m? Katolski cerkveni list. i«. V (Vtertik 18. Maliga (ravna. i&SO. M Mzlagaiijc LavrcfaiiNkilk litanij. I Dalje, i Z a č e t i k n a .š i g a v e s t-1 j a, za nas H o g a prosi! Naše veselje je odrešenje in zveličanje naše, klero je Abraham v duhu previdil in se veselil, kar Kristus spričuje, ko pravi: ..Abraham, vaš oče, se je silno Veselil, viditi moj dan: vi-d'' J£ a j 0 i *n j e h i I vesel-. Jan. 9 , 5(5. Tega veselja pervi začetnik je Kristus sam; pa tudi pre-sveta Devica 31arija se prav dobro začetik tega veselja imenovati zamore: ker je k odrešenju ljudi sosebno pripomogla, ne kakor de bi nas bila odrešila, kar je le delo Kristusovo, ampak ker nam je Kristusa, naše zveličanje in naše pravo veselje rodila. Angel je rekel pastirjem: „0 znan i m vam veliko veselje, ktero bo vsi mu ljudstvu". In precej vzrok tolikiga veselja pristavi: „Ker dans vam je rojen Z vel ič ar, kteri je Kristus (Jo s po d". Luk. 3£, 10. 11. Leta je vir praviga veselja : začetnik resnične radosti, kteriga nam je Devica dala, in tako veselje, s kterim je bila ona napolnjena, po Sinu vsim podelila. Začetik našiga veselja se imenuje Marija tudi zato, ker je s svojimi gorečimi prošnjami čas Kristusoviga včlovečenja pospešila in perhitela, de so bili perkrajšani dnevi hrepcnjenja iu perčako-vanja: — na dalje tudi zato, ker se je posebno Kristusove daritve na križi vdeležila. Kakorje njeni Sin samiga sebe daroval, je tudi Marija svojiga Sina za odrešenje človeškiga rodu voljno darovala, tako dc se tudi od nje reči zamore: de svojimu last-nimu sinu ni zanesla, ampak gaje za nas vse dala. „Perva Eva", pravi sv. Bernard, „je bila služabnica zapeljevanja, leta sprave: una je svetovala pregre-šenje, leta je priporočila odrešenje". Očitno je tedej , de ni le Kristus začetik našiga zveličanja bil, in je, ampak tudi Marija devica: vender pa tako, de je Kristus kakor pervi, Devica pa kakor drugi začetik naše odrešenje iz-gotovil. Xe kakor de bi bil Kristus njene pomoči potreboval, temuč ker je veljava in vrednost Matere tirjala, de so bile njene zasluge, prošnje in želje z zaslugami in željami Kristusovimi sklenjene. Od tod pride, de so sveti cerkveni očetje Marijo devico pogostaiua soodrešenico, ponovljevavko clovcskiga rodu. pomagavko našiga odrešenja imenovali. Prav je tedej. de ti Devici vso rast, spoštovanje in ljubezen skazujemo. ker nam je začetik tolikiga veselja postala. Veseli sc človek. »*d kteriga evangeli perpoveduje, de najde v njivi skril zaklad, in od veselja nad njim gre in proda \se. kar ima, in kupi tisto njivo. Alt. 13. 44. \ elikc več se je nam veseliti, ker smo našli tisto njivo, t. j. tisto blagoslovljeno zemljo, od ktere kraljevi prerok f>ravi: .. It e s n i c a je iz z c m I j e p r i s I a-. Ps. H4, 15£, v kteri je bilo zveličanje nas vsili. Jezus Kristus skrit. Prav je, de toliki Devici, toliki Materi z vso pohožnostjo serca služimo in se ji priporočamo, naj nas per svojim Sinu Jezusu Kristusu zagovarja, naj naše potrebe vedno o^kerb-ljuje, in našiga (Jospoda prosi, de nas enkrat večniga veselja iu neminljiv c radosti deležne stori. Zato kličemo: O Marija, začetik našiga veselja, za nas Boga prosi! Posoda duhovna, za nas Boga prosi! S. pismo človeka večkrat posodo imenuje. Tako bodo dobri in prcdizvoljcnirposode usmiljenja** Rim. 9, 211. -Zlate in sreberne posode**. II. Tim. 20 imenovani, ker so odločeni, božjo milost vedno shraniti. Iludohni pa in zaver/eni bodo rp o s o d e jez cu. Rim. 9, 22 «1 c s c ii c in glin a-s te" klicani, kakor božjo jezo sprejeti in vekomaj pogubljeni biti perpravni. Tako bo s. apostel Pavel imenovan „izvoljcua posoda1* A p. dj. 9, 15, ker je bil poklican, ime Jezusovo nositi pred nevemike, kralje in Izraelske otroke, in zlasti never-nikam evangeli oznanovati. Tako jc imenoval papež (»regor IX. s. Antona Padvanskiga „s kri njo zaveze", zato ker je modrost, izgovornost in svetopisemsko učenost v sebi, kakor v zlati in sreberni posodi hranil. -— Ravno po tem tudi cerkev častilo Božjo porodnico posodi vpodobvainjo posodo imenuje, narpred .posododuhovno", potem .posodočastivredno4* iu .posodo vse svetosti". Presveta Devica je .posoda duhovna", ker kakor telesna posoda sprejme in hrani vino, tako presveta Devica Marija sprejme in hrani v sebi vse nebeške dobrote. V ti posodi jc bila hranjena pre-sladka mana človeštva Kristusoviga. v hrano naših duš. V ti posodi bodo hranjene drage zapovedi Kristusove. V ti posodi se hrani ves dež nebeških darov in gnad, ker je po ponižnosti zlo globoka, in po prostornosti zlo široka. V ti posodi so vsi dobri darovi svetnikov, angelov in ljudi nabrani. V nji se najde vera očakov, upanje prerokov, gorečnost apo-stelnov. stanovitnost marternikov, treznost spove-vedovavcov, učenost učenikov, čistost devic. V nji je dobiti pridnost angelov, razsv itljenje velikih angelov . terdnost tronov, velikost gospostev, častit-Ijivost poglavarstev, ojstrost oblasti, mogočnost mori. znanje Kerubinov . ljubezen Serafinov. .Marija devica je posoda milosti polna, pa tudi prepolna, čez in ccz polna, tako de od njene pre-obilnosti vsi prejemajo, iz nje vse duhovne dari zajemajo in imajo: Stiskani tolažbo, žalostni ovese-Icnjc. nevedni znanje, slepi luč. jetniki prostost, pravični milost, grešniki odpušenje. vse pomoči in vsiga upanja zapušeni upanje in zaupanje. K ti, z vsimi dobrotami prenapolnjeni posodi /. željnimi serci. in z veselimi dušami pertecimo. iz nje studence gnad zajemajmo, ktere nam je Bog dati odločil, in kli-čimo: O .Marija, posoda duhovna, za nas Boga prosi! (litije dedi. i ltazpis papeža Pija VX. na Italijanske škofe in natl«kofe. Pred iztekam poprejšniga leta, H. Grudna, so v Portiči. predmestji \eapolitanskiga mesta, papež Pij l\. posebin razpis na vse nadškofe in škofe po celi llalii poslali, iz kteriga. kar za Italijo velja, bolj ob kratkim povzamemo, kar pa sploh zadene, na tanko prestavimo. .Častitljivi bratje, zveličanje vam bodi iu apostolski blagoslov", tako s. Oče začnejo. Potem opomnijo z žalostjo, kako de so zadnji čas spačeni ljudje, sovražniki vsake resnice, pravice in časti premogli, po skritih in očitnih potih zveste Italijanske ljudstva v razi!;/dano prostost zapeljati in v deželi sveto vero zatrdi ali saj do tal pretresli iskali: kako dc so sc njih peklenski nameni v raznih krajih, zlasti pa v ljubim mestu, sedežu višiga mašništva. v Himti. razodel i, in kakošne grozovitnosti. nespametnosti in krivicnosti de so se ondi godile. Potem omenijo, kako de jc Bimsko mesto po milosti božji po orožji katolškib ljudstev spet v papeževo oblast prišlo, in kako de zdaj sovražniki božji in človeški sicei z očitno silo več ne morejo opraviti, si pa po skritih, zvitih p>.tih več prizadevajo. Torej opominjajo papež častile škofi*. z njimi vred sc za Gospoda v oj-skovati. in zlege, ki so nad Italijo prišli, odvra-čevati. — Zdaj s. Oce posebej imenujejo tisto zmoto, s k t C ro sovražniki svi te cerkve Italijane hočejo preslepiti. kakor de bi katolška vera časti, velikosti in s reei Italijanskiga ljudstva napoti bila. kakor dc bi llalii staro svetlobo neverskih časov pred proti— stauški nauki v stanu bili nazaj dali. Temu nasprot postavijo prepričanje. kako tle Itali jo je ravno prava vera pred tistim padcam obvarovala, v kteriga so stare kraljestva Asircov. Ilahiloncov. Medijaiiov in Grckov prišle: in zopet, kako de posebin spredik, apostolski sedež v svoji sredi imeti, je bil za to deželo vir velikih in nesoštetih dobrot, ji je dal pokoj. proNtnst. modrost, učenost, naprave usmiljenja. d. la lrpib umetnost. |»a ravno s tisto zmoto, pravijo daljej papež, bi začetniki tistih prekueij radi vso človeško družbo na robe obernili, socializem in komunizem vpeljali, to je, vsako viši od Boga dano gospostvo zaterli, vso oblast celi človeški družbi brez vsiga razločka stanov v roke dali, vse pravice posestva overgli, in vsakimu prost vži-tik čigar koli premoženja prepustili. Potem pokažejo s. Oče, kako de so sovražniki svete vere sklenili, Italijanske ljudstva v protc-stanške misli potegniti, ter vedno vpijejo, de pro-testanška vera je le druga podoba keršanstva, ravno tako pripravna za zveličanje. Ko enkrat ljudstvo v krivoversko zmoto zapletejo, menijo namreč ti zapeljivci , dc po tim bo lahko prederznim ljudem vse zaumke pravice in spošteuosti omajati. Zategavoljo opominjajo papež vse škofe, čuti in si prizadevati, za pod učenje nevedniga ljudstva skerbeti, vernikam globoko v serce vtiskati resnico, de zunej prave cerkve ni zveličanja; daljej z verniki vred večkrat zalivale Bogu prinašati za neizrečeno dobroto prave vere. ob pravim času vernim s. birmo deliti, jih k večkratnima prejemanju s. pokore in s. obhajila napeljevati. Ilavno v to stran škofam pomagati, opominjajo papež fajm oš tre in druge mašnike. halje velijo s. Oče. tle naj si škofje in mašniki posebno prizadevajo. vernim gerdiibijo tistih pregreh živo pokazati, ktere so hližnimu v pohujšanje. ., Veste", tako pravijo, „kako de je na mar-sikterih krajih število tistih porastlo, kteri očitno svetnike nebeške in cehi narsvetejši ime božje preklinjajo, ali v očitni nečistosti žive. ali kteri o praznikih v od peri i delovšnici hlapčevske dela oprav-Ijajo, ali kteri brez strahu v pričo drugih zapoved posta zaničujejo, ali se ne sramujejo, po enaki podobi drugih pregreh počenjati. Naj se zbere vse ljudstvo na klicanje svojih pastirjev, in premišljuje resno vso težo tacih grehov, in ojstro štrafenge, ktere prclomljavcam proti jo, tako dobro zavoljo greha samiga na sebi, kakor zavoljo duhovne nevarnosti. v ktero svoje brate s svojim pohujšljivim zgledam priprav ijo. Zakaj pisano je: Gorje svetu zavoljo pohujšanja — gorje človeku, po kterim pohujšanje pride. (.Mat. iS, 7.)** Daljej s. Oče med posebnimi zadergami, kterih sc zviti sovražniki cerkve iu človeške družbe poslu-žijo. imenujejo brezbožne bukve, časopise in liste, polne laži. obrečenja iu zapeljivosti, potem iztise s. pisem, prestavljenih z marsikterimispremembami in popakami. de namest zdrave resnice strup kri-voverc v sebi imajo. Torej opominjajo papež . duhovne pastirje učiti, naj verni pomnijo, kako tle nihče svetih pisem drugač ne sme razkladati, kakor jih sveta mati katolška cerkev razlaguje. Daljej tudi velijo s. Oče. slabim bukvam dobre bukve nasprot staviti, posebno vernim spoštovanje tlo stola s. Petra. to je tlo višiga poglavarja cele cerkve, globoko v serce vtiskati. ..\aj sc verne ljudstva spomnijo", tako pišejo papež. ..de tukej v osebi svojih naslednikov s. Peter sam živi in pervi sedež ima, 011 poglavar aposteljnov. kteriga čast in vrednost njegovimi! nevrednimi! nasledniku ni še odvzeta. \aj se spomnijo, de je Jezus Kristus naš Gospod na ta stol s. Petra nepremakljiv steber svoje cerkve uter-dil. in de je Petru ključe nebeškiga kraljestva izročil , in de je zatega voljo molil. naj bi vera Petrova nikdar ne pešala, in de je Petru ukazal svoje brate v veri poterdili, tako. dc nastopnik s. Petra, skof Itimskiga mesta, viši oblast po celim svetu ima. in je pravi namestnik Jezusa Kristusa, glava cele cerkve, oče in učenik vsili kristijanov. V ohranitvi edinosti s stolam s. Petra . v pokoršini do vi- siga Rimskiga škofa, se najde nar hitreji in nar kraji pot, se v spoznanji katolške resnice obder-žati. Zatorej tudi zdanji sovražniki božji nič ne opuste, s čemur bi ljudstva od pokoršine (io svetiga stola odtergati mogli, ker so prepričani, de potem deželo Iabko s kugo svojih hudobnih novih naukov omadežvajo". (D«lje sledi.) Umivanje nog 1S50. Vsaciga človeka mora giniti tisto slovesno opravilo velieiga tedna, s kterim človeška visokost nar lepši čednost našiga Odrešenika. ponižnost, posnema in v djanji pokaže. Ta sveta navada je bila tudi vedno na Dunaji v velikim cesarskim gradu. Ali vihar časa je skoz njega pihal in njegove poslopja v samoto spreobernil. Merzle, prazne in žalostne so bile veliki teden leta 184». Blizo konca jc bila perva polovica tekočiga stoletja ter je dala zmago in mir zmajanimu cesarstvu, kar so se veliki četertik leta 1850 vrata viteške sobe zopet odperlc, in zopet je vanjo stopila boječa ubožnost in častitljiva starost. Pervikrat kakor vladar so se mladi cesar k nogam starčikov perpognili in »veto dolžuost zvesto »polnili. Dvanajst starčikam je pogumni vladar svojo ljubezen pokazal, in povzdignil je eden zmed dvanajsterih, ko so se mu bile noge umite, slabotno desnico nad glavo svojiga cesarja, ter je tiho molil iu blagoslovil habsbur-škiga vnuka. Berač je blagoslovil cesarja; revin starčik mogoč-niga mladenča. Mokre oči starčika niso gledale na stan in visokost ; njegov duh pa jc vidil silno težko breme mladiga cesarja in klical je srečo nad njegovo glavo s čaMjo sive starosti — z ljubeznijo, ki jo je v dolgim, revnim življenji čisto ohranil. Blagor drušini, ki se tukej stoletju perkaže! Napuh, nar veči nevarnost za krepost bogatina in prcdpostavljeniga; — nevošlji -vost, nar navadniši nevarnost za serce uboziga in pod-Iožniga — oboje je premagala sveta ljubezen, zvesto glede na tega, kteri se je svojim učtncam vsih časov za vekomaj dal, ko je slovo jemal. Xc meč, ne kuhajoča zakletev, nc černi naklepi, ki sc po tami plazijo, ne bodo nikoli nikdar ovinkov življenja poravnali: le ena moč to zamore: v sreči in nesreči enako zvesto in čisto ohranjena — sveta keršanska ljubezen, in — Cesar streže beraču . Berač blagoslovi cesarja ! Sprava. I.cpa ogerska dežela se je mogla hudo pokoriti za svoje grehe, za svojo nezvestobo, za svojo ločitev od Boga in kralja. Se leže silne nadloge nad nesrečnim ljudstvatu. Vunder si njen pravi, viteški poglavar z odgovornimi svetovavci svoje krone vred perzadeva, ljudstvo s kraljem spraviti iu , ko je meč pravice svoje svete dolžnosti ojstro spolnil, ljudi srečniši storiti, kakor so še kdej bili. Ali v deželi, v kteri je nekdej sv. Štefan z veliko slavo kraljeval, v kteri so si Mater Božjo mogočno pomočnico zvolili, v kteri se je Mariina podoba na denarjih v zlatu in srebru svetila, tu zdravila pozcmcljskih vladarjev nič več ne zdajo, ako se vera i. nogami tepta in za puntanje pregrešno obrača, ako se svet iše oskrunuje in ako je bogokletstvo v navado prišlo. Le cerkev zamore ljudstvo ozdraviti, čigar znotraj niga življenja se je že smert poprijcla. Tudi na Ogcrskim daje zdaj cerkev hladivuo zdravilo. Visoko častitljivi gospod Janez Scitovski. (iranski nadškof in pervak na Ogcrskim, že pcpelnično sredo vsim duhovnam na Ogcrskim v pastirskim listu napovedali, dc naj doma tri dui pokoro delajo, molijo in premišljujejo, po tem pa naj gredo v cerkev, ki jo ima dekan odločiti, tam naj se spovedo in tako z Bogam spravljeni naj se k svojim čedam vernejo. Po tem. ko so se dušni zdravniki sami ozdravili in kakor mašniki nc samo nckervave daritve s čistim sercam in rokami, ampak tudi sami sebe vnovič Bogu darovali, se ima tudi ljudstvo spraviti. Sv. oče papež Pij IX. so za Ogcrsko sveto leto dovolili. Kdor zakramenta sv. pokore iu sv. rešnjiga Telesa vredno prejme, ter se tako z Bogam spravi, se enkrat posti, ubogaj m c da in tri cerkve obiše, ki jih ima škof odločiti, in tukaj goreče moli za poveličanje svete cerkve, za spreobernjenjc nejevernikov, za edinost kcrsaiiskih poglavarjev in za mir ljudstva, zadobi popolnama odpu-stikc. Ako se je pa tako ljudstvo — kakor nekdaj Ninive — odrešilo in po duhu vnovič rodilo, po tem nc bo posvetno vladarstvo nobene težave več imelo, po taki p«ui v resnici spravljeno ljudstvo v duhu ozdravljajočiga keršanstva po keršanskih postavah vladati. I.e tako je resnična sprava in sveti mir mogoče. V Peštu so po povelji gorečiga nadškofa Scitov.-ki-ga 27. Sušca duhovni opravili skupno velikonoč no spoved. V procesji so se podali v cerkev. Ca>t. g. škof Kogo-rassv so zbranim duhovnam naredili ginljivo pridigo v latinskim jeziku. Po pridigi so šli vsi k spovedi, tačas so čast. škof maševali in po spovedi vso pričujočo duhov-šino obhajali. Ta zgled duhovske pobožuoMi jc zbrani množici vernih tako v serce segel, de je potem njih veliko s skesanim sercam k spovedi iu k sv. obhajilu per-stopilo. — llazjsletl po ker£aii»kiiift »vetu. Sv. oče Pij IX. so 4. dan tekočiga mesca P.»rtiči zapustili in se čez Kaserto. kjer \eapolilaii-ki kralj prebiva, na pot v Rim podali, de bi 12. Malotravna t Aprila l spet v svoje poglavitno mesto Rim nazaj prišli. Ce je tedej v»c po volji iu po sreči šlo, bi Papež /dej ze znali v Rimu biti. S serčnim hrcpcujcnjem ves ker-šauski svet veseliga oznanila od Njih vernitve per« akuje. Turin. Sikardova postava, ki jc katolški cerkvi silno nasprotna iu njene pravice hudo rani, je od deželnih zborov in tudi od kralja poterjena. I*apcž in škofje s svojo duhovšino se enoglasno taki krivici vstavljajo. ..Kdor nc gre skozi vrala v ovčji hlev. ampak lazi drugod vanj. tisti je tat in razbojnik**, pravi Jezus Kri-stus (Joan. 10.1.). kteri je rvrata ovacu.(Joan IO. 7.) Tatje iu razbojniki so po tem takim vsi. ki Kristijane spoznajo, kakor neverniki. ali ga prav ne časte iu po veri v celi njegov zveličainki nauk. v njegovoviji hlev, to jc v katolško cerkev ne stopijo. kakor krivoverci vsih časov * ). Dc ti poslednji svoje tukej naznanjene naturc ne zataje, se vidi iz njih obnašanja do katolške cerkve v vsih časih, to kažejo tudi sedajni Protestanti. Iz zgodb let 1837—1810 sc ve. kako jc protestansko vladarstvo na Pruskim katolčane stiskalo in njih nar boljši pastirje clo v ječe vcrglo. Sedajni pruski kralj Friderik AVilhclm IV. jc bil v 1. 1810 —1811 katol-čanam jarm odvzel, ki jih je poprci tako hudo tišal; obljubil je bil tudi v vstavi od 5. (i rud na 18-18. dc boj« v njegovi deržavi enake pravice in prostosti v verskih zadevah imeli katolčani kakor protestanti. Te obljube zastran katolčanov ni samo dolžnost pravice tirjala. ampak tudi dolžnost hvaležnosti. V I. 18IS namreč jc tudi na Pruskim hudo šumelo, in ravno v lleroliim jc teklo veliko kervi zavoljo puntanja; poslanci takratu ga deržavniga zbora v Brandenburgu so l-ili zastran odraj-tovanja davkov take sklepe storili. dc bi pru-ko kraijesivo v popolnama brezpostavnost (_anarhiu ) pa-ti. ja -e ra/.iti \atal. Ak.vaiid. Coni. iu Kv moglo, ako iti se biii podložni po tih sklepih ravnali. Ali nc samo moči orožja, ampak tudi milimu glasu katolških škofov je perpisati, de se to ni zgodilo; ti namreč in zlasti Vratislavški knezoškof Melhior po verne v pastirskih listih resnobno opomnili na dolžnosti, ki so jih s\ojimu kralju dolžni, iu lako mir in pokoršino po deželi, kjer je že vse šumelo, kakor postavim na Slez-kim. ohranili. Kako pa vraeuje zdaj prusko vladarstvo tolike zasluge katolških škofov ? Kako se spoliiuje zgorej dana obljuba? Kraljevo ininisterstvo je skovalo per-sego za novo vstavo iu vsim vradnikam zapovedalo jo storiti, ."»kolje kak« r skerbni pastirji so svoji duhoišini. ki ima vraduiske -luzbe (postavim per šolah) Ic s per-stavkaiii: „brez škode cerkvenih pravic", perseči dopustili. Kur ua enkrat je ukazal minister I.adenbersr. de se mora perseei brez v-«i«ra perstavka. in kdor ne bo hotel . bo od službe odstavljen in sodniškimu preiskovanju izdan. V dobro katolskim m vedno mirnim mestu Minister .-e je imela .r t. m ta per sega goditi: ali profesorji bo^oslovskih sol in drusri per šolstvu postavljeni duhovni so enoglasno rekli, dc brez imenovanima perstavka nc morejo perseei. Torej je njim deželni poglavar Hodelšviiiff na povelje ministra l.adcnbcrma oznanil, dc so o*l službe odstavljeni. Tudi v Hrczlavi ho se duhovni branili brez omeiijeniga perstavka perseei. Cez 8 milijonov ljudi je na Pruskim katolške vere. — in ti morajo vse svoje duhovne učenikc v šolah zgubiti, če bo protestanško vladarstvo v Bcrolinu per svoji termi ostalo. Zares to početje protestauškiga poglavarstva na Pruskim opomni nas na persego, ki jo je protestant Barnavc jakobinarskimu zboru na Francoskim v I. 1790 svetoval, in je s poveljem od 4. Prosenca 1791 vsim duhovnarn pod zgubo njih služb in z županjem ojstrih kazen, ako sc ji nc bojo podvergli, zapovedal. Le najemniki so se bili temu ukazu podvergli. pastirji pa ne. torej so te Jakobinarji kakor zverine preganjali, in jih od 2—5. Kimovca 1792 samo v Parizu čez 500. in med njimi 3 škofe grozovitim umorili! Glasno jc protestanško vladarstvo I. 1815 katolea-iiatn obetalo, de sc jim za njih vero ni nič bati: hudobne. krivične dela ministra Altensteina, ki jc I. 1837 — 1838 nadškofa Klemena Avgusta iz Kclna. in .Martina iz Pozue v terdnjavc odpeljati zapovedal. — iu zz»r imenovano početje Altcnstcinoviga naslednika Ladcn-herga kaže katolčanam dovelj. kakšniga duha so [troti njim protestauljc. ako k nioei pridejo. -—- Nič boljšiga duha nimajo avstrijauski protestantje proti katolčanam. Na a vst rijanskim Slczkim je prešernost protestantov že tako deleč peršla, dc oni ob zapovedanih katolških praznikih, postavim Matere božje itd. hlapčevske dela očitno delajo, očitne opravila katolške cerkve in mašnike. kader sv. rešnje Telo nesejo, s svojim nespodobnim zuderžanjem sramotijo, in sc mu več nc odkrivajo. kar vonder še Judje store! — Na pravično perlozho katolške duhovšine čez tako početje protestan-tov je minister uka grof Thun odgovoril, dc si je zlo vošiti. de bi evaiigeleani. to jc protestantje ob praznikih katolčanov sc tacih hlapčevskih del zderžali, ki bo počitku praznika nasprot. V Genfu na Svajcarskim se je čudno spreober-njenje zgodilo. .Mladi kalvinski pridigar. Fcrret po imenu, je pred nekaj časam peršel k ffosp. Dunover, katolškimu fa jmostru v Genfu in mu rekel: rJest sini pastor, in pišem bukve, s kterimi bom katolško veroover-gel: pa de to delo izpeljem, potrebujem nekterih bukev, ki jih kakor vem Vi imate; ali bi mi jih hotli posodili?*' .Prav rad**, odgovori Dunover. .saj se resnica ne boji pretresanja: eden mojih kaplanov Vam bo vse bukve, ki jih želite, poslal". Tako se je tudi zgodilo. Cez neke dni pernesc Fcrret bukve nazaj in pravi: „Gospod fajmošter! Vaše bukve mi Ic zmoto delajo, na zadnje bi me še katolčana storile!" rJest vam jih nisim ponujal", pravi fajmošter, rVi ste jih sami želeli". Fcrret se poslovi iu položi bukve ua fajmoštrovo mizo. Cez osem dni jih je želel še enkrat brati, — in prebral jih je zdaj do konca. Na dan sv. treh kraljev (6. Prosenca) seje on v cerkvi sv. Germana kalvinski veri odpovedal injc katolčan postal. Kdo nc vidi tukaj tiste roke Vsigamogočuiga , ki je bila nekdaj iz Savla, prega-njavca kersanske vere, storila Pavla nje neutrudeiiiga oznanovavca! — Na Angleškim se je ta čas spreo-bernila ladv Kavcndiš i/, bogate hiše Devonšire, iu 2f>. Sušca t. I. v cerkvi sv. lledvi