■''^Wrri!i'!!lll!l|||!ffiV!WI!!!llll!liro)iCT1WlWi!lflllf Posam. štev. Din 1'— četrtkova in sobotna številka Din * 50 _ , j#* * '9 J »TA30R*, izhaja vsa. <3an, rarzvm nedelj in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dhe. Stane && mesečno jdo pošti D 12*50» za in o- ==f ?emstvo D 20 50, dostavljen na «k>m H Din 14*—f na izkaznice Din 12*50. |p g ..NARODNI LIST" (čotrtlcoTa štev. J !gs ,,TaboraM) se naroča kot le«5nik f=* k= in stane mesečno 2 Din, četrt- •== ?§! letno 6 Din, polletno 12 Uin, =3 c= c=. celoletno 22*50 Din ■ --v ~ S Naročnina so planje v naprej* =§ X' ■SP ; Ka Posam. Stev. Din 1*—, četrtkova In sobotna številka Din' 1^50 UREDNIŠTVO .Tabor«* is ,Na- rodnega llata" jo v Maribora, Jurčičeva oltea 4, L nadstnapie. — Telefon interurban štev. 276. — «= Rokopisi ae De vrača]*- UPRAVA;je v Jurčič«! ul. at 4, pritličja desno. — TeJefan at. -24. SHS MitM-eak. rana I. ,T«W‘ 11.7(7, u .Narodni U*t“ 12.853. H Na naročila kres Aenarja m n« Sp astra, inseratne ceae po d»|HMn* ImiimiHnaiiDmiNuiiiuuiHUMraRiffiavai Leto: IV (II). Maribor, četrtek 21. junija 1923. Stev: 138 (25).. Nauk iz Bolgarske. -.».•'.-j.* Maribor, 20. junija. V naši sosedni dišavi Bolgariji s© je tainole dni dovršila velika žaloigra, na katero bi ne bil pred meseci še nihče niti najmarije verjel. Še ni dolgo, kar so razni listi, ki pravijo, da so kmečki, Prinašali slavospeve na kmečko zmago Pri volitvah v bolgarsko ljudsko zastopstvo, v narodno sobranje; pri teh volit-vah je dobila Stranka St am b oli j ake ga, naavana zemljoradniška ali kmetijska stranka, ogromno večino vseh mandatov (nad 200) in le krog 30 mandatov so Hobije vse druge stranke. Ta zmaga Statn-kolijakega je bila vsekakor značilen po-3av in mislilo se je, da vlade, ki ima za keboj takšno zaslombo ljudstva, sploh ni frfoče vreči. in vendar se je to zgodilo. V eni Sa-noči Se je zvršila v glavnem mesita •^Igarske, v Sofiji, revolucija, voditelj« Stambolijskijeve stranke in njego-!*® Mrli str n Bo zaprli, vojaštvo iri inteligenca (bila na istrani revolucijonar-v> tudi v drugih mestih' Bolgarske šo * bodilo telo — in brez moči so bile na-rat v®6 ogromne kmečke mase, kate-J« imel aa seboj Stamboiijslkij. Nji-°dpor je tal v par drieh ndušen, tarnbolijskij Bam je bil v bojih ti bit ® konec Je balo te takozvarfe 'kmečke Made y\ Bolgariji, Kje laže vErotki strašne katastrofe, M 3e zadela Stambolijsikeza in’ njegovo stranko 1 Ali morda samo vi tem', da je bolgarska vojska Stopila na strari te-voltKrijonaTjev1? Nemogoče! Bolgarska rodna vojska smfi po mirovni pogodbi šteti samo 30.000 mož, do čini sc je podalo, da je Stambolijskemu že prvi da)n po revolucijski noči prihitelo ria po-4no® nfad 100 tisoč mož, ki So gotovo tudi oboroženi iii izza balkanskih vojn gotovo še dobri vojščaki. Samo v tem torej He More tičati vzrok za neuspeli Protirevolucije Stamb oli jakega. Glavne j .e ®®°ramo‘ vsled tega iskati pač drug e In najti .ih . no-kmeQka vlada, v mestom ta mestni 56 vladala PTOti fe Hrabo, j. odbijala iJf. "iblWla “? te«genco in celo fcrnečko ljudstvo • , . , -v6 ^ambolijskij prva dan', ko se mu je že z^io, di* -e dovolj jak iif da bo premagal revolucionarje, po svoji 'navadi imenoval Sofi jo, glavno mesto Bolgarije, pijavko bol garske dežele in je grozil z ra^n,šonjr,m Kakor je Radič na Hrvat skem nahujskal kmetske mase proti meščanstvu Proti inteligenci, tako je delal Stamb o -'Miškij v Bolgariji. In v trenutku revo-lncije je vsa ta inteligenca, je vse to meščanstvo stopilo 'rta njeno stran', že. leč, da pride na krmilo vlada, ki bo pravična za vse stanove v enaki meri in ki 'ne bo oelo še sama podpihovala sovraštva pri kmetih proti meščanstvu. Tako se je zgodilo, kan se bo prej ali 'slej zgodilo vsaki j&tranki, ki se hoče na- Novi režim v Bolgariji se utrjuje. ki ne Samo izključuje od upliva v etra®« ki Vse ostale stanove, ampak z HeSrečijo! demagogijo celo proti njim hujskal. j Bolgarski slučaj nas ponovno uči, da je edino prava in edina res demofcratU čna politika ona, ki skuša izravnavati interese stanov, ki vidi v harmoničnem razvoju vseh slojev naroda edino garajf-t cijo za napredek naroda in' države. : ijj| Sofija, 20. "junija (Izv.) Pristaši živi jon je zopet normalno. V Vladnih £ro-Stomholijsluga se še vedno niso pomirili gih vlada e.tbro razpoloženje, zlasti se-iti vrSe se šc na več krajih ostri fcpopadi daj, ko je priznala novo vlado tudi Ru-z vladnimi četami. Nova vlada dela z nuiuija ter so obljubile podporo tudi vsemi fellj WJ na to, da napravi red v Mo- Italija in Francija. tranj(>?ti ii) utrdi svoj režim. V Sofi ji je Izjave novega bolgar. zastopnika v Beogradu. Kako je gošnožarila vlada Siambolijskega? Zagrftb', 20. junija. (Izv.) Dopisnik be iri prilastitve državnega denarja. V zagrebških »Novosti« je imel razgovor z daljšem razgovoru opisuje gospodarstvo novim bolgarskim odpravnikom poslov prejšnje vlade in izid preiskave, pri ka-dr. Minčtvom, ki je te dni dospel v Beo- teri so našli pri raznih ministrih po vač grad. Dosedanji poslanik Lindikardov, milijonov denarja v bolgarski in tuji _ ^ ki ni priznal nove vlade, je bil odpokli- valuti. Večina bivših ministrov je bila j pomoči pri žetvi in mlatvi. Rekruti pred can in njegovo mesto še ni definitivno prej v siromašnih razmerah. Vesti o končano rekrutsko vežbo ne morejo n'# Žetveni dopusti vo- . jakov. Vojni minister Peši6 je izdal DartjSbo, Ja se morajo pustiti stari vojaki (huekt prejšnji rekruti) na začasni dopust radi zasedeno. V razgovoru je izjavil g. Miri- velikih nemirih v Bolgariji niso 'bile to-čev, ki opravlja posle bolgarskega po- čne. Stambolijski je imel krog sebe 1000 slaništva, da se čudi, da se z naše strani kmetov, ki so bili slabo oboroženi ter že vedno povdarja bojazen radi mirovnih pri prvem spopadu razgnani. Današnja in drugih pogodb, ko je nova vlada ven- vlada, jo izključno meščanska vlada. O dar odločno izjavila, da bo izpolnila vse zaroki kralja Borisa z rumumsiko pr inče-obveznosti Bolgarije riapram inoz-im- zo mn ni še ničesar znanega. Povratek Stvu. Tudi je naglašal, da makedonstvu- bivšega kralja Ferdinanda se mu ne zdi jušči ne podpirajo nove vlade in tudi pri verjeten, ker je kralj Boris že pred dve-prevratu niso aktivno sodelovali. Vlada ma letoma prekinil ž njim vsake zveze, nima ž njim.i nikaikih zvez. Zanika po- Nadalje je izjavil, da naša vlada nima vratek Radoslavova in tovarišev, češ, da vzroke, da bi rtovi bofearski vladi odre-bi jih morala vlada takoj zapreti, tudi kla priznanje, ker za časa preokrata iii če jih misli pomilostiti, ker je zato po- bila prekršena nobena pogodba. Bolgar-treberi ne samo sklep sobranja, temveč .ska armada šteje samo 20.000 mož. Hotel tudi novi 7,aikon. Tudi ni res, da je vlada je v tej zadevi že dvakrat obiskati naše-izpustila člane tkzv. črnega bloka, ki jih ga zunanjega ministra dr. Nineifia, ki ga je dal Stamibolij'ski zapreti. Člani bivše- pa nikdar ni našel, ker je bil ga Stambolijakega kabineta ne bodo ob- ali pa je prisostvoval kaki seji, . toženi veleizdajo, temveč zgolj ponever- Iz narodne skupščine. j® prav lahko. je bila razred- Konec razprave o bolgarskih' dogodkih', gozdov v južni Srbiji. Nato je skupščina Beograd, 19. junija. Danes je na- Prf,^a na dnevni red in nadaljevala raz-rodna skupščina končala razpravo o doi T>ravo o naknadnih in izrednih kreditih godfcih na Bolgarskem. Govoril je še ra- notranjega ministrstva. Govorila sta La-dikalec Kojič, ki je seveda zagovarjal Z1č Seccrov. Oba sta kri tik o vid a po-postopanje vlade. Ostro pa je napadel kopanje notranjega ministra. Minister vlado zemljoradnik Lazič. Demokrat Še- Vujičič obljublja, da bo dal kaznovati čarov je predlagal resolucijo, ki Obsoja YSe nradnike, ki so v njegovem mimstr-vlado, ker ni ukrenila ničesar v zaščito stvu okrivili zlorabe Krediti notranje-naših interesov in omogočila v tem na f?av ministrstva^so bili Sprejeti z malo Bolgarskem vlado, ki ne daje garancij večino glasov. Pričela Se je razprava o za mir na Balkanu. Vladi in njeni zuna- ^ed^ih ministrstva zdravja,. Govorila nji politiki se izreka nezaupnica. Ta sta Kremžar (kler.) m’ Paskovljevič. resolucija je bila z glasovi radikalcev, Demokrati za uradništvo. džemijetovcev in Nemcev odklonjena. - Beograd, 19. junija. Zakonodajni Vlada je predložila zakonski predlog o (J(]i3(>r je nadaljeval razpravo o uradni-proračunskih dvanajstinah za julij, av- žki praj?matiki> Pos]- Svetozar Pribiče-^u*S)t in! september. V teh^ dvana.isfjnah j0 pQV je položaj Tiradaištva je popolnoma prezrla zvišale urad rus- ol)U(Peu in da ne more ve5 6afeati, Vlada kih' prejemkov. pa je lahkomiselna, da ni vposta- Dcbata o narodnih’ iri izrednih kreditih’ vila v proračunske dvanajstine ničesar v . za povišek uradniških prejemkov. Zan- v skupscim. teva, da predloži vlada tozadevni doda- B e ograd, 20. junija. Danes ob V\ 10. tek k dvanajstinam. Ostro se izreka pro-uro je predsednik otvoril sejo narodne ti temu, da bi se častniki boljše plače-skupščine. Zemljoradniški poslanec La- vali nego uradništvo. zič je govoril k svojemu zakonskemu Beograd, 19. junija. Finančni od- predlogu o zavarovanju proti toči. Pred- bor je nocoj razpravljal o proračunskih sednik obl jiubil, da bo pustil pospešiti delo dvanajstinah. Posl. Kumanudi je ostro na lem zakonu v pododseku. Prometni grajal, da je vlada v dvanajstinah pre-minister dr. .Tankovič je odgovarjal na zrla povišanje uradniških prejemkov, interpelacijo v zadevi železnice Užice— Zahteva, da se za provizorno povišanje Vardište, minister za šume in rude Srz- uradniških doklad siprejme v dvanajsti-kic na interpelacijo glede razmejitve ne 400 milijonov dinarjev. •: ‘1-4 • :i : ,:t Katastrofa na Siciliji. pokrajine a vinogradi in sadnimi vrtovi T . , v so izginile pod lavo. Ljudstvo obupano ava iz ognjenika Etna pokopala vec beži in rešuje, kar more. Poleg starega mest žrela iz l. 1879 se je odprlo Se novo. Šest Milan, 20. junija. Izbruh Etne je žrel bruha lavo, razbeljeno kamenje in ni nogo strašnejši nego se je prv^otno mi- pepel. Mesto Lingua Glolssa je sinoči za-®lilo. Tok lave, visok 10 in širok 34 me- čelo izginjati pod lavo. trov, se poimika z brzino 250 m ria uro še' Rim, 30. junija. (Izv.) Po poročilih, vedno najprej. Opustošenja so strašna. — ki *o dospela tekom včerajšnjega popol-Vehki kraji Piceioli, Pallamolata in’ dneva in' današnjega dopoldneva, traja Šlapjati samo ig izključno, ai.ea gta^ ifllj £eg!9> ISlsl ..pok^^aaL,. izhjuh gtne nepretrgoma aa^rjj. Tudi neprestano hujskalo proti meščanstvu. Saj končano rekrutsko vežbo ne morejo na dopust. Prizadeti stariši naj napravijo prošnje na komandanta iv i, kjer služi sin, katerega želo dobiti na dopust. Pr<,li nja se naj glasi pcrilično tako; ^ »Komandantu-------------*— •— puka v ■! Podpisani I . I. imam Mino mnogo 'dela z žetvijo in nilačvo, a mi manjka delavcev. Prosim, da blagovolite dati mo. jemu sinu (ali hlapcu, sinu mojega vini« čar ja) I. I., ki služi pri —- — — četi. — —* puka v------------enomesečni delovni doi pust, da mi bo pomagal opraviti najnujnejša dola ob žetvi in mlatvi. 'želim, dal se mu podeli dopust v času od 1. julijal do 1. avgusta. (Tu navedi dobo, v katerii ga najbolj potrebuješ doma). Sklicujem! se na rešertje g. ministra vojne in iporr narice z dne 9. maja br. 4942 in na odgovor, ki ga je gospod ministor v tem ozira dal gg. narodnim poslancem1 dne 8. junija 1923. Prosim nujne in ugodne rešLtvi. , • ' — dno junija 1938, ] !,?; ; Podpi«. I *' » * ■ Potrdilo in priporočilo občinskega tirada. Prošnja je kolka prosta. Poslali je treba naravnost komandantu čete; dobro je, čo sc pošlje priporočeno. ■ , . mesto Garre je ogroženo iif so je prebivalstvo že pričelo izseljevati. Na vzhodni in zapadni strani ognjenika so se odprla nova žrela, ki neprestano bruhajo velikanske množine lave. Linigua Glossa je brez rešitve izgubljena. Glavna rek« lave teče proti Cero in uničuje vse kulture. Vzporedna reka lave je dosegla Basso di Sciora, uničila vse naselbine ter popolnoma požgala vse nasade fig. Od Casagliore je oddaljena lava samo še dvesto metrov ter je uničila že vise znamenite mestne nasade. Ob 2. uri zjutraj je dosegla lava Cero ter uničila nad 20 hiš. , Dva bolgarska poslanika v Pragi. \ Praga, 20. junija. (Izv.) Kakor poroča »Pravo Lidu«, bivši bolgarski poslanik Daskakov noče predati svojih poslov, od nove vlade imenovanemu poslaniku ter zapustiti poslaniekega poslopja. Zadeva je vsled ekateritorialnosti, ki jo u-živajo poslaništva tujih držav, že bolj zapletena, , BORZA!,. I Curih, 20. junija. (I$y.) Predhorza. Pariz 34.57, Beograd 6.30, Lonldon 25JS4. Berlin 0.0045, Praga 16.71, Milan' 25.64, Netvvjprk 556.75, Dunaj 0,00785, žig. krone d!^5,' Sofija 7.25. 1 Zagreb’, 20. junija. Pariz 5.45—5.55, Švica 15.85—15.95, LondotC 4.05—4.09, Berlin 0.7—0.775, Dunaj 0,1«|5-0.1247, Praga 2.65—2.67/ Milan' Newyork 87.50 -88,50. •. ■ CK"!- Bllml «• --------—i 3 , ■. nr n— > - tnanin-p« ■■"■ni Politično obzorje. V ’ ‘ *>%"- v Redukcija rdeče armade, Sovjetska vlada se boj! vojakov. ,ry »Figaro« prinaša dopis (svojega; mo-ige z itegularnimi organizacijami (155.000 ffekovskega ikore^pondenta, ki .vsebuje mož) ter z velikopotezno organizirano mnogo zanimivih im doslej neznanih po-.policijo (60.000 mož), datikov o boIJSeviSki ndeči armadi, h te- j Politično težišče armade lezi v ire-,‘ga članka posnemamo: gularnih četah, ki so najzancsljivejše od Boljševiška rdeča armada ki je za-'cele boljševiške oborožene sile. Tein petkom lanskega isžta imela še nad 1 j četam pripadajo izključno le najzvestejši milijon, razpolaga sedaj samo še s, pristaši komunistične stranke. '710-000 možmi, pa tudi ta stalež se bo te- Oprema armade je zelo pomanjkljiva. Miribor, 21. junija 1923.. ikom leta še znižal na 600.000 mož Redukcija rdeče armade je predvsem .-posledica pomanjkanja za vzdrževanje larmade potrebnih sredstev. Stroj za tiskanje novih novčanic teče sScer noč in’ dan, toda ničvredni papir zadostuje jed-'jva za- vsakdanje potrebe državne upra-‘,Ve. Kljub temu pa je igralo pomanjkanje 'denarja pri redukciji rdeče armade le podrejeno vlogo. Glavni vzrok za znižanje staleža boljševiške armade je — bojazen pred vojaštvom, če tudi jo sovjetska vlada skrbno prikriva. Boljševiški .voditelji se boje lastne armade, o katere 'zvestobi in boljše viškem mišljenju nima-„k> pretrdnega prepričanja. Malo armado ;je lažje nadzirati, kakor pa veliko. To *je pravi vzrok za redukcijo rdeče armade. Sovjetska vlada pa se v ostalem boji 'ivsega. kar je organizirano: • cerkev, gospodarske zadruge, a celo strokovne delavske Organizacije se ji zde nevarne in .■(neprijetne. Ce kaka organizacija pokaže ‘sv0}0 moč, dela vlada z vsemi sredstvi na to, da jo oslabi in čele mogoče, raz--pusti. i Znano je, da je sovjetska vlada, pred-ino je sklenila izvesti redukcijo lastne ar-jtjade, skušala pridobiti za svoj načrt tudi vse sosedne države. Redukcijo svoje armade je slikala kot velikansko politično koncesijo, ki bi jo izvedla le, če tudi 'sosedje znižajo' stalež svoje vojske. So-iSedje so se nastavljeni pasti previdno iz-,ognili in Rusija je bila šilom razmer prisiljena, sama reducirati svoin armado. Rdeča armada je sestavljena iz pe-;Kote (380.000 mož) konjenice (60.000) in ..tehničnih formacij (75.000). Razen regularnih čet razpolaga sovjetska vlada Armada razpolaga v celem samo z 3.600 topovi in 20.000 strojnimi puškami. Mu-nicija je zelo različnega izvora, deloma japonska, francoska, angleška, nemška ali amerikanska. Z vso vnemo sc Je sovjetska vlada v zadnjem času posvetila organizaciji zračne flotile. Tozadevnemu odboru načeluje sam Trocki. Po dosedanjem načrtu namerava zgraditi 10.000 vojnih letal. Organizacija zračne flotile mora biti do konca 1. 1924 končana. Ker razpolaga Rusija samo s petimi tovarnami za letala, je malo verjetno, da bo mogla izvesti svoj načrt. V tovarnah so večinoma zaposleni samo nemški inženerji, pilote pa izobražujejo bivši pruski oficirji. Vojne šole so izvrstno organizirane in dobno urejene in opremljene. Njih glavna naloga je izobraževati politično zanesljive delavce za oficirje. V vodstvu vsakega zavoda je po eden politični zaupnik, ki nadzira učitelje in učence. — Častniki so si ohranili vse predpravice in ugodnosti, ki so jih užival v carski Rusiji. Tudi odlikovanja je morala Uvesti sovjetska vlada. Najvišje vojaško odlikovati je je rdeča zastava. V glavnem pa sc rdeča armada prav malo razlikuje od bivše caristiSne. Bilo pa bi zelo napačno, soditi rdečo armado po sliki, ki jo nudi, kadar nastopijo posamezni oddelki v Moskvi ali Petrogradu pred kakim inozemskim dostojanstvenikom. Ob takih prilikah nastopajo le najboljši vojaki v novih oblekah, dobro rejeni... drugi pa nosijo raztrgano obleko, prehrana pa je skrajno slaba. . ... Dnevna kronika. — Resnicoljubni »Slav. Gospodar« inf j Klavne šolske počitnice. »Slov. Gospodar« j fže zopet prav po klerikalno laže, da se začnejo lotos glavno šolske počitnice dno • 28. jun. po zaslugi »brezobzirnega iibe-J frralttega učlteljstva«. »Tabor« je pred jlkratkim’ dokazal, da ni učiteljstvo odredilo teh glavnih počitnic, temveč naučili oddeltek pokrajinske uprave v Ljubljani. Toda tonzuram' okrog »Sloveni Gospodarja* zaman kaj pojasnjuješ in dokazuješ. Tl katoliški gospodje pač hočejo V imenu svoje velike ljubezni do 'bližnjega učiteljstvo pred narodom obrekovati, opravljati itn sumničiti, ker vedo, da z lažjo za svoje nečedne namene yee dosežejo, nego z resnico. Mazlljene-Jfttfti uredniku »Slov. Gosp.« torej moramo iz velikega katekizma ponoviti besede: »Odpravi od sebe hudobna usta in opravljive ustnice naj bodo daleč od tebe! Preg. 4, 14.« »Slov. Gospodar« bi pravično ravnal, če bi povabil krajne šolsko ■sveto, ki so se lani proti preložitvi glavnih počitnic pritožili, naj uporabijo od-ložljivo moč isvojih ugovorov, ter naj odredijo glavne počitnicc po starem, kakor je to »Tabor« v svoji 126. Številki obrazložil. Vsak drug način vrtanja je za sedaj brezuspešen. Naše po krivici napadeno učiteljstvo 'so naj tolaži z resnico, da so bode hudoba pri »Slov. Gospodarju« sama kaznovala. — Zakon v varstvo malega kmetn. Vlada ima namen razširiti zakon’ o zaščiti malega posestnika, ki velja sedaj 'sa- 11). S. Merežkovski: | Sveti Satir. fcf {Florentinska legenda. — Po motivu >[_ /P Anatola Francea.) Brai Mino' je h pokoro nadkriljeval [ !vše ostale samostanske brate in vzlic svo-‘ Ji mladosti modro upravljal premoženje samostana Santa Tiora. Bil je pobožen in se je rad udajal razmišljanjem iti molitvam. Časih je prišel v tem v pravo na-iVduŠenjc. Kakor sv. Frančišek, njegov ; duševni oče, je skladal tudi on v prostem narodnem jeziku pesmi o najzvišenejši, najpopolnejši ljubezni, kakršna je ljube-zeif irapram Bogn. In vse te visoke pesmi niso grešile ne v merilu ne v smislu. Zakaj Mino je proučil sedem »aites liberalca« na vseučilišču v Bologni. Ko se Mirio nekega večera izprehaja po samostanskem obokanem hodniku, občuti, kako se mu srce z nemirom in žalostjo napolni ob spornimi na neko florentinsko gospo, ki jo je. nekoč ljubil v ,©vetu prve mladosti, ko še ni odevata njegovega telesa halja rsv. FranČlSka. Z molitvijo so obrne k Bogu in ga pro-fei, jiaj miu odvzame grešne slike. A nj> govo sirce je ostalo žalostno. Mislil’ je: »Zvonovi pojo kakor nii'- !r. 'AVe Marija: a njihov glas se Jflfublja v veSemi megli.. Umetnik, s katerim se je proslavilo mesto Perruggio, je slikal na žgnft jki go z daša^affii hotel maziliti mrtvo truplo Kristusovo, in1 naslikal jih je, kako z neiarefcljivo ljubeznijo ogledujejo Odrešenikov grob. A somrak zakriva njihove solze, duši njihov jok in jaz se ne morem z njimi izjokati. Studenec STedi dvorišča je bil prej pokrit z golobi, ki so prileteli, da se napijejo; a odleteli so, ker v jamicah kame-nite ograje niso našli vode. Tudi moja duša, Gospod, jo utihnila kakor zvon, odeta v somrak kakor one žene, usehla kakor ta studenec. O sladki Jezus, zakaj je moje srce tako suho, mračno in nemo, ko si mu vendar Ti svetloba, petje ptic in! izvir žive vode?« Bal se je vrniti so v svojo celico in misleč, da si z molitvijo prežene žalost in se umiri, se napoti v cerkev. Gosti mrak je napolnjeval zgradbo, ki jo je pred več ko stopetdeset leti zgradil veliki Marga-riton na razvalinah nekdanjega tempi a rimskih bogov. Frater Mino gre v cerkev in poklekne v kapelo, posvečeno sv. Sad-angelu Mihaelu, čigar legenda je bila naslikana na zidu. Motna svetloba, ki jo je metala na strop obešena Svetiljka, ni mogla pokazati sv. nadangela, kako se bori z Vragom in tehta človeške duše. Le mesec, ki jo prihajal skozi okno, je ob-* veti jev al grob sv. Satira tam pod oboki na desni strani velikega oltarja. Ta •vrob. podolgast in okrogel, podoben kupo-’ !i kruli, je. Ml starejši od: cerkve, in i ni ime! vsekanih treh (križev, bi gotovo v akdo dejal, da je star poganski .w>-Ko-fag, mo v bivši kraljevini Srbiji, na vso državo. Po tem zakonu se kmetu ne sme izvršilnim potom prodati pet jutro v ora-nice, hiša in’ pohištvo niti, ako je dolžan državne davke. — Jugoslovani v Avstraliji. Glasom dopisa, ki ga objavlja nek jugoslovanski list v Chicagu, živi v Avstraliji krog 80 naših rojakov. Izmed teh je dvajset far-merjev, ostali pa so poljedelci, trgovci, obrtniki in delavci. Farmerji se v glavnem bavijo s pridelovanjem sladkornega trsa; Naše ljudi zlasti cene kot vzorne poljedelce ter jih radi sprejemajo zn. obdelavo zemljišč. Vsi Jugoslovani žive v Avstraliji razmeroma dobro ter prihranijo tudi mnogo denarja, ki ga pošiljajo v domovino. Mnogo izmed njih si jj pridobilo že lepo premoženje, bodisi kot delavci, trgovci ali obrtniki. Tudi med domačini uživajo velik ugled. — Jugoslovan v ameriški norišnici. Kakor poročajo ameriški listi, je v živčnem zavodu že dalje časa nek Roko Domjan, rodom iz Jugoslavije. .Mož je pri zdrav] pameti in je bil pred daljšim časom oddan v zavod radi nekega :5ivčuo-ga napada, ki pa se mu odtlej ni več ponovil. Uprava zavoda ga noče izpustiti, ker nima nikogar, da bi se zavzel zanj lil ki bi zanj jamčil za slučaj, da se napadi ponove. — Jugoslovani med najboljšimi^ ameriškimi plesači. Chicaški listi poročajo o plesu, ki so ga priredili uslužbenci neke velike chicaške tvrdke. Na tem plesu je bila za najboljši par razpisana nagrada. Izmed vseh 400 parov sta dobila nagrado naša rojaka Ernest Kovačič in Marija Pardis, — Blagajnik ministrstva zunanjih zadev aretiran. Pred par meseci je lia zagoneten način’ izginil iz Beograda blagajnik zunanjega ministrstva, Vladislav Gaikovie. V blagajni so odkrili razne ne-rednosti. Vsa zasledovanja za beguncem so ostala brezuspešna in splošno se jo mislilo, da mu je uspelo pobegniti v Ameriko. Te dni pa so slučajno prestrigli neko njegovo pismo, ki ga je pisal iz Dubrovnika svojemu prijatelju v Beograd. Piše, da živi v hiši svoje znanke neke dijakinje kakor pravi beg. Seveda jo policija njegovemu begstvu nemudoma napravila konec teT ga prepeljala v Beograd, kjer bo moral polagati i^aoune pred sodiščem. — Pobuna v rešklh zaporih. Mimilo soboto zvečer so se uprli kaznjenci v re-ških zaporih. Razbili so vrata in' zidove v ječah ter skušali priti na prosto. Ječarji so pobegnili. Vse dohode h kaznil niei je zasedlo vojaštvo, da prepreči beg kaznjencev. Pravi vzrok pobune ni znan’. Trdi se, da so morali kaznjenci preveč stradati. V teh zaporih je tudi znani zagrebški morilec'Paskijevič* ki čaka na izročitev jugoslovenskim oblastem1. — Zaroka bolgarskega kralja Borisa se vrši te dni v Sinaji, kamor je kraij v torek odpotoval. — Nemir! v Nemčiji. V sled grozovito naraščajoče draginje je prišlo v Nemčiji Brat Mino je dolgo časa ležal pred oltarjem in sklanjal lice na zemljo. A moliti ni mogel in1 stredi noči začuti, da se ga loteva spanec kakor učencev v vrtu Getzemani. Ko tako nepremično leži, o pazi, da se dviga iz groba sv. Satira bel oblak, skoraj pa razvidi, da je ta veliki oblak sestavljen iz samih malih oblačkov, katerih vsak je predstavljal ženo. V temnem prahu so se dvigale, pod prozornimi ogrtači so sijala lahka telesa, med njimi pa so bili tudi kozonogi mladeniči, ki so preganjali žene. V njihovi nagoti jo bila strahovita razuzdanost pohote, Nimfe sO ležale, poTI njihovimi nogami so vzcvetcvale livade in izvirali potočki. In1 vsakokrat, kadar je kozonožec stegnil roko, da katero prime, je zrasla Iva, ki jo v 'svojem globokem in gostem vrhu Nim fo »krila, a svetlo listje so je napolnilo z lahkim šepetom in s smehljajočim hiho- torn. Ko so bile vse skrite po ivah, so kozonogi posedli v travo in pričeli svirati na piščali iz trstike, katerim so izvabljali očarujoee zvoke, sposobne, da varujejo in’ opojijo ves svet. Nimfe, začarane In vabljene bd glasbe, so dvignile svoje glavo iz vej, zapuščale svoja skrivališča ter se približavale. Takrat pa pomečejo ko zonožcl svoje piščali v stran ter z nprav sveto besnostjo navale nad Nimfe. V objcmil drznih mladeničev to se te Se ne i kn.i časa smejale in šalili1. Nato smeh utihne,'Nagnile so glave, v očeh jim je I bila ra"kn&M>§t in groza, kli'**!* so ir11 na več krajih do nemirov. V nedeljo so se vršile protidraginjske demonstracije v Berlinu. Demonstranti so skušali ra®' biti več trgovskih izložb, radi česar j® morala nastopiti policija. Nad Brandenburgom je radi številnih proti draginj' škili izgredov proglašeno obsedno stanje* Stavka, ki je izbruhnila nedavno, 3® imela s prva samo gospodarske cilje. Sedaj pa so stavili stavkajoči tudi P0^ tične zahteve, med drugim ustanovite^ proletarskih centurijev. Na več kraji]1 je prišlo do oboroženih spopadov s poli' cijo. — Bruhanje ognjenika Etne. V nedeljo zjutraj je začel ognjenik Etna siln® bruhati. Ob 6.20 so močni potresni sank1 naznanjali nov izbruh in kmalu nato je začelo padati kamenje, pomešano s pekrni. Prebivalstvo v okolici je v nagi*01 naložilo svoje imetje na vozove ter V* begnilo. Na severni strani se je odprl® pet novih žrel, ki neprestano bruhaj* Vsa polja daleč na okoli so uničena. P*1 Legna G los«a je nastal 300 m širok tok lave, ki se premika 250 m na uro. drugih krajih je lava V dvanajstih nrfl« poplavila 8 km daleč vso pokrajino. 0* groŽeno prebivalstvo je večinoma pravočasno pobegnilo. Iz Katanije S® odšle pomožne akcije. — V 35 letih prehodil 2B7.750 milj. 9* daj bi bil že rta mesecu. To je rekord pismonoše v Baltimore, Davida Walch*< Celih 35 let jo korakal po mestnih ulicah. Ua Svoj 65. rojstni dan pa je nedavri® stopil v pokoj. — »Times« o stanju rdeče armade. "* »Ruskulta« poroča: V zvezi z angleški ruskimi pogajanji poroča »Timed« J rdeči armadi sledeče: Rdeča armada J® štela leta 1922 krog 950 tisoč mož. P® delni demobilizaciji so je »manjšalo 1* število na 710 tisoč m oz. Kadi težavi*® preskrbo vojske pa se mo-iv to število ^ smislu sklepa izvršilnega odbora do januarja 1924. zn'/ati n'a- pol mibjen* ltfož, Armada ima rta razpolago dva lijona pušk, 14.500 težkih irt 5.701) ialik’® mitraljez. Trocki polaga mffogo upov * zgradbo mogočno zračne flotilje, ki naj imela 10.000 letal. Doslej jih Ima mo 200. Pač pa imata Anglija irt ItaliJ® številne naročbo letal za rusko zraČO® flotllo, dočim bo skrbela Nemčija i£ strokovno naobrazbo pilotov. — Rnmunija namerava kupiti rueM brodovje. »Ruskulta« doznava iz M®" skve, da bo kljub protestom sovjetsk® rukse vlade tekom tega meseca prodan® bivše rusko Vojno brodovje na javflj dražbi v Marseillu. Osemnajst vojn''* ladij namerava kupiti Rumunija, ki ^ je v to svrho že pogajala z maršale1'* Fochom in generalom1 Bertelloujemf. * Rumunija ponuja za to bredovje 100 lijonov francoskih frankov, ki bi 3*" posodila Franclja za naoboroževanje. — Cene v moskovskih hotelih. Rti^ kulta »Izvestija« prinašajo cenik skovskih hotelov, ki so ga odredile sf" vjetske ioblasti, V prvovrstnih hoteli" tere, vzklikale: — Umrjeni, umrjeml ali strahoma molčale. Brat Mino se je hotel odvrniti, pa ^ ni' mogel in proti njegovi volji mu ost®' nejo oči odprte. Nimfe pa so te svojimi rokami objej® bedra kozonožeev, grizle so jih, božale dražile svoje divje ljubavnike, se jim V0' dajale in’ jih objemale ter skrivale s jimi telesi, blstrejsimi in vitkešimi potokov, ki so so od iv rttzlivali proti ni^ bovirrt nogam. • Ta prizor je bil vzrok, da je brat Min<] grešil v mislih in željah. Zaželel je, da h’ bil sam eden teh demonov — pol-lj'1^"! pol-zverl — in da bi pritisnil na svojj prsa florentinsko gospo, ki jo je nekoč v cvetu svoje mladosti in ki 1 umrla. Kozonožci so se že razkropili po dah. Ti So si jemali strd iz divjih ? njeV, oni so mužlll piščali iz trstike, ^ pet drugi so skakali drug na drugega P se trkali s svojimi rogatimi čeli. Cv«*11 livado pa so pokrivala nepremično te . sa Nimf kot nežni ljubezenski zaost^-* Brat Mino je leže na kamertiti plošči x petal, zakhj tako silna je bila njegova • lja, ih Že sedaj je občutil vso sram0 greha. „ • <* Naenkrat se ena od Nimf slučajno brne na. njegovo stran in zakH«*®5 »Človek, človek!« In ga « prstem p§k«že t).. Stran & 'stane soba 8 zlatih rpl$jey, .V hotelih'' druge vršite 5, a v ostalih 3 zlato rublje Da dan. Za eden' zlati rubelj se plača 57 milijonov papirnatih sovjetskih. Te cene stopijo v veljavo s 1. julijem' t. 1. — Smrt učenjaka - puščavnika. Iz Londona poročajo, da je umrl na otoku Danku znani učenjak E. ,T. Banfield. Na tem samotnem otoku v Polineziji je živel učenjak s Svojo ženo polnih 25 let. Pred par dnevi jc privozil mimo otoka Sek angleški parnik, ki je opazil zrfake peke ženske ter pristal. Na otoku so našli ženo umrlega, ki je izjavila, da živi ze štirinajst dni popolnoma sama na celem otoku,, ker je mož umrl. Mornarji so umrlemu takoj priredili pogreb ter ga poikopatj na sigurnem mestu. Vdovo so •povabili, naj se odpelje s parnikom1 nazaj v domovino, toda žena je ponudbo odbila. Nek mornar se je javil prostovoljno, da ostane pri njej ter jo čuva Pred event. nezgodami. Pokojni Ban-field je pred 25 leti kupil cel otočič, ki meri krog 3000 kvatratnih metrov v površju. Takrat je živelo na otoku še par •domačinov, ki pa so po njegovem prihodu pobegnili. Z ženo je obdeloval košček Polja, ki mu je dajal Vso hrano, ki sta Jo rabila za sebe. Poleg tega je proučeval fauno in floro tega kraja. Rezultate fjojib študij je obdelal v dveh zvezkih ki bosta v kratkem izšla. ,- Tajinstveni podzemeljski plini na "Ugleškem. iz Svansea, malega mesta 'Valesu na Angleškem poročajo, da so ^ taan pojavili tajni podzemeljski plini, 1 ogrožajo vse mesto. Na doslej še ne Pojasnjen način se je zgodilo že več okspltaaj. Strokovnjaki, ki preiskujejo zagonetko, So mnenja, da prihaja Plin iz zemlje in' skozi zidovje v stano-lVaoja. Plamenček vžigalice ali svetilke gostuje, da :se plin vžge in eksplodira. •Mnogo prebivalcev so je radi te stalne Nevarnosti že izselilo. ,, ~~ Praktični ameriški sodniki. Ameri- a »odišča sodijo hitro in praktično. Primera! Nedavno je bil v Chicagu p'_Javljeu nek lastnik avtomobila radi . «■* vožnje. Pred sodnikom se jeza- lVoz.ar;j,ajl, da je to sploh nemogoče, ker !ffa 1 B^6gov avtomobil kvečjemu 40 milj red Bl-°‘ mu ni verjel. Skupno z . arjem in obtožencem; je šel k avtomo-Uu teg se odpeljal iz mesta v okolico in Pri tem1 Se je sam prepričal, da Povozi avtomobil tudi več kakor 50 milj. Sodiba je bila hitra in kratka: Avtomobil se zapleni, radi varanja oblasti, 'Pa mora obtoženec plačati še 100 dolarjev globe. 1 ' ^— Kako zdravijo umobolne na DaH- Stem? Na zavodu za umobolne v Rekild.u Pri Kopenhagenu so se že dalje časa vr-poskusi zdravljenja po Wagner-»aureggovi metodi potom injekcij ma-f^rijartseTuma. Kakor poroča sedaj rav-. alelj zavoda dr. Biesgalt, so ti poskusi • osegb izredno lepe uspehe. Pri 30 slu-| Jih paralize, med temi taki, ki so pri- C3.V diraktno °d isifilide, jc bilo 70 od-Pratkov ozdravljenih. Pri 40 odstotkih jc doseže- vr- ‘BNe, ne!« reče Melibeja. »To bi bila Prehuda kazen za radovednost in željo, a pogleda v naš dom1. Zaenkrat ne bo-c i mo prestroge. Izšibajmio ga z metlami*« _ - takoj pograbijo brata, mu vržejo kuto preko glave ter ga začno šibati z zveznoi ostrega trnja, 'ki! so ga držale v B**- -T~ t Ko se pokaže kri, jim' da Neera znamenje, naj prestanejo. »Dosti je,« pravi. »To je moj dragi. Videla sem, kako me je nežno pogledal.« Nasmejala se je, iz spodnje čeljusti prše ji je pokazal črn zob, tako dolg, da se ji je dotikal neba. Šepetala je: »Pridi k meni, Adonis!« In nato takoj besno: »Kaji Nečel Hladen jel Oj ta žali tev! Prezira me! Sestrice, maščujte me Mnaida, Egleja, Melibeja, maščujte svojo tovarišico!« Na ta poziv vse zopet pograbijo svoje bodeče metle in prično tako udrihati po nesrečnem bratu, da je postalo njegovo telo kmalu ena sama velika rana. Časih odnehajo, da se izkašljajo in izpljujejo, potem pa so ga bile še besne je. Nehale so šele takrat, ko se jc že onesveščal. Neera je rekla: »Mislim’, da me drugič ne bo žalil s SVojim preziranjem, ki mi še zdaj žepe kri v lica. Pustimo ga, naj živi. Ako pa izda skrivnost naših iger in1 naslad, ga ubijemo. Na svidenje, lepotec!« Po teH besedah Sede starka ,na brata in g® polije s smrdljivo tekočino. Isto store •vse njene tovarišice po vrsti, nato Se po vrnejo k grobu sv. Satira, izginejo 'Skozi ozko razpoklino V pokrovu ter puste svo-jo^žrtey(ležati yj'gmldljivi mlakuži. skrbljeno. Dobra kuhinja in klet. čisti dobiček se bo porabil za popravo brizgaln. K obilnemu obisku vabi — Odbor. Hoče. (Delovanje podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.) Tukajšnja podružnica je imela svoj letni občni zbor v nedeljo dne 17. junija tl. v prostorih gostilne g. Gselmana pri kolodvoru. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je delovanje podružnice omejilo na nabiranje rednih in podpornih članov ter prostovoljnih prispevkov za že izvršeno popravilo Murkovega nagrobnega spomenika na domačem pokopališču. Tajnica poroča, da je bila v pretečenem letu nabrala pri 59 rednih članih in 10 dobrotnikih znesek 251 D. kateri se je brez vsakega odbitka poslal osrednjemu odboru v Ljubljani. V načelstvo za prihodnje leto so bili enoglasno izvoljeni: Andlovec Ivan načelnikom, Šantl Franc namestnikom, Vauhnik Miha in Kožuh Vilma tajnikom; Rojko Milica in Eržen Anica blagajničarkam, Vodenik Anton in Kajnik Alojz pregledovalcem računov, Čiček Franc, Jarc Ivan in Petek Jurij odbornikom. Ker je prišel odbor v tako spretne in zanesljive roke, je upati, da bode podružnica v tekočem letu delovala še z večjim uspehom. Po izčrpanerrt dnevnem' redu je predaval društveni tajnik o ljubezni in spoštovanju Slovanov do lipe. Vsi navzoči so sledili izvajanju z velikim zanimanjem in zadovoljstvom. Pri prosti zabavi se je nabralo za Murkov spomenik še okroglo 100 D, tako da bode dolg kmalu poravnan. Na veselo svidenje! Ptuj. Vodstvo okr. glavarstva je zopet prevzel g. dr. Otmar Pirkmajer, ki se je vrnil s svojega študijskega dopusta. Prebivalstvo okraja ga prisrčno zopet pozdravlja v svoji sredi! Beltinci. Dne 10. junija tl. je priredil pripravljalni odbor Jugoslovenske Matice v vseh prostorih hotela »Pri kroni« v Beltincih diletantno predstavo z začetkom ob 17. uri in sicer: »Pogodba«, veseloigra v dveh dejanjih in »V eivilu«, veseloigra v enem dejanju. Igra je izborno izpadla, igrali so večinoma domačini iz Beltinc, na pomoč pa so prišli tudi igralci iz sosednih krajev. Med odmorom jo svirala beltinska godba pod vodstvom gospoda Ivana Koeiperja. Predstave seje udeležilo mnogo občinstva, med drugimi tudi glavar Lipovšek s spremstvom’ iz Murske Sobote, gospa grofica Marija Žiči s spremstvom, častita duhovščina, dr. Kolarš s soprogo, domače učiteljstvo, kakor tudi iz cele okolice trgovci io o-brtniki z obiteljimi, vsi nastavljenci gospe grofice Žiči, kakor tudi drugi beltinski in okoliški občani. Obisk je bil zelo zadovoljiv, čeravno je bilo v sosedni občini proščenje (žegnanje), v Murski Soboti pa vinska razstava. Po predstavi je bila prosta zabava. Čisti dobiček je namenjen za Jugoslovensko Matico. Iz Vuzenlce. (Občni zbor JM za Maretf-renberg in okoliš.) Nedeljo dne 17. tni. popoldne se je vršil v gostilni g. E. Mravljaka v Vuzenici prvi občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice za Ma-renberg in okoliš. Predsednik podružnice, g. dekan dr. Mčrtl je oitvoril zborovanje in pozdravil navzoče, ki so se v razveseljivem številu odzvali vabilu. Nato se je spomnil ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil lani meseca marca v Marenbergu in katerega sta se udeležila glavni tajnik JM g. Mahkota in vseučil. prof. dr. Ilešič. Potem je v vznesenih besedah razložil pomen JM in' povdarjal, da bi bilo zlasti treba podpirati naše zatirane bTate na Koroškem, ker je tu nevarnost posebno velika, da jih izgubimo; manjka jim' tiste narodne vzgoje in zavednosti, ki je gfcrVna odporna sila naših bratov na jugu. Z ozirom na žalosten položaj naših rojakov onkraj državne meje je sveta dolžnost vsakega Slovenca, da podpira JM s tem, da ji pristopi kot član. Preteklo poslovno leto je Marnberška podružnica štela 94 članov; nadejamo se, da bo v tekočem letu število prekoračilo sto. — Iz izčrpnega poročila tajnika g. nadučitelja Lešnika je bilo posneti, da je odbor zelo pridno deloval v preteklem letu. Razpredelba člartov na posamezne stanove je ppkazala, da tvori pretežifo večino pbbfeo uradnistrvo (nied drugimi Sloji g© žalibog smisel za JM Še ni posebno razširila). Tajnilc je koBčrio omenil, da še naj vsak odhorpik zaveda fcvP-je dolžnosti, ;ko je izvolieffifei-naj ne m!L-šli, da je z izvolitvijo končana tu;di njegovo odborniško delo. —r Blagajnik g. davkar Bonač je dal lep pregled všeK po« • ja**«« Seljem! konstatiral, da 'so v preteklem letu znašali dohodki 3624 D in sicer iz Članarine, darov in drugih prispevkov. — Navzoči preglednik računov je predlagal abaolutorij, ki se jp soglasno sprejel. Novo izvoljeni odbor za poslovno leto 1923 se v bistvu ni spremenil od lanskega, pač pa se je razširil tako, da ima skoro v -vsaki občini svojega zastopnika. Iver so k slučajnostim ni oglasil nihče, je predsednik ob 18. uri zaključil oficijelni del, se zahvalil za pozornost in prosil g. 'Josipa Mravljaka, da nastopi s svojim orkestrom. Kmalu so »so po dvorani zaceli razlegati ubrani glasovi, ki so utihnili šele, ko se jo bližala — policijska ura. Oktet jo zelo napredoval in’ dosegel že precejšnjo spretnost; želeti bi bilo, da bi vztrajal na tej poti in vedrto skrbel za razvedrilo pri družabnih sestankih, ki so nujno potrebni pri sedanjih narodnostnih razmerah v marenborškem okraju (radi narodne zavednosti spomnim' le'na zadnji občni zbor obrtnega društva v Vuhredu!) Z izrednim navdušenjem' je občinstvo pozdravilo samospeve gospiee Ivogelnik, ki nas je zlasti očarala s »Kanglico« irt »Pastirico«; upamo, da nam bo kmalu zopet dana prilika, slišati ta simpatično doneči, čisti in krepki glas. Oplotnica. (Nov svetnik v Čadramu.) Pri nas srno kar čez noč dobili novega svetnika. Na dan sv. Jtošnjcga Telesa so bili »nedolžni« Orli in Orlice v telovadnih oblekah z belimi rožami na glavi raz postavljeni pred oltarjem farne cerkve, mesto da bi pustili pred oltar majhne 'belooblečene deklice, kakor je drugod na vada. Eden teh Orlov je držal v rokah lesenega ptiča-malika, mesto Boga. Nosil ga je potem tudi med procesijo. Slišal se je pozneje na raznih krajih pogovor celo Starih ženic: s Svet je popolnoma narobe. Včasih smo pri procesijah hodili za Bogom, sedaj moramo za lesenim'ptičem. Pa res, prišel je čas, da naj zopet začnemo malikovati in naj verujemo v več Bogov, med temi tudi v lesene ptiče Predsednika Orlov vljudno prosimo, naj Štern javi, kdaj se bo obhajal god tega Svetnika, da ga tudi mi proslavimo. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ Vidovdanska proslava gojenk »Državnega ženskega učiteljišča Mariboru« dne 25. in 2fi. junija 1923 ob pol 20. uri v Mestnem gledališču. i ■■ Spored: 1. Državna himna. 2. Iv. Zajc: Lastavicama, enoglasen ženski zbor s klavirjem'. 3. Ant. Nedvod: Na tujih tleh, dvoglasen ženski zbor s klavirjem. 4. Ign. Hladnik: Hrepenenje po pomlad1, ovoglasen ženski zbor s klavirjem. 5. Fr v. Ropaš: Tam na vrtni gredi, četver oglasen ženski zbor. 6 Ant. Dvorak: Prstan’ srečnih dni, dvoglasen ženski zbor s klavirjem:. 7, Materina pesem, igra s petjem v 3, dejanjih. Pevske točko zložil prof, I ijpračhmaiut. Cisti dobiček* je namenjen’ »Podpornim/i društvu« na zavodu. □□□□□□□□□□□□ □ □ ocnaoncDDnoD Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 13. do 26. avgusta 1923.) Saitto I« dni še traja prijavni rok, ki poteče ter Jtkliono dne 1. julija, Op zarjam« na ic zlasti obrtništvo, da ne bo roznejo radi dodelitve prostorov nepotrebnega ta d o vanj a. Na pozneje došfe prijave se z ozirom na veliko število razstavijalcev ne bo mogočo ozirati. Zato iiftj Kikdo ne zamudi tega roka, ker ja čas zelo kratek in čaka odbor še o-gromno dela! Lastili paviljoni. Vsi raastavljalci, ki Bameravajo zgraditi lastne paviljone, se poživljajo, da predložijo razstavnemu odboru najkasneje do 20. julija tozadevne načrte v svrho odobritve. Paviljoni se temejo postaviti še le potem, ko je raz stavni odbor načrt sprejel in odobril. j 'Popust na železnicah. Prometno mini Strstvo je dovolilo 50% popust na vseh železniških progah naše države in to za prevoz razstavnega blaga, če je naslov-■Odbito na »Industri jsko-obrt.no vzorčno ižložbo v Mariboru«, kakor tudi za vse obiiftkovalce razstave, ki dobe tozadevne legitimacije. Legitimacije bodo te dni razposlane ter stanejo 20 Din. Bobe se tudi v pisarni razstavnega odbora V Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Vša pojasnila glede razstave daje iz ključno le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, tel. int št, 325. Sokolstvo. ;f, o Načelstvo Kola jahačev vabi vse Svojo članstvo, da se udeleži članskega sestanka v četrtek, 21. tm. ob 20. uri v re Stavraci ji Narodnega doma, Zdravo! :.| , o Sokol y Studencih priredi v nedeljo dne 15. julija telovadni nastop ,!vrtu Sokolskega doma v Studencih in j ise-prosijo druga druStva, da, so pa to ^prireditev ozirajo. """*.............. Nase šole. Sprejemni izpiti v I. letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik omenjenega zavoda se vrši dne’28. junija od tl—12. ure v ravnateljstvu. tJčenci, ki so dovršili IV. gimnazij ski ali realčni razred ali nastavni razred meščanske šole, vstopijo v I. letnik brez izpita, dokazati morajo le, da imajo posluh za glasbene predmete. Vsi drugi. učenci delajo dne 29. junija od 8.^~12. ure pismeni, dne 30. junija popoldne ob 2. uri pa ustmeni sprejemni izpit. Vsak u-čenec naj prinese s -seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Uradni zdraVnik bo pri vsakem učencu določil, če je duševno in telesno sposoben za učiteljski etan. Jeseni bo -sprejetih v I. letnik le toliko gojencev, v kolikor bo to prostor dopuščal. — Ravnateljstvo. Vpisovanje na drž. dvorazredni trgovski šoli v Mariboru za šolsko, leto 1923-24 se vrši dne 29. in 30. junija tl. vsakokrat od 8.—12. ure na Zrinjskega trgu 1-1. Brez snrejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Na novo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni (roistni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Vnanji učenci in učenke naj pošljeio mnenjem listini po POšti ravnateljstvu šole najkasneje do 4. jtillia. Pošiljatvi mora biti priložena znamka za 'vor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpit vred v prvih dneh septembra. Vsied pomankanri učnih prostorov je •pripravljalni razred na olajšujem zavodu nkinifen. Na državni realni gimnaziji v Celju se vrši vzprejomni izpit v I. razred v soboto 30. tm. ob 8. uri dopoldne. Učenci ‘naj pridejo v spremstvu starišev ali njih namestnikov in prinese s seboj krst ni list in šolsko izpričevalo, na katerem bodi opomnjeno, da jo izdano v svrho vzprejema v srednjo šolo. — Ravnateljstvo. Meščanska šola v St. Lenartu v Slov, goricah. Vpisovanje v 1. razred za šol leto 1923-24 se vrši dne 29. ju 30. junija tel* 1, julija vsakokrat od 9.—11. uro v pisarni šol. poslopja meščanske šole, TTčenci in učenko morajo priti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov. Prinesti morajo š seboj krstni izpisek in šolsko naznanilo o z dobrimi redi dovršenem 5. šolskem letu. Stari morajo biti 11 let ali pa morajo 11, leto starosti za-vršitl vsaj s koncem tega leta, Državna realna gimnazija v Ptuju Vzpreiemni izpit za prvi razred bn v soboto 30. junija tl. Vpisovanje se vrši isti dan od 8!—9., na kar se začne pismeni izpit jz slovenščine in računstva (od 3. do 11.). Popoldne bodo ustni izpiti. Priglasi za vzprejemi izpit sp lahko zvrše tudi pred 30. junijem osebno pri ravnatelju ali pismeno po pošti. Predložiti je treba rojstni list in izpričevalo osnovne šole z redi iz verouka, slovenščine in računstva. IHlrsus lil Obiskujte mestni muzej V Cankarjevi ultcl. Odprt vsako nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar. A® Zveze Slovenije z našim morjem. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam javlja: Ravnokar smo prejeli nove ptovidbene rede Jadranske plovidbe na Sušaku, ki veljajo od 1. junija. Ti vozni redi po-meujajo velik korak naprej, ker so se zveze iz Bakra izdatno pomnožile iu izboljšale. Vrhutega je (»tvorila Jadranska plovidba posebne proge Trst -Split in Trst - Metkovič, o katerih govorimo pozneje. Naše občinstvo bodejo predvsem zanimale zveze iz Bakra s Šibenikom, Splitom, Hvarom, Korčulo, Gružoni in Ko torom, potem tudi lokalne proge iz Bakra v Kraljevino, Crikvenico, Selce, Baško, Krk, Aleksandrovo in Rab, Iz Bakra imamo z par obrodi Jadranske plovidbe sledeče zveze: I. Daljnje vožnje. 1. v Šibenik: odhod iz Bakra za vse parobrode ob 18. uri v nedeljo, ponde-1 jek, torek, četrtek in soboto.; prihod v Šibenik v pon del jek, sredo, petek in nedeljo ob 6.30 odnosno 6.45. Samo poštni parnik, ki odhaja iz Bakra v pottdeljek ob 18. preko Raba, dospe v Šibenik šele v torek ob 9.30. 2. v Split: odhod iz Bakra za vse parobrode ob 18. uri v nedeljo, pon d el j ek, torek, četrtek in soboto; prihod v Split v pondeljek, sredo, petek in nedeljo ob 11,45. Samo poštni parobrod, ki odhaja v pondeljek ob 18. uri iz Bakra preko Raba ter se ustavlja tudi v Troglru in Kaštelih, dospe v Split šele v torek ob 16.30. 3. na Hvar: odhod iz Bakra za Vse parobrode ob 18. uri v nedeljo, pondeljek in četrtek; prihod na Hvar v pondeljek, petek ob 20.30; poštni parobrod, ki odhaja iz Bakra v pondeljek ob 18. preko Raba, Šibenika, Trogira. Kaštelov, Splita, .Telse iri Starega grada, dospe na Hvar šele v sredo ob 10.30. 4. v Korčulo: odhod iz Bakra za vse parobrode ob 18. uri vsako nedeljo, pondeljek in četrtek: prihod v Korčulo v torek in Soboto ob 1. uri ponoči. Poštni parnik, ki odhaja iz Bakra v pondeljek, preko Raba, Šibenika, Trogira Kaštelov, Splita, .Jelše, Starega grada, Hvara, Visa, Komiže prispe v Korčulo Šele v Četrtek ob 8.45. 5. v Uruž (pristan za Dubrovnik). Odhod iz Bakra ob 18. Uri vsako nedeljo in četrtek; prihod v Gruž v torek in soboto ob 6. uri zjutraj. . 6. v Kotor: odhod iz Bakra olj 18. uri vsako nedeljo in četrtek: prihod v Kotor v torek in soboin ob 1515. 7. v Metkovič: odhod iz Bakra vsak torek in soboto ob 18, uri: Prihod v Metkovič preko Šibenika. Solita, Omiša in Makarske v četrtek in pondeljek ob 10.30. II. Bližnje proge. 1. v Kraljevico, Crikvenico, Selce, Novi: a) Iz Bakra vozi vsak dan parnik ob 9. uri zjutraj ter prispe v Kraljevico ob 9.15, v Crikvenico ob 10.20, v Selce ob 10.35 in v Novi ob 11.10, — b) Razven tega vozi v»sak dan izvzemši nedelje, parnik v Kraljevico, Crikvenico, Selce, Novi ob 14. ter prispe v Kraljevico rib 14.15, v Crikvenico ob 15.30, v Selce ob 15.50 in v Novi ob 16.35. — c) Iz Bakra odhaja vrhutega še parnik brze proge Bakar-Rab (samo I. razred) vsaki pondeljek, sredo in petek ob 8. uri zjutraj ter prispe v Crikvenico ob 9.10, v Novi 9,45. Parnik se ustavi samo po potrebi v Kraljeviči in v Selcih. — d) Konečno vozi vsak četrtek parnik iz Bakra ob 5. uri zjutraj ter prispe v Kraljevico ob 5.15, v Crikvenico ob 6.15, v Novi ob 6.50. 2. Rakar - Rab: a) B r z a proga (sa mo I. razred) odhod iz Bakra ob 8. uri vsaki pondeljek, sredo in petek; prihod na Rab ob 13. uri. — b) navadna proga ob nedeljah, torkih in četrtkih ter sobotah ob 9. uri iz Bakra; prihod na Rab ob 15.30. — c) Vsak pondeljek vozi iz Bakra ob 18. uri parnik, ki dospe na Rab ob 22. uri. 3. Bakar - Baška: a) b r z a proga (samo I. razred) odhod iz Bakra ob 8. uri zjutraj vsak pondeljek, sredo in petek: prihod v Baško ob 11.05, Razen tega vozi vsako nedeljo, torek irt soboto parnik iz Bakra ob 9. uri ter privozi v Baško ob 13.15. 4. Bakar - Aleksandrovo: odhod iz Bakra vsak pondeljek, torek, sredo i« petek ob 14. uri; prihod v Aleksandrovo ob 18.20. Jadranska plovidba je upeljala letos nikoro. Earnik odhaja vsaki dan raairf nedelje iz^uštika ob 13. uri ter »se ustavi v Kraljeviči ob 13.50, v Crikvenici ob 15.30 ter dospe na Vrlmik ob 17. uri. Razen teh imenovanih prog je osnovala Jadranska plovidba še posebno službo med Trstom in važnejšimi kraji Dalmacije, tako, da se jugoslovansko občinstvo lahko vozi po parnikih svoje držav® iz Trsta v Dalmacijo in sicer odhaja i* Trsta parnik vsak torek crb 17. uri prispe v Šibenik v sredo ob 11.30, v Tl0* gir ob 15.45 in v Split ob 17. uri. — H8” dalje odhaja iz Trsta eh parnik ob sobo* tah ob 16. uri ter dospe v Šibenik v n®1 deljo ob 11, v Split ob 16, v Omlš v poir deljek ob 11.30. v Makarsko ob 13.45 irt 7 Metkovič ob 18.30. Vsemi tukaj imenoval* vanini progam odgovarjajo analogni parniki, ki se vračajo v izhodišča Ba* kar, Sušak ali Trst. Natančnejše podatk® daje radevoljno Zveza za tujski promet (Tourist-Offiee) v Ljubljani ter blagajni-ce Jadranske plovidbe v posameznih1 mestih in krajih Dalmacije in našegh Primorja. Zveza za tujski promet pričakuje Se od parobrodarškega društva »Dalmatia« poletnega plovidbenega reda. Kakor hitrrt dospe, ga bode v izvlečku objavila našli javnosti. i| Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. j 1 Petek, 15. junija*. Državni prevrat v! Bolgariji se je razvil v krvavo meščansko vojno. Dve vladi se borita na življenje in smrt. — Po vesteh iz Bolgarije se nagiba zmaga Stambolijskemu. v Sofiji se njegove zmage zelo boje. Kralj Boris in revoluci Jonami ministrski predsednik Cankov sta vedno pripravljena na beg. Vodja makedonskih ustašev je izdal povelje za napad na našo mejo. Naša .vlada pripravlja vojaško intervencijo V: Bolgariji, kakor hitro bi se pokazalo, da je Bolgarija kršila mirovno pogodbo. —1 Vse države male antante so sporazumne z Jugoslavijo. Za enkrat namerava poslati vlada v imenu Male antante nbvl bolgarski vladi ostro protestno tioto. Sobota, 16. junija. Naša vlaad ne pri« zna nove bolgarske vlade. Pri vladali velesil bo podvzela energične diplotnat-' ske korake, da prepreči kršitev neilly-ske mirovne pogodbe. Na seji ministrskega -sveta, ki se je vršila pod predsedstvom kralja, je bil odobren tekst note, ki se pošlje bolgarski vladi. — Položaj sc je za Stambolijskega poslabšal. Ne- , potrjene vesti pravijo, da je ujet. Med Stamboljskijevimi In pristaši novo vlade se vrše hudi boji ker so vse Zveste pre-- :! kinjene, ni mogoče dobiti natančnih poročil. Nedelja, 17. junija. Ker položaj na Bolgarskem še vedno ni pojasnjen, je ; naša vlada odgodila demaršo v Sofiji. O I Stamboli jakem se trdi, da je bil v bojih j pri Siavoviei ubit, kar pa naš poslanik vi'| Sofiji ne potrjuje in je bržkone razširila vest nova vlada, da bi ustrašila pristaše Stambolijskega’. — Minister zunanjih zadev dr. Ninčie je svoj ekspoze o dogodkih na Bolgarskem odgodil, do ponedeljka. Ponedeljek, 18. junija. Danes se je vršila seja načelnikov strank, na kateri je zunanji minister poročal o razvoju dogodkov na Bolgarskem ter o vzroku, zakaj je naša vlada opustila demaršo v Bolgariji. Bolgarska vlada, ki so jo podprle tudi velesile, zagotavlja, da bo D*’ vršila vse mirovne pogodbe. Ker ni. bila ugotovljena nobena, kršitev pogodb, tudi ni bilo vzroka za intervencijo. Dokaza; no na je, da Ima za bolgarskimi dogodki svoje prste Italija iu ž njo vred tudi Madžarska, Vest o smrti Stambolijskega je potrjena, Bil je ujet in na begu ubit- Torek, 19. junija. Nemir v Bolgariji se je polegel. Uporniki so se po smrti Stamn bolijskega udali. Stambolijskijevo truplo , so danes pokopali brez vsake svečanosti zelo skromno in tiho. — Cankova vla- ■ da je samo prehodna. Novo vlado, ki naj izvede volitve, bo sestavil bivši ministri ski* predsednik Danev. Volitve bodo 1^ jeseni. Turistika in šport T Mariborska koča. Sezona je pričel8. Kdor hoče prebiti poletne počitnice Vl zdravem gorskem zraku, naj si nabav* nakaznico za sobe pri tvrdki Pinter & D®' nar d. Sobe solnene, zračne z vso opretn0* Hrana prvovrstna, postrežba točna. .Natančneje pri omepjeni tvrdki. — lOdbor vožn&,®ed,&uM |a - n •, - - - • ~ Mariborske vesti. Maribor. 20. junij* 1923. m Smrtna koša. V torek jo preminul v Mariboru g. Miha Scliwarz, davčni u-pravitelj v pokoju. Pogreb sc vrši v četrtek, dne 21. junija ob četrt na 16. uro ]:i mrtvašnice na mestnem pokopališči V Pobrežje. Pokojnik jo bil vedno vzo-ren naprednjak in pristaš demokratsko stranke. Kot neomaliljiv narodnjak je stal trdno v boju tudi takrat, ko je bilo Se nevarno priznavati v avstrijski državni »lužhj slovensko narodnost. Bodi vrle-nn’ možu ohranjen trajen spomin! m Mestno plinarno v Mariboru »i je te dni ogledala večja komisija 125 Nemčije, <>bstoječa iz zastopnikov in strokovnjakov mesit Frankfurt in Koohendorf. Zanimali so se predvsem za dvoplinsko na-1’ravn, ki obratuje že nad leto dfii izključno z rti javim premogom (trboveljskim) in je vzbudila vsled tega občo pokornost nc-le v krogih napredne tehnike, ^ego tudi pri raznih občinah. Odločilno Je topogledno vpltval obrat mariborske ^liname razu n' na omenjeno 'komisijo, ndi na strokovnjake drugih mest in’ le ako so se na podlagi tu pridobljenih Iz-_usenj odločila tudii mesta Ljubljana, 1 'Gotica in Celje za preureditev plina-v n na dvoplinski Sistem. Vsekakor zna-^Preureditev plinaren' po najnovejših eh ničnih pridobitvah ilapredek imefio-^ih občin tudi z gospodarskega stali-in to tembolj, ker je proizvajanje m’na ceneje ter popolnoma neodvisno ^ hiožemskega premoga. .. ta Najlepše romane ifi 'druge razHo-rštne knjige iz svetovnega slovstva v Seh jezikih Izposojuje proti neznatni iz-0sojnini »Ljndška knjižnica« v Narod-em domu. Knjižnica kupi takoj po Izidu 0 hovo slovensko knjigo. m. Pevcem društva »Jalrnrf* ge jev-_ » oa se vrši pevska vaja v sredo 20. t. i’fe Ur* zv‘ y Pro8t'°'i*ib GJazbette Ma- 5onM^8*no kopališče je IzveH Hedelje lil kopeliha Vse v tednu odprto. Parna ostaie a °k ®redah fn petkih za dame, Barja 2a ST®8?0*!®' Občinstvo fce opo-trehn’s 1.11111 v P™*1 kopelHih dneh tli Prto ru? in ^ na kopelj. Kopališče je od* pa do We do 19. popoldge, blagajna Kem1 ®avarna v mestnem parku. Pr! le-* •j. bremenu dnevno koncert od pol 17. 2® P°119. In od 19. do 24. ure. Sladoled la °°mače pecivo. v ta Zasluženo plačilo. NaSirrf čitateljem’ še gotovo v spomiinu, kako ljnto so l®aPadali klerikalci v svojih tukajšnjih ;jr5tih magistratnega uradnika g. Ježa, fi je končno zahteval disciplinarno prebavo. K tajni seji, ki je razpravljala o zadevi, je klerikalni občanski odbor-tak dr. Leskovar ljuto napadal e. .Teža :..er ga dolžil raznih nečednosti. Za vse to j Se zvedel g. Jež potom zapisnika dotifine azprave, M mu je bil dostavljen1 v svrho trJif ^ ter v^il zoper dr. Leskovarja I oči-'- razpravi minulo soboto dr. Kat; ?Var trditev ni mogel doka- denarn I? el)sojen na 1000 Dinarjev kalni obmkovalTak° ^ eden kleri' čilo, Srt 7asii,žpTi0 p]a- imslaniško liminltU«V^T’° skrivaj‘° za ga urednika, kier i^V'0:leea ©dgovotfne-kujejo in kradejo nadalje obre- du, ne da bi jih Ko Mojemu bližnje-iPred sodnika. ° Mogoče postaviti .. “ Inkretova afera ge hi u 30 »Straža« svojemu fif,rr,Tf,n.^ana. daisi čestitala. Kakor doznavaS*13®?11™ že dve novi prioi, ki doslej gQ ’Jf!st(>1Pita Se pisani in ki hočeta dokazati ? .U ?a' kret, čim je zvedel za govorico 30 ,*n' im vojaško barake, sam pismeno _ n. u' novemu občinskemu svetu, da jo k^iztl,al Mm za občino in da je Plačati občini odškodnino. S ’ 'Pila cela afera v nov stadij. m Prepoved beračenja, ki jo je vče- a.i objavil policijski komisarijat, ^ nekateri napačno tolmačili. Policija ne amerava kaznovati vsakega posameznega dardvalca, temveč samo one gostil. ™«arje in kavarnarje, ki trpe beračenje l'' svx>jih lokalih. Toliko v pojasnilo, m Otroci na cesti. Kljub številnimi p, am, ki so se že pripetile vsled ne- Sfesr thovJl '. j »tarišev in odgovornih varu-fcesteh"16 ve<^no opažati na ulicah In fcfcrot k z*as*,i v' Predmestjih vse polno toi im. • hadOTrHtva» Policijski orga-ikčai’ 4° llaIog> da Prijavijo vsaik tak Koffl oziroma SfariSeffl UVedlo postopanje radi zanemarjenja dolžnosti. m Iz policijsko 'kronike. Kakor za stavo je tekel včeraj po Koroški cesti nek 17-letni fant. Pri tem je dvakrat padel in drugič obležal nezavesten, "Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč. — Konji so se splašiti nikeinu kmetu na dvorišču gostilne »pri levu« na Vodnikovem trgu ter zdirjali po Koroški cesti proti Glavnemu trgu. Bilo se je bati večje nesreče, ker jo bil ravno tržni dan. Nekemu stražniku se je posrečilo, da je konje ustavil. — Potepuhi so si v zadnjem času itfbrali naše mesto. V zadnjem času prihajajo od raznih strani. Nedavno je policija zasačila več Nemcev, te dni pa zopet par Poljakov, Hrvatov in celo enega Belgijca, ki so brez posla postopali po mestu. — Policija je prijela nekega baje 15-l.etnega fanta, ki se izdaja za Franca Leveča iz Loke pri Hočah. Pravi, da je prišel s svojimi stariši v mesto ter se zgubil. Dozdevno pa je fant, ki izgleda, kakor jedva 10-leten deček, od doma pobegnil. — Neki branjevki je btl na Glavnem, trgu ukraden izpod stojnice dežnik. • i Prosveta. x Domoznanstvo za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Učencem osnovnih šol v ponavljanje sestavil Josip Brinar. Izdala in založila Goričar & Leskovšek v Celju. Opetova-no je že učiteljstvo izrazilo željo, da bi osnovne šole dobile primerne realne knjižice, iz katerih bi mogli učenci tudi doma ponavljati učno snov, ki se ja v šoli obravnavala. Tej občni želji hoče zadostiti Brinarjev© » D omo znan s W ><, Jii prinaša v jedrnati, vzorni obliki ni jv a/-nrjše podatke iz zemljepisa in zgodovine o naši kraljevini jugoslovanski. Doslej so si morali učenci učno snov iz domoznanstva v šoli sproti napisa viti v svoje t < ]c ? niče, kar je po nepotrjb.iem jemalo < bilo dragocenega časa. Tudi Čitanke podi 3* jo domoznansko gradivo karu o y nepopolnih odlomkih, ker se iz večine oz.;rajo ijajveč le na leposlovno nalogo ptnka. To občutno vrzel ho vsaj v ifajvaPnejšem realnem' predmet-,1 odpravilo pregledni^ sestavljeno »Domoznanstvo«, ki obesga v prvem! delu zemljepisne, v drugem zgodovinske podatke. - Objave. § Zborovanje krajevne skupina Maribor Osrednjega društva trgovskih na* stavljencev se Vrši v četrtek ‘ iz predstoječih izvajanj mora biti jasen veliki, da rekli bi vitalni pomen lahke atletike za vse športne klube. Toda Čc vedno je nekaj posebno izvenljubljanskih klubov, ki lahki atletiki ne posvečajo potrebne pozornosti. V prvi vrsti velja to za mariborske ia celjske nogometne klube. Eden teh klubov si je celo nadel ime atletikov, pa v resnici ne goji atletike. In vendar bi še morali ravno no-gometataši žariti in kaliti v lahki atletiki, kakor žari in kali železo v ognja. Naj citiramo iz I. letniki ,Športa* besede slovenskega športnega pisatelja:! »Pri žogi je treba pred vsem vztrajnih,! urnih tekačev, ker napadalec in krileči brez teka sta na igrišču ničli. Branilca! morata biti trdna, odporna. Noben Šei tako močan karambol ju ne sme spra-i viti iz ravnotežja. In goalman rabi sko-; ka in gibčnosti, za katero je najboljia predpriprava tek in skok pri gojenja lahke atletike". Za zgled naj bi tem klubom slutila »Ilirija*, prvak Slovenije v nogometu. Pred mnogimi leti ustanovljena zgolj kot nogometni klub, Je kmalu uvidela veliki pomen lahke atletike in jo je začela intenzivno gojiti. Danes ima sekcije malo da ne za vse športne panoge, zn tenis, drsanje, smučanje, plavanje itd. Med njenimi člani nahajamo izborne atlete. Levo krilo, priznano eden najboljših forwardov Jugoslavije, je Izvrsten tekač na srednje distance, se odlikuje v metu kopja in drži v skoku na daljavo neofidjelen rekord. Eden branilcev ja izvrsten sorinter in nič manj odličen metalec kopja. Dolgoletni in sloviti go-alman se je odlikoval v metu diska. NIC manj se ne odlikujejo člani »Primorja*, ki goje lahko atletiko najintenzivneje v posebni sekciji .Jadrana* in drugih klubov. ^Ljubljanski športni klub*, ki goji le plavanje in veslanje, zahteva od svojega naraščaja intenzivno delo v lahki atletiki in mu je priredil posebno tekališče. Brez vsega pripoznamo, da zahteva lahka atletika ravno od nogometaiev nekaj samozatajevanja. Športno neukemu občinstvu ne nudi lahka atletika toliko za oko in za živce, kakor razburljive nogometne tekme. Lahkega atleta zaradi tega ne spremlja vselej ono vzhičenje in izpodbujanje občinstva, ki bodri nogometaša. Toda pravi športnik je le tisti, ki se zaradi stvari same, iz nesebičnega veselja nad lastno čvrstostjo vdaja telesnim val- BErafn 6, bara, streoNK! za kar le moč mnogostrsn-skim udejstvovanjem mišic, živcev in čutil ni mu pa na tem, da bi svojo osebo postavljal v središče kratkega javnega zanimanja. Kdor je kdaj treuiral za tekmo v teku, to najenostavnejšo in najlepšo panogo lahke atletike, se bo vsik-dar z veseljem spominjal časa, ko se je v tednih pred tekmo vsak dan prati večeru z lahko tekmovalno dreso pod vsakdanjo obleko, s »sprintercarni* v žepu, peljal s kolesom iz mesta do tihega gozdnega kotička, kjer je od nikogar opazovan pod zelenim vejevjem slekel modno obleko obul usprinterce* ter v lahkem večernem vetriču absolvi-ral predpisanih 800 m, vsak dan nekoliko Dovišujoč tempo. Bilo mu je kakor da bi vsa telesna teža padla od njega, kakor da bi se prožile kite in mišice in razširili vsi pljučni mehurčki, To je, kai nas v treningu osrečuje pri vseh športnih panogah, skoraj neopazno, a neizbežno in zanesljivo utrjenje telesa in volje. In gotovo je dokaj resnica na tem, ako čujemo, da more danes le šport odgojiti prave može. Niti najmanj ne dvomimo da se bo v vseh športnih klubih udomačila lahka atletika, ako se v vsakem klubu najde le en športnik, ki spozna njen veliki telesno-vzgojevalni pomen in ki jo propagira s potrebno vztrajnostjo. Med tem je lahica atletika že tudi pri nas v Sloveniji nastopila svojo brez-dvomno zmagoslavno pot. Za propagandni štafetni tek, ki ga je Lahkoath t-ski podsavez na binkoštni pondeljek priredil v Ljubljani, poklonil je dnevnik »Jutro oficijelni organ Športne zveze in vseh podsavezov, prehodni pokal. »Primorje" si ni dal iztrgati lavorike in je izboljšal čas od 5 minut 1/10 sekund lanskega leta na 4 minute 47 1/5 se-knnd. Tako ima vse upanje, da si prihodnje leto pribori pokal. Med občinstvom pa je bilo opažati vedno več zanimanja in smisla za športne telesne vežbe. Naj bi ta športni dogodek vplival na vse one klube, ki doslej lahki atletiki niso posvečali potrebne pozornosti — korist bodo imeli le oni sami! l liii ■ i Mafiboif, 21. ju & i ja 1923 Gospodarstvo. - Naše žito in. 'naša valuta. j hne, naj se združujejo. Danes imamo že Pod gornjim naslovom piše »Jugošlo-- n®ka3 takih živinorejskih odsekov, ki de- _ »T,. vi. m i i • . t Hidroelektrična centrala pri Krškem. Med načrti za nadaljnd razvoj Zagreba je tudi načrt za zgradbo velike električne centrale na Savi pri Krškem. To potrebo dokazuje tudi razvoj naše obrti in, industrije, ki bo prišla do prave veljave še le tedaj, ko bo lahko imela cenejši pogon. Dosedanji velikanski stroški za pogon onemogočajo vsako uspešno konkurenco s cenejšim inozemstvom. Kljub tej potrebi in vsem načrtom doslej še ni prišlo do zgradbe primerne centrale, na eni strani radi težavnega finančnega položaja, na drugi stra-ttf pa radi pomanjkanja sposobnih ljudi rna onih mestih, ki imajo vodstvo v rokah. K Bazvoj domače industrije v zadnjih 'dveh letih pa je končno prisilil, da se merodajni krogi resno pečajo z zgradbo velike električne centrale, ki bo oddajala doyolj moči za industrijske in druge »vrhe. Na zadnji seji občinskega sveta zagrebškega se je sklenilo, da zgradi zagrebška mestna občina na lastne stroške tako centralo ob Savi v bližini Kvškega. Izvoljena je bila posebna komisija, ki imia pregledati zemljišče med Krškim in Brežicami, ki prihajajo v poštev za zgradbo centrale. Komisija je minuli teden' skupno z zastopniki ljubljanske pokrajinske uprave razpravljala na licu Westa glede koncesije za zgradbo omenjene električne centrale. Razprave se 20. t. m. 'nadaljujejo. Ljubljanska pokrajinska uprava gre zagrebški mestni občini zelo na rolko, tako da je pričakovati, da bo koncesija rešena že tekom enega meseca. Z brežiško občino je nastal radi nekih zemljišč nesporazum, ki pa bo nedvomno v kratkem1 odstranjen!, Načrt za zgradbo so pregledali tudi tuji 'strokovnjaki, ki so ga brez razlike vsi odobrili. Tudi finančna strarf je zasigurana, tako da je upati, da bo velikopotezni načrt, ki bo v znatni meri dvignil našo domačo industrijo, v doglednem času uresničen. □□□□□□□OOnoa □ □ nnnnnnnnmnn Pristopajte k CMD! DCnxn0na0CEI O o □mannnnnnnn lahka atavr, ker so ravna vrednost veči-j bo dalo izhajati brez dela živinorejskih noma po kupni vrednosti v inozemstvu, odsekov. Povsod drugod je pa delo takih Če pa vemo, da vrednost posamezne ,va- odsekov potrebno, ako naj naša živiuore-lute v inozemstvu ni odvisna samo od po-j P° deželi smotreno in bolj uspešno'na-vpraševanja iri ponudbe, temveč je cesto Preduje kakor dosihdob. Kakor vemo, se popolnoma pod vplivom' špekulacij«, po-' v tern zmislu popolniti tudi sedanja tem je jasno, da je najboljšo in rtajsigur-- izvršitvena naredba k živinorejskemu za-nejše sredstvo, če dvignemo v lastni zem-i konu za Slovenijo. -—K, (Po »Kmet.«) Iji kupno vrednost dinarja, IV pa zamo-remo v prvi vrsti doseči s cenami svojega glavnega pridelka, to je žito. Žito kot, glavni pridelek naše države bi bilo najboljše in najzanesljivejše sredstvo za merilo vrednosti, po kateri bi se ravnali tudi vsi ostali produkti in tudi naša valuta, To spoznanje je naravno in logično. — Škoda le, da do tega spoznanja še niso prišli tudi naši merodajni krogi, ki bi lahko dali impulz za spremembo našega posebnega pojma o vrednosti, ki bi v kratki dobi prodrl v najširše kroge in ki bi prišel kmalu v sklad z vrednostnimi merili onih držav, v katerih kategorijo spadamo po vsej svoji zunanji in notranji politični in gospodarski Situaciji. Če bodo padle cene žitu, bodo naravno morale pasti tudi cene ostalim živi jenskim' potrebščinam in sporedno s padanjem cen’ bo naraščala vrednost dinarja. Nasprotno pa bodo začeli padati tudi izdatki države, ker se bodo mesto naraščanja plač itd. izdatki ustalili in tekom časa začeli padati. Vsled naraščanja vrednosti dinarja bo - Bolezen iia fižolovem stročju. V gorkem poletju in ob vlažnem vremenu se rada pokaže na fižolovem stročju neka posebna bolezen, ki jo imenujemo pegavost stročja (lat. Gleosporium Lindemutliianum). Stročje dobi po sebi zaokrožene male in večje pege, ki so temnorjave, nekoliko vdrte in imajo nekoliko izbočen obrobek, tako da izgloda, kakor bi bilo stročje kozavo. Zaraditega bi lahko imenovali to bolezen tudi koza-vost fižolovega stročja. To bolezen po-vzročuje glivica, ki se naglo širi. Nastopa pa navadno le na stročju. Če se bolezen' zakasni, nastane škoda le na stročju. Seveda je s tem posredno prizadeto tudi zrnje. Če se pa ta bolezen zgodaj prikaže, potem oboli tudi zrnje. Glivica prodre v tern primeru mlado stročjo in napade zrnje, ki zastane v razvoju in dobi po sebi tiste znane pege, po katerih se močno loči od zdravega zrnja. Bolno zrnje izgubi svojo vrednost za živež, še posebej pa za sema Ta bolezen se prikaže najrajše na fi- mogoče uvažati potrebne predmete po žoln, ki raste pregosto in zaraditega v nižjih cenah, a s pomočjo primerne carinske politike bo mogoče spraviti naše za izvoz določene pridelke v sklad s svetovnimi cenami ter tako povečati dohodke države. Letoš prihajajo iz vseh' 'strani naše države poročila, da setev lepo kaže, ter da bo žetev daleč presegala lanski pridelek. Zato bi bilo letos tem1 lažje uresničiti ta način dviganja vrednosti naše valute. Z izvedbo tega načrta ne bi bil nikdo prizadet, najmanj pa kmet, ki žito pridela. Kar bi cenejše prodal, bi zato cenejše zopet kupil drugo blago. — Delavna moč, ki se najbolj ravna po cenah hrane, bo sama po sebi postala cenejša in to bo zopet vplivalo na industrijsko in obrtno produkoijo. Bilo bi neodpustljivo, če bi merodajni krogi ne uporabili tega. najsigurnejšega sredstva za povzdigo naše zavožene valu te ter tako pripomogli, do toli potrebne! *em„v fegubo. -m. i__ ji . t Ta sicnna senci, vsled česar se vlažnost in njena škoda pomnožnje. Pegavost fižolovega stročja mor.imo odvračati predvsem na ta način, da jemljemo za seme skrbno odbrano zrnje, ki je popolnoma zdravo. Poznamo ga na značajni in čisti barvi in 'na pravilnem razvoju. Pred razvojem stročja odvračamo bolezen pa tudi s tem, da škropimo fižolove rastline z modro galico, slično kakor delamo to pri vinskih trtah. — B. (Po »Kmetovalcu«.) *-□-Pozor na predenico! Po naših deteljiščih dela vsako leto veliko škodo deteljna predenica, ki se pokaže po prvi košnji. Ogromna je škoda, ki jo prizadeva ta zajedavka, če pomislimo, da je razširjena malone po vsi deželi. Na vagone najboljše krme gre s konsolidacijo naših notranjih skih razmer. gospodar- Živinorejskl odseki pri občinah. Živinorejske razmere po naši deželi zahtevajo novih korakov, da si opomore bikoreja in da se bo v bodoče zanjo lahko kaj več storilo. Naš živinorejski zakon ni dosegel tistega uspeha, ki smo ga pričakovali. Glavni namen mu je bil vzdrževanje potrebnih plemenjakov. Dosegli srno pa pravzaprav le vsakoletno Ta škoda ne obstoji samo v tem, da je po napadenih mestih samo po ena košnja uničena, ampak tudi v tem, da o; stajajo ti prostori sploh prazni- Že pri domači detelji, ki jo kosimo samo eno dobro leto, je ta škoda velika. Veliko večja je pa pri lucerni, ker jo po napadenih mestih za vse število let pokonča. Škodljivo, dasi manj vidno nastopa predenica pa tudi na travniku, kjer nam nizko pri tleh uničuje drobno deteljo, tako da je je čimdalje manj. Škodo, ki jo prizadeva predenica, lahko močno zmanjšamo, če predenico o pravem času poiščemo — namreč ta- popisovanje in licenciranje bikov. Za> koj v pričetku — in uničimo, ne pa šele priskrbo, izpodrejo in vzdrževanje po- j takrat, ko se je tako razširila, da so pre-trebnega števila dobrih^ plemenjakov se' denična gnezda že vsa rumena in nas de .le pa premalo storilo. Treba je, da sc temu-delu posvetijo v bodočo občinski možje, ki so zavedni in vneti živinorejci in ki imajo potrebno voljo za javno delo in za blagor naše živinoreje. Ako bi imeli po naših občinah' povsod dobro delujoče' živinorejske zadruge, bi vse to delo za vzdrževanje dobrih plemenjakov prevzele zadruge. Žal pa, da jih manjka in’ da manjka po mnogih krajih naše dežele sploh še potrebnih pogojev za tako zadružno delo. Kjer nimamo ne ustaljene, ne plemenske reje, kjer je več barantije in več prekupčevalcev kakor prave domače reje, tam manjka potrebnih tal za uspešno delovanje živinorejskih zadrug. Tam’ manjka pa tudi zadružnega čuta. Dokler niso povsod podani pogoji za uspešno zadružno delo in rejo, toliko ča-ča smo navezani na živinorejski zakon in1 na podrobne njegove naloge, ki se imajo izvajati po občinah. Danes potrebujemo, (kakor nns uče izkušnje, gotovega števil^ vnetih živinorejcev, ki bodo zdru- telja že od daleč opominja jn kliče na nujno pomoč. Ko nam deteljišča po prvi košnji zopet dobro ozelene, naj se pazno pregledujejo (posebno ob nedeljah popoldne), ali se je predenica že vgnezdila ali ne. Napadena mesta naj se zaznamujejo z vejico, potem pa o prvi priliki očistijo predenice. Pri tem pokončevanju je glavna stvar, da se zatro vse predenične niti, ker se ta zajedavka pb teh nitih hi-tro naprej razširja. Napadena mesta naj se čim najprej pokose, in sicer tako daleč naokrog, dokler je varno znesti z deteljišča, da nc pade nobena predenična nit na tla, ker bi nam sicer hitro pognala novo predenično gnezdo. če napadeno deteljo zgodaj pokosimo, še preden _ je predenica nastavila cveje, notem ni treba nobene«^ požiganja ali drugega pokončevanja. Zadostuje jo navadno I© ostre grablje, da iztrebimo to zajedavko. V tem primeru tudi detelja naprej raste. Treba je le pozneje še paziti, ako bi'se predenica nanovo pojavila. Če smo pa nastop predenice zane- seni v občinskem' živinorejskem svetu, -.»-st: — prevzeli to de'o «,** „ po™*,.« „b- Mearete, m gbcjae j>reuia j-l mesta ccfosimo in predenico Narno po-. Spravimo, ampak je treba s takih mest predenico s'požiganjem preganjati, da se je iznebimo. V tem primeru so deteljne rastline tudi že uničene in zamorjene* Bodimo torej rajši oprezni in previdni^ ne čakajmo, da bi se predenica preveč razpasla po detelji. Stikajmo za njo. da ji pridemo o pravem času do živega. —■ Sirasto mleko. Tako imenujemo mleko, ki se se&rlt preden postane kislo. Kakor znano, 80 mleko v poletnem času rado skisa, če skrbimo za potrebno snago in za hlad’ ® snažnim ravnanjem in hlajenjem ga rujemo pred prezgodnjim kisanjem. običajno kisanje povzročajo takozvan9 »mlečno-kisie glivice«, ki se jih navzafl1® mleko že v hlevu, med molžo, in ki s® _1 gorkem mleku in poletnem času silno J?1" tro rnuože. Te glivice pretvarjajo ml00!11 sladkor (ki se nahaja v mleku in ki <&je mleku sladek okus) v mlečno kislino. T* pa povzroči, da se sirnina izloči in da s0 mleko sesiri. Prehitremu kisanju mle^a se lahko izognemo, če pazimo že pri ži in pozneje na vso potrebno čistočo če mleko zadostno hladimo, ker se v bro shlajenem mleku te glivice ne mor?" jo razmlnOževati in mleko kvariti. se tudi v zimskem času navadno ni batl prezgodnjega kisanja, ker manjka v te^ času potrebne toplote za hitro razmnoŽ*" vanje mlečnokislih glivic. Zgode se pa primeri, da se nam' ko sesiri, preden je nastala mlečna kisi’” na v mleku, tedaj, ko je mleko še sladk9, če se sladko mleko prenaglo sesiri >* braz predidočega kisanja, potem imeti'1' jemo mleko s to napako »sirasto mlek^J: To napako povzroča jo tudi glivice, ki j*? lahko imenujemo v razliko od prvih ■»!$' vice sirastega mleka«. Te glivice deluje}® slično, kakor deluje sirišče, ki ga rabiJ^ v sirarnah. Te glivice izločujejo namr«® sirišču podobno snov (ferment), ki V0' vzroča prezgodnje sirjenje mleka. Če se pokaže pri mleku ta najlaka, V? tem je treba seveda ravnotako naj več J® snage, da ga rešimo kvarnih glivic, ki ?e pa v tem primeru lahko naselijo tudi Ž* v vimenu, ozir. v sescih. Prvi curek .mte* ka naj gre pri molži na tla. Molža sam* pa bodi kar se da čista, ravnotako tud* vime. Povsem zanesljivega sredstva njjt pram tej napaki, ki se pri posameznik kravah pokaže, nimamo. Mleko tak'!' Krav naj se posebej spravlja, da zdravega ne okuži. V ostalem je pa dati na največ,jo snago pri vsem' ravn3' nju in pri shranjevanju mleka. -n- Lišaj na sadnem drevesu. Letos je ostalo zopet vse polno liS*if po našem sadnem drevju! Kakor da " ne delal nobene škode sadnemu drevi"* Lišaj škoduje drevju, in sicer posredi Čim več ga je na drevju, tem bolj se občuti. Če preraste mlade veje, se t,Ur11 lahko zaduše in posuše . Lišaj je po mnogih sadnih vrtovih čtio razširjen. Opazujemo ga zlasti r legah, kjer sadno drevje slabo uspevS“ Tam se pokaže lišaj kot posledica sl ah1’’ zanikam e rasti. Če drevje uspeva, mu 04 stane koža (labud) gladka in svetla, V°* sebno na vejah. Če pa začne zaostajati rasti, postano koža hrapava. Take kože & lišaj oprijema irt jo začne v raisti nadl6" govati, tdko da ima drevje hkrati sovražnika, najprej v neugodnem sta;®' žu, potem pa še v zavratnem delovanj lišaja. V največjih'' primerih’ je lišaj dm?3^ nik slabe in zanikam« rasti, ker se v ter" primera vse lažje oprijema in obeša 0 drevesno skorjo. Vlažne in nirazne lege spjoli niso jazne sadnemu drevju. Zato se po tak* . legah lišaj najrajše pase. Lišaja imaO1, veliko vrst, ki so pa vse škodljive, Če \ oprimejo mlajših vej i n vejic. Čim ga je, bolj jih duši. Zato ga je tre1'. preganjati o pravem času. Dokler ", omejuje samo rta raskavo deblo, j® lahko priti do živega. Takrat tudi ni velika. Če se pa razširi po vejevju se nadeli po najmanjših vejicah, potem 3. pa n#Varen, ker zatira irf mori mlado ra® Kar'WB'prikazuje lišaj navadno na bo rastočem' drevju, ga je odvračati tem, da skrbimo za krepko rast. drevje rtaj se sadi v ugodne lege in na d bro zemljo. Pozneje rtaj se mu pomaga^ gnojenjem', da ne zastaja v rasti, p"8® no po dobrih letinah’. Na vsakoletnih ganjkih' najholj vidimo, kako riani. ‘‘ ^ •|§ ms&f* M Eaite dobro, ja®i Maribor, 21. Tiilflji'19337 Stran 7. Nastali lišaj jc pa po taoSfiofetl zatirati. Kamor dosežemo s sfirstiljov tam naj se »strga. Sicer naj se pa preganja z mažo in ts šropljenjem. Modra galica y tem IPrimeni izvrstno učinkuje, . h “O— '• Popis živine iri voziL Vojno ministrstvo jo iadalo naredbo, naj se v 'najkrajšem Času izvrši popis Sivine in sestavi tozadevna statistika. Popisati se mora vsa živina (t. s. konji, voli, osli, mezge) ki prihajajo v poštev za prevoz, kakor tudi vsa. vozovi in avtomobili. Nepravilni In netočni podatki se bodo strogo kaznovali. Ali imamo kakSeS pripomoček, da bodo kokoši bolj redno nesle? Pri kokoših imamo kakor znano boljše in slabše nesne cjpbe med letom. Da bi kokoši redno in! dobro nesle ve« čas leta, je izključeno. Čudno pa bi bilo, če bi v dobri nesni dobi ne dajale jajc navzlic dobremu kr-taljeng-u. Zlasti čudno na deželi, kjer se žival tudi pase in nabere najrazličnejšega živeža, ki ugaja njeni naravi in tudi pridnemu nesenju. Tu je vzrok treba Posebej preiskati. Nenormalni pojav u tegne povzročiti bolehavost ali Slabo zdravstveno stanje, ufilvost iri druga nadležna golazen, ki se pase po naših slabih kurnioah, pomanjkanj« vode itd. Tedenski tržni pregled. 2itni trg. V Ameriki je bilo prošli teden precejšnje kolebanje cen, ki so »e ravnale po vsakokratnih poročilih o s-ta-,^ju posevkov, vendar je podoba, da bodo fcttie po malem slabele. — V splošnem se fcbfe-ta na svetovnem trgu močno oelablje-®il’ cen, ako se iskale, da bo letos žetev " Kusi ji res tako ugodna, kakor jo obeta *°vjetska vlada, ki računa na ogromen zvozt — v Madžarski so cene poskočila *j’di Padca krone. — Isto velja za Nem-?3<>» kjer pa vlada precejšnje mrtvilo na •%em tržišču. — Na našem tržišču so bi-J'***'°šli teden cene stalne. Vesti o stanju ^ 5e V!fe}1 pokrajin naše države ^ne, samo iz nekaterih krajev Srbijo, Jj^°dine in Srema tožijo o slabih lzarle-r, letine. Pšenica se je tržila prošli te-^ j. v 5»old po 425—435 D, v Sremu pa . do 450 D, trgovina je bila slabša Rž »^alo prodajala; Moti val a je 355 do D (7j—72 kg) 55 vojvodinske postaje, ovprasevamje za oved je nekoliko ožive-■™» blago je notiralo postavno vojvodinja postaja 255—295 D. Za ječmon ni bilo *8nimanja; blago tee je poflUjalo po Ž90— D postavno postaja. Povečalo se je 'iPovtpraševatrje tudi zft turŠčico; ba?ko ■®&er kan Mino blago »e je ponujalo po ?55 Imejitelji zalog tuiršice bo precej rezervirani irt zlasti V Sremu ne oddajajo fcadi blaga. Cene moki čvrste, ker so za-j”>ge izčrpane. Ponuja Se »0« po 655—675 • Povprašuje se po boljSih vrstah. Zani-roanje za otrobe je naraslo, drobni otrobi jfp se tržili po 140—160 D postavno vto-l^113 P°®taja, Iz voh žita je bil minima* ia-/,^rg 2 iaj c l V početim prošlega A« °ene čvrste, koncerni tedna slabše. ‘*J5&.jetei*- ' tri bale , naših tržiščih so se tlavažalo se je n D za komad, i cijo. Je Švico in v Fran- ji t e s n’ i t' r g. It- ».t.. . teden cene da ,*° [*> ce°e prilično Mal** SkvlonUi tržišču * lesom' za Rlaba, 1« Povpraševanje. Cene fivahno ■ Postavno slavonska Postala^ ?^na v : Mehiko blago postaja G-arsV; Zft Non hlodi I. 2000 do saoo, ! hrastovi hlodi za furnirje 2400-27oTf5 hrastovo blago 2500-3500, hra«w^' ” ‘zrcalni res 3000-4000, Stafliaooo™^ ? francoske dožice, 1000 komadov 15 mn j 18.000, sirovi fri»i ozki 1000*-18O0 'v. . 1400 do 1600, bukovi frizi 750—§50 , 1 : jy*rjevi hlodi K 720-800, jasenovi hlodi T 500 650, brestovi hlodi I. 450—5S0, ni*>hko tesano blago 350—450, brzojavni iro^i ■ ^astovi 50—70, železniški pragi, hrastovi -3—51 bukovi 40—50, ks za kurjavo, bu-":ov J- VEgon 2750—3200, II. vagon 2200— "300, mešano blago, vagon 2400—2700, očije *ogcu 10.000—11.000. ^□cnaancraon □ □ dranndnmacn obrt in trgovina. B. ^opravek našega dinarja. Niš di-js ‘ 3e bil do fcedavno nekako stalno Ji a 2a. . naPi_aru Švicarskemu franku. V v . ,j|_' rrr P*1 j® začel zopet 1 rat navitgojf ig se guče daaeg ktttg 6.20. Ravnatelj beograjske »Izvozfie ^>an-ke«, znani finančni strokovnjak g. Vlada Markovi^ je podal o popravku dinarja •sledeče mnenje: Diilar se je že irt so bo še popravil, zlasti sedaj, ko je inozemstvo spoanalo naše prirothio bogastvo, M je najboljša podlaga in jamstvo za našo valuto. Poljedelska produkcija je od dne do dne večja iri daleč presega predvojno produkcijo. Industrija in obrt napredujeta. Rudniki odpirajo vedno nove in bogatejše žile. Promet je od preobrata seml znatno napredoval im se bo še izpopolnil z novimi progami, dočim se bo sČasomi uredil tudi promet po vodi. Zunanji položaj naše države, ki je v začetku omahoval zdaj nia to, zdaj na ono stran, ima danes trdno obiležje. Notranje razmere se bližajo konsolidaciji in vse to vpliva na stanje naše valute, zlasti pa na izboljšanje našega finančnega položaja. Državni dohodki stalno naraščajo. Zunanji svet dobiva vero v moč naše države, vero v Silavost in odpornost našega naroda in s tem tudi vero v nas denar. Naš dinar bo sledil nevzdržno pot češkoslovaške krone. Jasno pa je, da porast ditiarja pri. nas ne bo povzročil takih gospodarskih kriz, kakor ga je povzročil porast češkoslovaške krone na Češkoslovaškem, ki je skoz in skoz industrijska, dočim je naša država v pretežni meri agrarna. Zaseda rje prizivne komisije iA dohod* fltncjj Spričo eminentnega interesa pridobitnih l.rogov na poslovanju prizivne ko m.sije' za dohodu lio je Trgovska 'n obrtniška ?K'5’!llea za Slovenijo V svoji zad nji plr-rami seji sklenila žapfOSitu delegacijo ministrstva financ, da ukrene, kaL’ je jet ebno za bl.žnje sklicanje pniivae komi«si;e. Gospod finančni del^.sat se j« takoj odzval zbornični prošnji ter sporoči!, da bo prizivna komisija za doh > J .lino feklfcala, čim bodo vsi od davčnih oblasti predloženi pr^ivni spisi preiak.d4*lu iri poročevalčevi predlogi zadoStti) pii-pravljeni, Po vsej priliki se to zgn-io dobiti cela četa vohunov. Z uporabo brezžičnega brzojava ie avijatik dajal artileriji natančna navodila za obstreljevanje sovražnih pozicij. Letalni stroji so posegali tudi neposredno v velike bitke in sipali na sovražnika »Ognjeno točo«. Bili so celo slučaji, da sO letalni stroji prinašali odrezanemu dolu armade živil in streliva. Letalne stroje čaka velika bodočnost. Njih vojaška važnost je neprecenljiva. t Velikega ^ pomena je nadalje uporaba plinov, dasiravuo &e plini niso obnesli tako, kot je bilo prvotna pričakovati. Če je zavel nasproten veter, je mo^el zanesti plinove Valove na^? tja, od koder so prihajali, a to je pomenilo zastrupljati lastne čete. Velik napredek je bil storjen, ko so začeli uporabljati plinove bombe. 2 njimi so dosegli na frontah znamenite usDehe. Samo Francija jih je izstrelila okoli 12 milijonov. Danes u^orabliaio samo bombe. Iznašli so že celo vrsto novih. Neka vrsta plina ima to lastnost, da prijetno diši po VftoUcah, sicer pa vsebuje Strahovito učinkujoč strup. Bolj nedolžnega značaja so bombe, ki povzročajo gosti dim, kateri zanese med napa- dalce veliko zmedo in zelo zmanjša puls bitke. Versaiilske mirovna pogodba je Nemčiji prepovedala izdelovanje dtiSljšvfh plinov. Na washigtonski konferenci pa so izjavili najodličnejši strokovnjaki za voj* no kemijo, da je ta prepoved »fnoma absurdna. A1-- bi druge države res hotele onemogočiti Nemčiji izdelovanje plinov, bi biie morale zapreti niene meje in preprečiti uvoz '•ekrktov, ki so. potrebni, da se izdelajo pripomočki za barvanje perila, ^‘^rafski _ preparati itd., ali pa bi bilo treba Dostaviti kontrolorja v vsako delavnico, kjer se izdelujejo kemični Izdelki. Strokovnjaki sod’jo, da bo kemična vojna prejalislej — morebiti že v bodoči vojni — ena največjih ^rozot, kar jih sploh pozna človeški um. Posebno mesto gre v bodoči vojni tankom, ki so bili upeljani v vojni dobi. Tanki so prinesli francoski voiski mnogo lepih uspehov. Tanki bodo v prihodnji vojski mnogo večji po obsegu in po moči, nego so bil v minuli yoini. To bodo premikajoče se trdnjave, ki bodo neusmiljeno teptale vse, kar bo ležalo pod njimi. To so samo trije faktorii, ki bodo odločevali v prihodnjih vojnah- Najbuj-neiša domšl';:~ si ne more predstaviti, kai vse pripravlja človek pro^ človeku, narod proti narodu. V primeri s tem so starovpfkn in srednjeveške vojne njava idila. Idilične so bile tudi napoleonske vojne. Svetovna vojna je že dala čutiti, kaj je prinesel »napredek človeštva«. Se strašflejši dokument lažnjive moderne kulture bo prihodnla voina. Edina tolažba, ki §e navdaja ljudi, kadar se spomni* jo grOzot nove vojne, katere Damoklov ; meč še vedno visi nad nami, je sklep, da bo napredek voine tehnike onemogočil vojno. Armade bodo opremljene s tako strašnimi pripomočki, da bo njihov spopad pomenil konec premagane države in popolno izčrpanje zmagovalke. (Po »ftulti«.) AKADEMIJA SOKOLSKEGA NA* 1 RAŠČAJA se ponovi danes v četrtek, i dne 21. junija ob 17. uri v Narodnem ! domu. ! v, ’■ 'J Podpirajte Juq. Matico! Nogavice kupite najeenejše pri tvrdki j Anica Traun, Maribor Grajski trg 1. 1179 OTROŠKA II m I mm iljilSSj, O NAJBOLJŠA HRANA ZA |_ ; DOJENČKE, CTtfOKE In DOJILJE ; KAKAO < o Proda s« po ugodili ceni PISALNI StROJ sistem ,Adler“ in ŽEL. BLAGAJNA dunajski sistem, oba preilmeta sta ♦ dobrem staftin. Na vpogled pri Špediciji Ivo Diukič, Aleksandrova 26, Maribor, 1326 SLAD0VN1 KREPILO ZA BOLNIKE la REKONVALESCENTE VSAKE starosti NARAVNI PROIZVODI <2 ClSTEOA SLADA «VITAL*. D. O. ZA TVORN1CO HRANIL. ( ZA0RE8. KS A VERSKA CESTA it Galanterija drobnina, trikotaž« Simo na debele I Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. 415 10-8 Pristopajte k Jugoslo venski Matici. ■B Zahvala. Dne 15^ maja t. I. je požar podpisanim posestnikom na njih imetju povzročil ogromno ško* do. Zavarovani smo bili pri zavarovalni družbi „Jugoslavija“, ki je točno izvršila cenitev in nam v popolno zadovoljnost izplačala odškodnine; V prijetno dolžnost si štejemo, da se imenovani družbi javno najbolje zahvaljujemo, ter jo vsakomur toplo priporočamo. Račje, 16. junija 1923. Franc Marčič Anton Potočnik Jožef Pipenbaher. IM* HSBHSHBSgHHSSEHiiiaiilB Velika zaloga cementa, traverz, železa in dr. S po ugodnih cenah. 2576 m Pinter Sc Lenard, Maribor. § V vadnost trgovcem, nabavljalnlm zadrugam, delavskim konzumom, gozdnim industrijam, upravam rudnikov, hotelirjem In drugim 1 Nudim stalno s svojega skladi- MAjceriEWA -v*** MANUFAKTURA VMARI0ORH OtAVrtlTwlJ i" T Bfctaf w; »TABOR« ONAEODNT EE9M.' Mirlbar, ?i. junija 1923. Novo! Dežni plaHei od 460 Din. naprej, najnovejšl vzorci, pravkar došli. Velika Izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikor, palic, nahrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 2595 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. noyo< Salon za damske klobuke sajcenejse pa tudi nelepšo blago za obleke, kakor sukr.o, hlačevins, volneno blago, piavina, cefir, šifon, platno, Izgotovljena obleka, srajce, predpasniki, nogavice, | v robci, odeja itd. se dob! prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor r- * V Aleksandrova cesta štev. 13. *sr»i Pozor! Slanina! j| 8ca IZ prvo rune po najiu&|in unvvnm vennn pivuvrsiriu la kelo. debelo slanino la Mo Ata pasto I lojeno Hanina polsladko papr ko j papiicin slaoioo papriko za goljat, i n Blago poSiljam v zabojih po železnici proti predplačilu I ■II povzetju. ToSna postrežba. Glede cen vpraiati pri Gj. P. Prodanovič, paprika eksport in iraport gj Novi Sad (Vojvodina). Brzojavi: Prodanovič Novi Sad. gg SUHiilllUlaii! ® HHimKilEl Dragica Zarič, Zagreb. Dovoljujem si cenj. damam sporočiti, da sem prinesla za kratko dobo v Maribor svojo veliko izbiro najnovejših dunajskih klobukov iz klobučevine, crepe georgette, marecain in organdy-slame v vseh barvah in kakovostih. Opled samo kratek čas od 9.—12. in od 14.—18. ure v Gregorčičevi ulici 8, I. ndstr., levo. 1245 HBHBBBHraMlRHHRBBHnMMaBHHHNa Na mnoga leta! kliče svojemu šefu LOJZETU STREHAR udano osobje - i2<6 kavarne „Central“, \ Mala oznanila Nova spalnica po ceni na prodaj. Koroška cesta St 31, drorišče rrata 10. 1245 Otročja postelja »e po etai proda. Zrinskega trg 6. 1241. Sobarico, ki šiva tudi na stroj, sprejme dr. Valentincig, Gregorčičeva ul. 12. 1243 J—1 Vrčki vseh velikosti, stekle«!**, krožniki ter razno kuhinjsko posodo, se ceno proda. Ruška ce^ta 45. Istotam so tudi dve medeni pipi na prodaj. 1240 Sadike ramena endivije vtdno v vrtnariji. Razlagova ulica 11 1239 Dvoje l.ahkih motornih koles ■l garancijskim pismom na prodaj v Centralni garaži Volk er. ■ 1238 3-1 Mebllrano sobo z električno lučjo, eveatuelno s hrano, pri boljši dinžini, st išče. Ponudbe na upravo li-tapod „Park*. • 3-1 Hlgljenlčn« brivnica se vsam priporoča. Prvovrstni postrežba Vjekoalav Gjarin. Jurčičev« utica 9. 1850 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva »lica 9, sprejema vse vrste naročil p* meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30—5 Vrtne garniture ter posamezne komade, enako tudi druge pletene izdelke, potne košare itd., parfumerija, nogavice, bemhaž in razuo drobnino priporoča po konkurenčni eeni tvrdka I. Baloh Grajski trg 3. 1184 10—3 Ledenica, skoro nova, se po jako nizki ceni proda pri Josipu Povodnik, Vojašniška ul. št. 4. trgovina z dalmatinskim vinom. 1239 2—2 Nahrbtnike za planince iz jadrovine, v raznih barvah in velikostih, priporoča Iv Krs-vos, Aleksandrova cesta 13. 1196 10-3 Stara sedla, civilna in oficirska, kupuj* Iv. Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1203 1 Ali ste že preskrbljeni s knjigo ,,Babilonska uganka" ? Dobi se skoraj v vseh knjigarnah. Za isto se iščejo tudi gospodje, ki bi j* prestavili proti primernemu honorarju na angleški, trancoski, itali- janski in ruski jezik. Naslov v upravi lista. 1197 7-5 Briljante, zlato In srebro kupuje po naivišjih cenah R. Bizjak, juvelir, Maribor, Gosposka ulica 16. 1223 6-3 Baraka v Mestnem parku pri paviljonu se radi odstranitve ceno proda. Pojasnila v Park-kavarni. 1236 2—2 IRIZSaBBCTIS ' ■ —II m Ant. Rud. Legat-ovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor Prva in edina strokovne šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 2. julija. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in U40 od 14. do 18. ure. —SS3—— mšmtou« Podružnica Mirlkir. Aleksandrova cesta štev. 11 Deiniška glavnica Din 50,000.000'— in rezerve preko Din 12,500.000"— Vloge Jez Din 125,000.000'— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILIACIJE: Ljubljana: Slovenska banica. Split: Jugoslavenska Industrijska banka d. d. Buda pest: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35. Wien I.: Bankhaus Milan Robert Alexander, Augustlner-strasse 8. 453 Izvršuf? vsebanttf e posle naJkulantnele • •• ~ • •• ■ pr ARKO LIOUEUR TRIPLE SEC! iz vacene žice - NE ZARULJA L&atoik ia Koazoreti »T«*««*, >. Q4msi£mi aaadaik; BffljlftU Q*im, »■* SBaka; Mariborski ^iskama jL A