0 p e t j i. Dve vprašanji pri letošnji godbini skušnji učiteljskih pripravnikov': a) Kaj je namen pelja sploh, in čemii se v petji podučuje v Ijudski šoli ? b) Kako naj se v petji v Ijudski šoli podučuje, da ta poduk svoj namen doseže ? ,,Petja le tam sliSat' ni, KJer poštenih ni ljudi". a) Petje, glavni del veličastne rnuzike, štcjemo k naj boljšemu in pripravnišemu sredstvu za povzdigo nravne omike, za vzbujenje blagih, žlahtnih čutil, pa tudi za pospeševanje poštenega, modrega družbovanja. Zveden pedagog sedanjega časa o petji tako le govori: ,,Petje zbuja mnogo, mnogo čutil in odpira svetišče polnega serca s svojimi niirnimi radostimi in nei/.rekljivimi čutili. Kar je okd za um, ki razločuje in razso- ja, to je uho za notranjega, obdutljivcga človeka. Po glasu se razodeva oiisel, v melodični lestvici in v premembi niero- glasja se spoznavajo naj manjši občutki nježnega serca, in kar nobena beseda zaznamovati ne more, to izrekuje prijetni glas". Veselo je, da se dan danes petje vedno dalje razširja in pov- sod skerbneje goji; ker to kaže očitno pot do prave omike in olike. Po cerkvab donijo prijetni glasovi nedolžnih otročičev; na koru se slišijo krepki glasovi mladenčev in devic. Po šolah naliajaš enako pridnost in enako veselje do lepe umetnosti. Učitelj in učenec kažeta po nevtrudljivih vajah nagnjenje do lepega in prijetnega in stud do nenravnili in nepoštenih veselic. Pa ne samo po cerkvah in šolah, ampak tudi po prostornih dvoranah in gosposkih vertih, kakor tudi v družinskih krogih slišiš inverstno pelje, ki ti nieči serce in ga navdaja s sladkimi čutili. Napravljajo se društva, ktera z združenimi močmi in nevtrudljivo pospešujejo to lepo umetnost, ter s tim tudi po- slušalce v žalostnib urah tolažijo, in jih razvedrujejo, da se njihovi duh povzdiguje k Njemu, kteri deli vse darove, torej tudi dar petja. Ako petje tako prečudno žlahtni cloveško serce, ako njegove strasti niami in mori, ako jeznega uniiri, ako žalost preganja in vdihuje veselje, — gotovo ni le to mali del izobra- ženosti, marveč je petje sredstvo in pomoček do prave omi- ke, ktero doseči naj skerbi vsak človek. Če je petje pot do estetičnega izobraževanja sploh, je pa tudi v pedagogičnem pomenu enako važno in koristno. Godba ali muzika sploh požlahtnuje človeško serce, ali petje pa je še posebno primerno, da otroška serca vnema do prelepib pojmov, ter jih odvračuje od nespodobnih iger in veselic. Vse drugo godbino orodje je več ali manj nepripravno za šolsko rabo in sicer nekoliko samo na sebi, nekoliko pa to zaderžujejo tudi druge okoliščine. Petje ima torej v šoli prednost med vsem drugim godbinim orodjem. Ako se petje umno uči, se glas vterja in lepša; petje pripomore tudi, da človek lepše in bolj gladko govori; ludi uho se privadi, da na tanko zapopada različne glasove, in koristno je petje glasnim organora. To so splošne dobrote , ktere ta umetnost prinaša šoli. Petje pa še tudi drugače koristi, in sicer posebno, ako ga prevdarjanio iz nravnega stajališča. Otroci se vadijo cerkvenih in drugih lepih pesem , ki jim povzdigujejo serce do Boga in do vsega poštenega. Take pesmi pri otrocih zbujajo nekako jasno, veselo in srečno življenje. Vera, ktero kristijani razodevajo v cerkvi, je vzvišena nad V8emi posvetnimi rečmu Ona je veličastna in resna. Vsake šole naj bode tedaj sveta dolžnost, da skerbi kolikor more, za spodobno in spodbudno cerkveno petje in da tudi po lej poti dela za pravo nravno in pobožno življenje. Posebno marljivo naj se goji koraluo petje. Važno je, ktero in kako cerkveno pesem si orglar izbere za to ali uno pobožnost ali svečanost. Ako izbiraš pesmi za cerkev, išči takih, ki v njih veje cerkveni veličastni dub, ne pa posveten ; cerkvene pesmi ne smejo imeti glediščinega značaja, ker tako petje bi Ijudstvo posvetnih veselic spominjalo in njih pobožne misli motilo. Cerkvene pesmi niorajo biti počasne ali saj ne hitre, in nikdar na poskok in ples. Orglar naj skerbi za lepo melodijo , ktera je izraz globoke pobožnosti, in za čedno harmonijo. Melodija je duša vse pesmi, harnionija pa jo utelesi, da jo imamo bolj živo pred očtui. Tudi se mora pri pesmih ozirati na čas cerkvenega Ieta in na praznik, kteri se obhaja. Ravno tako je treba vediti, ako so orglar in pevci zmožni to ali uno pesem brez vidnih pomot izverševati, ali ne. Ker pa pevci neprenehoma in nepretergano ne morejo peti, naj orglar skerbi' za pristojne igre pred pesmijo in po vsakem pesniškem stavku in po pesmi. Tudi nimajo prav tisti orglarji, kteri vedno brepene po novih pesmih, stare, lepe in ljudstvu znane pa zametujejo. Kar je dobrih lepih pesem , naj se prepevajo, akoravno so stare. Tii pa tam so nevšečni pa prav plitvi orglarji tako zbirčni in svojeglavni, da nočcjo nobene stare pesmi več zapeti ali orglati, češ, to bi bilo preprosto ; pa ravno to kaže, da tak orglar prav malo razume , kaj je petje in godba. Kakšno in ktero petje in ktera godba je prava ? gotovo tista, ki naj zvestejše posnema Ijndske na- vade in čutila posamesnih dogodeb in okoliščin. Imamo mnogo prelepih narodnih cerkvenib pesem , ki pa jih neumni orglarji namesti da bi jih gojili, pa še le odpravljajo in zatirajo, in kar taki sami skujejo in v svoji nevednosti mislijo, da je lepo, nimanenog, ne glave in le lepo narodno in pobožno čutje pači in uničuje. Še bolj pa greše tisti orglarji, ki kakim znanira posvetnim, veseliin napevora podstavljajo cerkvene pesmi. Taki orglarji in pevci zaslužijo, da bi jih kakornekdaj zveličar, šumečo drulial, s korobačem spodil iz cerkvo. llekli smo, da primerno petje v šoli otroke drami in zbuja, da se tudi drugih naukov raji uče. Veselje do petja in godbe je Bog človeku v serce vsadil. Učitelj naj tedaj to veselje pri otrocih primerno goji' in v pravem tečaji pospešuje. Ze pri pervincih v pervem razredu uaj učitelj otroke spodbuja in vadi, da včasi zapojo kako lahko in obče znario cerkveno ali drugo primerno pesein, ki so jo že v cerkvi ali doma večkrat slišali. Otroci se pri takem ravnanji odvadijo preresnobnega živIjenja v šoli; niso več tako bojazljivi in strašljivi in so torej za uk pripravniši. (Je p. učenci dalj časa napenjajo svoje duševne moči, se zelo vtrudijo; ako jini pa učitelj vmes pusti, da zapojo kako veselo pesmico, si vsi vkup, učenci in učitelj, počijejo. Ložeji se potem dalje podučuje, in tudi nauk bolj tekne. To priporočamo vsem učenikom po vseh razredih Ijudskih šol. Ne manj spodbudno je petje namesto molitve pred in po šoli; vendar iudi to ne sme popolno navadno biti. Petje v šoli naj bo podobno cveticam, ki jih le včasi tergamo za veselje. b) Pervi nauk v petji se začenja s tiuu, da se izobražuje gudbini posluh, pravo merilo in glas, in da se otroci vadijo naj potrebniših vodil o godbi, potein pa podučevanje v takih pesmih, ki jih učenci pojci v šoli, v cerkvi in doiua. Po spodnjih razredih se take pesmi le po sluhu vadijo; v zgornjem razredu, če je mogoče, se še le vadijo po glaskah. Perve vaje dajo obilno gradiva po vseh razredih glavne šole. Da se posluh vadi in razvija, ima učitelj mnogo pripravnih sredstev. Kar koli uho žali, naj učitelj nikdar ne terpi v šoli. Zraven naj učitelj tudi zahteva, da učenci pri odgovorih prav glasno govore, da vsaki glas prav izgovarjajo in povdarjajo. Lepa in koristna vaja je, da učenci za učiteljem glasove, zloge in besede izrekujejo in sicer začetkoma z enako visokim glasoui, pozneji pa više in niže, posamesno in skupno. Ako se tudi bere včasi z višim, včasi z nizkim glasom, je to prav pripravno , da otroci dobe dober posluh. Orodje , ki naj v šolipetje podpira, so navadno gosli, glasovir ali fisharmonika. Naj pripravniše so gosli. Z njinii naj učitelj vadi više in niže glasove. Ne manj truda prizadene, posebno pri manj zinožnih otrocih, da si natančno taktno - čutje prisvoje. Poterpežljivost in sterpnost priporočamo pri tej reči vsakemu učitelju. Skerbno naj pazi, kdor koli petje uči, da se pevski organi naravno razvijajo. Znana didaktična pravila: ,,od lahkega do težkega, od prostega do zloženega , od znanega do neznancga", naj se tudi pri tem poduku na tanko spolnujejo. Kedar koli in kteri koli pevski organ se preveč napenja, škoduje otroku pri glasn. Počasno napredovanje od stopnje do stopnje iina povsod dober vspeh in koristne nasledke. Poglavitni del vsega šolskega petja so pa vaje takih pesem, ktere učencem v šoli ali zunaj šole koristijo. V šoli pridejo učencu v prid take pesmi, kterih zapopadek je nravnoverski in melodija lahka. Take pesmi pojo učenci pred in po šoli. Lahke pesmice z razumljivimi besedami, ktere pojo med učfiimi urami, da se počijejo in potem bolj živo dela poprimejo. Zunej šole rabi učenec cerkvcne pesmi za povzdigo pobožnega duha pri službi božji, pa tudi druge poštene pesnii za podlago narodnemu petju, da se pospešuje družbeno življenje. Preden se pa kaka pesem ali po sluhu ali po glaskah uči, naj učitelj naj pred skerbi', da učenci besede umejo. Mladi učenci naj se besed kar na spomin nauče. Mladina naj navadno Ie enoglasno (unisono) poje; vendar naj se večji učenci tudi vadijo drugih glasov. Pesme v mehkem zvukovodu niso pripravne za ijudske šole. Le nektere cerkvene pesnii za advent in post se sniejo otroci teh šol učiti; ker petje v tem zvukovodu bi bilo potrata časa, kterega bo tej šoli vedno bolj manjkalo. Marljiv učitelj v svoji šoli vse dobro poskuša, in kar se mu kaže naj boljega, tega pa se poprijemlje. Tako je tudi pri petji: Poskušaj , in kar ti tekne, to si prisvoji! J. L.