Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
i/Velja
za Avstro-O grško . K 4 —
» Nemčijo.............» 5‘—
» ostalo inozemstvo . » b'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm’ vsakokrat; minimum 24 cm5. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o e I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za beseao vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 23. novembra 1917.
Št. 47.
Za narod — né za osebo.
Svetovna vojna bo odločila usodo našega naroda, morda za vedno, ali vsaj za stoletja. Sleherni Slovenec se tega zaveda. In v teh usode-polnih časih morajo stopiti na stran osebne želje, osebne koristi, ako niso v skladu z narodovo srečo, z narodovo bodočnostjo. To načelo je merodajno tudi za taktiko Jugoslovanskega kluba, in reči smemo, da je ves narod tega vesel, ves narod, brez ozira na stranke. To je bil tudi povod, da so državni poslanci kranjske dežele izvolili v delegacije načelnika „ Jugoslovanskega kluba“ posl. dr. Korošca, ker bi sicer letos ne bil prišel v delegacije; po starem dogovoru namreč letos za Štajersko ne pride na vrsto slovenski delegat. Dr. Korošec, na katerega ramah sloni velika odgovornost, je moral kot voditelj priti v delegacije; razentega pa vživa tudi zaupanje vsega slovenskega naroda. Zato so gg. poslanci iz Kranjske, tokrat že v drugič, izvolili dr j a. Korošca za kranjskega delegata.
To pa drju. Šušteršiču, ki je 9Voj čas sam predlagal izvolitev drja. Korošca v delegacije, ni prav. Naznanil je načelstvu Jugoslovanskega kluba svoj izstop, češ, da „je izgubil do raznih klubovih članov in zlasti tudi do načelnika politično in osebno zaupanje v taki meri, da je zaupljivo sodelovanje v ozki klubovi zvezi postalo nemogoče.41
Ta vest nas ni prav nič presenetila, čeravno bi bilo pri kakem drugem politiku pričakovati, da bi izvajal druge posledice, kakor je storil dr. Šušteršič. Dr. Šušteršič bi ne smel povdarjati, da je on izgubil zaupanje do klubovih tovarišev, ampak povedati bi moral, da je dal svojim klu-bovim tovarišem zlasti tudi načelniku on sam stvaren povod, da so oni do njega izgubili zaupanje. To je dejstvo! Namesto da bi bil na naš poziv in pozneje na poziv somišljnnikov pok. drja. Kreka 11. sept. v Ljubljani oživotvoril Vseslovensko ljudsko stranko, je v svoji taktiki zopet postavil «deželne meje Kranjske44 in pustil „V. L. S.44 spati spanje pravičnega. Deklaracija naših poslancev z dne 30. majnika je po svoji intenciji direktno nasprotna tej dr. Šusteršičevi „samokranjski“ politiki.
Mi smo svoj čas izvajali logične posledice in pozvali drja. Šušteršiča, da odstopi od načelstva „V. L. S.“, da vsaj ne bo ovira za njeno nad vse potrebno delovanje, ako že sam noče v njenem okrilju delovati. Toda tega dr. Šušteršič ni storil, pač pa je — na čuden način . zbral v izvrševalnem odboru deželne kranjske Ljudske stranke takorekoč vse ljudi, ki uživajo od deželnega odbora kako dobroto ali so kakorkoli odvisni od njega. Tako si je utrdil stališče in od tega izvrševalnega odbora je potem dobil sklep, da morajo državni poslanci iz Kranjske voliti v delegacije — drja. Šušteršiča. Vrhtega je dr. Šušteršič hotel poslance še terorizirati; poslanci so mu pa izjavili, da jih v zadevah državnozborske taktike in splošne narodne politike ne more vezati očividno pristransko in dejanske razmere ne
sraotrene narodne politike.	„rQviinn cin-
liščeTkiJgaPrPOslancemnbrenz dvoma narekovala tudi 'zavest, 'da morejo mirnim srcem prepus i i vodstvo naše politike v delegacijah le^Ko
rošcu. Saj je deklaracija z dne 30 majmka o
kluba oficielno proglašena kot minima ? rxjg
najmanj, kar zahtevamo Jugoslovani, dr Šušteršič
pravljem z vlado meSet“^	Se poroWO|
da je “r ŠoSerSič zadnjž dol ponovno k.oferiral
z uradniki zunanjega ministrstva in z zastopnikom hrvatske — frankovske stranke poslancem Zagorcem. Tako je g. dr. Šušteršič hodil svoja pota, ne da bi bil od kluba za kake take konference pooblaščen ali ne da bi bil klubu o svojih konferencah kaj poročal. Ali bi mogli poslanci v sedanjem času prepustiti zastopstvo naroda v delegacijah takemu politiku?
Dr. Šušteršič dobro čuti to svoje omajano stališče; zato v svojem pismu »a klubovo načelstvo povdarja, da bo tudi izven kluba deloval po svojih močeh za realiziranje deklaracijskega programa.	\	•
Na četrtek 22. septembra je dr. Šušteršič sklical sejo izvršilnega, odbora S. L. S. 'O čem da bodo sklepali, ni težko uganiti. Mi prosimo samo gg. poslance, da vztrajajo v svoji dosedanji od ljubezni do slovenskega naroda narekovani taktiki brez ozira na ukrepe dr. Šušteršiča. Ves narod Vam zaupa, Vam je za Vaše^delo hvaležen, ves narod stavi vse upe na Vas. Kdor je zoper Vas, je zoper narod slovenski. Več ali manj umetno sestavljeni izvršilni odbor kranjske L. S. pa ni slovenski narod. Narod je več »ego oseba!
Zmešnjava na Ruskem*
Na Ruskem je splošna zmešnjava, ki je državo spravila na rob propada. Rusi so videli v Kerenjskem svojega rešVelja, ki. pa je njihove nade varal. Boljševiki, radikalna socialistična stranka, so mu dorastli in njegovo vlado strmoglavili. Boljševiki so za mir za vsako ceno, in želja po mirn, ki je na Ruskem splošna, je njihovo gibanje pospeševala. Dobili so v Petrogradu vso moč. Zaprli so ministre in sestavili novo vlado, Kerenjski pa se je izmnzal. Prišel je s svojimi četami pred Petrograd. Prva poročila so že naznanjala njegovo zmago; poznejša poročila pa povedó, da so boljševiki zmagali. 30.000 lit-vanjskih čet in mornarji, ki so se v Petrogradu izkrcali, so odločili zmago. Kerenjski je zbežal, njegov štab so pa boljševiki njeli.
Ko je v Petrograd dospel glas, da koraka proti Petrogradu armada s Kerenjskim, so Mi-Ijukovi pristaši zasedli zimsko palačo. Mornarji so nastavili topove in streljali na palačo. Prišlo je do krvavega boja, pri katerem so se Milju-kovci hrabro branili proti veliki premoči. Z gojenci vojne mornarice, ki so se na strani Milju-kovcev možato držali, so boljševiki ob zavzetju zimske palače silno krnto postopali. Tako poroča trgovski ravnatelj Ed strtim, ki je iz Petrograda došel v Štokholm. V Petrogradu je menda bilo več tisoč kadetov, Miljukovih pristašev, umorjenih. Sedaj so v Petrogradu boljševiki popolni gospodarji.
Kje je Kerenjski, se ne ve. Neko poročilo pravi, da je na potu v inozemstvo in da ga pričakujejo v Parizu. Ta vest ni prav verjetna, nemogoča pa tudi ni. Verjetneje je, da se bo Kerenjski skušal združiti s Kormlovim in Kaledinom. Za Kornilovim stojé oficirji in poveljniki na fronti. V južni Rusiji je pa gospodar položaja kozaški hetman Kaledin, Kornilov pristaš. Kaledin je dal menda mnogo revolucijonarjev v južni Rusiji obesiti, v Kijevu pa vse člane ukrajinske rade. Zasedel je tudi Charkov, kjer so veliki premogovniki, in zadržal tam 200 vagonov živil, namenjenih za Petrograd. Hoče morda mesto iz-stradati P
Iz Moskve ni nobenih zanesljivih poročil; ve se le, da je tudi tam popolna zmešnjava in so se vršili boji. Potniki, ki so prišli iz Rusije v Štokholm, pripovedujejo, da so v Moskvi sestavili Kornilov, Miljukov in Gučkov protivlado. Da je zmešnjava še večja, so socialisti napravili pre-
kucijo tudi na Finskem.	.	.
Voditelj boljševikov je Lenin, znam socialist, ki je bil pred rusko revolucijo v Švici; važno
mesto poleg njega zavzema v revolucionarni vladi Lav Tmckij, ki je, kakor Lenin, judovskega po-kolenjaJ'in se je prvotno pisal Bronstein. Kot 19 letni socialist je bil odgnan v Sibirijo, odkoder je pobegnil in je živel odtedaj v tujini. «Hrvatska dričava44 poroča o njem : «Napisal je nemško knjigo o ruski revoluciji. Skoro vedno se je gibal v nemških krogih, zadnji dve leti je živel nepretrgoma na Dunaju ter ga vežejo zlasti vezi z drjem Adlerjem.44	^
Boljševiki so poslali v svet izjavo, da so zg, takojšnji mir na podlagi samoodločbe vsakatfa naroda in se naj sklene na bojišču trimesečni premirje. Ko bi imeli boljševiki v vsej Rusiji vso oblast, bi bilo mogoče ž njihovo vlado skleniti mir. Toda Petrograd ni Rusija. Tudi zastopniki Rusije v inozemstva njihove vlade ne pripoznavajo. Verjetno je celò, da se bodo proti njim združile vse meščanske in zmerne socialistične stranke. Tudi se še ne ve, kakšno stališče zavzema armada, ki je ostala na fronti. Pravi boljševiki so bili fronto več ali manj itak zapustili. Vsekako je zmešnjava na Ruskem tako velika, da ententa v vojaškem oziru z Rusijo ne more več računati.
Kako je z vojsko*
Italijanska vojska je silno veliko izgubila, na ljudeh, na živežu, topovih (2500), strelivu, orožju in vojnem orodju sploh. Marsikatera reč, ki jo pri nas silno primanjkovala, je dobrodošla. Vojaštvo prodaja zaplenjeni sukanec (evira), v Beljaku riž po 4 K za kg. Kljub tem izgubam pa se italijanska vojska zopet skuša ustaviti ob reki Piavi. Ni sicer to zanjo najugodnejši položaj, ker jo s severne strani ogroža Hotzendorfova armada iz Tirol, pa Italijani bi jo radi obdržali zavoljo Benetk. Benetke so sicer izpraznili. Naši so že prekoračili Piavo, pa so se zopet umaknili. Hudi boji pa se vršijo med Brento in Piavo iz tirolske strani, kjer so naši in Nemci zavzeli več gorskih postojank. Po vročem boju so zavzeli Monte Cornila Hrvatje in Srbi bos. herc. pešp. 2. Italijani delajo srdite protinapade. Od teh bojev bo odvisno, ali se bodo Italijani držali ob Piavi ali pa se umaknejo še naprej. Namesto Cadorne je imenovan za poveljnika general Diaz.
Za Jeruzalem.
V gotovem časopisju se je med vojno mnogo čitalo o udarcih, ki jih bodo dobili Angleži v Epiptu. Res je Egipt za Anglijo najobčutnejša točka, ker z izgubo Egipta bi Angleži izgubili tudi prosto pot do Indije. Zato so se Angleži v Egiptu dobro pripravili in potiskali Turke nazaj proti Sveti deželi. Večji boji so se vršili pri Gazi, kjer so ostali Angleži zmagovalci. 17. novembra so Angleži zasedli Jafo. Turki mesta, ki šteje kakih 30.000 ljudi, niso branili. Jafa je pristanišče za jeruzalemske romarje in je do Jeruzalema še 50 km. Iz Jafe vozi v Jeruzalem železnica. Sv. oče so se menda obrnili na sultana s predlogom, da se okoli Jeruzalema napravi nevtralen pas v obsegu 30 km, da se sveti kraji ne onečastijo z boji.
Na francoski fronti se vršijo vroči boji, pa v manjšem obsegu.
Politični pregled.
Volitve v delegacije.
Od Jugoslovanov so bili izvoljeni za delegate poslanci dr. Korošec za Kranjsko, dr. Fon za Goriško, dr. Čingrija za Dalmacijo in dr. Laginja za Istro. To izvolitev slovenska javnost odobrava, ker osebe izvoljenih delegatov jamčijo, da bodo politika, izražena v naši deklaraciji, v delegacijah dobro in trdno zastopana. Za Koroško to pot ni bil izvoljen za delegata posl. Dobernig, ampak dr. Waldner.
Dr. Verstovšek za rudarje.
V državnem zboru je bilo 6. nov. na dnevnem redu poročilo socialnega odseka o vladni predlogi glede cesarske naredbe z dne 9. avg. 1914, glede nedeljskega počitka in plač rudarjev med vojno. Govoril je tudi poslanec Verstovšek, ki je izvajal: Z veseljem bomo pozdravili vsi zlasti tisti čas, ko se bodo hrvatski in slovenski delavci vrnili iz tujih pokrajin, iz Amerike in Nemčije, in da bodo našli doma v ljubljeni domovini dovolj zaslužka, ki si ga morajo sedaj iskati v tujini in se boriti za vsakdanji kruh s težkim delom in trpljenjem. Pri nas na domačih tleh, na slovenski in hrvatski zemlji, je žalibog dovolj prostora za tujce, ki se mastijo z mastnimi zaslužki, toda naši vrli sinovi morajo iti v tujino, da si iščejo skromnega zaslužka. Mi se bomo najbolj veselili, če bo celotni preobrat v Evropi povzročil tudi v tem oziru izpremembo.
Cesarska naredba o dovoljenju izjem glede nedeljskega počitka in plač rudarjev med vojno se mora nanovo urediti. Drakonične določbe in cesarske naredbe pač niso bile potrebne, saj so delavci sami dobro vedeli, kaj je njihova dolžnost in bi jo bili tudi izpolnovali, ako bi jim bili vsaj živil dali. Eudarji so tudi storili svojo dolžnost. Zahtevajo pa kruh in živila, ne pa strogih povelj ali postavnih določb, ki vedno le s smrtjo in ječo grozijo. Ta cesarska naredba nosi znak absolutizma, kakor vse naredbe po § 14 iz zloglasne dobe Stiirgkha in Hochenburgerja.
Boleče se glasi iz ust ministra, da je pridelovanje premoga nazadovalo vsled preslabe prehrane delavcev in vsled njihove zmanjšane delavne zmožnosti. Ako nastane katastrofa vsled pomanjkanja premoga, če bo promet oviran ali bodo zaprli dobrodelne zavode, kakor se je to na Koroškem že zgodilo, če bodo ljudje zmrzovali, tega niso vzrok rudarji, ampak brezglava uprava, ki je tu popolnoma odrekla. Vzrok je slaba apro-vizacija. Za rudarje se mora poskrbeti dovolj živeža, to je v interesu države same. Govornik je nato govoril o/.ahtevah rudarjev v državnem premogovniku v Skalah pri Velenju in predložil tozadevno spomenico. Končal je s konštatacijo:
V	veliko zadoščenje nam je in nam dela veselje, da se je delavstvo celega juga izreklo za deklaracijo. Tako delavci katoliško-narodne smeri, narodno-radikalni delavci in socialdemokratski delavci stoje na stališču deklaracije od 30. maja 1917 za združenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom in vlado zmagovitega vladarja Karla L; celò jugoslovanski delavci v tujini, zlasti iz Nemčije, so se izjavili za deklaracijo in so kot javni boritelji zanjo z nami. Tega toka noben ministrski predsednik ne bo mogel ustaviti, tudi če bi se še poizkusilo z de-nuncijacijami in krvniki dušiti jugoslovanske narode. Tem ožje se bodo strnili vsi sloji, da se otresejo neronske grozovlade vsake nemškona-cionalne vlade!
„Uskok.“
„Stražau je označila zadnji „diplomatični skok“ dr. Šušteršiča z besedami: „Dr. Ivan Šušteršič je uskočil iz Jugoslovanskega kluba in ž njim kajpada njegov zvesti oproda poslanec Jaklič. Dezertacija je zločin in kot tak je predmet graje, obsodbe in kazni. To velja tudi v politiki. Jugoslovani v ostrem boju zasledujejo svoja visoka stremljenja po osvoboditvi in osamosvojitvi jugoslovanskega naroda. V dosego našega vzvišenega cilja so se zbrali zastopniki vseh strank troimenega jugoslovanskega naroda v trdno sklenjeno bojno falango, v Jugoslovanski klub. Vsako ©slabljenje Jugoslov. kluba pomenja oja-čenje nasprotnika, je delo v prid Nemcev. Zato ni treba še posebej povdarjati, komu je dr. Šušteršič storil uslugo s svojim izstopom in z nameravanim oslabljenjem naše enotne jugoslovanske stranke/
V	nadaljnem izvajanju nravi „Straža“: Slovenska javnost pozna cilje Susteršičeve politike. Iskal je le povod, da se s kakšno pretvezo izmuzne iz kluba, v katerem je bil docela osamljen. Ra l bi bil delal težave takoj iz početka; ko pa je videl, da ne more uspeti z raznimi političnimi spletkarijami, jo je iz kluba popihal pri prvi priliki. Tako je torej dr. Šušteršič izven kluba, kakor je bil že davno izven zaupanja obmejnih Slovencev na Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Pričakovati je., da bo kmalu tudi izven zaupanja Slovenske ljudske stranke na Kranjskem. Če misli Šušteršič, da bo s svojim izstopom zanesel razdor med naše poslance, se zelo moti. Mi dobro poznamo nekega moža, ki je Sturgkhovi vladi na ljubo hotel razdvojiti in tako oslabiti našo stranko v tistem času, ko so Nemci hoteli izpeljati svoj program najuguinupeljati svoje uemške„Belange“.
Wilson In naša monarhija.
Predsednik Združenih držav je imel 12. t. m. govor, v katerem je dejal: Mnogo predlogov pride
k nam od ene osrednjih velevlasti (Avstrije), katera bolj želi miru, kakor vodilna država osrednjih sil in, kakor vam je znano, narodi prvoimenovane države dobro vedó, da je za nje resna nevarnost, da postanejo vazali (podložniki) Nemčije, čeravno ne želijo, da bi se potlačila njih lastna narodna zavest in narodni ponos. Železnica Bagdad-Be-rolin ogroža industrijska podjetja pol tucata drugih dežel. Wilson je končal: Enega največjih prijateljev miru, polkovnika Houseja sem poslal v Evropo, a ne da bi se pogajal za mir, temveč da vidi, kako je mogoče zmagati v vojni.
Kdo je Lenin?
Praški agrarni list „Venkov“ piše: Lenin se s pravim imenom piše Zedermann, je judovskega pokolenja in v sorodstvu z rodbino voditelja avstrijske socialne demokracije drja. Adlerja. Avstrijski in ogrski Slovani imajo v njem velikega neprijatelja. Ko je bil carizem vržen, se je iz Švice vrnil v Rusijo, a med potom se je ustavil v Pragi ter je obiskal tudi uredništvo lista „Pravo lidu“. Bivši načelnik socialne demokracije na Nemškem, sedanji voditelj manjšine, Haase, je označil Lenina kot človeka kupljenega z nemškim denarjem.
Dnevne vesti.
Osebna vest. Gosp. c. kr. višji deželnosodni svetnik Janez baron Falke pl. Lilienstein v Celovcu je imenovan za višjega deželnosodnega svetnika pri deželnem nadsodišču v Gradcu.
V	petič odlikovan je bil rezervni praporščak R. Dolinšek pri 1. gorskem strelskem polku.
Za Krekov spomenik je prejelo naše uredništvo darove: Vič. g, Ivan Nagel, župnik v Št. liju ob Dravi, 10 K; vlč. g. prof. Janez Hutter 30 K; slovensko omizje hotela Trabesinger v Celovcu 100 K-
V	spomin t dr. Kreka je daroval g. prof. J. Hutter za goriške begunce 30 K.
„L.jubite svoje sovražnike-----1“ ,,Karnt.
TagJ)latt“ poroča iz Celovca: Najmlajši sin neke ugledne celovške rodbine je pri Tolminu bil ranjen in je moral brez pomoči obležati. Prišli so trije laški vojaki, ga videli in očividno vsled njegove mladosti ganjeni, so ga dvignili in previdno nesli — četudi tresoč, ker v nevarnosti za lastno življenje — sem na avstrijsko plat. Mladi junak leži v celovški domobranski bolnišnici. Kaj se je zgodilo z rešitelji, ne ve. Upa, da jim njihov človekoljubni čin ni prinesel nesreče.
Škoda v Kanalski dolini. Očividec nam poroča: Pontabelj je zelo poškodovan, tudi cerkev, le župnišče je celo. Pontebba na oni strani je popolnoma porušena. V Lipaljivasi je razen župnišča in šole vse zelo poškodovano. Zvonik je odstreljen. Lužnica je pogorela. Sv. Katarina je popolnoma uničena. Naborjet ni mnogo trpel, fort Hensel so Lahi močno obstreljevali, pa ni bil oborožen. Uk v e imajo le malo lahkih poškodb. V Ovčjivasi je pogorelo 40 hiš in cerkev. Tudi Trbiž ni mnogo trpel. S popravami se bo začelo. Po cestah kar mrgoli vojnih ujetnikov, ki popravljajo ceste in mostove.
Podružnica Bdečega križa za rožeški sodni okraj v Vrbi. Župni urad v Št. Jakobu v Rožu je poslal Rdečemu križu 50 K darov. Blagim dobrotnikom ter g. župniku Ražunu bodi izrečena iskrena zahvala.
Podklošter. (Osebne vesti.) Dne 15.m.m. se je preselil g. Tomaž Holmar iz Podkloštra k svoji družini pri Gospi Sveti. — Ko so bile meseca septembra 1915 Žabnice radi silnega italijanskega topovskega ognja izpraznjene, je g. Holmar na prošnjo župnikovo prevzel v Podkloštru službo Cerkvenika in orglavca. Skozi dve leti je g. Tomaž pri nas tako spretno in marljivo org-Ijaril, da že desetletja ni bilo v Podkloštru tako ubranega cerkvenega petja kakor v vojnem času. Z neutrudljivo vztrajnostjo je organiziral nov mešani cerkveni zbor ter vadil in vadil, dokler ni spravil že prav težkih, a lepih latinskih maš na kor. Pa tudi slovensko cerkveno petje je gojil z velikimi uspehi. Imel je sicer s svojim zborom mnogo težav — ker vojska ljudi loči, in je tudi njemu ugrabila marsikatero prvovrstno moč —, a nazadnje je s potrpljenjem tudi te težave premagal. Da podklošterska župnija ni mogla obdržati tako spretne in porabljive moči, je kriva v resnici prenizka plača za Cerkvenika in org-Ijavca. — Naj bi bil gosp. Tomaž tudi na svojem tretjem domu srečen 1
V	rata. Zadnjo nedeljo, 4.1.1, se je poslovil od nas č. g. administrator Kristijan Koschier, da nastopi svojo novo službo kot kaplan v Borovljah. Gosp. administrator je bil sicer kratko časa med nami, a spominjali se ga bomo z veseljem. Želimo, da doživi tudi na svojem novem mestu obilo dušnopastirskega veselja.
Mohliče. (Razno.) Cesarjev god smo pri nas prav slovesno obhajali. V cerkvi je bila slovesna služba božja z zahvalno pesmijo in cesarsko himno ob koncu. V slavnostni pridigi je domači g. župnik slikal cesarja kot vzor moža in vladarja. Na njem občudujemo veliko pobožnost in zaupanje v Boga, dobrotljivost in miroljubnost, pa tudi neustrašenost in pravičnost. Posebno v pobožnosti nam mora biti cesar zgled, ki se ne sramuje javno pokazati svojega verskega prepričanja; dà, celo v časnikih se vedno bere, kadar on prisostvuje sv. opravilu v cerkvi. Pač najlepše zrcalo za naše napol-kristjane! — Skupiček od prodaje slik na vernih duš dan je znašal 36 K in bil odposlan v Celovec. Za vdove in sirote se je nabralo v cerkvi 15 K. — Dne 10. t. m. smo imeli prvi sneg. Slabo vreme, deževje in mraz pa še traja dalje. V spominu pa na veliko zmago proti verolomnemu Lahu se nam zdi, da vse gorjè lažje pretrpimo, upajoč, da se precej bližamo miru. Bog daj, da bi bil letošnji Božič res že praznik miru in bi prinesel narodom spravo.
Dobrlavas. Povodom zadnje zbirke (dne 4. in 5. nov.) za vdove in sirote v vojski padlih vojakov se je nabralo v naši občini 441 K. Ves znesek se je poslal potom občine na c. kr. okr. glavarstvo.
Krošiče. Našemu gostilničarju je bil začetkom t. m., ukraden težek sod s čebelami. — Že teh sirotic ne pustijo ljudje pri pokoju.
Iz Hodiš. (Razno.) Gospodarju Mlinarju pod Lesom se je minulo soboto splašil konj v Celovcu blizu hotela Sandwirt. Prvi pri nesreči so bili vojaki, kateri so moža hitro pobrali, ki je padel zelo nesrečno iz voza, in ga peljali v bolnišnico. Doma pa so žena in dva otroka nevarno bolni. Bog daj, da bi kmalu vsi ozdraveli ! — Zapustil nas je gosp. učitelj Wank, ki se je preselil v Grabštanj. Bil je vsakemu prav dober in je pomagal veliko, posebno družinam, ki imajo svojce pri vojakih. — Terice, kakor sem bral v zadnji številki „Mira“, tudi pri nas niso kaj novega. Tudi tu je navada s „pušelci“. — Upam, da se bodo „Mirovi“ bralci tudi pri nas pomnožili! V vsako pošteno hišo naj mu bo pot odprt. Torej na delo!
Staro in novo iz Podkloštra.
Vojni spomini. Poroča: —1—.
Od 27. oktobra se je pri nas marsikaj izpre-menilo; grmenje topov, ki je tolikokrat stresalo duri in okna naših hiš, je utihnilo, brnenje in ropotanje letal, ki so ob jasnih dneh neumorno brnela visoko nad našimi glavami, se vedno redkeje oglaša, brezkončne kolone vojaških voz na cesti so se izgubile daleč črez mejo, skednji in hiše, dosedaj polni vojaštva, so se izpraznili, kratko, iz najožjega vojnega ozemlja prehajamo v istem hipu v zaledje, kakor tišč naše in za-vezne čete Laha od postojanke do postojanke na njegovi zemlji.
Te spremembe smo vsi veseli, ker smo zlasti zadnji čas občutno čutili vsa bremena najožjega vojnega ozemlja. Sem od 20. septembra je pa še pošta omejila zasebne poštne pošiljatve, železnica pa osebni in blagovni promet. Ob vsakem koncu vasi si srečal stražnika, ki te je sumljivo študiral, ali naj ti zaupa ali ne; ljudje si niti glasno govoriti niso upali, le tiho so ugibali za sebe, da se nekaj plete zoper Laha, ko so videli prihajati in odhajati številne čete in vojni materijah Tako se je živelo noter do 24. oktobra. A 24. oktobra zvečer je završelo po vasi: „Jih že bijejo, naši že bijejo Laha — 6000 ujetnikov so ugrabili.4* In potem je prihajala pošta za pošto, vsaka bolj vesela za nas, ki smo poprej na svoji koži čutili „ugodnosti“ obmejnega življenja!
Zatrepetali smo sicer samo enkrat vsled vojne — ali tedaj pa prav v resnici —. Bilo je dne 20. avg. 1.1. pred 11. laško ofenzivo, ko je ob 8. uri zjutraj prihrumelo in priropotalo nad Podklošter 15 laških letal, med njimi 8 kapronijev. Njihov cilj je bila predvsem železniška postaja in tovarna za svinec. A tudi vas so nameravali zažgati. Nad 30 težkih granat in zažigalnih bomb so zmetali na Podklošter. To je treskalo, grmelo, cvrčalo in pokalo kakor še nikdar v Podkloštru. Ljudstvo se sprva ni zavedlo, odkod ta peklenski polom in trušč, a ko se je zavedlo, tedaj je vsak
zatrepetal ter se hitro, kakor je vedel in znal___
skril. Po lOminutnem operiranju so sovražna letala zopet odropotala nazaj črez laško mejo, preganjana od naših letal. Nato je ljudstvo zo-pet prilezlo iz svojih skrivališč, radovedno, ali še Podklošter stoji — ali pa bo našlo le kup razvalin. In kaj je bilo? Niti najmanjše škode niso naredili laški letalci, izvzemši ogromnih lukenj, ki so jih zvrtale laške granate v njive in trate. „Hvala Bogu!** to je bila prva beseda, ki jo je vsak izpregovoril. Seveda pri tem zračnem
napadu ni manjkalo tudi prav smešnih prizorov, | ki pa jih ne smem, a tudi ne maram opisati. — Vi tako poznate ljudi — g. urednik; ko je nevarnost minula, se seveda nič več nismo bali, bili sino sami junaki, pripravljeni presekati makari samega „hadiča“, če bi nam prišel v pest — kot ga je nekdaj z „bridko“ sabljo sekal na barki Krjavelj.
Torej bali se nismo več, ali neka nervoznost je vendar ostala po tem laškem obisku ljudem v kosteh. Še to naj poročam! Bilo je na nedeljo, 14. okt., ko sredi službe božje vrže bolezen božjastnega človeka po tleh, da je z vso težo in glasnim vikom padel na tla. „Rr-rum!“ je zabobnelo po celi cerkvi. V tem trenotku izusti nekdo besedo — morda je samo na glas mislil: „Joj, leta lei !“ — in dovolj je bilo, nastala je splošna panika, možje, žene, otroci, vse je drlo proti vratom, ven in samo ven. Treba je bilo, da je g. župnik izpred oltarja pomiril ljudstvo: „Ne ven hoditi — nič se ne bojte!“ A mir in red je nastal šele, ko se je zvedelo, odkod ta „detonacija“ (bobnenje). Neka „nervoznost“ je torej le ostala, dasi se nismo nič bali Laha in njegovih letal.
Med zadhjo skrbno pripravo naše ofenzive je prikukalo samo eno sovražno letalo v Podklošter; to pa je samo ogledovalo, a se je moralo urno umakniti, ker so mu bila naša letala tesno za petami.
Za vsemi temi dogodki je prišel pa 27. oktober, ki je zrušil laško bojno črto ob Koroški meji in prinesel laški zahrbtnosti in nezvestobi zasluženo plačilo. — In te izpremembe se vsi veselimo.
Zanimivosti za radovedne oči v najožjem vojnem ozemlju sicer nikdar ne manjka — a priprava za 12. laško ofenzivo je nudila obilno hvaležnega gradiva za vse ljudi. Posebno radovedno je ogledovalo naše ljudstvo nemške čete, ki so marširale skozi kraj, ali pa se ustavljale v vasi. — Ali ste jih Vi že videli g. urednik? Rečem: nemško vojaštvo je izvrstno organizirano. Moštvo je z dušo in telesom: vojak; a na to svojo vojaško organizacijo so tudi ponosni. Moštvo je polno samozavesti: „Tam, kjer mi udarimo, mora še kamen odjenjati“, mi je rekel navaden vojak. Mož je dobro opremljen in dobro prehranjen. — Na maršu in med maršem so tihi. Videl sem primarširati celi polk, prišel je tiho; imeli so kratek počitek, pa ko so odmarširali, zopet vse tiho! Naj lepši red, nihče ni vpil ali letal, vsak je vedel, kaj ima storiti in je tudi storil. — Toda kot ljudje so nam in nam ostanejo avstrijski vojaki neprimerno ljubši.
Poprej smo gledali avstrijske in nemške vojne čete, ko so korakale med zvoki svojih godb skozi vas, s trdimi koraki in odločnimi obrazi v boj! Sedaj se pa vlečejo po cesti žalostne vrste laških ujetnikov, trudnih in izmučenih. Med njimi vidiš golobrade mladeniče, a tudi osivele možč, majhne, srednje in velike rasti. Večina jih posi jeklene čelade; tudi njih oprema je dobra in lična, a ljudje, ki jo nosijo, so potrti... To je vojska...
Veselo je pa bilo pri nas 8. novembra, ko je pripeljal avtomobil cesarja Karla skozi Podklošter. Raz hiš so vihrale zastave, ob cesti je pa stalo ljudstvo, da pozdravi svojega ljubljenega vladarja. Prijazno je odzdravljal cesar na vse kraje glasnim pozdravom ljudstva, a ni se ustavil pri nas, avtomobil je drvil neugnano naprej — na Laško, mi pa smo gledali za njim, želeč Njemu in sebi: zmago in mir.	________________
Koroški gospodar.
Slama za steljo se ne sme rabiti, ako je dovolj druge stelje na razpolago. To je odredilo ministrstvo z dne 14. t. m.
Okrajnih žitnih nadzornikov je v Avstriji 310. Od teh je samo 105 poljedelcev, oziroma v poljedelstvu nekoliko izurjenih, 193 je pa uradnikov, ki poznajo le številke.
Razlika v draginji. V „Neues Wochenhlatt“ beremo: Prejšnji teden je v Groissenbrunnu (N. Avstrijsko) vojaštvo prišlo po vrvi od zvonov in plačalo zanje 2 K 25 v. Primerjajte: ena špula sukanca (cvirna) stane 27 K, vrv od zvona pa 2 K 25 v ! Toda vrvi od zvonov so v cerkvenih rokah, sukanec pa v židovskih.
Najvišje cene za zelenjavo v sodnih okrajih Celovec (brez mesta) in Borovlje so do 1. dec. za belo zelje (kapus) 30 v, rdeče zelje 40 v, kislo zelje 50 v, karfijol (boljši) 1 K 80 v, slabši 1 K, rdeča repa 30 v, bela repa 10 v, endivijna solata 35 v, buče 10 v za kg.
Globasnica. (Vinska letina) „žitarca“ se je letos izkazala po kakovosti kakor po množini tako izborna, kakor že 40 let ne. Vino je črne barve in jako okusno in močno. Cene so pa visoke — 4, pa tudi 5 K liter.
Vojaška pisma.
Sličice z vzhoda.
PoSilja Anton Stražar.
1. Krakov, 28.10.1917.
Namenil sem se, skromno popisati Vam, rojaki, kako je tukaj v Galiciji, o kateri slišite dan za dnevom; pa tudi Vaših dragih je dosti tukaj. Ker sem skoraj že nad dve leti med samimi Poljaki, zato mi je mogoče podati natančen opis — o teh naših severnih Slovanih.
Prvič sem prišel v Galicijo meseca avgusta 1915. Naš maršbataljon je bil par dni nastanjen v Klodnu-Zoltanci nedaleč od Lvova. Najbolj ubožni kmet ima pri nas lepše stanovanje, kot tukajšnji. Bilo je 5. avgusta. Zahotelo se mi je mleka, zato grem stikat za njim; stopim takoj v prvo hišo. Po pravici povem, da mi ni z lepa prišlo slabo, ko sem pa stopil v hišo poljskega kmeta, mi je vdaril tak smrad v nos, da hi se bil kmalu zgrudil. Ko si nekoliko opomorem, sem šele mogel prevdariti, kje da sem.
Na kupu ušivih cunj sem videl tri otroke, njih mati pa se je sukala okoli nekakega štedilnika in kuhala. V drugem kotu je stala krava „sivka“, v tretjem so hile kure, v četrtem pa prašiči. Tu se redkokje zapazijo kaki predelki: kot kuhinja, družinska soba, veža. — Med štirimi stenami stanujejo skupno ljudje in živali.
Ko bi si ne bil tako želel mleka, Vam po pravici povem: ne bi ga hotel od te umazane gospodinje niti zastonj; ne pa za drag denar — ali sila kola lomi!
Zemlja je tukaj izredno rodovitna, žalibog da je nimajo naši ljudje v rokah. Koliko več bi se dobilo iz nje. Ti ljudje pa delajo tako „leseno“, da sem bil vselej jezen, kadar sem jih opazoval.
Gališke vasi so splošno velike, ali vse te „hate“ (koče), kakor pravijo tem hišam, niso vredne niti poštenega domovja našega kmeta. Kar je kaj čednih poslopij v vasi, so običajno cerkev, župnišče, šola (teh je malo po deželi) in židovske krčme ter prodajalne.
Trditi smem, da ni nikjer toliko teh „krivo-noscev“ kot tu v Galiciji. Ce bode Šlo po tem tiru naprej, če bode naša vlada še dalje mižala na obe očesi, bode kmalu poljski kmet popolen suženj Židov. Saj jih je že sedaj nad polovico v njih krempljih. — Žalostno ali resnično ...
Hranilnice so tukaj na deželi tako redka prikazen kot „bele vrane". Ce je kmet v potrebi, gre k Židu, in že je muha v pajčevini, iz katere ni več rešitve .. •
Sedmo vojno posojilo*
Subskribcija na sedmo avstrijsko vojno posojilo se je 5. t. m. pričela in kakor se splošno opaža, prihajajo že sedaj prijave mnogo živahneje kot pri prejšnjih posojilih. Vzrok temu so gotovo pred vsem velikanski uspehi naših armad na Laškem, ki ne vzbujajo le upanja na srečen, temveč tudi na skorajšnji konec vojne.
Tudi sedaj se je izdalo 5Va0/« 40letno amort. državno posojilo in 5Va0/# 91etne državne zakladnice. Rentabiliteta amortizacijskega posojila znaša 6°/# do 7Va0/#, državnih zakladnic pa 6'41°/0. Vse ugodnosti glede davkov in razne olajšave pri subskribciji potom lombardiranja veljajo kakor pri prejšnjih tudi za sedanje vojno posojilo.
Varnost in pa rentabiliteta vojnih posojil je tako ugodna, da bi pač nihče ne smel zamuditi prilike, ki se mu sedaj morda zadnjikrat nudi. Izgovor, da ni dovolj sredstev, ne velja, kajti potom lombardiranja se more tudi z najskromnejšim zneskom podpisati visoko svoto.
Posebne ugodnosti nudi subskribcija vojnega posojila v zvezi z življenskim zavarovanjem, kajti zajamčena razlika na obrestih naraste tekom let na tak znesek, da se s tem zavarovanje poceni za celih 25%. Tako bi na pr. plačal zavarovanec za K lO-OOO1— vojnega posojila, ako bi trajalo zavarovanje 15 let — na premijah v celem kvečjem K 6.246'—. Najmanjši znesek za to vrsto zavarovanj je K 3.000'— in se je mogoče zavarovati le proti prejšnji zdravniški preiskavi.
V Celovcu je oficijelno subskribcijsko mesto Podružnica Ljubljanske kreditne banke, ki daje radevolje vsa pojasnila.
Omenjena banka prevzame tudi prijave za subskribcijo v zvezi z življenskim zavarovanjem.
Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, proSt v Tinjah. Odgovorni nrodnik: Otmar Mlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Kuharica, ki hi bila tudi organistinja, dobi dobro službo v župnišču na deželi. Več pove uredništvo „Mira“.
Priliodnjost našiti otrok
obvarujete zoper nakane naših sovražnikov, če
podpišete
VOJNO • POSOJILO I
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema prijave na
sedmo SV» avstrijsko vojno posojilo I
po objavljenih, pogojih, tako da stane nominalnih K 100*—:	■
I davka prosto b Vlo amortizacijsko državno posojilo K 91*54:;	I
II davka proste 5 Vlo dne 1. avgusta 1926 vračljive državne zakladnice K 94=*—. I
V A ostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejemajo v brezplačno I
shrambo ut upravo»
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemšl nedelje In ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica it. 7.
Službo v župnišču išče dekle iz poštene in verne kmetske hiše, ki je dovršilo tudi gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Pojasnila daje župni urad v Št. liju ob Dravi, pošta Vrba, Koroško.
Harmonij se takoj kupi. Ponudbe na uredništvo nMira“.
Razpisuje se služba
organista m cerkovnika.
Ponudbe do 1. decembra 1917 na
župni urad Strmec nad Vrbo (Koroško).
d©! mlajonjo las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2'7 O.
je sredstvo za po-
' ‘ rdeč«
Rydyol
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2’46. — Povzetje 55 h več. Naslov za naročila:
lan. Drolich, drožerija pri angelu, Brno 638, Mnpava.
*
S'g«
“1 p w
® £ cT p
Kislo vodo
vino
razpošilja
If A. Oset, p. Guštanj ikoa).
Pridna, poštena dekla
se sprejme od 1. januarja 1918 (od božiča) v službo v župnišče z majhno kmetijo na Spodnjem Koroškem. Ponudbe pod znamko „Dekla 100“ na upravništvo „Mira“. Znamka za odgovor.
Pošiljajte „Mir“ vojakom na bojišče !
24	letni mladenič, saneden Slooenec, sedaj "rnooojniski delavec na železnici, ki ima malo posestvo, išče o sorho šeniioe dekle, ne Čez
25	lei staro, slovenskega značaja, ki bi imelo par stotakov doie ali malo posestoo. S’onadbe,
mogoče s sliko, katera se orne, na upraoni&loo ista „9JIir“ o (Selouca pod šifro: „ cdojna sreČa“.
□ Paramento IZ
kakor mašna oblašila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek zn pommenteMefouega društva v Celovcu.
Zavarovalni oddelek.	Deželna poslovalnica v Celovcu.
C. kr. avstrijski sklad za vojaške vdove in sirote.
Najvišje pokroviteljstvo: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar KAREL I. in Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica ZITA. Namestnika Najvišjega pokroviteljstva: Njegova c. in kr. visokost prejasni gospod generalni polkovnik nadvojvoda LEOPOLD SALVATOR
in prejasna gospa nadvojvodinja BLANKA.
Podpisujte vojno posojilo!
Skrbite zase in za svoje drage!
Pristopite k vojno-posojilnemu zavarovanju!
V četrti zimski vojni stoje naši sinovi in bratje na bojišču.
Njihovi oskrbi in varstvu je namenjeno vojno posojilo. Njim moramo sedaj pomagati.
Splošna brambna dolžnost na bojišču, splošna dolžnost podpisovanja v zaledju!
Vojna nam je prinesla splošno draginjo. Vojno posojilo pa odpravi vse posledice. Kdor podpiše vojno posojilo, olajša breme vsem, zmanjšuje draginjo ter nas bliža miru.
Mlačnež zavlačuje vojno, greši na splošnosti ter škoduje sam sebi.
Vojno posojilo je za vsakega posameznika najvarnejša in najboljša naložitev kapitala: za njo jamči vse premoženje v deželi, donaša najvišje obresti in je prosto vsakega posebnega davka.
Vsak je dolžan podpisati, kolikor je pač v njegovih močeh!
Vojno-posojilno zavarovanje je vsem kažipot.
(Zavarovanje se sklene potom pogodbe s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove in sirote s c. kr. priv. zavarovalno družbo na življenje »Avstrijski Feniks* na Dunaju.)
Kdor hoče v bodoče hraniti, podpiše lahko veliko večji znesek vojnega posojila, kakor v resnici poseduje. Istočasno skrbi za ženo in otroke, za starše, sestre in brate. Vojno posojilo odplača po lastni izberi v 10 do 20 letih.
Ako umre — pa bilo kadarsibodi — tedaj prejmejo njegovi nasledniki takoj polno vojno posojilo.
Zavarovanje je dostopno vsem v enaki meri: ljudstvu doma kakor tudi vojaku na bojišču.
Sklad za vdove in sirote, kateremu je zaupano volilo naših junakov, ne sme tudi danes držati križem rok; gre pač zato, da črez žrtve in bremena vojne sezidamo pot novi močni očetnjavi za blaginjo in prostost naših vnukov!
Zato tudi vabimo: Stopite vsi v naše vrste! Podpisujte vojno posojilo!	Predsedstvo
c. kr. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote. Najvažnejše koristi :
1.	Nizki prispevki brez razlike starosti; sprejem od 15. do 60. leta.
2.	Popolna veljavnost zavarovanja tudi v slučaju smrti v vojni.
3.	Popolni obrestni dobiček vojnega posojila za podpisovalca.
4.	Nezapadlost hranilnih vlog od prvega trenotka.
V	slučaju 10letnega odplačevanja se plačuje za podpisovanje in zavarovanje zneska K 1000*— vojnega posojila mesečno samo K 6*80; v slučaju 20 letnega odplačevanja pa samo K 3*10.
Sprejem brez zdravniške preiskave pri zavarovanjih do 5000 K. Pri višjih zavarovanjih zdravniška preiskava in posebni pogoji. Vojno-posojilno zavarovanje se lahko izvrši na :
a)	VII. davka prosto 5 Va % državno posojilo. Naj nižj a zavarovalna svota K 500‘—. Trajanje zavarovanja: Po volji podpisovalca 10 ali 20 let, a ne črez 70. leto starosti;
b)	VII. davka proste 5 Va% državne zakladnice. Najnižja zavarovalna svota K 1000'—. Trajanje zavarovanja: 9 let, t. j. do leta 1926. (Leto zapadlosti drž. zakladnic.)
V	slučaju b) se izplača nominalna vrednost državnih zakladnic podpisovalca v gotovini po preteku zavarovalne dobe.
Zahtevajte posebna pojasnila o vojno-posojilnem zavarovanju z enkratno vlogo!
................................................................
Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo:
Deželna poslovalnica v Celovcu ter okrajne poslovalnice v Št. Oidu ob Blinl, Spitalu ob Dravi, Beljaku, Oelikovcu, Dolšperku zavarovalnega oddelka c. kr. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote in vsi davčni uradi in šolska vodstvo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
DelniSka glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.