, a glavni protagonisti, Roche, Breu-kink in Visentini, so bili vedno skupaj. Žrtve etape pa so bili Rominger (27' zaostanka), Corti (13') in Argentin (skoraj 10').
Če se ne bo kaj spremenilo, je "giro" že končan. Današnja etapa od Madesima do Coma (156 km) je zelo lahka, jutrišnja etapa je spet gorska, zadnja pa bo na kronometer. Za Vi-sentinija skoraj ni več možnosti, nevaren je lahko le še mladi in tihi Breu-kink.
Na cilju po etapi je Visentini znova potožil. Pravi, da dirka sam, Rocheju pa naj bi vsi pomagali. »Ne vem, ali bom sploh dokončal "giro"«, je dejal časnikarjem. Skratka, Rocheju zmaga skoraj ne more uiti.
Vrstni red 19. etape: 1. Bernard (Fr.), ki je 160 km prevozil v 4.58'20" s poprečno hitrostjo 32,178; .2. _Millar (VB) po 1T4"; 3. Lejarreta (Šp.) po 1T6'; 4. Van Der Velde (Niz.) po r32"; 5. Breukink (Niz.); 6. Schepers (Bel); 7. Roche (Irska); 8. Visentini (It.); 9. Mu-noz (Šp.); 10. Giupponi (It.) po T50"; 11. Anderson (Avstral.); 12. Winner (Niz.); 13. Mujiča (Šp.) po 2'02''; 14. Paganessi (It.) po 2'32"; 15. Vandi (It.)...
Skupni vrstni red: 1. Roche (Irska) 93.48'49"; 2. Breukink (Niz.) po 33"; 3. Millar (VB) po T35"; 4. Lejaretta (Šp.) po 2’46"; 5. Giupponi (It.) po 3'03"; 6. Visentini (It.) po 3'24"; 7. Van Der Velde (Niz.) po 4T4"; 8. Giovannetti (It.) po 4'36"; 9. Winner (Niz.) po 6'06"; 10. Anderson (Avstral.) po 7'01"... 22. Bernard (Fr.) po 16'28".
Sah: Sokolov prvi v Portorožu
PORTOROŽ — Na mednarodnem šahovskem turnirju za 7. Vidmarjev memorial so včeraj odigrali 7. in obenem zadnje kolo v Portorožu. Sklepni del turnirja bo v Ljubljani.
Sarajevčan Ivan Sokolov nadaljuje z izvrstnimi igrami in včeraj je efektno premagal kitajskega mednarodnega mojstra Xsu Juna. Obračun slovenskih mojstrov Leona Gostiše in Darka Šifrera je dobil Gostiša, ki je pred tem po maratonski partiji in 86 potezah remiziral s kubanskim mednarodnim mojstrom Vero.
Rezultati prekinjenih partij 6. kola: Sokolov - Bdnsch remi; Jelen - Dizdar 1:0; Grosar - Csom 0:1; Šifrer - Hulak remi; Mencinger - Vera remi.
Rezultati 7. kola: Gostiša - Šifrer 1:0; Xsu Jun - Sokolov 0:1; Bdnsch - Jelen 1:0; Vera - Polajžer prek.; Hulak - Psahis prek.; Dizdar - Grosar prek.; Csom -Mencinger prek.
Vrstni red: Sokolov 5,5 točke, Bdnsch 4,5, Csom 4,5 (1); Xsu Jun 4, itd. (Kreft)
Nogomet: v (ne)prijateljski tekmi
Italija boljša od Argentine
Italija - Argentina	3:1 (2:0)
STRELCI: De Napoli v 26. min., Garre (avtogol) v 33. min., Maradona v 62. min., Vialli v 87. min.
ITALIJA: Zenga (v 46. min. Tacconi), Ferrara, De Agostini, Bagni (v 90. min. Dossena), Francini, Tricella, Donadoni (v 77. min. Matteoli), De Napoli, Alto-belli (v 48. min. Serena), Giannini, Vialli
ARGENTINA: Goycoechea, Cuciuf-fo, Ruggieri, Brown, Garre, Batista, Si-viski (v 85. min. Caniggia), Olarticoec-hea (v 46. min. Diaz), Funes (v 60. min. Pasculli), Maradona, Alfaro (v 74. min. Dertycia
SODNIK: Ouiniou (Fr.); GLEDALCEV: 30 tisoč (večinoma Italijanov); OPOMIN: Bagni in Alfaro.
ZUERICH — Italija je zasluženo osvojila trofejo »fair play«, ki jo je dala na razpolago FIFA. Tekma pa še zdaleč ni bila prijateljska. Tako »azzurri« kot Argentinci so igrali zagrizeno, slednji niso niti štedili s prekrški. Vicinijevi izbranci pa so bili dosti boljši, tako da so že po dobrih 30 minutah igre zanesljivo vodili po zaslugi De Napolija in Viallija, čeprav je slednjemu Garre z avtogolom preprečil
zadoščenje, da bi se takoj vpisal med strelce. Pri Argentincih pa se je vsekakor poznalo, da so v zaostanku glede priprave in uigranosti.
V drugem polčasu je Maradona sicer znižal zaostanek, Argentina je proti koncu tudi stalno napadala, a s tem se je nevarno izpostavljala prodornim italijanskim napadom in v enem izmed teh je Vialli zasluženo postavil izid na 3:1.
Enichem se krepi
LIVORNO — Košarkarska ekipa Enichem iz Livorna, ki nastopa v A-l ligi, se je okrepila z Američanoma Scottom Mei-em in Leejem Johnsonom. Poleg tega je kupila še Luigia Cagnazza.
Včeraj so se z dogovorom o odhodu Franca Bosellija v Forli zaključila dolga pogajanja med Jollycolombanijem in Tracerjem iz Milana.
Roma v Los Angelesu
RIM — Nogometna enajsterica Rome je včeraj odpotovala v Los Angeles, kjer se bo udeležila 1. izvedbe mednarodnega turnirja »Los Angeles Gold Cup«. Na turnirju bodo nastopili še Vasco de Gama (Braz.), America in Guadalajara (Meh.), Rosario Central (Arg.) in Dundee United (Škotska).
III
Izola v. republiški ligi
Jadranje: razvejana dejavnost TPK Sirena in JK Čapa
Nekaj dobrih uvrstitev naših
Sklepni del nogometnih tekmovanj je nadvse zanimiv tudi za primorske ljubitelje te igre. Novogoriška Vozila loči do cilja - obstanka v slovenski ligi - le še korak. V nedeljo so namreč v Novi Gorici pred tri tisoč gledalci premagala Ljubljano z 2:0 in si zagotovila prednost dveh točkjred zasledovalcem - mariborskim Železničarjem. Koper je doma premagal Kladivar s 3:1.
Končalo se je prvenstvo v zahodni skupini območne nogometne lige, kjer je Izola osvojila 1. mesto in se tako po dveh letih vrača v prvo slovensko ligo. Postojna je 5., Jadran Lama 6., SL Solinar Piran, Tabor Jadran in Primorje pa so v spodnjem delu razpredelnice.
Končano je tudi tekmovanje v 2. zvezni namiznoteniški ligi. Vrtojba je pristala na solidnem 5. mestu, Seme-
dela pa na zadnjem in zapušča tekmovanje. Konec tedna bo v Novi Gorici velik mednarodni namiznoteniški turnir Vrtojba '87, na katerem bo nastopilo več kot 150 igralcev, med katerimi bodo tudi jugoslovanski reprezentantje.
Zelo uspešno igrajo v 1. zvezni ligi balinarji sežanske Skale, ki so prevzeli vodstvo na lestvici.
Sicer pa se na Primorskem vrstijo številne druge športne in rekreacijske prireditve. Na Tinjanu je bila dirka v motokrosu za pokal Alpe Jadran, na kateri je zmagal Italijan Fanton pred Jugoslovanom Zdovcem, mlajše pionirke ajdovskega Mlinotesta pa so postale republiške prvakinje v rokometu. Z uspešnimi nastopi nadaljujejo tudi primorski kajakaši in kanuisti ter jadralci.	(DK)
Pred kratkim je bila v Miljskem zalivu regata v razredu optimistov, ki jo je priredilo miljsko jadralno društvo CVM. Udeležilo se je je 31 mladih jadralcev, članov raznih društev, med njimi pa tudi trije Sirenini in trije Čupini mladi ljubitelji jadranja. Omenimo, da je bilo vreme lepo ter veter konstanten in ugoden, tako da je bilo tekmovanje tudi za mlade jadralce pravi užitek.
Prvo mesto je osvojil Paoletti, član jadralnega društva SVBG (Societa Ve-lica Barcola Grignano), njegov klubski tovariš Boldrini pa je bil drugi. Od zamejskih tekmovalcev so se predvsem izkazali Sirenini jadralci, saj je Miran Guštin osvojil sedmo, Karlo Ferfolja deveto in Andrej Ferfolja enajsto mesto. Čupini tekmovalci, ki bi se sicer z večjo zagrizenostjo lahko bolje izkazali, pa so se uvrstili takole: Mitja Bužan
na 12., Igor Marušič na 19. in Cristian Cherin na 24. mesto. Omenimo, da tekmovanje ni bilo težavno in da so bile zaradi kratkega regatnega polja časovne razlike med uvrščenimi zelo majhne.
Mlada Sirenina jadralka Gerta Me-ucci se je prejšnji konec tedna udeležila zelo kvalitetne regate-mitinga optimistov v Cervii. Na skupno 140 jadrnic se je uvrstila okoli šestdesetega mesta, kar je vsekakor spodbuden rezultat.
Pred kratkim je bila v Tržiču regata za kategorijo snipes, katere sta se udeležila tudi dva Sirenina jadralca. Andrej Prašelj in Faggin sta se uvrstila okoli 25. mesta.
V košarkarskih pokalih
Spet brez Sovjetov?
ATENE — Vse kaže, da se bosta sovjetski košarkarski ekipi Žaljgiris iz Kaunasa in moskovska CSAK v sezoni 1987-88 odrekli nastopu v evropskih pokalih (prva v pokalu prvakov, druga v pokalu pokalnih prvakov). Razlog pa je ta, da se Sovjetska zveza čim bolje pripravi na olimpijske igre.
Sinoči na Proseku
Občni zbor ŠD Primorje
Na Proseku je bil sinoči 24. redni občni zbor ŠD Primorje. Predsednik Dario Kante je podal poročilo prejšnje sezone, občni zbor pa se je nasplošno znašel pred hudim problemom vzdrževanja številne mladinske garniture in že elitne ekipe, ki naj bi v prihodnjem prvenstvu nastopala v 1. amaterski ligi. Volitve so v celoti potrdile prejšnji odbor, istočasno pa se je staremu odboru pridružilo nekaj novih odbornikov, od katerih si Primorje pričakuje učinkovitejše delo v novi sezoni. Širše poročilo bomo še objavili.
Uspel mednarodni turnir na Kontovelu
Ob 20-letnici usianovitve je SD Kontovel priredil mednarodni košarkarski turnir za kadete, na katerem so poleg košarkarjev domačega društva nastopili še igralci beograjskega Partizana, nabrežinskega Sokola in mariborskega Branika. In prav slednji so zasluženo osvojili prvo mesto. Potem ko so v polfinalu premagali favorizirane Beograjčane, so v velikem finalu bili boljši tudi od Kontovelcev. Finalno srečanje je bilo precej izenačeno, naposled pa je Mariborčanom le uspelo streti odpor domačinov in nato tudi zasluženo zmagati. Partizan pa je z zmago proti Nabrežincem osvojil tretje mesto. Turnir je lepo uspel tako glede kakovosti tekem kot organizacije. Na slikah: trenutka s finalnega srečanja za 1. mesto med Mariborčani in Kontovelci
Kolesarstvo: vrsta zanimivih prireditev kluba iz Nove Gorice
klub pripravlja letos vrsto zanimi prireditev. Prva bo že 21. junija, in cer Kolesarski maraton IX. korpusa s traso, dolgo 150 km, povezuje štiri severnoprimorske občine. V i: dneh bo v Novi Gorici tudi cilj et; na kronometer dirke po Jugoslaviji sicer 19. junija, proga pa je Ajdovšč - Nova Gorica. Najboljši jugoslovan kolesarji se bodo v mesto z vrtnici grbu vrnili tudi v oktobru, ko koles ski klub pripravlja prvi mestni krite Velja pa seveda opozoriti tudi na 1 dicionalno Kolesarjenje prijateljst ki bo, kot je že običaj, prav take oktobru. Ta prireditev, ki iz leta v 1 privablja več ljubiteljev rekreativne kolesarjenja, bo speljana tako po ki ši progi, primerni za manj pripravlje kolesarje, kot tudi po daljši, pribliš 100 km dolgi, ki naj bi letos povezo
la vse občine iz goriške pokrajine in tiste krajevne skupnosti v novogoriški občini, ki so v minulih letih podpisale listino o pobratenju.
Spisek kolesarskih prireditev pa s tem seveda še ni končan. Konec junija bodo vozili po severnoprimorskih cestah mladi jugoslovanski kolesarji na preizkušnji za državno prvenstvo, meblovci prirejajo tradicionalni septembrski Juriš na Lokve, trimske akcije poznajo številne krajevne skupnosti, v sodelovanju z goriškimi kolesarji pa bodo Novogoričani poskrbeli tudi za pot po Soški dolini iz Gorice do Borovelj na Koroškem. Gre za inačico že uveljavljenega »Gran fondo« Gorica - Celovec, ki se bo tokrat v počastitev svetovnega kolesarskega prvenstva končal ob Baškem in ne ob Vrbskem jezeru. (Toni Gomišček)
Pomemben jubilej za našo telesno kulturo
Štirideset let delovanja ŠD Juventina iz Štandreža
Skrb za krepitev delovanja
■''f'' »■
•: v«
N •	* j
' i
■ I
Štirideset let delovanja na teles-nokulturnem področju je vsekakor pomemben dosežek v okviru naše zamejske stvarnosti. Pomen take obletnice je še večji, če pomislimo, da gre za društvo, ki je v tem času moralo premagovati nemalo ovir, da se je obdržalo in razvijalo. To je uspelo Športnemu društvu Juventina iz Štandreža, ki letos praznuje svojo 40-letnico delovanja. 5. maja 1947 se je namreč včlanilo v nogometno zvezo in ta datum lahko imamo za rojstni dan štandreškega
društva, ki se je skoraj v celoti posvetilo nogometni dejavnosti in na tem področju želo tudi veliko uspehov.
Delovanje ŠD Juventina pa ni bilo izključno športno-rekreacijske-ga značaja, zadobilo je tudi družbene razsežnosti in to je toliko bolj pomembno tudi zaradi njegovega geografskega delokroga. Štandrež je namreč z narodnostnega vidika dokaj izpostavljeno področje, ki vsebuje številne elemente asimilacijskega značaja. Tudi s tega zornega kota, torej, je treba oceniti štirideset let dela in razvoja slovenskega društva, ki je na svoji poti moralo premagovati namalo ovir in se soočati z vrsto težav športnega, organizacijskega, kadrovskega in tudi narodnostnega značaja.
"Tudi zaradi tega smo hoteli dati tej obletnici poseben pečat in pomen", nam je povedal mladi predsednik štandreškega društva Ladislav Marchi. "Naša skrb je, da v prihodnjem okrepimo naše društveno delovanje, saj se dobro zavedamo pomena, ki ga Juventina ima za celotno goriško skupnost."
Z večjim elanom na prenovljenem igrišču
Pred nekaj tedni je goriški Občinski svet odobril načrt za preureditvena dela na nogometnem igrišču v Štan-drežu. Vedeti je namreč treba, da je pred dobrim letom posebna komisija nogometne federacije prepovedala, da bi se na štandreškem pravokotniku IShko igralo uradna srečanja. Tako je v letošnji sezoni Juventina odigrala vsa "domača" srečanja v Podgori.
Vprašanje preureditve tega igrišča je bilo' sicer že več časa tudi na dnevnem redu sej Krajevne skupščine iz Štandreža. Pred lanskoi zimo je Občina naročila arhitektu Jožetu Ceju izdelavo načrta za preureditvena dela štandreškega igrišča. In prav z arh. Cejom smo se pogovarjali o terminih ter o tehničnih značilnosti načrta, ki bo veljal nekaj manj kot poldrugo milijardo lir.
"Takoj moram povedati, da dela ne bodo stekla v najkrajšem času. Po odobritvi načrta s strani Občinskega sveta, bo treba počakati še na privoljenje posebne deželne nadzorne komisije, nato pa bodo dela dana v zakup. Za vse to bo potrebnih nekaj mesecev", nam je dejal Jože Cej," tako da računamo, da bodo prva dela stekla komaj v naslednjem letu. Začelo bi se s popravljanimi deli, kasneje, če bodo
zagotovljena vsa denarna sredstva, pa se bo lahko pričelo z prenovitvijo igrišča."
Kar zadeva tehnične značilnosti, nam je Jože Cej povedal, da bodo mere igrišča ostale nespremenjene. Na južni strani igrišča pa bodo zgradili tribune, ki bodo sprejele nekaj manj kot 500 oseb. Pod tribunami bodo uredili skladišča oziroma sanitarije za ob-
činstvo. Pred trubunami, ob vhodu na igrišče, bodo stale slačilnice. Ta objekt bo obsegal, poleg 2. slačilnic, še slačilnico za sodnika, sobo za prvo pomoč, urad ter sanitarije. V načrtu je predvideno tudi parkirišče, ki bo stalo ob Kraški cesti. Igrišče pa bo razpolagalo tudi z nočno razstvetljavo, tako da bo objekt odgovarjal vsem potrebam tudi za pomembnejše nogometne prireditve.
Izid priložnostne brošure prof. A Ida Rupla
Bogat zgodovinski oris nogometne in druge dejavnosti
Na drevišnji proslavi, ki bo v Domu Andreja Budala, bodo predstavili tudi brošuro o zgodovini štandreškega društva. Zanjo je poskrbel prof. Aldo Rupel, ki je podrobno orisal štiri desetletja delovanja ŠD Juventina. Za naše bralce objavimo povzetek tega zgodovinskega opisa.
Ustanovitev društva
Čim se okoliščine po drugi svetovni vojni nekoliko umirijo, se pojavi potreba po organiziranih oblikah športnega delovanja. Na Goriškem obnovijo stara društva in izoblikujejo nova. Izoblikujejo se novi odnosi in nova oblika sodelovanja med različnimi narodnostmi kot posledica skupne borbe proti nasilju. Novo nastali položaj daje možnost rasti množičnim organizacijam na področju telesne kulture, kot je bila ZDTV — UCEF. Dozorevanje na področju takratne fizkulture poteka vzporedno z dviganjem sindakalne in razredne zavesti, ki se zoperstavi precej uspelim poskusom obnavljanja starih, predvojnih odnosov.
V takih družbenih okoliščinah, ki so bile značilne tudi za področje med Štandrežem, kočnikom, Podgoro, in Gorico, se je rodilo Športno društvo Juventina, ki se od vsega začetka posveti predvsem nogometu. Prvi društveni sedež je v kočniku na trgu Sv. Jurija. "Domače" igrišče je v Mušu. Juventina se vpiše v vsedržavno nogometno zvezo 5. maja 1947, očitno pa je, da so priprave in iskanje primernih igralcev potekale že nekaj mesecev prej.
Od leta 1949 dalje so "domače" tekme .igrali na nogometnem igrišču v Sovodnjah. To stanje traja do leta 1955, ko si zgradijo lastno igrišče v Standrežu. Medtem je prišlo v kočniku do popuščanja delovnega poleta, v Štandrežu pa je rastla želja po lastni enajsterici, keta 1950 preselijo društveni sedež v Štandrež in tudi vsa teža odgovornosti pade v glavnem na remena odbornikov, ki stanujejo v Štandrežu.
Od leta 1947 do leta 1950 igra prvo moštvo v 2. diviziji. Nato se seli v 1. divizijo in naslednje leto igra v deželnem promocijskem prvenstvu. Istočasno
zmaga mladinsko moštvo prvenstvo 2. divizije. V naslednjih letih igra prvo moštvo izmenično v omenjenih prvenstvih in doseže vidnejši uspeh v sezoni 1961/62, ko se meri z nogometnimi enajstericami 1. amaterske divizije, kot se je po novem imenovala. Vmes sestavijo številne mlajše enajsterice, ki se uspešno borijo v svojih tekmovalnih skupinah in zelo pogosto tudi osvojijo disciplinski pokal.
V prvih petnajstih letih delovanja in tekmovanj je Juventina srečala in vzpostavila dobre ali celo prijateljske odnose z vrsto sorodnih društev iz širokega območja bližnje Furlanije, z Goriške, Tržaškega in iz Benečije. Tudi preko meje je Juventina od vsega začetka znala dobiti sogovorike: najtesnejši stiki so potekali z Železničarjem iz Šempetra.
Številne manifestacije
Sezona 1969/70 je značilna po povprečnem tehničnem uspehu, na drugi strani pa pomeni začetek zelo uspešnega obdobja na organizacijski ravni, saj premorejo štiri moštva v različnih prvenstvih. Poleg tega je Juventina pobudnik številnih manifestacij in prireditev, s čemer se dejavno vključi v družbeno dogajanje štandreškega predmestja. Športno društvo prireja poletne šagre, njegov predsednik vodi Odbor za proslavo stoletnice štandreške čitalnice, športno društvo je prisotno skupno z ostalimi družbenimi dejavniki na vseh javnih prireditvah in pobudah: ob postavljanju vencev, ob sestavi Odbora za postavitev spomenika, ob sestavi Krajevne skupščine, ob dnevu Vstaje, ob Dnevu slovenske kulture, ob Prvem maju. Juventina se vključi tudi v proces dozorevanja in rasti telesne kulture znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini z izoblikovanjem osrednjih ustanov, kot so bile KOŠIR, SŠI in ZSŠDI.
Tudi pri Juventini, kot pri skoraj vseh društvih, ki jim je osnova delovanja ljubiteljski pristop, je obdobjem uspešnosti sledilo obdobje manjše odmevnosti ali celo krize. Utrujenost vodstvenega kadra, pomanjkanje gmotnih sredstev, občasna naveličanost navijačev, a tudi napačne izbire osnovnih smer-
nic so bili vzroki, ki so v teh štirih desetletjih pogojevali društveni zunanji in notranji videz. Vsekakor je Juventina vedno našla pot skupaj s krajevnim prebivalstvom, da ja težave presegla, če ne drugače pa vsaj v okviru okroglih obletnic, kot je na primer letošnja.
Poleg nogometa tudi odbojka
Nogometu z vsemi prvenstvi, turnirji in prijateljskimi srečanji je treba dodati odbojko, ki se prvič pojavi leta 1968. Takoj naslednje leto gre sicer v krizo, ker se igralci večinoma razpršijo po drugih društvih, toda leta 1977 ponovno zaživi in doseže take razsežnosti, da postane v tem desetletju matično društvo pretesno in se odbojka osamosvoji.
Za kratko obdobje se je Juventina ukvarjala tudi tekmovalno z namiznim tenisom, poleg rekreacijskih oblik, ki jih je nudila v prvi polovici sedemdesetih let. Namiznoteniški igralci Juventine nastopajo leta 1976 v državni D ligi.
Potem so tu še razni nastopi na mladinskih igrah, na Slovenskih športnih igrah, kjer se pomerijo v košarki, streljanju z zračno puško in plavanju; ob drugih prilikah pa v orientacijskem pohodu, tekih na dolge proge in v manifestativnih štafetnih tekih.
Medtem so se razvile in so se utrdile druge športne panoge, različne od nogometa. Zgrajene so bile telovadnice, bezeni, atletske steze, teniška igrišča. Številna nogometna igrišča pa so ohranila začasne začetne slačilnice. Padajoča demografska krivulja je najbolj razvidna na šolskem področju, a tudi v nogometu je opazna. V marsikaterem okolju mogomet ni več mit, morda je celo nasprotno. V Štandrežu pri Juventini iščejo najprikladnejše oblike reševanja nastalega težavnega položaja, česar seveda ni mogoče opraviti v eni sezoni. V komaj minuli sezoni se je izoblikovalo novo vzdušje, zaživela je volja po preporodu: — primerno voščilo za letošnjo štiridesetletnico obstoja.
Pripravil: Rudi Pavšič
PRIREDITVE OB 40-LETNICI ŠD JUVENTINA
Danes, 11. junija, ob 20.30 v Domu Andreja Budala
SVEČANA PROSLAVA DRUŠTVA
Nastop domačega zbora O. Župančič, priložnostni nagovori, razvitje društvenega prapora, predstavitev brošure, nagrajevanje vseh dosedanjih predsednikov ter odprtje dokumentarne fotografske razstave.
Sobota, 13. junija, v Podgori NOGOMETNI TURNIR 15.30: Partizan Bilje - Mladost; 17.45: Lucinico - Capriva.
Nedelja, 14. junija, v Podgori 10.30: Juventina - Partizan Bilje (srečanje mladincev).
15.30: Juventina - Podgora; 17.45: Sovodnje - Pro Farra.
Petek, 19. junija, v Domu Andreja Budala
ODBOJKARSKI TURNIR Nastopijo: OK Karlovac, juni-orski reprezentanci Hrvatske in Slovenije ter OK Val.
Sobota, 20. junija, v Podgori 15.30: 1. polfinalno nogometno srečanje; 17.45: 2. polfinalno srečanje.
Nedelja, 21. junija, v Podgori 15.30: Juventina - Vozila (srečanje veteranov); 17.45: finalno srečanje nogometnega turnirja.
Atletika: Bor Infordata na mitingu v San Vitu al Tagliamento
A. Oberdan postavil normo za državno prvenstvo
Alan Oberdan
Atletska ekspedicija Bora Infordata je bila v lovu za normami konec tedna le napol uspešna. Na mednarodnem nočnem mitingu v San Vitu al Taglia-niento sta naša dva metalca kopja v družbi številnega zastopstva atletov iz Slovenije (le-ti so seveda osvojili veliko večino prvih mest) tekmovala s spremenljivo srečo. Gabrijelu Sedmaku ni uspel napovedani met in se je z Rezultatom 58,38 m moral zadovoljiti s šestim mestom, pač pa se je veliki met Posrečil Alanu Oberdanu z rezultatom 50,28 m. S tem rezultatom je postavil normo za nastop na državnem prvenstvu, z njim se je tudi v svoji kategori-
Gabrijel Sedmak
ji starejših mladincev povzpel na vodilno mesto v deželi v tej disciplini. Od tega resnega in marljivega atleta je bilo po napovedih to tudi pričakovati.
Poleg odličnega Gabrijela Sedmaka, ki rezultat za nastop na državnem prvenstvu ima že v žepu, je slovenska atletika po, priznajmo si, dolgem času malodušja in nestrpnosti ob pikolovsko natančnem delu strokovnjaka za to področje prof. Toplaka, dobila za Sedmaka dostojno asistenco. In kaj reči o nastopu Aljoše Škabarja v nedeljo v Vidmu? Predvsem to: njegov re-
zultat na tem tekmovanju 15"7 ni to, kar od njega pričakujemo. Rezerv je še veliko in ko jih bo začel smotrno izkoriščati, pričakujemo veliko boljše rezultate od norme same. Njegov način teka v drugem delu distance na 110 m z ovirami, ko bi rad z nesmotrno ihtavostjo ohranjal prednost dobrega prvega dela, je zanj obenem do zdaj obvladovala nepotrebna obsedenost, ki mu onemogoča sproščenost in samoobvladovanje. A tu so predvsem potrebne izkušnje. Ko bo teh dovolj, bo tudi dobrih rezultatov. (I. P.)
KOŠARKA
»Propaganda«
RICREATORI B - POLET 29:27 (16:7)
POLET: Pro 2, Vremec 4, Marucelli 1 (1:4), Vatta 6 (2:2), Krevatin 5 (1:2), Franko, Guštin 1 (1:4), Ravbar 6 (4:4), Vidali 2.
Openski Polet je v 4. povratnem kolu prvenstva »propaganda« doživel tesen poraz. Po slabem začetku so poletovci z dobro igro v obrambi počasi dohitevali nasprotnika. To jim je uspelo tik pred koncem, saj je bil rezultat v 6. minuti zadnje četrtine 27:27. Žal jim je v zadnjih dveh minutah zmanjkalo moči in odšli so z igrišča praznih rok. Kljub porazu je ekipa pokazala napredek v obrambi in vse bolj homogeno igro v napadu.
(Andrej Vremec)
ŠD KONTOVEL - RITMIKA vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 12. t. m. ob 20.30 na igrišču na Kon-tovelu. V primeru slabega vremena bodo prireditev preložili na torek, 16. junija.
ŠD ZARJA
sklicuje svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu v Bazovici v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve; 3. razno.
ZSŠDI
sklicuje jutri, 12. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani I. Gruden v Nabrežini IZREDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. spremembe statuta.
Istega dne ob 20.15 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju pa bo REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva; 3. poročila; 4. pozdravi in diskusija na poročila; 5. razrešnica odboru; 6. volitve novega odbora; 7. zaključki.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zadnja seja glavnega odbora v tem šolskem letu drevi, 11. t. m., ob 20.30 v UL sv. Frančiška 20.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE priredi začetniški tečaj za osnovno in srednjo šolo. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 15. t. m. Vpisovanje in vsa pojasnila v petek, 12. t. m., ob 20. uri na teniških igriščih na Padričah ali po telefonu: 226115.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje v soboto, 13. t. m., REDNI OBČNI ZBOR v mali dvorani Borovega športnega centra s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. predsedniško poročilo, 4. razprava o poročilu, 5. razno. Začetek ob prvem sklicanju ob 17. uri, ob drugem sklicanju pa ob 17.30.
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
JK ČUPA IZ SESLJANA prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda "optimist", za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
11. junija 1987
BENETKE — Če izvzamemo kategorijo »šerp«, ki je bila v Benetkah deležna posebnega shujševalnega programa (pripravljali so tekste skupnih dokumentov, medtem ko so drugi večerjali), so bili udeleženci beneškega vrha deležni posebne gastronomske pozornosti.
Na naših slikah vidimo dve večerji (ponedeljkovo na desni, torkovo pa zgoraj), ki sta bili pravzaprav dva pomembna trenutka političnih razprav. Večerje in kosila so bila namreč delovnega značaja, na uspeh vrha pa naj bi za italijanske razmere prikrojena nova francoska kuhinja kar pozitivno vplivala. Morda je kaka poslastica tudi pomagala Reaganu, da je »prebavil« zanj delno spodleteli vrh.
BENETKE Ogromni cirkus odhaja. Na tisoče ljudi, od novinarjev do spremljevalk, od Marie Pie Fanfani do japonskih delegatov, zapušča Benetke. Laguno so naskočili kot kobilice in zdaj, ko bodo Benetke ponovno zaživele s svojim običajnim poletnim živžavom, že trka na vrata polemika. Benečani so namreč prežvečili vrh le, ker so upali, da bodo zaslužki sorazmerni z mednarodnim pomenom srečanja, varnostni ukrepi pa naj bi jim znatno prekrižali račune...
Pa vendar je bilo zakulisje beneškega vrha tako pestro in življenjsko bogato, da bi lahko z njim napolnili vse strani našega dnevnika, ko bi seveda razpolagali s satiričnim listom. Materiala je še pa še, prostora je žal manj.
Začnimo kar pri hrani, najpomeb-nejšem delu beneškega vrha. Krdelo kuhinjskih mojstrov si je belilo glave, da bi sestavili primerne jedilnike. Ministrski predsednik Fanfani je vztrajal, da bi morali gostje pokusiti domačo kuhinjo, pa mu želje niso ugodili. Od originalne Fanfanijeve zamisli so ohranili le »avtarhični« duh, saj so se na krožnikih in v kozarcih pojavile izključno italijanske »surovine«. V Benetkah je vsaka delegacija predstavljala tudi lačno in žejno omizje, ki je nadaljevalo svoje vrhunske razgovore med enim grižljajem in drugim. Prav zaradi tega so se kuharji potrudili in jim servirali zanimive »kompozicije« rib in zelenjave, mesa in prikuh, slaščic, pudingov, sadnih solat... Najbolj naj bi se potrudil šef kuhinje Dino Boscarato, ki je pripravil skupno večerjo vrhunskih delegacij v Palači Grassi. Izmislil si je predjed jurčkov in pokrovač sv. Jakoba (capesante), ki je navdušila vse prisotne. Po večerji je bil deležen pravega triumfa, celo ameriški predsednik se mu je hotel osebno zahvaliti. Pri tem pa je najbrž le malce pretiraval, ko je izčrpanemu šefu, poleg steklenice ameriškega vina, izročil... bonbone in cigarete.
Beneški summit je bil zabavnejši za žensko družinsko spremstvo udeležencev vrha (Thatcherjeva je tako in tako preživela v Benetkeh le nekaj ur). Za zabavo je poskrbela Maria Pia Fanfani, ki je urejevala mondeno življenje častnih soprog. S staro bene-čansko ladjo, ki ji domačini pravijo »topa«, je peljala dame na ogled Mu-rana, medtem ko jim je prepeval zbor
»Ld gondola«. Peljala jih je na razstave in partyje, ob odprtju vrha pa jim je priredila mondeno večerjo, ki so se je udeležili tudi modni kreatorji od Valentina do Trussardija, gospodarstveniki od Agnellija do Gardinija, politiki (domačin de Michelis), artis-tokrati (grof in grofica Nuvoletti), umetniki (Uto Ughi) in Marta Marzotto.
Beneška kosila in večerje, če se omejimo na enogastronomsko plat vrha, pa niso bila vsa tako razkošna in chic. Novinarji niso bili deležni posebnega tratmana, njim je bila na voljo gostinska ponudba milanskih restavracij »Indue«. Tudi novinarji pa so pokazali, da jim beneški zrak blagodejno vpliva na tek. »Pospravili« so namreč 15 tisoč toplih obrokov, 800 piščancev, 45 puranov, 600 kilogramov mesa, 3 stote zelenjave, 1.500 kilogramov sira, 127 pršutov, popili pa so 2.500 litrov piva, reko kokakole in odprli 20 tisoč steklenic vina. Glede kave pa so zabeležili, da so novinarji pravi »kofetarji«, saj so jih naročili 45 tisoč skodelic.
Če sodimo po želodcih, je bilo v Laguni kar. živo, ne smemo pa pri tem zanemariti nekaterih drobnih zanimivosti, ki so bile prav tako sestavni del vrha. »Gondolieri« so npr. zahtevali od občine, naj vsakemu izplača 2 milijona in pol lir odškodnine, ker so jim tri dni zaprli kanale. Lastnik Cafe Floriana je pridno beležil, kdo in kdaj je stopil v zgodovinsko kavarno ter kaj je pil, tako da smo bili pridno obveščeni tudi o sladoledu, ki ga je lizal Jacgues Chirac. Drugi beneški trgovci pa so prav tako pridno skrivali te podatke, še posebno, ker bi pri tem razkrili dejanske razsežnosti dobička, ki nosi podpis »gospodaskega vrha«.
Tudi na darove ne smemo pozabiti, saj so si jih šefi delegacij kar pridno izmenjavali. Novinarji so še enkrat nastradali, saj so bili deležni le simboličnega poklona kričeče kravate (kaj pa novinarke?) z barvami vseh zastav, ki so plapolale te dni v Laguni. Večja je bila vsekakor vrednost poklona italijanskega zunanjega ministra Andreottija ameriškemu predsedniku Reaganu. Ta se bo namreč vrnil domov s pozlačeno verzijo Kipa svobode. Ko so mu dar izročili, je izjavil, da je to kip ženske, ki jo najbolj ljubi. Kaj pa naj bi rekel drugega?
V Benetkah še nikdar videli
takšnega varnostnega aparata
^ trni
^ ti -sMMfpfrpFr ~
Reagana, Nakasoneja, Kohla, Mit-terranda, Chiraca, Mulroneya in Thatcherjevo je med zasedanjem 7 najbolj industrializiranih držav ščitilo pred morebitnimi teroristi kar 10.000 varnostnikov, od tega 7.000 policistov, karabinjerjev in finančnih straž ter 2.000 vojakov, ki jim
gre prišteti še ameriške, japonske, zahodnonemške, francoske, britanske in italijanske telesne stražarje, ostrostrelce in potapljače, vse do zob oborožene. Državnike so varovali tako v njihovih rezidencah kot na Otoku sv. Jurija, kjer je potekal posvet, zato se je bilo treba premi-
kati in v ta namen je bilo razpoložljivih 220 kopnih vozil, 9 helikopterjev in 50 gliserjev pa še letalo, ki je neprestano krožilo nad Benetkami. Na slikah (AP): levo potapljač v kanalu, desno zgoraj italijanska protiteroristična agenta, spodaj pa vojaški gliser z mitraljezom.