LETNIK XXV ŠTEVILKA 3 JUNIJ-JULIJ 1986
V •
smučina
ELFkN
GLASILO DEL. ORGANIZACIJE ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Predstavlja se nam
Uroš Aljančič, dipl. oec. — novi predsednik Poslovodnega odbora DO Elan
Sprejemati pravilne odločitve, tuko zase kot tudi zn delovno organizacijo je težka naloga. Posebej še zato, ker so le-te lahko rezultat sistematičnega dela, lahko pa so posledica »prebliska«. Taki »prebliski« nas spremljajo celo življenje, pogoj za to je seveda, da sploh kaj razmišljamo, na nas pa je, da se pravilno odločimo.
Da bi bilo zanimivo delati v Elanu, me je prvič sprele-
telo daleč stran od doma, v času opravljanja moje druge študentske prakse in to v Dallasu v ZDA.
Ko sva se dolgo v noč pogovarjala z enim od novo pridobljenih znancev, bil je Poljak po rodu, sem p nič prišel na idejo, da bi bil Elan lahko precej bolj zanimiva delovna organizacija kot pa ljubljanska Metalka, kjer sem bil tokrat še vedno štipendist. To je bilo poletje
1976,	bil pa sem že absolvent na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru.
Sklenil sem, da bom takoj po povratku iz ZDA vzpostavil kontakt z Elanom in se
pozanimal, če je kje kakšno prosto mesto.
To ni niti bilo potrebno storiti, saj je ravno to jesen
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvomajski shod delavcev v Elanu
(Nadaljevanje s 1. strani)
izšel v dnevnem časopisju oglas, v katerem je Elan iskal mlade kadre za področje marketinga.
V	svoji prošnji za soustvarjanje v Elanu sem napisal, da sem po končani osnovni šoli v Tržiču nadaljeval na Srednji tehnični šoli v Kranju. Ves ta čas sem dokaj prizadevno treniral in tekmoval v alpskem smučanju in dosegel svoj vrhunec z uvrstitvijo v mladinsko državno reprezentanco, za katero sem nastopal eno sezono. Ker je bila razlika med jugoslovanskim alpskim smučanjem in takratnimi smučarskimi velesilami zelo velika, poleg tega pa sta šepali tako organizacija po klubih kot tudi na nivoju reprezentance, sem se odločil, da je prav gotovo perspe-ktivneje vložiti več časa v redni študij, kot pa nadaljevati v alpskem smučanju.
Tako sem se odločil, da nadaljujem, vendar da s področja tehnike preidem na področje ekonomije, saj je bila moja tehnična podlaga zaradi velike odsotnosti zanemarljiva za nadaljnji štu-dij.
Z določeno mero opreznosti sem zato najprej končal I. in potem nadaljeval na II. stopnji.
Smuči pa nisem pustil v kotu, ampak sem se v času svojega študija ukvarjal s poučevanjem in si poleg tega pridobil tudi naziv vaditelja in še učitelja smučanja.
Visoka šola v Mariboru je bila zelo dobro povezana z AISECOM, to je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije vsega sveta. S pomočjo te organizacije sem si uspel zagotoviti dve mednarodni praksi
—	eno na Švedskem in drugo, že prej omenjeno, v ZDA.
Takrat sem bil torej absolvent druge stopnje, vse navedeno pa je zadoščalo da ste me v Elanu po opravljenem razgovoru s takratnim kolegijem sprejeli v svoje vrste — to je bilo januarja
1977.	Elan je bil Metalki pripravljen povrniti stroške štipendiranja. Začel sem kot pripravnik v marketingu, enkratna priložnost pa se mi
je ponudila konec leta 1981, ko se je Elan odločil za nakup RYON-a na Švedskem.
Takrat sem priložnost takoj izkoristil in na koncu se je izkazalo, da je bila tudi ta odločitev pravilna, vendar pa je bila — vsaj tako se je pokazalo — mnogo zahtevnejša, kot sem prvotno mislil.
Z rezultati štiriletnega dela v Ryonu sem zadovoljen, saj mi je uspelo doseči tri glavne cilje, ki sem si jih zadal:
— dosegati pozitiven finančni rezultat,
— očistiti preširok program firme na nekaj osnovnih blagovnih znamk,
— obdržati ali pa še okrepiti položaj Elana na švedskem trgu.
Vse to je bilo v pogojih svobodnega švedskega trga zelo zanimivo, vendar tudi zahtevno delo. V začetku sem si sicer lahko pomagal z znanjem angleškega in nemškega jezika, vendar sem spoznal, da brez švedščine ne bo šlo, tako da sem se kaj kmalu naučil tudi tega, dokaj nenavadnega jezika.
Doseženi rezultati v Ryo-nu pa so bili tudi osnova za mojo odločitev za mesto predsednika poslovodnega odbora v Elanu.
Na delu v tujini sem si ves čas nabiral izkušnje in primerjal potencialne možnosti Elana z izkoriščenimi. Kjub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli, sem bil prepričan in sem tudi še danes, da imamo še precej rezerv kot tudi možnosti za še boljše rezultate. Če se vsega tega ne bi zavedal, potem si nikakor ne bi upal potegovati za tako odgovorno delovno mesto.
Kot sem dejal na začetku, imamo dve vrsti odločitev — hitre in sistematične. Moja zadnja, ki sem jo opisal maloprej, je pa ena najpomembnejših v mojem življenju, ni bila »preblisk« in upam, da zato ne bo nič slabša.
Ker pa bom pri svojem delu potreboval tesno sodelovanje celega kolektiva, upam, da boste vsaj tako vestno kot do sedaj sodelovali pri ustvarjanju našega novega Elana.
Elan v bodoče
Elan je tovarna športnega orodja in s kvaliteto v svetovni vrh sta in ostaneta temelja naše usmeritve v prihodnosti.
Jasna poslovna usmeritev in ustrezno postavljeni cilji so namreč pogoj za končni poslovni uspeh.
ce, tisto kar pa je še posebej pomembnega, pa bi rad ponovno poudaril.
Poslovno je zelo pomembno, da smo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram doma in težkim tržnim razmeram v tujini vseeno poslovali kot celota zelo uspešno v letu 1985. Še posebej pa bi poudaril, da so lani vse naše firme v tujini poslovale s pozitivnim finančnim rezultatom. To je še toliko bolj pomembno, saj nam to predstavlja že 50 % celotnega dohodka Elana. Ta delež se bo ob takem padanju tečaja dinarja samo še povečal v škodo Elana v Begunjah in zato je na tem področju potrebna še večja budnost.
Zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki se nam je predstavil novoizvoljeni predsednik Poslovodnega odbora, tov. Uroš ALJANČIČ in nam pred tovarno spregovoril o novi organizaciji in njegovih konceptih dela, ter nam zaželel prijetne praznike
Našo konkurenčnost na svetovnem trgu bomo lahko zadržali samo, če bomo še več vlagali v raziskave in razvoj, še več lastnega znanja pa v razvoj tehnologije.
Naš program bo leta 1990 precej drugačen kot danes, zato se moramo na te spremembe začeti pripravljati marketinško že danes, da nas čas ne bo prehitel in da bomo ime Elana zadržali na današnjem nivoju. Vse to bo od nas zahtevalo veliko naporov, vsi se bomo morali boriti za naš novi Elan.
Upam, da bo poslovodni odbor za predlog reorganizacije, ki je izdelan na osnovi jasno postavljenih strateških ciljev delovne organizacije, dobil podporo vseh članov kolektiva, saj lahko uspemo samo kot dobro sinhronizirana velika družina.
Ob vseh ciljih na poslovnem področju pa moramo realno oceniti tudi stanje na področju našega družbenega standarda in nagrajevanja, saj je vse to še kako tesno povezano z delovnim vzdušjem in odnosom do dela.
Da, delovno vzdušje — tudi na tem področju poizkušajmo storiti nekaj več — bodimo bolj odprti, ne jezimo se brez potrebe, poizkušajmo reševati probleme z argumenti, ne z grožnjami, tako bo naš delovni vsakdan prijetnejši.
Tudi na področju samoupravljanja si bomo skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami prizadevali najmanj izpolniti vse tisto, kar je bilo sprejeto na referendumu.
Kot pa sem že omenil — postavljeni cilji bodo lahko uresničeni samo, če boste pri tem tvorno sodelovali vsi vi.
Za konec bi se še enkrat zahvalil za izkazano zaupanje, s katerim je delavski svet potrdil člane poslovodnega odbora. Vsi se odgovornosti v celoti zavedamo.
Torej — s še večjim elanom v boj za naš novi Elan.
Uroš Aljančič
Elan je do sedaj te pogoje zelo uspešno izpolnjeval in zato tudi dosegal rezultate, s katerimi si je pridobil zavidanja vreden ugled. Vseh uspehov, doseženih v zadnjih letih, ne gre ponavljati, jasno so bili prikazani v času lanskih praznovanj 40-letni-
vm
\JČM OŠ ^
ai vmm
RTOVIM
t MAJ
Makro organizacijska shema DO Elan
°1V±S0
INOIAV
KRATKOROČNE
PREDSEDNIK
LEGENDA:
PODROČJA:
SEKTORJI:
OKK - SPLOŠNO PODROČJE G - GOSPODARJENJE RPV - PROIZVODNJA T - TRŽENJE
OIS KSS KK PAS F R N IE NA SM,
ŠO, PL proizvodnja VZ	—	vzdrževanje
M	—	marketing
PD	—	prodaja
FVT	—	firme v tujini
— organ, in infosit.
— splošnih in kadr.
— kontrole kval.
— plan in analize
— finance
— računovod.
— naložbe
— razvoja in raziskav
— nabave
Predlog nove organizacije
Pred nami je predlog makro organizacijske sheme delovne organizacije. Za osvetlitev široke problematike organiziranja in vzrokov, ki so pripeljali do predlaganih sprememb. Podajam kratko spremno besedo.
Trditve, da je uspešnost/ neuspešnost vsake zavestne človekove dejavnosti premo-sorazmerno odvisna od njegove organiziranosti, ni potrebno posebej dokazovati. Vsaka organizacija je lahko bolj ali manj racionalna, to pa pomeni, da je tudi bolj ali manj sposobna premagovati probleme, ki se pojavljajo na poti do postavljenih ciljev.
Vsaka proizvodna delovna organizacija ima dva osnovna cilja:
— zadovoljiti določene družbene potrebe
— ustvarjati dohodek kot čisti finančni rezultat poslovanja
To sta globalna cilja.
Katere strateške cilje pa si postavljamo v Elanu?
— cilji, ki jih želimo doseči z oblikovanjem naše organizacijske strukture
— pomagati pri doseganju osnovnih ciljev delovne organizacije
• ostati med vodilnimi proizvajalci smuči v svetu, biti vodilni proizvajalec plovil in jadralnih letal v Jugoslaviji ter postati vodilni opremljevalec športnih objektov
• Zadovoljiti potrebe trga s prodajo lastnih in tudi kvalitetnih tujih športnih izdelkov. Kvalitetne tuje izdelke bomo prodajali pod našo blagovno znamko. To pa pomeni postati vodilni prodajalec športnih izdelkov in izdelkov za prosti čas.
• širiti trge in povečevati tržne deleže
• povečevati proizvodnjo in maksimalno izkoriščati razpoložljive proizvodne kapacitete
• zagotavljati zahtevani nivo optimalne kvalitete
• širiti image
• razvijati in osvajati nove proizvode in nove tehnologije ter tudi prodajati Know-How
• optimalno vzdrževati in tudi razvijati nove proizvodne kapacitete
• pridobivati in učinkovito plasirati razpoložljiva finančna sredstva
• vzdrževati in pridobivati nove kadre ter višati izobrazbeni nivo, vzdrževati pravni red in zagotavljati socialno varnost
• razvijati samoupravljanje
• dvigovati produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja
• planirati, spremljati in analizirati vsa dogajanja v bodočem in tekočem poslovanju
• vzdrževati in razvijati fleksibilno organizacijsko strukturo, ki bo podpirala aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev
• vzdrževati in razvijati poslovni informacijski sistem, ki bo podpiral aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev in dajal relevantne informacije za poslovne odločitve na strateškem, taktičnem in operativnem nivoju SPLOŠNI CIUI
— zagotoviti verjetnost, da bodo določene naloge pravočasno in kakovostno opravljene
— zagotoviti hitrost opravljanja nalog
— optimirati število stopenj hierarhičnega vodenja
— minimizirati konfliktne situacije
POSEBNI CIUI
— zagotoviti enotnost sistema delovne organizacije (ne pa seštevka posameznih delov)
— racionalizirati opravljanje nalog skupnega pomena
— zaokrožiti procese dela v celostne enote
— poudariti tiste funkcije, kjer v bodočnosti pričakujemo najtežje pogoje za poslovanje
— zagotoviti točno opredeljene meje odgovornosti
— relativno poenostaviti relacije in odpraviti vsa podvajanja
— zagotoviti stroškovno spremljanje poslovanja po stroškovnih nosilcih in stroškovnih mestih ter tako zadovoljiti principu ekonomike proizvoda in ekonomike procesa
IZHODIŠČNA NAČELA ZA POSTAVITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE
• vsaka funkcija mora imeti ustvarjalni pomen
• ljudem moramo pomagati pri njihovem delu, ne pa togo vezati v organizacijski strukturi
• med funkcijami mora biti vzpostavljeno ravnotežje v obremenitvah in komunikacijah
To o čemer bomo odločali na referendumu je dejansko temeljna opeka v organizacijski zgradbi, brez katere bi bila nadaljnja gradnja statične in dinamične organizacije nemogoča.
Katere prednosti lahko vidimo?
Zagotovljena bo enotnost delovanja delovne organizacije kot poslovnega sistema. Strategija delovne organizacije se bo koordinirala preko enotnega poslovodnega organa. Osnovna odgovornost le-tega je odgovor na vprašanje: KAJ? (postavitev vseh strateških ciljev)
Omogočeno bo povečanje proizvodnih učinkov in zmanjšanje stroškov poslovanja. Čim je strategija jasna (Kaj?), je stvar taktičnega vodstva, da odgovori na drugo vprašanje: Kako? (Postavitev optimumov)
Za zaključek bi želel dodati le še dvoje spoznanj:
Vsak izmed njih se nam na kratko predstavlja in objavlja program dela z njegovega področja:
Pavel Koder
član poslovodnega odbora za gospodarjenje in naložbe, rojen 1934, po poklicu pravnik, je bil do prevzema novih dolžnosti od 1. aprila 1976 direktor gospodarskega sektorja. Tedaj je tudi postal Elanovec.
Ob priliki imenovanja za člana poslovodnega odbora na delavskem svetu 24. aprila letos je skrčeno takole predstavil program dela v prihodnjem štiriletnem mandatu:
1.	Na področju programske in analitične politike bom sledil cilju, da bodo naši programi in analize čimbolj realni in čvrsti. Da bodo od
— Organiziramo se zato, da bomo probleme lažje reševali
— organizacija, to smo mi vsi in noben organizacijski model ne rešuje problemov sam od sebe.
Živimo v času reklamnih sloganov, vendar sem prepričan, da misel
Organizacija — smo ljudje
ne more nastopati v smislu propagande — propagande, ki manipulira — temveč je to misel, ki zrcali globoko vsebino medčloveških odnosov, odnosov med ljudmi, ki so se zavestno združili, da bi dosegli skupni cilj.
M. Č.
trenutka, ko jih bomo strokovno ter družbenopolitično in samoupravno sprejeli, čvrst dogovor in od tu dalje obveznost in strokovna naloga.
2. Z računovodsko informatiko želim doseči, da bo vsem poslovnim področjem kvalitetni in ažurni vir za izdelavo kalkulacij, formiranja cen in pristop k naložbam.
Še prav posebno pozornost bom posvetil stroškom poslovanja in njegovim nosilcem.
3. Posebna in, moram reči, moja prva skrb bo posvečena taki finančni politiki, s katero bo Elan dosegel ne samo dnevno likvidnost, ampak finančno čvrstost. Cilj: lastna obratna sredstva, je naš prvi in najpomembnejši cilj. Temu cilju bom v mandatnem obdobju, ki ga pričenjam, posvetil največ znanja, moči in časa. To nalogo imam za tako pomembno in nujno kakor v preteklem obdobju (1983—1985) odplačilo naših dolgov do tujine.
Ob tem bom nadaljeval s politiko čvrstih, združenih, mednarodnih Elanovih financ in graditvi revizijskega sistema za potrebe naših mednarodnih poslovnih sistemov.
4. Naložbena politika v osnovna in obratna sredstva bo sledila načeloma:
—	donosnost in izvozna usmerjenost ter širjenje in
Novi člani poslovodnega odbora DO Elan
učvrstitev inozemskih vložkov,
— tehnološka posodobitev in ne novo zaposlovanje.
Če bomo uspeli usklajeno voditi tako gospodarsko politiko, potem sem prepričan:
1. da bo Elan doma in na tujem gospodarsko čvrst in močan,
2. imeli bomo možnost, da vlagamo tudi na področja skupnega in družbenega standarda in izboljšanja delovnih pogojev. Nekatere stvari s tega področja naravnost kličejo po hitrem ukrepanju,
— da pri vseh skrbeh za gospodarski razvoj ne bomo zanemarili skrbi za osebno blaginjo in dobro počutje vseh Elanovcev, kar je v najtesnejši medsebojni vzročni zvezi.
Vinko Bogataj
star 54 let, po poklicu dipl. ekonomist, v Elanu od
3.	1. 195 7. Pred prihodom v Elan sem imel 5 let delovnih izkušenj z bančnega področja. Prva zaposlitev v Elanu je bila na delovnem mestu referent za izvoz, s povečanjem obsega dela sem postal vodja izvoznega oddelka, nekaj let kasneje vodja komerciale, nato direktor prodajnega sektorja, zadnja dva mandata pa direktor TOZD smuči.
V	okviru del in nalog člana PO za trženje predlaga naslednji program dela:
1. Organizacijsko preoblikovanje prodajne službe v enoten, marketinško zasnovan prodajni koncept na nivoju DO Elan in njenih poslovnih enot v tujini.
2. Aktiviranje tistega dela marketinških služb, ki zaradi pretekle organizacijske oblike Elana niso mogle zaživeti, s koncentracijo vsega kadrovskega potenciala v okviru matične firme v Begunjah v cilju efektnega nastopa na domačem in svetovnem trgu in krepitvi imiča Elana na osnovi lastnih idej, izkušenj in poenotenega
marketinškega nastopa na vseh področjih, kjer je in bo tudi perspektivno Elan prisoten.
3. Prodajni program mora biti tržno usmerjen s pospešenim tempom razvoja izdelkov in prilagojen zahtevam svetovnega trga, s tem da mora Elan ostati med večjimi in vodilnimi proizvajalci obstoječega proizvodnega programa v svetovnem merilu.
4. Organizacijsko preoblikovanje naših firm v tujini s tržnega področja in prilagajanje naše organizacije novim zunanje-trgovinskim predpisom.
5. Večji poudarek bomo dali vzgoji in šolanju mladih perspektivnih kadrov. To bomo dosegli lahko le z večjo lastno aktivnostjo na tem področju, z vključevanjem tudi naših zunanjih poslovnih enot.
Bodoče kadre bomo izšolali tako, da bodo prežeti z marketinško miselnostjo in bodo sposobni kreirati Elanovo poslovno politiko in izdelke ter prevzemati odgovorne naloge.
6. Izvozna usmeritev Elana bo tudi vnaprej poglavitni osnovni cilj z vse večjim vključevanjem v mednarodno delitev dela na osnovi direktne prodaje naših izdelkov ter po potrebi tudi z nadaljnjim vključevanjem v kooperacijske oblike mednarodnega sodelovanja.
Maks Vrečko
star 42 let, po poklicu dipl. lesni inženir, sem zaposlen v ELAN-u od pričetka nastopa službe v letu 1969. Bil sem tudi Elanov štipendist na srednji in visoki šoli.
V	času zaposlitve sem zaključil magisterij iz organizacije dela.
Prva zaposlitev v Elanu je bila eno leto na delovnem mestu pripravnika v tehnološki pripravi dela. Nato sem bil prerazporejen v Inštitut Elan na delovno mesto raziskovalca. V času štiriletnega dela v Inštitutu sem delal na področju poliuretanskih
smuči, strojev in naprav za potrebe proizvodnje smuči ter brusnih sredstev in rezilnega orodja za potrebe celotne proizvodnje Elana. Ostala leta pa sem bil zaposlen kot vodja proizvodnje smuči.
V	okviru del in nalog člana PO za razvoj in proizvodnjo predlagam naslednji program dela:
1. Enotno dogovarjanje in vodenje funkcij nabave, razvoja in proizvodnje v okviru tehničnega kolegija;
2. količinsko kvalitetno in rokovno izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti;
3. večja specializacija proizvodnje z opuščanjem
manjših serij, povečan obseg dela v kooperaciji v cilju zagotovitve asortimana;
4. krepitev razvoja v vseh proizvodnih programih;
5. aktivnejše vključevanje predvsem v naslednjo ostalo problematiko v okviru podjetja:
— nagrajevanje na kvaliteto,
— kadrovska problematika,
— računalniški sistem,
— osebni dohodki,
— strokovno izpopolnjevanje,
— zdravstvena, požarnovarnostna in splošna zaščita.
Ingemar Stenmark; naš gost poleti v gostišču TIT — Željan na Bledu, kjer mu gospodinja izroča spominsko darilo
Študentje odd. za marketing VEKŠ Maribor
Še prizor s smučarskih poletov letos pomladi v Planici
SMUČINA 5
REFERENDUMU NA ROB
Ker »Smučini« tokrat ni uspelo »steči« preje, imamo možnost, da pogledamo volilne rezultate našega zadnjega referenduma.
Po sklepu delavskega sveta, da gre predlog na obravnavo delovnim skupinam, smo smatrali, da je le-ta logično nadaljevanje procesa reorganizacije, ki smo ga v Elanu začeli v decembru lanskega leta z enim najuspešnejših referendumom v zgodovini Elana.
Delovne skupine oz. obravnave na le-teh pa so pokazale, da kolektiv Elana tokrat ni bil več tako enoten kot pol leta nazaj.
Dva predloga, ki sta vzbudila največ negodovanja, sta bila:
— ukinitev pooblastil maloprodajnim enotam
— razporeditev del in nalog na nivoju sektorjev oz. imenovanje le-teh.
Glavni razlogi, da je do teh predlogov prišlo v taki obliki, so sledeči. Določene maloprodajne enote so v zadnjem času poslovale zelo slabo. Ne samo gledano s strani finančnega rezultata, ampak so v svoj program uvrščale tudi blago, ki z nazivom športna trgovina nima nobene zveze. To je grobo odstopanje od poslovnih načel Elana in zato smo smatrali, da je odvzetje splošnega pooblastila poslovodjem za naročanje koristna odločitev za Elan. Vsak sposoben poslovodja bo seveda imel pooblastilo za na-
ročanje znotraj dogovorjenega plana, kateri pa bo potrjen s strani Elana.
Da se je naš referendum tokrat tako tesno izšel pa je gotovo razlog v drugem »kritičnem« predlogu, to so dela in naloge na nivoju sektorjev.
Največkrat zabeležena pripomba je bila — preveč direktorjev, poleg tega pa je bilo slišati tudi, da je še vedno preveč režije.
Sami dobro veste, koliko se je Elan spremenil v zadnjih letih in zavedati se morate, da bodo te spremembe v prihodnosti še hitrejše.
Robotizacija, numerično krmiljeni stroji, informacijski sistemi, to so spremembe, ki bodo del Elana najkasneje čez pet let. Za taka
REFERENDUM -2. JUHIJA 1986 ZA SPREMEMBO STATUTA DO ELAH
Tek. št.	DELOVNA ENOTA	DEL.PO VOLU IMENIKU	VOLILO	*	ZA	*	PROTI	%	NEVELJAV	%
1.	OBRAT SMUČI	496	468	94,J	253	51,o	200	40,3	15	3,o
2.	ŠPORTNO ORODJE	144	132	91,7	64	44,5	67	46,5	1	o,7
3.	PLASTIKA	172	156	90,7	105	61 ,o	49	28,5	2	1,2
4.	INŠTITUT	41	56	87.8	28	68,3	8	19,5	_	
5.	VZDRŽEVANJE	142	138	97,2	65	45,8	67	47,2	6	4,2
6.	TRGOVINA	104	93	89,4	54	51,9	37	35,6	2	1,9
7.	SKUPNE SLUŽBE	161	159	98,7	118	73,3	39	24,2	2	1,2
	SKUPNO	1.260	1.182	95,8	687	54,5	467	37,1	28	2,2
Ugotovitev : Referendum je uspel.
Begunje, 3.VI.1986
DS — DO se je dostojno poslovil od Dolfeta Vojska
31. marca letos, zadnji delovni dan Dolfeta Vojska dotedanjega v. d. predsednika PO — DO Elan in dolgoletnega glavnega direktorja, so se delegati DS — DO na
6.	redni seji uradno poslovili od njega. Za dolgoletno in uspešno vodenje se mu je v imenu Elana zahvalil predsednik DS — DO tov. Vinko Selčan in mu izročil spomin-
sko darilo. V imenu članov kolegija se je od njega poslovil tov. Vinko Bogataj.
Tov. Vojsk se je v kratkem nagovoru uradno poslovil od članov DS — DO in preko njih od celotnega kolektiva in obljubil, da bo še vedno rad sodeloval z Elanom, v kolikor bo to v okviru njegovih novih zadolžitev.
S.K.
delovna mesta bomo rabili sposobne kadre, ki bodo pripravljeni sprejeti s polno mero odgovornosti težke naloge na tem področju. Tem ljudem moramo dati možnost, da dobijo ustrezna delovna mesta, ustrezne nazive in ustrezne osebne dohodke, potem pa jim lahko postavimo tudi naše zahteve, ki pa bodo prav gotovo težke glede na to, da smo na vseh od omenjenih področij še v plenicah. Kadrov nam manjka, še posebej dobrih. Ce ne bomo jasni in agresivni pri postavljanju zahtev in možnosti, bomo še naprej životarili. Kar pa zadeva samih nazivov pa tole, smatrali smo, da je za vse tiste predstavnike Elana, ki nastopajo v imenu delovne organizacije navzven samostojno, koristno, če imajo naziv direktor, saj je to, gledano s strani poslovnega partnerja, statusno zelo pomembno za nas.
To je še posebej pomembno pri nastopu v tujini, koder vsaj v prvem kontaktu naziv igra dokaj pomembno vlogo. Vse to pa pomeni predvsem korist za Elan. Vsi na nivoju sektorjev morajo bolj kot kdajkoli do sedaj odločati na svojem nivoju in za te odločitve tudi sprejemati polno odgovornost — to je tudi ena glavnih prednosti, katero nam prinaša nova organizacija.
Ne bo več šefov, za hrbti katerih se bomo lahko skrivali.
Zato še enkrat. Novi časi zahtevajo nove pristope, nov način razmišljanja zato, da bomo lahko uvedli tudi nov način dela. Samo tako bo Elan lahko nadaljeval uspešno tudi v prihodnosti.
Predsednik PO
Uroš Aljančič
Predsednik DS — DO Vinko Selčan izroča Dolfetu Vojsku darilo
Trije vrhunski švicarski tekmovalci na Elanovih smučeh
Kot smo že poročali v tedenskem poročevalcu št. 349 dne 25. 4. 1986, bodo v naslednjih dveh letih, ko bo v švicarski Crans-Montani v času od 25.1. do 08.2.1987 potekalo 28. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, v kanadskem Calgaryju pa bodo 1988. leta potekali boji za medalje na XV. zimskih olimpijskih igrah, za Elanov tekmovalni team nastopali naslednji trije vrhunski švicarski reprezentanti:
Thomas Biirgler
—	rojen 03. 03. 1960 v Rickenbachu in je uvrščen kar v treh disciplinah v prvo jakostno skupino. Njegovi dosedanji tekmovalni uspehi pa so:
a)	svetovni pokali pred zadnjo sezono:
2x1. mesto v VSL — Schladming in Kranjska gora ’85 1x2. mesto v komb. — Madonna di Campiglio ’83 3x3. mesto v VSL, 1 x Oslo '84
v VSL-S 1 x Puj St. Vincent '84 1 x Panorama bronasta kolajna VSL 1985
Na delavskem svetu se je poslovil od Dolfeta Vojska v imenu kolegija tudi Vinko Bogataj
Od Dolfeta Vojska so se poslovili tudi predstavniki TVD PARTIZAN iz Begunj in se mu zahvalili za pomoč in sodelovanje
b) XIV. ZOI Sarajevo 84:
11.	mesto v VSL in 10. mesto v SL
c) svetovni pokal v sezoni 1985/86:
7.	mesto v SL — Sestrieres ’85 15. mesto v SL — Berchtesgaden '86
3.	mesto v SL — Parpan ’86
6.	mesto v SL — St. Anton ’86 15. mesto v VSL — Hemsedal '86
10.	mesto VSL — S W. Mountain '86 Na koncu sezone 1985/86 je osemintrideseti v skupni razvrstitvi (16. — SL, 24. VSL—S, 36. VSL), po FIS točkah pa zavzema v SL 7. mesto.
Martin Hangl
—	rojen 17. 06. 1962 v Samnaumu, je specialist v Super VSL. Njegovi dosedanji tekmovalni uspehi pa so:
a) svetovni pokal pred zadnjo sezono:
2x2. mesto v VSL — S — Groden '83 v VSL — Puj. St. Vincent '84
2x3. mesto v VSL — S — Madonna di Campiglio '84 v VSL — Schladming ’85
b) Svetovno prvenstvo:
14. mesto v VSL 1985 in 11. mesto v SL 1985
c) Svetovni pokal v sezoni 1985/86:
12.	mesto v SL — Kranjska gora ’85
5. mesto v VSL — Kranjska gora '86
15. mesto v SL — Kitzbiihel '86
6. mesto v VSL — Adelboden ’86
10. mesto v VSL — S — Crans-Montana '86 15. mesto v VSL — S — Crans-Montana ’86 15. mesto v SL — Are ’86
11. mesto v VSL — Hemsedal ’86
2.	mesto v VSL — S — W. Mountain '86 Na koncu sezone 1985/86: 23. mesto v skupni razvrstitvi (6. v VSL — S, 12. v VSL in 43. v SL), po FIS točkah pa zavzema 8. mesto v VSL in 13. mesto v Super VSL.
(Nadaljevanje na 8. struni)
Thomas Biirgler Max Julen
Martin Hangl
Trije vrhunski švicarski tekmovalci na Elanovih smučeh
(Nadaljevanje s 7. strani)
Max Julen
—	rojen 15. 03. 1961 v Zermattu je specialist za VSL in je doslej dosegel naslednje rezultate:
a)	svetovni pokal pred zadnjo sezono:
1 x 1. mesto v VSL - Les Diablerets'83 7x2. mesto v VSL — Adelboden ’83
— Todtnau ’83
— Kranjska gora ’83
— Gallivare ’83
— Furano ’83
— Sestrieres '84 Aspen ’85 Adelboden '82 Vail '83
Madonna di Campiglio ’84
Zadovoljni na testu Elanovih smuči. Z leve: Thomas Burcler Maks Julen in Martin Hangl
3x3. mesto v VSL
v kombinaciji
b) Svetovna prvenstva:
—	13. mesto v VSL 1982 in 10. mesto v VSL 1985 XIV ZOI Sarajevo 1984:1. mesto v VSL — zlata medalja
c) svetovni pokal v sezoni 1985/86
6.	mesto v SL — Kranjska gora '85 14. mesto v VSL — Kranjska gora '86
12.	mesto v SL — Geilo ’86
8.	mesto v VSL — Lake Placid ’86
Na koncu sezone 1985/86 je zasedel 53. mesto v skupni razvrstitvi (18. mesto v VSL in 34. mesto v SL)
Vsi trije vrhunski švicarski reprezentanti so se odločili za prestop v Elanov tekmovalni team potem, ko so se na primerjalnem testu v švicarskem Samnaumu lahko prepričali o vrhunski kakovosti Elanovih smuči, ki so v primerjavi s smučmi treh renomiranih tujih proizvajalcev pokazale največ in tako neposredno vplivale na odločitev vseh treh Švicarjev za ELAN.
Tako prinašata vrhunska kvaliteta Elanovih smuči in vrhunska zasedba Elanovega tekmovalnega teama tudi tržno zaznavne poslovne koristi, kar se mora predvsem odražati v nadaljnji rasti prodaje po vsem svetu. Tako lahko v tekmovalnem in poslovnem smislu ob koncu zapišemo:
»It’s TIME FOR ELAN — Napočilo je Elanovo obdobje«.
Najnovejše lestvice FIS točk in Elanovi tekmovalci do 15. mesta
ŽENSKE:		točk	mesto pred tekm.
			sezono 1985/86
veleslalom:	1. Mateja Svet(YU)	0,00	19.
slalom:	8. Mateja Svet	7,19	34.
super velesi.:	11. Mateja Svet	12,85	66.
MOŠKI:			
slalom:	3. Ingemar Stenmark ŠVE 2,05		6.
	5. Bojan Križaj YU	3,24	3.
	7. Thomas Burgler ŠVI	5,36	(ni bil med 15.
	12. Johan Wallner ŠVE		najboljšimi)
		9,36	(ni bil med 15.
veleslalom:			najboljšimi)
	4. Ingemar Stenmark	3,00	6.
	8. Martin Hangl ŠVI	8,22	10.
	15. Johan Wallner ŠVE	12,74	(ni bil med 15.
	13. Martin Hangl ŠVI		najboljšimi)
supervelesl.:		14,71	(ni bil med 15. najboljšimi)
Tone Stare
Predstavitev Elanove jadrnice E 43
Na mednarodnem sejmu ALPE-JADKAN je 27. marca Elan predstavil domačim in tujim novinarjem ter predstavnikom domačih marin in trgovine svojo največjo ja-
drnico, ki predstavlja novost potovalnih jaht na svetovnem trgu.
»ELAN 43« ima modularno zasnovano notranjost, kar omogoča raznolikost njene
Novinarska konferenca v Ljubljani ob predstavitvi jadrnice ELAN 43 — v okviru sejma ALPE-JADRAN
uporabe, ki se razteza od družinskega jadranja, tekmovanj, daljših potovanj in bivanja na jadrnici, do jadralnih šol ali v chartersko dejavnost.
Prisotni so se zanimali za ceno, za dobavne roke in za njene značilnosti, ki jih je predstavil dr. Jakopin Japec ob sodelovanju v. d. predsednika PO — DO Elan tov. Vojska in v. d. vodje programa plastike tov. Petrička.
Tako so navzoči izvedeli, da je Elan pri 43 zopet uspel združiti po vsem svetu znano kakovostno izdelavo svojih mojstrov, petindvajsetletne izkušnje pri gradnji plovil iz armiranega poliestra in vrhunski design. Obenem pa je ostal zvest svojemu načelu, kar se je že tolikokrat pokazalo kot edino pravilno: uporablja le najkvalitetnejše
materiale in les ter izključno opremo najbolj renomiranih svetovnih proizvajalcev. To pa omogoča Elanu visoko konkurenčnost njegovih izdelkov na vseh svetovnih trgih, za kar so najboljše potrdilo prav številne Elanove jadrnice, ki plujejo po vseh morjih sveta in veliko zanimanje, ki ga zanje kažejo charterska podjetja in kupci.
Še nekaj tehničnih podatkov o jadrnici E 43:
dolžina:	12.99 m, širina
3,99 m, vgrez 1,95 m, teža 7,6 T, balast 3,0 T, Motor 43 KM, gorivo 1501, voda 400 1, glavno jadro 36 m2 Genova 150 % 59 m2, Genova 240 m2 flokl 31 m2 flok 2 23 m2, vih. flok 12 m2, špina-ker 130 m2 rating IO R 32 č.
Načrte za jadrnico E 43 sta naredila brata Jakopin.
A. P.
Operater za terminalom daje računalniku navodila za izvajanje računalniških obdelav. Poleg tega vstavlja papir v tiskalnik, namešča magnetne trakove pri prepisovanju podatkov itd.
Sprehod po računalniškem v centru
Na računalniku obdelujemo podatke, ki jih hranimo na magnetnih diskih in trakovih
Obseg dela na razvoju programske opreme je velik. Cena razvoja programske opreme je precej večja od nabavne cene računalnika.
Sodelavec pri risanju diagrama poteka programa. Računalnik brez programske opreme je neuporaben. Za vsako obdelavo podatkov moramo izdelati program, ki do potankosti opredeljuje postopek obdelave podatkov
Izdelane programe morajo stalno dopolnjevati in spreminjati ter s tem prilagajati spremembam v načinu poslovanja tovarne.
Na sliki dopolnjen in z ročnim pisalom popravljen listing programa
Večino podatkov uporabniki zajemajo preko terminala. Rezultate obdelav podatkov lahko vpogledujemo preko terminala ali pa jih izpišemo na papir.
Razvojno delo je visoko strokovno delo. Vsak dan uporabljamo lastno knjižnico, ki ima nad 800 knjig in priročnikov večinoma v angleškem jeziku
Prve lopate za razširitev
— povečanje temperirnice
Delo vzdrževanja med kolektivnim dopustom
Dozidava
temperirnice
Zaradi potreb po temperi-ranju vsega lesa, ki pride posušen iz sušilnice, je treba povečati obstoječo temperir-nico. Ta potreba se kaže ža več let, zato je bilo že leta 1979 vse pripravljeno za povečanje temperirnice, vendar zaradi doseženih drugih gradbenih del (hala BI, rekonstrukcija hal A in B) SGP »Gorenje« iz Radovljice takrat ni zmogel še tega.
Letos smo se ponovno odločili za gradnjo, s katero bomo povečali temperirnico od sedanjih 380 m2 na 750 m2. Navedena površina bo na razpolago v končni fazi, ko bo lahko porušena tudi
trafo postaja, ki zaenkrat še ostane v temperirnici. Južni dozidani del temperirnice bo podkleten. V kleti s površino 159 m2 bo skladišče polizdelkov. Pod napuščem ob vzhodni steni pa bodo postavljeni konzolni regali, tako da bo tudi skladišče surovin dobilo nekaj prepotrebnega odlagalnega prostora za jeklene profile.
Gradbeno podjetje Grosuplje je pričelo z gradnjo 5. maja in bo po pogodbi zaključilo vsa dela do 8. avgusta 1986. Vrednost del po tej pogodbi je 68,6 milij. din.
Tone Volčanšek
Popravek!
Po zakonu o tisku smo dolžni dati popravek o nepopolni in napačni informaciji, ki smo jo objavili v 2. številki »SMUČINE« marec-april 1986 na strani 15.
Pod fotokopijo desno zgoraj se glasi pravilni podnapis: Zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula z zanimanjem spremlja predstavitev vojaških smuči s strani polkovnika Špira Nikoviča.
Tekst — pod naslovom: »ELAN in JLA« na isti strani glasi pravilno:
Povezava Elana z JLA je vsestranska. Elan oskrbuje armado s smučmi. Elan je sopokrovitelj graničarske karavle Tomaža Verdnika v Žirovnici. Elan obiskujejo razni domači in tuji vojaški odposlanci...
V	drugem odstavku pa:
Na priloženi fotografiji vidimo, kako predstavlja zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo vojaške smuči, ki so bile izdelane v Elanu.
S.K.
Tako, kot že nekaj let do zdaj, smo tudi za leto 1986 ob sprejemanju delovnega koledarja temeljito obravnavali več variant koriščenja letnega dopusta.
Končno smo sprejeli predlog tritedenskega kolektivnega dopusta, ki se je pokazal kot varianta z najbolj prepričljivimi ekonomskimi in gospodarskimi prednostmi.
Odločujoči razlogi so nujno potrebna vzdrževalna dela, za nemoteno potekanje proizvodnje.
V	tem sestavku bom poizkušal navesti nekaj tovrstnih opravil in na ta način bralcem olajšati razumevanje, da so tudi ta opravila posredni sestavni del uspešne proizvodnje in dobrega gospodarjenja.
Na prvem mestu potreb so vzdrževalna dela na energetskih napravah. Neposredno osnovnim enotam sledi temeljiti pregled in številna popravila na energetski mreži, ki se podobno kot krvne žile v telesu prepletajo po tovarni. Popravilo teh naprav je možno le tedaj, kadar mirujejo, kar pa lahko zagotovimo le s kolektivnim dopustom.
Obširnejša dela se predvidevajo v sušilnici lesa. Poleg že planiranih vzdrževalnih del na napravah v sušilnici se predvideva zamenjava 2 kom avtomatik z novimi in prestavitev 2 kom avtomatik obstoječih na druge komore, kar v bistvu pomeni povsem novo instaliranje avtomatik na vseh štirih komorah.
Poseg v sušilnici bo zelo obsežen in tudi zahteven, zato predvidevamo prekinitev sušenja za štiri tedne, pri tem, da bo četrti teden izkoriščen za dokončno montažo avtomatik, preizkusno obratovanje novih avtomatik in izobraževanje kadra za delo in vzdrževanje.
Pri načrtovanju teh opravil je nekaj negotovosti zaradi potrebnega uvoza opreme.
Pospešeno bodo v tem času tekla tudi dela na adaptaciji temperirnice lesa.
Večji obseg del v smučariji načrtujemo še v povezavi z izdobavo in instaliranjem novega CNC stroja za rezkanje elementov smuči.
Največji zalogaj bo predstavljala rekonstrukcija v kovinskem oddelku, ki obsega poleg gradbenih del 100 % preselitev strojev in opreme po novi tehnološki razporeditvi.
Premestitev strojev in opreme bo sledila tudi prilagoditev instalacij, od katerih je po obsegu del na prvem mestu ventilacija.
Kot zadnji znani večji obseg dela predstavlja delna zamenjava talnih oblog v upravni stavbi.
V sestavku so navedeni predvideni posegi večjega obsega, katerih izvedba pogojuje prekinitev proizvodnega procesa za daljši čas.
Poleg navedenih posegov načrtujemo še	številne
manjše, od pranja kanalizacije, čiščenja oken, cevovodov, beljenja, do popravila ključnih strojev in naprav, ki jih tudi ni možno izvajati brez bistvenega motenja proizvodnje.
Poleg razloga, da določenih strojev in naprav ni mogoče izločiti iz proizvodnje, je tako obsežna dela tudi kadrovsko nemogoče obvladati, če proizvodnja v tem času ne miruje.
Pri izvajanju del nam bodo pomagali in z nami sodelovali tudi zunanji izvajalci, za kar se z njimi že dogovarjamo.
Navedeno zaenkrat pomeni načrte in predvidevanja, ki pa se bodo še dopolnjevala in spreminjala, zato bom, če bo vsebina zanimiva za bralce, napisal obširnejši članek o konkretno odpravljenih delih in nalogah po dopustu.
Za zaključek naslavljam na vse člane kolektiva priporočilo, naj pred odhodom na kolektivni dopust zapustijo svoje delovno mesto urejeno, ker bodo s tem veliko doprinesli zmanjšanju obsega dela za vzdrževalce, ki zanesljivo niso v stanju (z desetimi delavci) urediti delovna mesta in okolje tisočim zaposlenim.
V	svojem imenu in imenu vseh vzdrževalcev želim prijeten dopust in srečno vrnitev na delo.
Branko Renko
Dela pri razširitvi temperirnice dobro napredujejo
Delavni sestanek trenerjev in jugoslovanskih smučarskih tekmovalcev v Elanu
ElAN
Naši reprezentanti — Nordijci v Elanu	1°	alpinci
Po eni od najuspešnejših tekmovalnih sezon doslej tako za Smučarsko zvezo Jugoslavije, kot tudi za ELAN, so se najboljši jugoslovanski tekmovalci in trenerji zbrali
pri nas v Elanu na delovnem sestanku, kjer je tekla beseda o pretekli sezoni in pripravah na novo, ki bo zaradi svetovnega prvenstva v Cr.
Montani in Obersdorfu še posebej pomembna.
Oba direktorja reprezentance Vogrinec in Gorjanc sta se ob koncu zahvalila celotnemu kolektivu Elana za
izdatno pomoč, ki bo tudi v prihodnje za uresničitev zastavljenih ciljev reprezentance neobhodno potrebna.
Boštjan Gaser
Obisk domačih in tujih študentov — članov A.I.E.S.E.C
nje Elana v mednarodno delitev dela, materialno motiviranje delovnega kolektiva in posameznika ter družbeni standard in zaščita delavcev na delovnih mestih.
Ob koncu so si ogledali še proizvodnjo in menili, da Elanovi plemeniti izdelki zahtevajo dokaj naporno tehnologijo.
A. P.
V začetku aprila letos je DO Elan obiskalo 30 domačih in tujih študentov, članov mednarodne organizacije za izmenjavo študentov. Prišli so študenti iz Zagreba, Ljubljane, ZR Nemčije, Belgije,
Velike Britanije, iz Egipta, Alžirije ter Indije.
Predsednik PO tov. Uroš Aljančič jim je orisal Elanovo razvojno pot ter nakazal njegov razvoj v bodoče. Študente je zanimalo vključeva-
Elanova plovila na sejmu
Alpe-Jadran 86
Na sejmu ALPE-JADRAN v Ljubljani
Italijanski kupci Elanovih plovil v portoroški Marini
V času od 24. do 30. marca letos je bil na Gospodarskem razstavišču mednarodni sejem ALPE-Jadran, na katerem je svoje izdelke vrhunske kakovosti razstavljal tudi Elanov program plastike. Obiskovalci so si lahko neposredno ogledali Elanovo jadrnico E 19 v standardni izvedbi in E 19 ULDB v posebni izvedbi, jadrnico E 31 ter najnovejši gliser 495 F. V posebni vitrini pa so bile razstavljene tri makete nove Elanove jadrnice E 43, tako da so se obiskovalci pa tudi strokovnjaki lahko seznanili z notranjo razmestitvijo podpalubja in prostorov v njem.
Za Elan ima ta sejem predvsem informativni po-
men, saj prihajajo obiskovalci iz vseh delov naše domovine, ki se šele kasneje odločijo za naročilo Elanovih plovil.
Na razstavnem prostoru pa so se vrstili tudi obiski nekaterih tujih kupcev, ki so želeli videti Elanove novosti in to sta prav gliser 495 F in jadrnica E 43.
Ker je takšen sejem v notranjosti prilika, da si obiskovalci ogledajo plovila, ki jih sicer lahko vidijo le na morju, je bilo zanimanje še toliko večje. Vse pa so tudi zanimale cene in proizvedene količine ter podatki o izvoženih plovilih.
L. P.
Program plastike žal na zadnjem sejmu v Genovi ni uspel prikazati svojega najnovejšega gliserja 495 F, predstavil pa ga je ob obisku 46 italijanskih kupcev v času od 12. do 14. aprila v portoroški marini, kjer so si lahko ogledali in tudi preizkusili sam gliser ter še jadrnici E 19 in E 31, s katerimi so tudi opravili testne vožnje, izražali svoja mnenja in dajali ocene ter svoje pripombe, ki bodo koristno napotilo Elanovim strokovnjakom pri izboljšavah posameznih plovnih objektov. Poleg celotne kolekcije plovil so si gostje iz Italije ogledali tudi obrate v Begunjah, kamor jih je prišlo kar 30.
Takšno srečanje, ki ga je organiziral z italijanskimi tr-
govci Elan že četrtič v 6-let-nem poslovnem sodelovanju z njimi je zelo koristno, saj se s tem poglabljajo poslovne in osebne vezi.
Z gliserjem 495 F pa je Elan uspel priti v nekoliko višji cenovni razred, kar mu je prineslo nove trgovce (dealerje), ki so zelo pomembni v svojem okolju. Ti kupci sodelujejo tudi s Tomosom. Elanov gliser je pomenil pravo osvežitev tudi za Italijane.
Na srečanju z italijanskimi kupci so sodelovali: tovariši Sekovanič, Pretnar, Pe-triček, Mulej in Puh, ki je sodeloval pri testnih vožnjah z E 19 in E 31.
L. P.
PORE
UNAT
VRSA
ROVINJ
EDULIN
PULA
Naš konstruktor Pretnar Miha ju v Portorožu
in italijanski kupec na gliser
Coln (gliser) GT 495 - F na sejmu ALPE-JADRAN
Zveza letalskih organizacij Slovenije je pripravila letos srečanje jadralnih letalcev s predstavniki delovnih organizacij — sponzorji po uspešnem nastopu reprezentantov v preteklem letu in letos pred svetovnim prvenstvom v Avstraliji.
Na tem srečanju je bilo veliko govora o Elanovih jadralnih ltialih in zanimanju zanje v Avstraliji. S strani Elana sta bila na srečanju tov. Petriček v. d. vodja programa plastike in tov. Seko-vanič, v. d. vodja prodaje programa plastike.
Ob tem so se predstavniki ZLOS Elanu zahvalili za pomoč v pretekli sezoni, kot tudi za pomoč pri celotni ekspediciji v Avstralijo, kjer je
Letošnja zima je bila zelo radodarna s snegom, kar se je poznalo tudi z aktivnostjo ljubiteljev tekov na smučeh.
Člani in članice tekaške sekcije v Elanu so bili v letošnji zimski sezoni zelo aktivni in tudi uspešni. Tako smo v letošnji zimski sezoni organizirali zaostalo prvenstvo Elana v smučarskih tekih za sezono 84/85, ki je odpadlo zaradi pomanjkanja snega v predlanski sezoni in prvenstvo Elana za letošnjo sezono, ki je bilo združeno s Proslavo 40-letnice obstoja naše delovne organizacije. Na obeh tekmovnajih je bilo vsakokrat preko 40 tekmo-
Elanov poslovni partner Sportcrest PTY LTD šel ekipi jadralnih letalcev zelo na roko.
Predsednik ZLOS tov. Gojčič se je zahvalil vsem za sodelovanje in predvsem izrazil zainteresiranost za sodelovanje in predvsem izrazil zainteresiranost za sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo letos v ZRN in svetovnem prvenstvu, ki bo leta 1988 v Avstriji.
Predstavniki Elana so tudi izrazili svoj interes za sodelovanje z ZLOS-om in vrhunskimi tekmovalci v jadralnem letenju, ker v tem vidijo najboljši način za predstavitev in dokazovanje vrhunske kvalitete naših izdelkov.
A. P.
valcev, razveseljivo pa je tudi to, da je bilo na startu vedno več tekmovalk.
Pomembne rezultate smo dosegli tudi na letošnjem občinskem sindikalnem prvenstvu v smučarskih tekih, kjer smo bili v skupnem seštevku zmagovalci, poleg tega pa so zmagale tudi članice, medtem ko je moška ekipa osvojila 3. mesto.
Navedemo naj tudi, da smo se udeležili tudi ostalih množičnih tekaških prireditev in maratonov, na katerih so naši tekmovalci dosegli tudi vidne uvrstitve. Tov. Zupan Valentin je zmagal na trnovskem	maratonu
(30 km) in na mednarodnem
tekmovanju v Feistritzu v Avstriji, kjer je v splošnem razredu zasedel tudi 1. mesto. Omenimo naj tudi uspeh tov. Jerala Vinka, ki je na YASSA maratonu na Pokljuki zasedel odlično 3. mesto.
Elanovi smučarji tekači so se tudi udeležili republiškega prvenstva lesarjev in gozdarjev v Slovenj Gradcu,
Športno rekreacijski center Krpin je zaposlenim v Elanu poznan predvsem po smučanju pozimi in vsakoletnem pikniku katerega organizira sindikat tovarne.
Športni center v Krpinu je začel graditi TVD PARTIZAN Begunje s pomočjo drugih organizacij in zasebnikov kraja in okolice že leta 1962. V sedanji obliki pa je bil dograjen z Elanovimi sredstvi 1971 in je tudi testni center za elanove smuči.
Za vzdrževanje in nadaljni razvoj centra skrbijo tri organizacije in sicer:
— smučišče: Tovarna Elan
— TRIM STEZA: - TVD Partizan Begunje
— Ostali del centra: Turistično društvo Begunje.
V	tem članku bi radi prikazali trenutne možnosti za nadaljni razvoj centra Krpin, za katerega načelno odgovarja TD Begunje. V sestavu tega področja je gostinski objekt, otroško igrišče, prireditveni prostor s parkiriščem in baliniščem. Gostinski objekt je bil praktično odprt že od izgradnje tega centra in sicer v prvi fazi kot lesena baraka, ki je obratovala samo pozimi v času smučanja, kasneje pa je bil zgrajen nov lokal. Objekt sam služi svojemu namenu, občasno je sicer premajhen, tudi v bližnji prihodnosti ga nimamo namena povečati. Problem je skladiščnega prostora katerega imamo drugo leto v planu in sicer naj bi ga zgradili v tleh ob obstoječem objektu, uredili dvigalo za material in pripravili prostor
kjer smo v skupnem seštevku osvojili 3. mesto.
Še enkrat čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter ostalim ljubiteljem smučarskih tekov za smučarske uspehe z željo, da ti uspehi v naslednji sezoni ne bi izostali.
Bojan Zajc
za eventuelno rezširitev barake.
Otroško igrišče je dobro obiskano in veliko obiskovalcev Krpina prihaja tja zaradi njega. Prvotna zamisel je bila, naj bi bili v Krpinu postavljeni prototipi otroških zaviral in naj bi se na osnovi zasedbe odločili o končni izvedbi. Tovarna Elan se tega ne poslužuje, čeprav nam dosedanji postavljeni artikli kažejo naše konstrukcijske ali izdelavne napake.
Prireditveni prostor vključuje kompletno ponudbo prirediteljem za organizacijo zabavnih prireditev. Obstajajo montažni šanki, mize in klopi ter pokrit oder za glasbo, kar praktično pomeni, da se lahko organizira vsakršna prireditev, takšen primer je tudi vsakoletni Elanov piknik. Trenutni problem je parkiranje, obstoječi parkirni prostor je premajhen ob večjih prireditvah, zato imamo že nekaj časa postavljeno akcijo v smeri pridobitve dodatnega zemljišča, za občasno parkiranje.
Balinišče ni veliko v uporabi, zaradi pomanjkanja prostora tudi ni idealno po normativih, toda za rekreacijsko balinanje ustreza. Potrebno je obnove, ob njem pa imamo namen izdelati tudi zaščitno mrežo.
Rekreacijski center naj bi se razvijal tudi v bodoče. V letošnjem letu bo izdelana lesena uta za organiziranje piknikov večje skupine ljudi, v planu pa je tudi izgradnja tenis igrišča.
Srečanje
z jugoslovanskimi jadralnimi letalci v Portorožu
Športno-rekreacijski center Krpin pozimi in poleti
Sestanek z jadralci — državnimi reprezentanti po vrnitvi s svetovnega prvenstva v Avstraliji
Elanovi smučarji tekači so uspešno zaključili smučarsko sezono 1985/86
Testiranje sluha delavcev, ki delajo na ropotu
Franci Resman
Uporaba zaščitnih sredstev pri delu
(Povzetek iz poročila DMD)
V	začetku letošnejga leta so bili v dispanzerju za medicino dela v Radovljici organizirani zdravniški pregledi vseh zaposlenih delavcev, ki delajo v roputu nad 90 db. Pregledov se je udeležilo 94 % ogroženih delavcev.
Rezultati pregledov:
Oddelek, delavnica	Št. pregl.	Brez okvar	Z okvarami	Redna upo- raba zaščite	Občas. upo- raba zaščite	Ne uporablja zaščite
Priprava lesa	26	15(58)	11 (42)	14 (54)	5(19)	7 (27)
Strojna delavnica	53	21 (46)	32 (54)	38 (72)	12 (22)	3(6)
Končna delavnica	17	10 (59)	7(41)	5(29)	3(17)	9(54)
Priprava element.	10	5 (50)	5(50)	6 (60)	1(10)	3(30)
Nad. obd. smuči	56	35(62)	21 (38)	27 (48)	22 (39)	7(13)
Lakirnica	21	19 (90)	2(10)	17 (80)	2(10)	2(10)
Lesni oddelek	37	16 (43)	21(57)	0	3(8)	34 (92)
Kovinski oddelek	5	1 20)	4 (80)	0	0	5(100)
Sedlarski odd.	1	1(100)	0	0	1 (100)	0
VZDR (Komunala)	4	1(25)	3(75)	0	0	4 (100)
IE (Prototipna)	6	0	6(100)	0	0	6(100)
Op.: Številke v oklepajih pomenijo (odstotek (%).
Zaključek:
Če na kratko analiziramo rezultate avdiometrijskega testiranja sluha naših delavcev, lahko ugotovimo, da je stanje zelo problematično. V proizvodnji smuči so rezultati nekoliko ugodnejši in to iz razloga, da smo uspeli s poostreno kontrolo zagotoviti, da vsaj na najbolj ogroženih delovnih mestih delavci uporabljajo ustrezno zaščitno sredstvo proti ropotu, medtem ko je stanje v proizvodnji športnega orodja, vzdrževanja in prototipne delavnice kritično. Posledica takega stanja je tudi razumljiva, saj na teh delovnih mestih zaposleni ne porabljajo v večini primerov nobene zaščite proti ropotu. Iz poročila Dispanzerja za medicino dela je tudi neizpodbitno dejstvo, da imajo okvare sluha skoraj v večini tisti delavci, ki osebne zaščite proti ropotu občasno ali nikoli ne uporabljajo.
Na podlagi navedenih rezultatov testiranja sluha se moramo zamisliti vsi, tisti, ki smo odgovorni, da se osebna zaščita pri delu dosledno uporablja in tudi tisti, ki morajo to zaščito uporabjati. Nujno je, da takoj pristopimo k akciji za izboljšanje trenutnega stanja ogroženosti zaposlenih delavcev, ki delajo v prekomernem ropotu. Poleg tega, da bomo morali na ogroženih delovnih mestih zagotoviti dosledno uporabo osebnih zaščitnih sredstev, bomo morali iskati tudi tehnične rešitve, kako zmanjšati ropot na samih delovnih mestih in oddelkih, saj ropot predstavlja vedno večji družbeni in socialni problem. Na koncu pa se moramo tudi sprijazniti z neizpodbitnim dejstvom, da so vse okvare sluha neozdravljive in da delo v prekomernem ropotu brez zavarovanja vodijo v popolno izgubo sluha.	Bojan	Zajc
Franc Resman — gorenjski prvak kovinarjev
V	soboto, 17. V. 1986 je bilo v LTH Škofja Loka - TOZD Orodjarna, tekmovanje kovinarjev Gorenjske, kjer so od naših nastopili trije strugarji: Franc Resman, Franc Dežman in Franc Iskra.
Od skupno 22 tekmovalcev je bil prvi naš Franc Resman, četrti pa Franc Dežman.
K izrednemu uspehu jima iskreno čestitamo.
Isti dan pa so na Jesenicah tekmovali konstrukcijski ključavničarji. Od naših sodelavcev pa sta nastopila Janko Resman in Martin Mencinger in dosegla peto in šesto mesto.
Gorenjski prvak Franc Resman se bo v začetku junija udeležil republiškega prvenstva, ki bo v Ravnah na Koroškem.
S.K.
Franc Dežman
Upokojili sta se
Ivica Ambrožič Jožica Mohorič
delavka v strojni v smučarskem obratu, se je 17. maja 1986 starostno upokojila.
Ivica je bila v Elanu od leta 1955 in je po stažu ena izmed najstarejših delavk.
Bila je marljiva in vestna sodelavka in se je poleti in pozimi vozila na delo z mopedom z Mlake ob vseh lepih in težkih vremenskih prilikah.
Zahvaljujemo se ji za njen delež pri razvoju Elana, prav tako pa se ona zahvaljuje sodelavcem za pozornost, ki so jo ji izkazali ob njeni upokojitvi ...	S.	K.
delavka na lesnih obdelovalnih strojih se je invalidsko upokojila s 15. aprilom 1986.
Invalidska komisija je ugotovila invalidnost I. kategorije, ker je za delo nezmožna. Pri prižagovanju lesa je izgubila Pečino prstov na eni roki.
S tem je Jožica prenehala z delom v Elanu, ki ga je neprekinjeno opravljala nad 20 let.
Obema želimo zadovoljstva in zdravja, da bi težko prisluženi pokoj še dolgo uživali.
S.	K.
Kam po osemletki?
Učenci, ki bodo zaključili osmi razred, so često pred dilemo: kam po osemletnem šolanju? Tisti, ki so manj uspešni in so v osmih letih zaključili le šest, sedem razredov, stoje pred istim problemom.
V	jeseniški občini je za srednješolce precej možnosti izobraževanja, v katere se lahko vključijo. Ocenjujejo, da bodo jeseni lahkio odprli vrata vsem usmeritvam, ki jih imajo v programu. Čez normativ je trenutno napolnjena le naravoslovno-mate-matična usmeritev, ostale usmeritve pa imajo za učence še nekaj prostih učnih mest na razpolago, pa tudi za nekaj štipendij. Šolanje na CSUI teče po dve-, tri- in štiriletnih programih, od uspeha učenca pa zavisi, v kateri program se bo lahko vpisal in ne le od želja.
Sola trenutno usposablja in izobražuje po naslendjih programih usmerjenega izobraževanja:
1. Elektro-energetika (tri-in štiri letni program). Bodoči tehniki se po prvem letniku dalje šolajo v Kranju, ostali na CSUI.
2. Metalurgija (dve-, tri- in štiriletni program). V tej usmeritvi si učenci pridobe poklice: metalurški tehnik, pridobivalec kovin (talilec), predelovalec kovin (valjavec, žičar, kovač) in livar.
3. Kovinarstvo in strojništvo (dve-, tri- in štiriletni
program). Učenci si pridobe poklice:	strojni	mehanik,
oblikovalec kovin (strugar, rezkalec, brusilec, orodjar), spajalec in pooblikovalec kovin (varilec, konstrukcijski ključavničar).
4.	Zdravstvena usmeritev, kjer se po štiriletnem programu učenec usposobi za poklic zdravstvenega tehnika, ali pa z manjšo dobo šolanja za bolničarja.
5. Družboslovno-jezikov-na usmeritev, ki se kasneje deli na jezikovno in družboslovno smer, šolanje pa traja štiri leta.
6. Naravoslovno-matema-tična usmeritev pa je za šolsko leto 1986/87 že zasedena po kapaciteti prostih mest za učence, šolanje pa traja štiri leta. Glede na dosedanje prijave ne bo omejitve vpisa (sprejemnih izpitov) pod pogojem, da se učenci ne prijavljajo več v to usmeritev.
Za 5. in 6. usmeritev se jeseni predvideva nekaj sprememb (predvsem v jeziku) v predmetniku, toda bistvo obeh usmeritev danih že na začetku usmerjenega izobraževanja ostane.
Možnost prijavljanja v predpisnem roku ima vsak učenec, ki konča osemletko in po tem roku se bo šele zagotovo vedelo, kakšna bo zasedenost učnih mest na CSUI Jesenice.
Marija Heberle-Perat
Svet ne bo nikoli več takšen kot je bil do zdaj
Jedrska katastrofa v ukrajinskem Černobilu
(Prispevek našega sodelavca, fizika Iva Gostiše, dipl. ing.)
S tem sestavkom se bom skušal dotakniti po eni strani dogodka samega — jedrske katastrofe v ukrajinskem Černobilu, po drugi strani pa delovanja in posledic, ki jih ima ionizirajoče sevanje na žive organizme.
Med letošnjimi prvomajskimi prazniki nas je dosegel oblak radioaktivnih snovi. ki so ušle iz jedrskega reaktorja v Černobilu v Ukrajini. Ta jedrski reaktor je bil namenjen za izdelavo plutonija, ki se ga rabi pri izdelavi atomskega orožja, poleg te-
nizira snov, s katero pride v dotik. Če gre pri tem za žive organizme, jih lahko samo poškoduje ali pa uniči. Zanimivo je, da je uradno sporočilo o nesreči prišlo šele 28.4. 1986 popoldan, kar je bistveno zmanjšalo možnost hitrih zaščitnih ukrepov v vseh ogroženih področjih. Tako je iz tehnične napake nastal tudi politični problem.
Sedaj pa poglejmo, kako se ionizirajoče sevanje meri, ugotavlja in kako deluje na žive organizme.
Po radioaktivnem razpadu, do katerega pride zaradi tega, ker so jedra snovi v vzbujenem, nestabilnem stanju ali pa jih v tako stanje umetno spravimo. Gre za več tipov razpada. Tak tip razpada imenujemo razpad-no verigo. Pri razpadu samem pa ločimo tip razpada a, p, y; energijo, ki se pri tem sprosti (merimo jo v Ev ali KeV, MeV) in aktivnost razpada (intenziteta razpada) z razpolovnim časom, ki pove v kolikem času pade aktivnost na 1/2 začetne aktivnosti.
Ko ionizirajoče sevanje (a, P, y ) pride v stik s snovjo, snov dobi določeno količino energije, oziroma dozo sevanja.
Ionizirajoče sevanje merimo s spektrometrom, ki omogoča, da za vsak posamezen element oz. izotop elementa (isto število atomov za različna masna števila A) določimo energijo razpada, aktivnost in razpolovni čas.
Za večino elementov in njihovih izotopov je to že narejeno, tako da ob pojavu io-
ga pa so pridobivali tudi električno energijo. Do katastrofe je prišlo, ker je kot posledica eksplozije zaščite odpovedal hladilni sistem. Jedrski reaktor deluje v mejah med mirovanjem in jedrsko eksplozijo, intenziteto delovanja pa se uravnava s pomočjo moderatorja, ki lovi neutrone, ki se sproščajo pri jedrski reakciji.
V	soboto, 26. 4. 1986, ob 1 uri zjutraj je prišlo do katastrofe in v ozračje je ušel oblak radioaktivnih snovi, ki so rezultat radioaktivnega razpadanja. Pri radioaktivnem razpadu se sprošča na več načinov energija (a-, P-, y-sevanje), ta energija pa io-
1
Primož Ulaga, naš najuspešnejši skakalec, slikan v Planici, za njim naš predstojnik razvojnega inštituta dipl. ing. Primož Finžgar
mzirajočega sevanja merimo le aktivnost. Aktivnost merimo z Becquereli 1 Be = 1 razpad na sekundo ali pa aktivnost na določen volumen Be/m3.
(Tako na primer vzamemo vzorec 1 liter mleka, ga damo v spektrometer = števec in izmerimo aktivnost ter dobimo rezultat npr.: 100 Be/m3. Podobno je bilo merjeno za vodo, solato itd.).
To naredimo za vse elemente. Pri sedanjih meritvah so ugotovili 16 različnih izotopov. Največ je bilo govora o jodu 131, ki ima razpolovni čas 8,05 dni (v tem času pade aktivnost na 1/2, v 16,1 dneh na 1/2. 1/2= 1/4 in tako naprej) in se nabira v tistem delu telesa, ki ga rabi, to je v ščitnici.
Prisoten je tudi cezij-Ce 137, ki ima razpolovni čas 30 let in ga je bilo 1. maja 10-manj kot joda (joda je bilo 200 Be/m3. Po približno 30 dneh bo prisoten le še cezij 137, ki se nabira v mišičnem tkivu.
Stroncij 90 ima razpolovni čas 28 let, nabira pa se v kosteh. Cezija in stroncija je bilo v začetku ~ 1/10 joda.
Doza: 1 mikro rentgen je doza, ki povzroči na 1 cm3 2,08. 103 ionov enotnega naboja. Za škodljivost je merilo sprejeta doza rentgen ekvivalent man = rem 100-manj-ša enota se imenuje sievert.
Ionizirajoča sevanja oz. radioaktivno sevanje deluje na organizem s tem, da ga najmanj poškoduje in to v dveh smereh. Lahko so karcinogena (povzročajo raka) ali pa so muagena (vsakršna ionizirajoča sevanja, ki jih absorbirajo spolne žleze, po-vrzočajo dedne spremembe = mutacije, ki se lahko pokažejo šele po več generacijah).
Verjetnost za te spremembe je linearno sorazmerna s sprejeto dozo, ki pa se akumulira, to pomeni, da živi organizem ne pozabi tistih doz, ki jih je že sprejel v preteklosti. Kar se tiče praga, oziroma najmanjše doze, ki še ni škodljiva, pa velja, da ta prag ne obstaja in je praktično vsakršno sevanje do neke mere nevarno. Zato je bolje biti preveč kot premalo previden, posebno še, če gledamo perspektivno na daljše obdobje. Tako so bili pri nas morda sprejeti navidez dosti ostri ukrepi, ki pa so prav iz prej omenjenih razlogov upravičeni.
Poseben problem, o katerem tu nisem pisal, pa so radioaktivni odpadki, ki nastajajo v jedrskih reaktorjih.
Svet po jedrski katastrofi v Černobilu ne bo več takšen, kot je bil do zdaj.
Ivo Gostiša
Ob 15-letnici slovenskega planinskega društva »Triglav« v Švici
Začetek proslave Slovenskega društva »TRIGLAV«, ki je bila 3. maja v Ziirichu v Švici je slovesno in mogočno naznanila naša pesem »Oj Triglav moj dom«.
V	nabito polni dvorani, z bogatim programom, recitacij Prešerna, slovenskih pesmi in plesov, so Slovenci, ki že leta živijo v Švici, proslavili petnajstletnico obstoja in delovanja planinskega društva Triglav. Pokrovitelj tega jubileja je bil občinski svet zveze sindikatov občine Ljubljana-center.
Ob svoji petnajstletnici obstoja je Planinsko društvo razvilo nov prapor, simbol planinstva, katerega sta predstavnika občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-center tov. Brane Omerzel in Franc Novak. Najzaslužnejši
pa so za delovanje in obstoj društva prejeli številna priznanja Planinske zveze Slovenije, prav tako pa tudi od Smučarske zveze Slovenije za petnajstletno organizacijo slovenskega veleslaloma, ki ga planinsko društvo Triglav organizira vsako leto za Slovence v Švici. Pokrovitelj tega veleslaloma je bil letos že petnajstič »ELAN«.
Slovenci, ki živijo v Švici, je v svojem govoru poudaril predsednik društva g. Dušan Beg, ne moremo mimo tega, da ob našem jubileju izrekamo prisrčno zahvalo ELANU za dolgoletno pokroviteljstvo in pomoč društvu pri organizaciji slovenskega veleslaloma. Zato ob tej priliki izročamo priznanje ELANU in mu želimo še veliko delovnih zmag in športnih uspehov,
katere spremljamo skozi vse sezone. Navdušeni smo, da bomo v prihodnji sezoni lahko spremljali tudi nekatere švicarske tekmovalce na ELANOVIH smučeh.
S temi besedami so nam izročili ličen kipec simbol švicarskih gora.
V	imenu ELANA sem društvu zaželel še mnogo uspehov tudi ob Elanovi pomoči na zimskih tekmovanjih, katere so vsa v znamenju ELANA. Ob kramljanju z znanci in tudi nekaterimi nekdanjimi Elanovci ter ob domači slovenski glasbi, se je proslava zavlekla pozno v noč. Po neprespani noči je bila pred nami 12. urna vožnja z avto-
PROGRAM
SLOVENSKIH DRUŠTEV V ŠVICI
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO I TRIGLAV - ZURICH
j SLOVENSKO DRUŠTVO PLANIKA VVINTERTHUR
V SLOVENSKO DRUŠTVO SOCA SCHAFFHAUSEN
SLOVENSKO KEGLJAŠKO )DRUŠTVO SLOVENIJA RUTI
busom, po slikoviti dolini Lihtenštajna in Tirolske nazaj proti našim slovenskim goram.
F. B.
Avgust Šlibar
ZAHVALA
TOVAim SmrittCAotoDM „£LAtt" za 15 pokroviteljstvo Slov vBleslatoroov SPO TRIGLAV v SVICJ
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Pihler Alojz.
Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72); naklada: 1700 izvodov.
in Stane Rupar — inovatorja leta
Osmega maja smo brali v časopisu DELO članek — Radovljica: priznanja inovatorjem.
Občinski svet ZSS Radovljica je na razpis odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri raziskovalni skupnosti in sindikalnem svetu od trinajstih predlogov dodelil ta naslov le petim. Podelitev je bila na prvomajskem taboru na Šobcu. Med njimi sta bila kar dva Elanovca:
—	Šlibar Avgust in Rupar Stane, za spremembo dimenzij konstrukcijskih elementov smuči.
Več o tem nam bosta povedala sama:
j	
p	
Kot že pretekla leta je tudi letos Elan uspel v natečaju za podelitev priznanja »Inovator leta« v SoB Radovljica.
Najina vloga je bila po številu točk na drugem mestu, ostale iz Elana pa niso prišle v ožji izbor. Pomembna je vsekakor višina prihranka, ki je v tem primeru znašala preko 11.300.000.— N din in je v glavnem rezultat dosežene boljše kvalitete smuči glede mehurjavosti in prihranek pri materialu.
Glede na to, da so vsi prihranki doseženi predvsem z inovacijami, v katerih sodeluje širše krog zaposlenih, kar je razvidno iz prijav Verige Lesce — smatrava, da bi tudi v Elanu morali najti način, da spodbudimo širši krog sodelavcev, da bi na ta način povečali aktivnost, ki v zadnjem obdobju kaže občutno nazadovanje tudi pri posameznikih.
Prav bi bilo, da bi našli vzroke, ki so posledica takega stanja. Eden od ukrepov je gotovo profesionalni pristop k razvijanju te dejavnosti, s tem imamo v mislih povezavo službe in članov komisije z ostalimi delavci s tega področja v širšem slovenskem področju in uvajanje njihovih izkušenj pri tej dejavnosti v Elanu.
Zavedati bi se morali, da je dohodek iz inovacij najčistejši dohodek, ki v veliki meri vpliva na ostanek dohodka in na osebne dohodke vseh delavcev, kar pa še premalo cenimo. .	„
A. Š. in S. R.
Zahvale
MOllinijM HfilllMHM*'* Vj$7 zavod r0 St1YE*Ml 7A D R U Z B £ K 0 HAtUfcA^ll tuoi UKIUM,	11
7 SRtONJE DEMVCEV ZVEZNEGIREPUBUSKIH IN POKfttNNSKIH ZAVODOV TA DRUŽBENO PUNIR4NJE BIH) 1966
Stev.: 66-ol-84-l Datum: 8/5-1986
PREDSEDNIKU POSLOVODNEGA
ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE - ELAN
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
Begunje na Gorenjskem
Zadeva: Zahvala za obisk DO ELAN dne 18/4-1986 ob
7. srečanju delavcev zveznega, republiških in pokrajinskih zavodov za družbeno planiranje
V imenu vseh udeležencev strokovne ekskurzije se zahvaljujemo za omogočen obisk vaše delovne organizacije.
Prikazani obrati, oziroma proizvodnja nas je navdušila in impresionirala. Posebno smo veseli strokovne diskusije, ki je zelo odmevna pri vseh udeležencih.
2e leta 1977 smo ob jubilejnem praznovanju 3o-letnice planiranja v SR Sloveniji v izdano publikacijo našega Zavoda z naslovom "Ob jubileju" zapisali sledeče: "Uspeh ELANA nikakor ni slučaj, saj mu za podlago služi globoka zakladnica strokovnih izkušenj, pravilna poslovna usmeritev in nenazadnje tudi medsebojni odnosi". Te besede tudi danes, leta 1986 z veseljem ponovimo z dodatkom, da vam še naprej želimo nadaljnje uspehe in hvala vam!
Tovariški pozdrav!
V vednost s posebno zahvalo tov. WEITHAUSERJU^
P.s. Pošiljamo vam zbornik "7. srečanja"
/t o-t-
■aznik
•♦V
Novici
~ Na 63. seji komisije za inovacije, dne 27. 5. 1986, je bila obravnavana inovacija I'ranča Petermana z naslovom POPRAVILO KRATKE OBLOGE V KONICI. Na podlagi te inovacije je bila dosežena precejšnja gospodarska korist in sicer: 4,972.287.— din v enem letu
Draga Nežka Pavlovič
koriščenja. Na seji so bile obravnavane še štiri druge inovacije.
—	Letos je komisija za inovacije prejela samo pet (5) prijav inovacij. Glede na dejstvo, da bo prišlo v kratkem do sprememb pravilnika o inovacijah, ki bo še bolj v prid inovatorjem, komisija pričakuje tudi več prijav.
Prejmi zadnje pozdrave od sodelavcev iz Elana, tovarne športnega orodja Begunje, kjer si bila nazadnje zaposlena od leta 1973 do upokojitve leta 1984.
Ostala nam boš v lepem spominu kot prodajalka v naši športni trgovini, mirna, skromna in delovna. Nikdar se nisi pritoževala, vedno si vestno in natančno izpolj-njevala svoje delovne dolžnosti in s tem doprinesla svoj delež k razvoju Elana.
Skoraj 12 let si delila z nami dobro in slabo, dokler te ni zdravje prisililo v predčasno invalidsko upokojitev.
Ob slovesu draga Nežka, ti izrekamo zahvalo za tvoj vloženi trud.
Počivaj v miru
Sodelavci športne
trgovine Elan
Ob težki izgubi drage mame
MARIJE ŠKOFIČ
se lepo zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od sodelavcev priprave proizvodnje, ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Florijan Škofič
Ob smrti dragega očeta MILANA VIDICA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem kovinske in strojne delavnice za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sin Milan Vidic in hči Francka Potočnik
Ob težki izgubi drage mame
JOŽEFE POGAČAR
se zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od sodelavcev kovinskega obrata.
Žalujoči
sin Franc Pogačar
Ob težki izgubi dragega očeta
JOŽA MOHORCA
se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od sodelavcev iz končne delavnice tekaških smuči in polizdelka smuči.
Žalujoča
hčerka Sonja Rode
Ob težki izgubi drage mame
FRANCKE ROGELJ
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem končne obdelave tekaških smuči za denarni prispevek namesto venca na grob.
Žalujoča hčerka Cilka Globevnik z družino
Ob tragični izgubi dragega očeta
FRANCA LIPOVCA
se vsem zahvaljujeva za izrečeno sožalje, posebej še sodelavcem obrata Plastike za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoči hčerki — Milena Lukežič in Joži Kuhn z družinama
Ob težki izgubi drage sestre
VIDE STORNIK
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoča
sestra Milka Dragan
Ob boleči izgubi drage mame
NEŽKE PEINKICHER
se iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob sodelavcem polizdelka in priprave materiala. Žalujoča sinova Matevž in Alojz Peinkicher
Ob izgubi dragega očeta JANEZA DOBIDA
se vsem zahvaljujeva za izrečena sožalja, številni obisk ter denar in venec od sodelavcev Vzdrževanja.
Žalujoči
sin Janez z družino in ostalo sorodstvo
Iskrena hvala vsem, ki ste spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalja ob smrti očeta
TONETA LAZARJA
V	imenu družine
Tadej Lazar
Ob boleči in prezgodnji smrti naše drage sestre
NEŽKE PAVLOVIČ
se vam iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti in lepe poslovilne besede. Hvala tudi za denarno pomoč.
Njuni sestri, brat in nečaki
'ARNA ŠPOt
ORODJA
TEL: 064/7'