mm
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERNIK
1 Leto XIV. [ štev. 72	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 30. in 51. marca 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din 1.—
Pravičen mir še ni mogoč
Izjava prezidenta Roosevelta o rezultatu misije Sumnerja We8iesa — S u mn er We!les ni ne prevzel ne dal nobenih obveznosti in tudi ne nobenih načrtov za posredovanje — Informacije so zaupne in ne bodo objavljene
WASHINGTON, 30. marca. Reuter. Prezldent Roosevelt je prečital na konferenci z zastopniki tiska sledečo izjavo: Sumner Welles ni prejel in tudi ni mogel prejeti nobenih predlogov za mir iz katerih koli virov, ki bi bili kakor koli sposobni ustvariti izglede za uresničenje pravičnega in trajnega miru v Evropi. Toda informacije, ki so bile prožene naši vladi v zvezi z misijo Sumnerja Wel-lesa, bodo velikega pomena, kadar bo napočil čas za sklepanje takega miru. Roosevelt je nadaljeval svojo izjavo rekoč, da je sedaj znova potrjeno, kar je že dejal, da je zelo malo neposrednih izgledov za konec vojne. Sumner Welles r.i bil pooblaščen, da daje ali prevzema kake obveznosti za vlado Zedinjenih držav Severne Amerike, kakor tudi ni imel pooblastila za sprejemanje ali dajanje kakih predlogov. Tudi ni zbiral predlogov za kako posredovanje Zedinjenih držav. Vendar bodo njegove informacije veiike vrednosti za vlado v splošnih direktivah njenih političnih odnošajev. Kar so vlade Italije, Nemčije, Anglije in Francije sporočile Suinnei u Wellesus je bilo strogo zaupno in mora za enkrat tudi ostati. Ta obisk pa more tudi doprinesti do boljših odnošajev Zedinjenih držav do onih velesil, katerih vlade je obiskal. V tem oziru se je misija Sumnerja VVeliesa končala pozitivno.
NOBENE MOŽNOSTI...
WASH1NGT0N, 30. marca. Reuter. Prevladuje splošni vtis, da ne bo ameriška vlada giede na Wellesovo akcijo napravila nobenega koraka za mir. Roosevelt je namignil novinarjem, da ne obstaja nobena možnost tudi za neposredno mirovno akcijo. Nihče ne ve, kaj prinese prihodnji dan, tako zapletena je evropska stvar.
UPANJE AMERIŠKE JAVNOSTI
VVASHINGTON, 30. marca. LRP. Ameriška javnost pričakuje z velikim zanimanjem rezultat Rooseveltovih konferenc s Sumnerjem Wellesom. Dasi Sumner Welles zanika, da bi bil prinesel iz Ev-
Italijanske garancije Madžarski
Varnost in nedotakljivost — Revizija v okviru mirovne konference — Garandje je podpria
tudi Nesnčija
RIM, 30. marca. LRP. Po odhodu madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekiia naglašajo v rimskih diplomatskih krogih, da ga je Mussolini prepričal o prijateljskih namerah Nemčije in Jugoslavije nasproti Madžarski. Prav tako je zagotovil Mussolini Madžarski varnost in obrambo v primeru nevarnosti s strani Sovjetske zveze. Vprašanje revindikaclj in revizionističnih teženj odlaga Madžarska po Mussolinijevem nasvetu do časa po vojni. To vprašanje bo postavljeno na dnevni red na bodoči mirovni konferenci. Dalje ie pa Mussolini zagotovil Telekiju, da se bo Italija brigala tudi za ohranitev miru v Podonavju in na Balkanu. Tej garanciji se je pridružila tudi Nemčija. Po teh zagotovilih se more Madžarska čutiti popolnoma varno in gledati z zaupanjem v bodočnost.
ANGLIJA IN BALKAN
RIM, 30. marca. Stefani. Italijanski politični krogi menijo, da je deklaracija vrhovnega zavezniškega sveta nekoliko blažja od prejšnnjih izjav o vojnih ciljih nasledkih vojne. Tako je bilo opaženo,
da* je tokrat bila izpuščena izjava o uničenju nacionalnega socializma v Nemčiji. Prav tako tudi ni v deklaraciji govora o Poljski in Češkoslovaški. Nejasna je izjava o vprašanju »bodoče akcije«. Ne ve se, ali bo ta akcija bolj vojaška ali di-
plomatska. Vprašanje le, ali bo prevladala smer, ki terja razširitev vojne in prekinitev odnošajev s Sovjetsko zvezo ter približanje Italiji. Značilno pa je, da je zunanji minister lord Hajifax poklical v London na konferenco poslanike balkanskih držav. To bi utegnilo pomeniti, da pripravlja Anglija novo diplomatsko akcijo specialno na Balkanu. Ta sestanek poslanikov je tem značilnejši, ker se po njem vidi, da prenaša sedaj Anglija po sklenitvi miru med Finsko in Sovjetsko zvezo težišče svojih interesov na Balkan. Lord I1alifax bo v prvi vrsti konzultiral angleške poslanike iz balkanskih držav o sledečih vprašanjih: 1. Kakšna je dejanska notranja vrednost Balkanske
rope kak mirovni načrt, ameriška javnost vendarle pričakuje, da bo Roosevelt pričel mirovno akcijo. To utemeljujejo s tem, da ima ameriška javnost največji interes iia tem, da se vojna v Evropi čimprej konča, ker se boji, da bi v nadaljevanju bile Zedinjene države same potegnjene v vojno. Pri mirovni akciji bi Amerika, tako upajo, našla podporo nevtralcev, zlasti Italije. Zavezniki ne bi mogli, tudi ako zmagajo, doseči tistega, kar bi odgovarjalo žrtvam. Sumner Welles je res izjavil, da tli sprejel nobenih mirovnih predlogov, ni pa dejal, da ne pozna minimalnih pogojev vojskujočih se strank za sklenitev miru.
zveze? 2. Ali je Balkanska zveza sposobna, da so kolektivno zavzame za ohranitev statusa quo na Balkanu? 3. Ali bi nevtralnost poedlnih članic Balkansko zveze mogla prožiti zaveznikom nepremostljive ovire v primeru njihove iniciative na Balkanu? 4. Ali obstaja možnost revizije sedanjih trgovinskih pogodb, ki so biie sklenjene med Anglijo in posameznimi balkanskimi državami.
ITALIJANSKA POLITIKA NESPREMENJENA
NEV/ YORK, 30. marca. Stefani. »New York Times« razpravljajo o odmevu brennerskega sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem, ki ga je imel po svetu in pravijo, da ne ve nihče nič pozitivnega o rezultatu tega sestanka. Ugotoviti jo edino mogoče — pravi list — da bo ostala italijanska politika še dalje nespremenjena. V vsakem primeru je Mussolini najboljši presojevalec in varuh italijanskih interesov.
Razmerje med zavezniki in Rusijo
WASHINGTON, 30. marca. LRP. »International News Service« poroča iz Londona, da tam potrjujejo vest, da se bo angleški veleposlanik sir William Seeds v kratkem vrnil v Moskvo, ker mu je po* tekel njegov dvomesečni dopust v Angliji. Anglija ne vidi nobenega vzroka, čemu ne bi zaradi francosko-sovjetske napetosti poslala svojega veleposlanika v Sovjetsko zvezo. Anglija in Sovjetska zveza ne želita, da bi se medsebojno zapletli v vojno. Majski je pred dnevi stavil v Dow. ning Streetu vprašanje, zakaj Anglija in Sovjetska zveza ne bi mogli biti dobri prijateljici? Pa tudi Anglija vodi politiko, katere namen je oddvojiti Sovjetsko zvezo od Nemčije. To pa je tudi edino vprašanje, v katerem ni soglasja med Anglijo in Francijo, ker francoska javnost zahteva z vso odločnostjo prekinitev diplomatskih
stikov s Sovjetsko zvezo. Zavezniki so imeli dovolj prilike in vzrokov napovedati sovjetski zvezi vojno, pa tega niso storili, ampak so celo sklenili, da je ne bodo kompromitirali z objavo dokumentov o lanskih pogajanjih v Moskvi.
RIM, 30. marca. Stefani. Diplomatski urednik agencije meni, da se zahodne sile zato nočejo spuščati v konflikt s sovjetsko Rusijo, ker se je izkazalo, da je sov. jetska vojska dobro opremljena in ker Turčija nima volje, nastopiti proti sovjetom. Glavni razlog pa je, da bi se v tem primeru sovjetska Rusija še bolj ne nave. zala na Nemčijo tudi v vojaškem pogie. du. Blokada zato ne bo mogla imeti pravega uspeha, ker je Nemčiji v Rusijo in Romunijo odprta pot za nabave potrebnih surovin in prehrane.
Švedska dalje za skandmavski pakt
STOCKHOLM, 30. marca. Reuter. Po zadnjih vesteh švedska vlada še vedno ”i opustite Ideje sklenitve skandinavske obrambne zveze, čeprav se Sovjetska unija temu upira. Švedska vlada in švedski tisk naglaša. da bi ta zveza služila samo varnosti in miru. nikakor pa kakim ■umadalnim ali ogroževalnim namenom, ■akor to hočejo prikazati v Moskvi. Zadeva rl sedaj samo strateškega in go-"'Odarst-.esa značaja, ampals tudi vpra-,:;b me narod nega prava. Pakt, ki ga v ;y',n Švc Js' a, bi bil popolnoma v so-•:,t% z pnčdi in statutom Zveze naro-
dov in tudi z izjavami, ki so v tem smislu bile ponovno podane s strani same Sovjetske zveze.
ODLIKOVANJE NOVOZELANDSKEGA LETALCA
PARIZ, 30. marca. Havas. Novozeland ski pilot, ki je v torek seslrelil dve nem Ski letali, sam pa se rešil s padalom, je bil odlikovan z visokim angleškim odlikovanjem, ker je doslej sestrelil že pet nemških letal, sam pa se je dvakrat ieiii s padalom.
Organizacija avstralske vojske
CAMBERRA, 30. marca. Avstralski minister De Menzies je izjavil, da bo imela Avstralija po dosedanjem načrtu pod orožjem 222.000 vojakov. Za odpo-šiliatev v Evropo ali na druga mesta vc-Eikobritanskega imperija bo pripravljenih
troje divizij, od katerih bo štela vsaka
16,000	mož. Razen tega sestavljajo večji oddelek pionirjev in eno eskadriljo letal, ki bo poslana v Francijo in eno eskadriljo hidroplanov, ki bo odšla v Anglijo za obrambo njenih obal.
Tretja nemška »Bela knjiga'*
BERLIN, 30. marca. Ass. Včeraj so bili vsi ameriški novinarji poklicani v zunanje ministrstvo, kjer jim je bila prečitana tretja nemška »Bela knjiga«, v kateri so zbrani podatki, da so Velika Britanija in Zedinjene države že od 1. 1938. pripravljale ofenzivno vojno proti Nemčiji.
WASHlNGTON, 30. marca. Reuter. Prav kakor angleška vlada, tako tudi
ameiiska odločno demantirata nemške vesti o nekakšnem pripravljanju ofenzivne vojne proti Nemčiji že 1. 1938. Predsednik Roosevelt je izjavil, da se ni treba ozirati n a propagando iz Evrope, v političnih krogih tudi poudarjajo, da je biio sklicanje ameriških novinarjev v Berlinu dober popagandni trik in obenem tudi napad na Roosevelta,
Nov napad na angleške lad^e
LONDON, 30. marca. Reuter. Admira-liieta javlja, da so sovražna letala ponovno poizkušala napasti angleški konvoj v Severnem morju. Pri prvem napadu je bilo eno samo letalo, kasneje več. Bom be so padle v morje, letala so pa bila sestreljena.
LONDON, 30. marca. Reuter. Nemški letalci so včeraj spet poizkusili napasti neki angleški konvoj, vendar so odvrgli samo dve bombi, ki sta padli v vodo. N^mci priznavajo, da je biio eno letalo sestreljeno.
OB X A VI JA NJE FINSKE
HELSINKI, 30. marca. Finska je zaključila s predstavniki švedskih indu-
strij alcev dogovor, po katerem bo več kmečkih delavcev odšlo v švedske tovarne. Vlada bo postavila nove tovarne ,v katerih bodo našli zaslužek begunci. V načrtu je izgraditev velikega modernega pristanišča, od koder bo po odstopu Ilankoja šel ves finski pomorski promet.
POGODBA MED IRANOM IN IRAKOM
TEHERAN, 30. marca. Havas. Trgovinski in plovbni sporazum, podpisan nedavno med Irakom in Iranom, bo v kratkem ratificiran. Iranski zunanji minister je v parlamentu naglasil koristi, ki jih bosta imeli obe državi od pogodbe. Iranska vlada bo tudi nadalje vodila politiko nevtralnosti pod pogojem, da njeni interesi ne bodo ogroženi.
Maribor, 30. tnarca.
Nedelja in prazniki so dnevi, ko se po duševnem in telesnem naporu človek odpočije in vsaj za trenutek poglobi v svoj lastni jaz. Vsaj moral bi se, kajti razvratni časi pogrezajo človeštvo vedno bolj v malo obetajoč razkroj, v katerem se majejo tla temeljni osnovi vsega javnega življenja in države — družini.
Civilizirani narodi so v pojmovanju družine marsikje prispeli že tako daleč, da se bližajo stanju pradavnih dni, le s to razliko, da so prvi ljudje smatrali zakon za sredstvo samoohranitve in naravnega nagona, medtem ko postaja pre-nasičenim modernizatorjem breme, ki jim greni življenje.
. Dandanes se zakon mnogokje jemlje kot nekaj, kar je pač potrebno, a ne veže na dolžnosti. Povojna miselnost se nagiblje k udobnosti, zabavi in neodgovorni sproščenosti. Kjer tega v zakonu ni, je boj tu, temelji družine se rušijo v pogubo.
Diktature in demokracije niso vprašanja, ki zanimajo samo politike. Tehtnega pomena je njih pojmovanje tudi v družini. Način upravljanja in režim v rodbini je usodnega pomena za vzgojo državljanov. Današnja vzgoja ne vzgaja, vse preveč uči. Samo od učenja pa postane človek praktičen analfabet. Mladina, bodisi moška ali ženska, je v mnogm obiteljih preveč svobodna. Oče in mati izgubljata vajeti iz rok, avtoriteta nad naraščajem hira, le preveč materinskih src odneha na ljubo nezdravim muham otrok, ki »se pač morajo izživeti«. Prikrito ali javno odobravanje napačnega početja otrok s strani staršev je pa zločin nad družbo.
Kakor povsod je seveda diktatura tud; v družini skrajno nesimpatična. V njej mora vladati demokratičen duh vzajemnosti in kolektivne pomoči, kulturna enotnost, spoštovanje do starejših. Disciplina in avtoriteta morata odgovarjati etični zbranosti socialnih vrednot vseh članov družine. Pretirani absolutizem in diktatorski nastop staršev je največkrat v škodo zdravemu napredku mladine. Kjer se skriva denar po stenah in slamnjačah, tam se največ krade. Kjer družinski poglavar neprestano graja, vtika nos v vsako stvar in sitnari, tam se najmanj dela. Lenuhe in delomržneže je pač treba držati čvrsto v roki, preudarnim in delavnim otrokom pa pusti do besede. Zasluge jim priznaj, drugače bodo izgubili voljo do dela. Mnogi mladeniči in dekleta, ki so bila za življenja staršev zapostavljena, postanejo po smrti teh, ko so prepuščena sami sebi, vzorni gospodarji.
Človek je pač po svoji naravi ustvarjen tako, da se mož in žena izpopolnjujeta v skupnem življenjskem boju. Tega danes skoro ni! Pretežna večina mož smatra zakon za breme, ki je težko in terja odpovedi, precej življenjske energije in volje. Velika večina mož pa tega nima. Manjka jim resnosti in smisla življenja, kar vse je pomanjkanje pravilne mladinske vzgoje, posledica razdrapanih prilik.
V	težki gospodarski borbi za obstanek se človek boji vsega, kar bi ga oviralo in vezalo. To se opaža posebno pri moških. Ženska beži od zakona, ker se čuti svobodnejšo izven njega. Zamrl je smisel prave, stare družine, ki je bila ognjišče ljubezni in ustvarjajočih sil. Sleherni hodi svojo pot v cilju, ki je popolnoma nasproten načelom družine.
Osnova družin je dandanes grajena na materialni podlagi, prevladujejo tako zva-ni zakoni razuma, v katerih odloča denar brez prave ljubezni. Zakon brez razumevanja srčne topline in združitve sorodnih duševnosti je pa nekaj, kar se kmalu razruši. Kako naj vlada ljubezen, kako naj se ta privzgoji, če ni ljubezni med očetom in materjo? Mati vleče na svojo, oče na svojo stran, otroci so pa v sredi ter nihajo na desno in levo. Igra takih družin jo grozna in njihova drama je nekaj ostudnega in nizkotnega. Za vrnitev k stari družini je treba mnogo in še več kot si sami predstavljamo.
Treba je širokogrudnega, demokratičnega duha, ki ne bo zavajal očete k lahkomiselnosti. Koliko družin je že propadlo zaradi razuzdanosti, zapravljivosti očetov pred očmi pametnih otrok. V pi jančevanju in kartanju so zapravili imetje, ki bi ga lahko pridni sinovi podvojili in dvignili. Materam je treba dopovedati prave vzgoje. Glavni .pogoj do-
Sovjetska zveza lile ostal mMm\
Govor zunan'ega komisarja Moioiova rta zasedanju vrhovnega sovjeta v f^oskvš — P©rošsS@ o ©^rmšajth d© posamezni?
velesil in sosednih držav
MOSKVA, 30. marca. Tass javlja: Predsednik sveta narodnih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je v svojem govoru včeraj pred vrhovnim svetom ostro obsodil angleško-francosko politiko. Navedel je, da »se prijateljski odnošaji med Nemčijo in SSSR uspešno razvijajo. Dokazali so svojo krepkost za časa vojne na Poljskem in razširjeni so bili v interesu pospešene trgovinske izmenjave blaga. Odnošaji med sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo so se znatno poslabšali zaradi stališča slednje v finski vojni, kar naj predstavlja angleško-francosko maščevanje za odklonitev sovjetske pomoči zahodnim silam v nastopu proti Nemčiji. Sovjetska Rusija bo ohranila svojo nevtralnost brez ozira na to, ali se takšna polLHra dopade Parizu ali Londonu. Vojna na Finskem je stala sovjete 48.745 mrtvih, 158.863 ranjenih. Sovjetska Rusija si je zavarovala meje na severozahodu, ohranila pa Finski neodvisnost, tako v notranji kakor zunanji politiki. Normalni odnošaji s Finsko bodo skoro vzpostavljeni; razvijati se morajo v prijateljskem duhu. O načrtu skandinavskega bloka nočemo slišati, ker je nasproten sovjetsko-iinskim mirovnim pogojem. Finska ne more sklepati pakta, ki bi bil usmerjen proti sovjetom, če noče kršiti podpisane pogodbe. Sovjetska Rusija želi miroljubnih, prijateljskih stikov s Skandinavijo. Vse vesti o sovjetskih namerah proti norveškim lukam so gola izmišljotina.« V zvezi z resumejem od-nošajev sovjetov do sosednih držav je
Molotov posebno naglasil »zadovoljive rezultate z baltskimi državami. Stiki z južnimi sosedami se niso poslabšali, ostala je le večja pozornost zaradi augleško-irancoskega manevriranja na Bližnjem vzhodu. Vsak napad na sovjetsko Rusijo bo naletel na močan odpor. Odnošaji s Turčijo in Iranom slone na nenapadalni pogodbi. Sovjeti se tu zavedajo svojih obvez. Nedavno je bil z Iranom. podpisan trgovinski sporazum. Problem Besarabije ni razlog, da bi se morali odnošaji z Romunijo poslabšati. Na mongolško-mandžurski meji ne bodo sovjeti trpeli, oškodovanja svojih interesov. Nedavno je bil predložen tokijskemu parlamentu načrt o nakupu vse daljnovzhodne ruske primorske oblasti z Vladivostokom vred. Sovjeti na to ne bodo nikoli pristali. Sovjetska unija se, stalno interesira' za ameriški izvoz. Nadeja se, da se bodo odnošaji z USA poglobili.« Zunanjo politiko SSSR je Molotov obeležil v naslednjih točkah: 1. Mir med narodi, ki zagotavlja nedotakljivost Rusije. 2. V izvajanju te politike mora sovjetska Rusija v sedanji vojni med evropskimi velesilami ohraniti nevtralnost, kar je v interesu vseh narodov, ki žele mir in ki so že doslej trpeli zaradi težkih bremen vojne. Sovjetska Rusija je v težkih dneh dosegla lepe uspehe, s takšno politiko hoče nadaljevati.
MOSKVA, 30. marca. Tass. Po govora Molotova je vrhovni svet (parlament) Sovjetske zveze soglasno odobril zunanjo politiko sovjetske vlade.
Odmevi londonske deklaracije
AMSTERDAM, 30. marca. Havas. Si-nočni listi prinašajo zelo obširne komentarje sklepov vrhovnega vojaškega sveta v Londonu. Sklep zaveznikov, da ostanejo tudi po zmagi v tesnem sodelovanju, je velikega pomena, ker preprečuje, da bi sc ponovile pogreške iz leta 1019.
BUDIMPEŠTA, 30. marca. Stefani.
Listi sc bavijo s finančno politiko Italije in pravijo, da je fašizem v tem pogledu žel uspehe. Glede, na franco-sko-angleško sodelovanje so mnenja,
Qri©d sodelovanja skupine dr. ttuienov.ča s HSS
Vest našega beograjskega dopisnika o eventualnem vstopu Jug. Muslimanske Organizacije v HSS je vzdignila po vsej državi mnogo prahu. Dopisnik nam poroča, da je iz predsedništva JRZ nekdo pohitel dati »Vremenu« demanti njegove < vesti o razgovorih med predstavniki skupine dr. Kulenoviča in muslimanske skupine HSS g. Hakije Hadžiča o načrtu za vstop skupine dr. Kulenoviča (bivše JMO) v HSS. Naš dopisnik bo raje počakal, da. bosta dala demanti dr. ■ Kule-novič in g. Hadžič , ali pa dr. Mpcek. Kajti samo njim ,je mogoče verjeti, če. so bili ali niso bili taki razgovori. Isto stališče zavzema tudi današnji »Hrvatški Dnevnik« v uvodniku, v katerem pravi, da je predsedništvo JRZ demantiralo te vesti, sam dr. Kulenovič pa se še ni oglasil ter zato tudi še ne vemo, na kakšno stališče se bo postavil glede verzije »Ve-černikovega« beograjskega dopisnika.
Waini sklepi ministrskega sveta
Sinoči ob 17.40 je bila seja ministrskega sveta, ki so ji - pod predsedstvom Cvetkoviča prisostvovali vsi ministri razen zadržanega dr. Andrea in dr. Srno-Ijaiia. Navzoč je bil tudi dr. Maček,_ ki se je z banom dr. Šubašičem in dr. Šu-tejern že pred sejo dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom Cvetkovičem in dr. Konstantinovičem. Ministrski svet je razpravljal o državnem preračunu in dokončno sklenil, za mesece april, maj, junij in julij uvesti sistem dvanajstin. Ustava namreč predvideva v primeru, da parlament ne more do časa sprejeti preračuna, da se uvedejo dvanajstine, dokler se ne sestane novo izvoljena’ narodna skupščina. Računati je torej, da se bodo volitve tja do julija enkrat izvedle. Sprejeta je posebna uredba za praktično izvajanje preračuna v dvanajstinah, Uredba Vsebuje finančno razmejitve med dohodki in izdatki. Predloženi ekspoze fi-
da lahko dovede ta solidarnost do prve I bančnega ministra bo skoro objavljen
......	.	...	TA«-»l4r\ I tnJiiict 1-c lri 'cirof tlfflffPSol Vtlt’ 9 •
osnove za bodočo federativno ureditev Evrope na temelju splošne enakopravnosti narodov.
Surič zapustil Pariz
PARIZ, 30. marca. Havas. Sovjetski poslanik Surič je sinoči s simplon ekspresom odpotoval iz Pariza.
GAMEL1N NA INŠPEKCIJI
LONDON, 30. marca. Reuter. General Gamelin je inspeciral francoske Kanadce v Aldershotu.
DALADIER JE ŠE BOLAN
PARIZ, 30. marca. Daladier se zato ni udeležil seje vrhovnega vojnega sveta v Londonu, ker še ni popolnoma okreval od poškodb, ki jih je dobil ob priliki znane avtomobilske nesreče. Uporabljati mora še vedno palico.
NEMŠKA LETALA NAD HOLANDIJO HAAG, 30. marca. Havas. Holandski ministrski predsednik je izdal sporočilo, v katerem pravi, da sta bila včeraj nad otokom Rittumom opažena dva angleška bombnika. Protiletalske baterije so otvo-rile ogenj, na kar sta se tuji letali oddaljili v zahodni smeri. Popoldne so na istem kraju opazili neko nemško vojno letalo tipa Junkers, ki je imelo znak 81 HK ter se je oddaljilo na severovzhod. V Londonu in Berlinu je bil vložen protest.
PODMORNICA »URŠULA« LONDON, 30. marca. Reuter. Podmornica, ki je potopila nemški trgovski parnik ob danski obali, je bila »Uršula«. Kakor znano, je ista podmornica v decembru potopila pri Helgolandu nck0 nemško križarko.
TRGOVSKA SKUPNOST ZAVEZNIKOV
PARIZ, 30. marca. Havas. Angleški in francoski trgovinski minister sta razpravljala o možnosti še večje pospešitve medsebojne trgovine. Komisijski odbor
bo v teku dneva preuči! sklepe, ki s*ta jih ministra odobrila.
AMERIŠKE LADJE IZJEMA
LONDON, 30. marca. Havas. Pri izkrcavanju posadk ladij, ki plujejo pod zastavo USA, ne bodo uporabljeni ukrepi, predpisani za vojni čas v angleških pristaniščih. Izjema velja samo za one parnike USA, ki prihajajo iz ostalih evropskih luk.
ŠVICA IN BLOKADA
BERN, 30. marca. Stefani. Švicarski gospodarski krogi so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi postopanja Anglije v blokadi. Menijo, da so jim bili Francozi pripravljeni iti na roko, toda Angleži ne popuščajo, ker se boje, da bi blago, namenjeno za Švico, ne prehajalo preko meje v Nemčijo.
GLASOVANJE V AMERIŠKEM SENATU
WASHINGTON, 30. marca. Reuter. — Senat je z 54 proti 41 glasovom sklenil, da se morajo v bodoče vse trgovinske pogodbe predložiti njeinu v odobritev. Pooblastila vladi za ratifikacijo trgovinskih sporazumov so bila za nadaljnja tri leta odobrena. Buli je s tem žel uspeh.
ROMUNSKI DAR TURČIJI
BUKAREŠTA, 30. marca. Rador. Parlament je odobril kredite za zgraditev vasi v romunskem stilu v onem delu Turčije, ki je mnogo trpel po zadnjem potresu. Zunanji minister Gafencu je ob tej priliki imel govor, v katerem je naglasil iskrene vezi, ki spajajo Romunijo z zavezniško državo Turčijo.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo jasno, malo vetrovno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 4.5, danes najnižja —4.G, opoldne G.
Dalje je ministrski svet pretresal vprašanje finančne samostojnosti banovine Hrvatske. Rešeno je, da prejme Hrvat-ska svojo lastne dohodke in finančne or-| gane, država pa ohrani na vsem ozemlju tudi svoje dohodke in organe. Izven teh bodo kot zvezna upravna točka še posebni skupni finančni organi. Ti sklepi so plod sedemmesečnega proučevanja, kako najti sredstva in možnost^ finančne samostojnosti'Hrvatske. Ministrski svet je končno odobril štiri in pol milijona din kot pomoč za poplavljene kraje.
Predstavnika uredništva dr. ^ačku
■ Podpredsednik vlade dr. Maček je sprejel v svojem kabinetu predstavnike akcijskega odbora državnih uradnikov, ki so mu razložili stanje aktivnih uradnikov in ga .zaprosili, da bi se zavzel za izboljšanje njihovih prilik.
Dr. Andres v Pomuniji
Trgovinski minister dr. Andres je bil včeraj v avdienci pri knezu namestnik* Pavlu. Na povabilo romunske vlade je odpotoval dr. Andres v Romunijo, kjer bo prisostvoval otvoritvi romunsko-jugo-slovanske trgovinske zbornice.
Za koncentracijsko vlado
Na seji banovinskega odbora SDS v Banji Luki je prota Kecmanovič dejal, da ideja koncentracijske vlade zavzema vedno več pristašev. V takšno vlado pa naj bi vstopili zastopniki le onih strank-ki imajo v narodu zaslombo. Pred nastopom te vlade bi se morale stranke dogovoriti, da bodo v vseh političnih vprašanjih vodile enotno smer. — Istega mnenja je beograjski »Napred«, ki ugotavlja, da zahteva čas, v katerem živimo, sodelovanje čim širše zajetih narodnih sil. V velikih in resnih trenutkih ni doba za ozke strankarske vlade.
brili družin je namreč vzgoja deklet v plemenite izobražene matere, hi /najo vzgajati po prirodnih načelih in ne puhlih frazah naključnega modernizma.
Kakor povsod mora tedaj tudi v družini zavladati razumen duh. Po navadi je to oče. kjer tega ni. mora prevzeti odgovornost in vzgojno oblast uajraz-
soduejši. Izkustvo uči, da uspevajo najbolje one družine, kjer vlada varčnost, pa spoštovanje človečanskih vrednot prave demokracije, sloga in enodušnost. Kakor drugod velja tudi za pravilno vzgojeno družino: najslabša demokracija ;.e i mnogo več vredna kakor najboljša diktatura.	-‘112.
8*3ova akcija zbiranja radikatov
Pri Aci Stanojeviču v Nišu je bil te dni bivši minister Anta Radojevič. Izjavil je, da je radikalski prvak spet zdrav in da bo prihodnji teden prispel v Beograd.
S tem v zvezi bo oživela akcija za zedinjenje vseh radikalov.
O pomenu naše inteligence
Or. Sgor Kosina
Nikakega dvoma ne more biti, da je kvaliteta slovenskega javnega življenja v naši poprevratni dobi usodno padla. Ce pomislimo na državno- in deželnozbor-ske debate, kakor so se vodile za časa in z imeni kakor Tavčar, Triller, Šuklje, Krek, Kersnik, Dečko, Ribar itd. in jim primerjamo današnji politični nivo, je ni-velizadja navzdol jasno zaznavna.
V	glavnem je iskati vzrok temu selekcioniranju navzdol v padcu vpliva slovenskega inteligenta na poprevratno javno življenje. Mnogi izmed najbolj trdnih in vestnih državljanov, ki bi njih sodelovanje bilo kar najbolj koristno za skupnost, so se od prevrata sem oddaljevali od javnega življenja in ostajali v rezervi, prepuščajoč vodstvo onim, ne vedno najboljšim, ki jim je bil krik ulice in brezskrupulozno prerivanje do oblasti manj odvratno in M jim je bila beseda demagoga bolj tekoča.
In vendar je bilo to napačno. Slovenci ne štejemo mnogo po številu in naša moč leži v prestižu kvalitete. Tudi kvalitetna minoriteta pa zamore odločilno vplivati na narodno usodo in baš slovenska napredna inteligenca, zvezana z nastajajočim srednjim slojem, je to jasno dokazala. Naj navedem o uspešnosti tega in takega dela samo sodbo bivšega hrvat-skega ministra dr. Krajača, ki jo je zapisal ob priliki štiridesetletnega jubileja SPD: »Slovensko planinsko društvo je odgojilo generacije širokih narodnih slojev, ki so s svojim vsestranskim m treznim delom, prvič v nam znani zgodovini faktično stvorile Slovencem atribute modernega naroda m Slovenijo kot svojo in samostojno na kulturnem, ekonomskem itd. polju.« Slovenske pravne institucije, zdravstvo, moralni in strokovni nivo slovenskega uradnika in inteligenta sploh, ki je bil že pred vojno na evropski višini, tedaj ko so se še drugod preštevale mrtve duše, so plod tega prizadevanja.
In politično? Predvojno vseslovanstvo, pa bilo še tako nerealno in z njim v nujni zvezi koncepcija jugoslovanske države, ki nam je šele omogočila srečen razvoj kakor ga je žel slovenski narod, je delo slovenske napredne inteligence. Medtem ko je množica tulila v vrbah in kandelabrih, je predvsem slovenski napredni inteligent bil oni, ki je reševal in rešil v emigraciji in dobrovoljcih čast slovenskega imena.
Po vojni smo bili vsi preveč utrujeni m preveč razočarani. Utrujeni od biča, s katerim nas je opletal Ivan Cankar, da je ležalo na nas kakor usodna krivda, in razočarani od demokracije, kakršna je ostala, odkar je vstal Wilson od zelene mize. Tudi v težnji za enakostjo smo bili preveč naivni. Vse preveč smo dali na število, maso in kvantiteto, hoteč narod-nalno aktivirati čim večje množice. Vse preveč smo imeli uho pri zemlji, s strahom prisluškujoč, kaj bo rekla večina m javno mnenje. Danes, ko so pogaženi in v brezpravju daleko močnejši in kultur-nejši kakor smo mi, mi pa še stojimo, šele danes vidimo in jasno spoznavamo, da smo delali prav. Tedaj pa smo se ustrašili razočaranja večine, ki je moralo priti jn prepričani smo bili, da smo doigrali, izgubljali brez odpora, dan na dan na prestižu in moralni avtoriteti.
In vendar so edino načela teoretika vrelec duhovne energije, ki polni in oživlja javno življenje in je evidentno, da si mora država najprej zasigurati svobodno in spontano sodelovanje vprav kreator-nih duhov naroda. Da ni teinu tako, aK bi bil še pred nedavnim celo Molotov klical poleg delavcev in kmetov na pomoč oboroženi domovini baš intelektualce; baš oni stan, ki je prestal — potem ko ga je sam zakrivil — masaker in ponižanje kakor še nikdo doslej! Tako Rusija, kakor nacizem in fašizem so danes v bistvu aristokratično vodeni režimi in baš razvoj ruske revolucije pokazuje jasno, da je neenakost socialni fakt. ki ga nikdo. niti težka pest boljševiške diktature ne nore spremeniti. In danes, ko gre za voino živcev, torej inteligentne Propagande, tankov in letal, torej tehnike, je to jasno bolj kakor kdaj koli po-brej v zgodovini.
Slovenski inteligenci in z njo slovenskemu malomeščanstvu sploh se da morda mnogo očitati. Pred vsem. da ie imela in ima premalo zaupanja v sebe samo H? da ie rajši stopila v tretje in četrte vrsto
samo, da ji ne bi nikdo očital, da se hoče polastiti vodstva. Nekaj pa se ji ne more očitati: da bi uživala kak neupravičeni ali neopravičljivi socialni privilegij. Življenjski standard tako delavca kakor kmeta je po vojni in v naši državi porasel in če še toliko jadikujemo, ne moremo prikriti, da je od Ljubljane do Maribora v teh pičlih dveh desetletij zraslo na tisoč, da, na desettisoče hiš in hišic. Ravno tako evidentno pa je, da je standard uradnika in poduradnika in slovenskega inteligenta sploh od predvojne sem občutno padel. Koliko pa jih je od njih, ki se lahko še normalno poroče in ustvarijo svoj dom z otroci? In vendar pričakujemo od njega kot nekaj samo ob sebi umevnega, da je državotvoren katekso-hen, da dela v društvih in prosveti, piše in ostaja nepodkupljiv in korekten. Tukaj je nevarnost, da ne pridemo od Ba-zarova do Markelova in anarhije. Kajti
v nevarnosti je treba držati predvsem to, kar se ima in slovenski inteligent in nacionalni malomeščan je še vedno daleko najodpornejša nacionalna hrbtenica, ki ga doslej kljub vsemu ni mogla omajati tuja propaganda, medtem ko so skoraj vsi drugi stanovi malone že klecnili v kolenih.
Inteligenca, ki je po naravi stvari same individualistična, ne more priznavati razredne borbe. Tudi odbijala jo je, saj je šla pod vplivom demagogije tako daleč, da je začenjala razumevati pod sovražniki delavstva vse, kar ne živi striktno proletarskega življenja. S poudarjanjem vrednosti samo ročnega dela kot edino merodajnega, je silila tudi inteligenco in ves srednji stan k solidarnosti s kapitalom, ki ga po večini niti nima. Na drugi strani so rfinogi inteligenti sami, ko so šli med nje sprejemajoč načela
Zdravje
je naše nejvečje beg&iivo, Z feoinfeu zabrni noben
člcvek rti idray.
°Jite
m.: -
razredne borbe prispevali mnogo k zaničevanju in diskreditiranju intelektualnega dela. Tako smo prišli do razvrednotenja kvalitete in bohijemo na občutku lastne socialne nepomembnosti.
Pr še! pa je čas, ko moramo dobiti zopet vero vase. Vsi priznavamo ir« smo vedno poudarjali vrednost in kardinalno pomembnost drugih stanov. Toda poznati moramo tudi svojo!
Crkarske pravde med Srbi i
Čitatelj, ki se — bodisi kot strokovnjak, bodisi kot lajik — zanima za jezikoslovje, ima zadnje čase, zlasti pa po sklenjenem sporazumu, večkrat priložnost citati v hrvatskih listih radikalne smeri razprave, ki dokazujejo, da hrvat-ski govor ni srbski jezik, in da srbska književnost nima skoro nikakih zvez s hrvatskim jezikom. Pisci teh člankov, sami učeni profesorji, se trudijo dokazati dvojno naturo tega, kar je ves svet že dolgo imenoval srbohrvatski jezik. Srbohrvatski zato, ker je last obojih, Srbov in Hrvatov. Od srbskega in hrvatskega zloženo ime je sicer odveč, ali ker je občutljivost na obeh straneh prehuda, in celo bolestna, se ni moglo reči ne hrvat-ski in ne srbski. Zedinili so se Hrvati in Srbi sami na pojmu srbohrvatski, ki ga je potem ves svet prevzel in osvojil. Da je v tem imenu srbstvo poudarjeno pred hrvatstvom, je menda vzrok dejstvo, da so Srbi povsod štokavci in da se hrvat-ski jezik tam, kjer je štokavsko narečje doma, skoro ne razlikuje kaj od tako-zvanega idioma. Ker so Hrvati prevzeli še načelo Vuka Karadžiča, in sedaj po fonetiki — dasi jako nedosledno — pišejo tako, kakor se govori, so ubrali svojo pot popolnoma za Srbi. Šli so tako daleč da so popolnoma zanemarili v svojem pismenem jeziku vse glavne elemente čakavskega in kajkavskega narečja, ki ste obe gotovo prava zaklanica izrazov in čudovito lepili starinskih tvorb, prav v duhu našega davnega skupnega jezika.
Pisec tega članka je prijel za pero, da bi kot nepristranski praktičen opazovalec vsakdanjega življenja povedal mnenje Slovenca, ki ne vidi ne potrebe ne pametnega pomena, da se sedaj po listih bije boj za razbitje nečesa, kar je ena velika skupnost in posledica sožitja v sosedstvu celih trinajst ali štirinajst sto let. Z zadovoljstvom čita vsak Slovenec, ki so mu Hrvati in Srbi tako dragi in blizu, kakor so mu Srbi in Hrvati, da nazadnje vendar le vsak tak učenjak, ki se je v teh usode polnih časih vneto specializiral za atomiziranje narodov, nemočno priznava, da se sicer ne da trditi, da bi bila srbski in hrvatski književni jezik dva jezika kakor sta na primer nemški in holandski ali španski in francoski, da pa so vendar znatne razlike, ki jasno obeležujejo, kaj je hrvatsko in kaj srbsko. S tem dognanjem se potem pisci razprav tolažijo.
Nehote se moramo spomniti, da je celo učenjak Jagičevega imena bil svoj čas po želji vladajočega Dunaja dognal, da je bosenski jezik nekaj posebnega, kar ni ne hrvatsko ne srbsko. In v tej zvezi moramo pomisliti tudi na to. da je neka manj znana osebnost ugotovila, da pravi Hrvati niti Slovani niso, nego — Goti. Tisto in to je bilo treba tako formulirati, da se zavest naroda izpodkoplje in slovanski narod oslabi.
V	člankih, ki nanje mislim, pisci redno očitajo Srbom vse njihove turške izraze, ki jih mi drugi res ne razumemo. Nepojmljivo je, kako so mogli Srbi obdržati in še gojiti premnoge turške, čisto nepotrebne besede, ko imajo zato svoje, ki so pa tudi naši! Če je že ono. čemur se »ljudstvo« pravi, brezbrižno in staro-
Vinko Gaberc
kopitno, bi morali vsaj prosvetitelji in oblasti gledati, da bi izginili ti sledovi robstva. V prvi vrsti bi pa morala paziti žurnalistika, kako vzgaja svojega čitate-Ija. Pred osemdeset leti pač tudi med Slovenci ni bilo mnogo bolje. A danes? Tuje (nemške) izraze uporabljajo samo še najmanj izobraženi, in stari ljudje, ali pa neke vrste izobražena, a slabo narodno čuteče mladina, ki ji je to šport malomarnosti.
Nedavno je bila v nekem listu karikatura: Neizprosen Srb in neupogljiv Hrvat sta se zaklela, da ne bodeta več izpre-govorila, ta srbske, oni pa hrvatske besede. In posledica: Srb je klatil neke turške reči. Hrvat pa je reagiral na nerazumljiv govor z nekim nemško - židovskim žargonom.
Neki učenjak je ugotovil, da se posamezni izrazi ne skladajo. Spodtika se nad direktorjem, ker bi rajši imel ravnatelja, upravnika bi hotel zamenjati z upraviteljem, bolje bi se vozil v vlaku nego v vozu, in general se mu zdi sposobnejši nego so djenerali. Hoče, da se konkurira, a ne konkuriše, in namesto nepotrebnega kaldrmisanja naj pride tlakovanje. Dobro; te malenkosti bi se — z ozirom na sosede vendar dalo takoj primerno urediti.
Najhujše ie v hrvatskem književnem jeziku dejstvo, ki ga je nedavno ugotovil in strmečemu svetu razjasnil frančiškanski pater, profesor slavistike na neki frančiškanski gimnaziji. Rekel je, da ni med Hrvati petdeset živih ljudi, ki bi res točno poznali pravopis. In to vse zavoljo tistega nesrečnega e, ije in je, ki se zanj pretaka toliko tinte. Od raznih strani prihajajo novi predlogi, kako bi bilo treba
urediti to pisanje. Ne za enega ni doslednih osnov, da bi ne bilo izjem. A do danes se je pojavil samo eden velikosrčen človek brez predsodkov, ki je rekel: Pišimo povsod e, da — ne bo zmecie! Ali za božjo voljo, saj tako pišejo — Srbi, dasi jim je Vuk svetoval to, kar delajo Hr vati danes. In ni obveljalo.
Madžari so pisali nekoč za našo črko c svoj cz. Pa so videli, da za to ni nobenega vzroka. Začela se je borba med no-votarji in konservativci. Zmagali so praktični reformatorji in so zavrgli tisti z za c, ki ni imel nobenega pomena.
Fonetika, v hrvatskem pravopisju, ki so jo tudi prevzeli po Srbih, je druga velika bol. Radiči so bili za to, da je treba pisati po etimologiji, kar je razumljivejše in bolj naravno. Ampak v praksi so danes Hrvati in Srbi zašli tako daleč, da je kakfc beseda često tako popačena, da ne veš na prvi mah, kaj pomeni. Zato se oglašajo pametnejši in zmerni elementi, da je treba tudi to poglavje v jeziku stvarno revidirati.
Na žalost se je lotila duhov bolezen strasti, da se ni nadejati, da bi zmagala zdrava misel. Najpametnejši predlog je pač bil tisti, da bi Hrvati in Srbi pisali ekavski in z latinico. Tak jezik brez turškega plevela ter nemške in francoske frazeologije bi zbližal oba sprta brata, okrepil Jugoslavijo in bi nam Slovencem olajšal stališče, da ne bi nihali neodločno med Hrvati in Srbi, ker ne vemo, komu bi pritrdili. Pritrdili bi po svoji duši iti vesti samo bratskemu sporazumu po načelu apostolskega človeka: Pri potrebnih rečeh — skupnost, v dvomljivih slučajih
—	svoboda, v vsem pa — ljubezen.
Dr. Lajovic o Jugoslovanstvu
V	velikonočnem »Jutru« je napisal naš znani kulturni delavec g. dr. Lajovic članek o jugoslovanstvu in »jugoslovenstvu«, ki se v izvlečku glasi:
Slovenci in Hrvati smo prišli v svojo narodno državo impregnirani s predstavami* o državi, kakršne nam je vcepi! nemški kulturni krog. Prišli smo v novo državo povsem nevedni glede tega, kako naj se naše narodne skupine nadalje izživljajo in na kak način naj se medsebojno vskladijo v harmonično državno sožitje. Čutili smo samo to, da naš odnos do naše narodne države ne more biti več isti, kakršen je bil nasproti, nam tuji av-stro-ogrski državi.
Ob nepoznanju socialnih zakonov in zmedenosti misli so nekateri duhovi pravilno slutili, da treba vse storiti, da se notranje okrepi naša nova država, glede katere smo vsi z zanesljivostjo instinktivno čutili, da ie ona edina, ki nam more garantirati narodni obstoj in razvoj. In tako .ie bilo kmalu po prevratu vrženo med narod Keslo: Ne poznam več Srbov. ne Hrvatov, ne Slovencev, poznam le Jugoslovane!
To geslo, rojeno uprav iz naše nevednosti o socialnih čiuiteljih in zmotno v svojih premisah, ie bilo signal za mnoge boje, ki so od tistega časa naprej ne-
prestano vršili v naši državi. Pravilna je bila tendenca: ustvariti in izgraditi čim večjo notranjo kohezijo v naši državi, toda pogrešno je bilo sredstvo. Zmotna je bila misel, da ie kohezijo mogoče doseči na ta način, da se popolnoma izbriše tisto, kar je bila dotlej neizprosna zgodovina izoblikovala iz Slovencev, Hrva« tov in Srbov, namreč skupinske indivi-dualitete.
Formirale so se nove fronte, ki so poudarjale narodno individualnost Slovencev, Hrvatov in Srbov in povrh še samobitnost teh socialnih individualnosti. Tudi te fronte so šle s svojo borbo v ekstrem in so pri nas proglašale za narodne izdajalce vse one, ki so oznanjali jugoslovanstvo.
To nihanje v skrajni egoizem narodnih individualitet je bilo spet le odsev kla-verne nevednosti o življenju občestev. V borbah in previranju našega notranjega državnega življenja smo končno prišli do one ekstremne točke, katera nosi izključni poudarek na narodnih individuaii-tetah.
Dr. Lajovic misli, da se bo nihalo našega notranjega življenja, ki je zanihalo v smer skrajno doseglijive točke, z elementarno nujnostjo ustavilo in obrnilo v nasprotno smer in to s tem večjo močjo in brzino, čim bolj daleč bo šlo v seda-
Sfar©da¥ne priče iz nrar@nfe@rškegc§ trge
■ St. Hrovat / PrvJ sJedoVj in prebivalci — Zanimivosti o mafenberikem graščaku
ski dolini. 42 km od Maribora, pod južnim vznožjem Kozjaka, 3 lirn od nemške meje, lepo in zdravo naselje, trg Marenberg. Je to večji kraj, ki ima za seboj prav lep razvoj.
STARODAVNE PRIČI;
Še pred 900 leti je stala tu in tam kaka koča, vse drugo je bila livada in gozd. In če se podaš na zarasli grajski hrib nad trgom, najdeš na vrhu ostanke razvalin Marenber-škega gradu, kup kamenja, ki bo v kratkem tudi razpadel, porasel s travo in mahom, danes pa je tiha priča nekdanjega sedeža gospodov Marenberških. Pod gradom na zahodni strani hriba je mogočno poslopje, ki tudi razpada. To je bil nekdanji slavni samostan dotninikank, ki je bil med naj bogatejšimi v deželi. Redkokdaj zaide domačin ali tujec k tema dvema spomenikoma preteklosti. Mrtvo kamenje, pusto zidovje rnolči in vzbuja nepoučenemu bujno domišljijo.
PRVI NASELJENCI
Cesta, ki pelje skozi Marenberg in ki spremljja Dravo, je morala biti pomembna že stoletja pr. Kr., kar dokazujejo izkopani grški novci, ki so jih našli blizu Mute. Stari Rimljani so cesto izboljšali in imeli v neposredni bližini nekje svojo naselbino. Na to spominja rimski nagrobnik, ki je vzidan v podružnični cerkvi v Zg. Vižingi.
Po letu 568., če ne prej, so prišli v te kraje Sloveni in zasedli že obstoječe naselbine. Oton I. je leta 955. potem, ko je nagnal Madžare, določil, da pripade »Dravski gozd« do št, Ožbalta in do potoka Velka pri Breznem h Koroški. Vzhodno od tega je bila »Marka za dravskim gozdom<- z Mariborom kot središčem. Okrog leta 1000 je prišel ves okraj Marenberga v last Šponheimovcev.
PRVOTNO IME TRGA
Ime našega kraja se prvič pojavi v listini 1122, toda kot Radie (ad Radelach, — in provincia Radelach). Bilo je takrat, ko je grof Werigant Slovenjgraški, ki je bil tedaj gospodar velikega dela naše pokrajine, podaril sblnograškemu nadškofu Konradu svojo posest na Radlah. To je torej prvi zgodovinski dokument našega kraja. Ime je še danes ohranjeno za prelaz in njegovo okolico Radia, ki veže Dravsko dolino z Ivnikom v Nemčiji.
Ves kraj se je torej v starih časih imenoval Radie. Ime je slovensko in izvira od slovenskega osebnega imena Radila. j
Vas Radelach (prvotno ime za Marenberg) jc nekaj let pozneje postala last šentpavelskega samostana (1147). Samostanska posest je bila razdeljena v fevd kmetom. Mnogo kmetij so si prilastili po krivici razni grofje ter njihovi ministeriali. Še celih 100 let ne zasledimo imena Marenberg. Šele v neki listini od 9. I. 1247, ki je bila izdelana v Mariboru, nastopi novi gospodar — Marenberški gospod »Sifrid de Merenberch«. Grad je motal stati že prej, kajti štiri leta pozneje trdi Sifrid, da je slišal od svojega umrlega očeta in drugih ljudi, da so njegovi predniki sezidali grad na ozemlju šentpavelskega samostana.
MARENBERŠKI GOSPOD
Mnogo se je že ugibalo, katerega rodu bi utegnil biti Sifrid Marenberški. Krempl je mnenja, da izvira ime Marenberg, Mahren-berg, od naselnikov iz Moravske, a dokazov ne navaja. Prav tako brez podlage je tolmačenje, češ da je ime izpeljano iz Marijin breg — Mariaberg itd. A čeravno ni nikjer povedano, se vendar poznavalci onih časov strinjajo s tem, da je bil Sifrid Trušnjan (de Tru-xen). Njegov grb je ohranjen na mnogih pečatnih odtisih na listinah, vidiš pa ga lahko še danes vklesanega v ploščo, ki je bila nedavno v opuščenem marenberškem samostanu, danes pa je vzidana v dvorcu gospe I. Zupanc.
Sifrid Marenberški je bil med najbogatejšimi plemiči v deželi in nekaj časa pri vojvodi Ulriku Koroškem deželni glavar. V pravnih aktih ga najdemo v listinah vedno na častnem mestu med drugimi cerkvenimi dostojanstveniki in grofi — vsekakor v znak visokega češčenja.
SAMOSTAN DOMINIKANK
Sifridova mati Gizela, vdova, in njen sin
mnogimi posestmi in kmetijami v bližnji in daljni okolici.
BEG OGRSKECeA KRALJA PO DOLINI
;rsto je uril kamen z latinsKim napisurn. >Mi-' abilis deus in Sanctis suis« — pod tem stav-,om pfi: »V teni1 grobu 'eži pokopan ustano-
I VJtdj te cerkve Sifrid Marenberški, ki so ga | za kralja Otokarja v Pragi jiničili in sorodniki ; prepeljali sem. ■
bil Sitridov kur, rkah citati:
iRNtftkG POL1CARP. RiHARD.
Nato ga je da! Otokar privezati konju za no ge in vlačiti po praških ulicah. Pri vsem tem	.	_	V
mučenju je ostal Sifrid še pri življenju. Konc- Anno domini MCCLXXil.
PassuS, esj.
. .. . , -	, no	ga je	dal	Otokar	obesiti	z	glavo	navzdol
>	JC	P ? spomladi leta	1~5J	ogrski	kraij	.	j	tako	na	vešalih	visel	tri	dni	in	noči
j Stefan z	vojsko na Koroško	ter	pustosil de-	‘
želo,	je	hotel na povratku	še zavzeti	grad
Marenberg. Sifrid je to pravočasno zvedel in
njo smer. Nova tedenca bo pokazala, da skupnostno državno življenje narodnostnih skupin ni nikakor v nasprotju z njihovo individualnostjo, marveč da jim je neobhodno kot je zrak potreben za življenje. Ob težkem navalu konservativnih ’-skupin, podarjajočih skupinski egoizem, bije po naravi obdarjenim s širšimi pogledi m širšo dušo in zato zagledanim v sojugoslovanstva, sedaj vnovič tista ura, ki je bila takoj po prevratu zamujena. Delo bo ogromno in kliče na plan sposobne delavce. Eni so poklicani, da bodo iz nagih duhovnih niiv poruvali ves plevel dosedanjih zmot in napačnih vrednoteni državnega in narodnega življenja. Drugim pa bo naloženo, da s plamtečim ognjeni gredo in vžigajo vsa srca s čudežno blagovestjo jugoslovanstva. Mistika istorodne krvi ter krvnega bratstva nas vseh Jugoslovanov, mistika narodne zvezanosti naših narodnih življenj naj ccsšine sleherno srce!
ga v zasedi pod gradom pričakal. Štefan si je komaj rešil življenje z begom, kajti Sifrid ga je podil mimo Maribora in Ptuja nazaj na Ogrsko. Na begu čez Dravo mu je pomagal mariborski meščan Eberhard, ki je zato dobi! od kralja Štefana v fevd kmetije v Volkunju v Slov. goricah, v Vodolah in pri Hočah.
NASPROTNIK PRZEMI5LIDOV
Po izgonu Madžarov je zavladal leta 1260 na Štajerskem češki kralj in vojvoda avstrijski Otokar II. Przemišl. ki si je prizadeval uvesti v štajerski deželi red in mir. Ker ni šlo zlepa, je uporabil silo in s tem se je zameril visok igospodi. Med nezadovoljneži je bil tudi Sifrid Marenberški. V znak protesta si je dal potrdili svoje fevde po bivši vojvodinji Gertrudi Babenberški. To je bilo vsekakor izzivanje, preko katerega Otokar ni mogel kar tako. Sifrid torej ni bil prijatelj češkega kralja* pač pa je bil ta dobro poučen o delovanju Marenberžana. če je torej čakal na maščevanje, je bil vzrok ta, da je bil Sifrid v sorodu s koroškim vojvodom Ulrikom II., kateremu je bil skoraj eno leto deželni glavar. Zadnja vest o Sifridu datira od 6. XII. 1271, ko je bil v Vindeku na Zg. Avstrijskem. Naslednje leto — 26. 11. 1272 — se v neki daritvi že omenja njegova žena Rikarda vdova in je torej mogočni gospod Sifrid Marenberški bil mrtev. Dan in način njegove smrti pa sta ostala prikrita.
KAJ PRAVI LEGENDA
O Sifridovi smrti poroča štajerski pesnik rimane kronike, Otokar Horneški, naslednjo, ne povsem verodostojno zgodbo:
Kralj Otokar je, vračajoč se iz Brež domov, ubral pot skozi Dravsko dolino. Povsod se mu je klanjalo plemstvo in prebivalstvo, le Ma-renberžan ga ni prišel počastit, ker je bil bolan. Marenberžanovi nasprotniki so uporabili to priliko in zatožili Sifrida, da kuje zaroto s kraljevimi sovražniki. Kmalu nato, ko je prišel Otokar v Prago, je dal nalog koroškemu deželnemu glavarju Ulriku Diirenholzu, naj privede predenj Sifrida, da se bo zagovarjal. Diirenhoiz je zopet naprosil Ortolfa Slovenjgraškega, da ujame Sifrida in mu ga izroči. Ortolf je povabil Sifrida k sebi na pojedino in med obedom so navalili Ortolfovi vojščaki na Sifrida, ga uklenili in predali Dii-renholzu, ki ga je nato odpravil v Prago. Tam
Šele neki stražar mu je iz usmiljenja zada* smrtni udarec.
Toda nemški in češki zgodovinarji, pa tudi naš strokovnjak za zgodovino Dravske doline J. Mravljak so dognali, da Sifridova sirni ni bila tako tragična, kot jo pesnik opisuje. To bi končno povzeli tudi iz listine od 26. II 1272, iz katere prvič zvemo o Sifridovi smrti in v kateri se niti najmanj ne namiguje na kako nasilno smrt.
Svojci so Sifrida prepeljali v Marenberg in ga pokopali v samostanski cerkvi. Bakreno1
Klavirski koncert Marijana Lipovška
V torek 2. apriia bo ob 20. liri koncertiral v veliki dvorani Narodnega doma priznani klavirski umetnik Marijan Lipovšek. Pianist Lipovšek je poabsol-viranju ljubljanskega konservatorija odšel v Prago, kjer se je izpopolnjeval v mojstrski šoli pri slovitem klavirskem pedagogu prof. Kurzu. Zatem je postal profesor na ljubljanskem konservatoriju, od koder je lansko leto odšel v Rim k znamenitemu pianistu in skladatelju Ca-selliju, da se izpopolni še pri njem. Vsestranski oblikov je prišel v letošnji veliki noči v Ljubljano, kjer je s svojim samostojnim koncertom 19. marca dosegel izreden umetniški uspeh tako od strani strokovne kritike, kakor od strani mno-goštevilnepublike.
Na mariborskem koncertu bo izvajal vrsto pomembnih in učinkovitih skladb: Tri Scarlattijeve sonate, Haydnovo »Sonato v E;; duru« in slovito Beethovnovo »Sonato op. 53«. Drugi del bo obsegal domača dela: Šivičevo »Malo klavirsko suito«, »Štiri miniature« našega znanega avantgardista Osterca in Škerjančeve »Nocturne«. V tretjem delu bo izvajal iri prekrasne Debussyjeve preludije, dve Chopinovi etueli in Scherzo v h molu
istega skladatelja. Program je torej nad vse zanimiv. Pianist Lipovšek bo ga kot močna umetniška osebnost prikazal v kvalitativno odlični obliki. Dolžnost kulturnih Mariborčanov je, da v polni meri izkažejo pozornost enemu izmed najboljših slovenskih pianistov s posetom njegovega koncerta.	cc.
k Umetniška prireditev Mariborskega tedna. Uprava Mariborskega tedna je sklenila naprositi za sodelovanje pri letošnjem tednu Umetniški klub v Mariboru, ki naj bi organiziral kako večjo kulturno prireditev, v prvi vrsti razstavo. Klub bo o tem še razpravljal.
k Slovenske knjige ne smejo na Koroško. Kakor poroča »Koroški Slovenec«, je »Državni urad za papir in za vojno blago v Berlinu« prepovedal uvoz slovenskih knjig na Koroško. Nemške knjige prihajajo k nam brez omejitev.
k Stara pesem. Nedavno je na povabilo »Zagrebških madrigalistov« koncertiral v Zagrebu Ljubljanski kvartet. Bil je simpatično sprejet tudi s strani kritike, obisk je pa bil slab. Tako se je doslej zgodilo še ob vsakem nastopu Slovencev v Zagrebu.
Ca nundad
F. Š e b j a n i č.
Števek je nanosil v kuhinjo drv, si privezal nov, nedeljski predpasnik in stopil pred hišo. Ozrl se je v nebo. Od Srebrnega brega sem so se gromadili pohlevni oblački; težka sivina marčevega dne je legala v globel, južna sapa je vzvalovila krošnje dreves. Z madžarske strani je prihajal čudno votel pasji lajež... Na nasprotnem, nekaj sto korakov oddaljenem, kopastem pobočju je spočita in razmehčana zemlja razkazovala svojo goloto. Čisto ob vznožju, na desni, že preko meje, je sameval majhen dom. Z apnom pobeljeni, mejni križi, ki so se tako blesteče odražali od zelenega posekovja, so ga ločili od ostalih dveh domov v globeli.
— Pomlad bo prišla — si je v mislih dejal Števek potem, ko je s pogledom objel nebo in globel in mu je topla sapa udarila v nos.
— Pomlad bo prišla. — Nekam*toplo mu je postalo pri srcu. Že zdavnaj je namreč zračunal koliko tednov se bo še gnal im) teh razdrapanih njivah, strmih goricah, po gospodovem lesu. In vse to zvečine za brata, ki mu ni bil več brat, za nevesto1), ki ni imela več ne srca ne vesti.
Moj Bog, kaj je on kriv, če je brat tako zapravljal denar, ki mu ga je pošiljal s Slavonije, da je moral zahtevati zemljiško poroštvo? Kaj je on kriv, da so brata nekoč ujeli s tihotapskim blagom, da so ga zaprli? Ne, nikdar ne. Leta in leta je ponižno delal na bratovi zemlji in še danes dela tako. Brez plačila; izgovoril si je samo žlico pri mizi, posteljo. Slej ko prej je vedno hodil na sezonsko delo, to je res. Tudi z denarjem je štedil. Na stara leta je namreč dobro, če imaš kaj pod palcem, da se veš kam obrniti. Lepega dne pa pride brat, ki je v stiski, in ga poprosi za nekaj stotakov... Da mu jih; in to dajanje sc potem vrsti leto za letom, vse do lani, ko je brat pred fiška-
llišonr) podpisal oni papir. Od takrat ne prosi več, od takrat ga samo kolne in mu v pijanosti grozi s sekiro, od takrat ga nevesta loči pri mizi, od takrat se mu otroci norčarijo. On pa vse to voljno prenaša, ker mu jc zemlja prirasla k srcu, ker vč, da bo spomladi spet šel. Morda poslednjič, zakaj ko se vrne, si nemara kje v bližini dokupi nekaj zemlje m prične z lastnim kmetovanjem; to je vedno bila njegova najskritejša želja, najlepše hrepenenje, čeprav je živel kakor pač živi pet in štiridesetleten samec, majhne, zavaljene postave, topega in pegastega obraza; živel kot človek, ki mu je zemlja izpila mlado kri.
Še enkrat se je ozrl naokoli, stresel z glavo, stopil k vežnim durim ter jih zaklenil. Ključ je potem postavil na določeno mesto in se napotil navkreber, proti vasii. Namenil se je v krčmo na brizganec. Požirek pijače tako dobro de, posebno ob teh predpomladnih nedeljah, ko še ni toliko dela in je človek strašno tnanjaren.3)
Domačih ni bilo doma — odšli so nekam k sorodnikom — zato jo je mahnil kar po bližnjici, prek po razgonih.
Do gležnjev se je pogrezal v mastno, rjavo prst in globoko dihal. Vreme se je napravilo; še preden je prestopil gostilniški prag, je posijalo medlo sonce. Oprlo se je človeku v obraz, zdrknilo v mlado smrečje, potem spet na polje in se slednjič zgubilo nekje v okoliških šu-mah.
V gostilni je bil že velik direndaj. Malone pol vasi se je tiščalo okoli Ritonjeve mize in pilo na njegov račun. Ritonja sam je s negotovo kretnjo natakal. : očmi pa požira! ovdovelo krčmarico Maričko. Nekajkrat jo jc tudi prijel oko!’' nasu in se potem izzivalno dvignil... V nasprotnem kotu je v gostem dimu kvarilo neVaj graničarjev, med njimi tudi zagoreli S!ma, ki era je imel Ritonja v želodcu. Sima je bil lnid<č, povrh na se !e kaj rad klatil 'okoli Marčke. To le P5-tonjo najbolj peklo; zato je daial za pi-iačo, zato iskal prcnira s Simo. Vedel jc, da bo večina zanj.
Tudi Števek se je kar naenkrat znašel pri Ritonjevi miza. Silili so ga z vinom. Zapovrstjo je potem moral eksati. Glava mu je postajala težka, vino mu je lezlo v ude. Ob petih je bil z ostalimi vred že tako pijan, da se niti malo ni zavedal, kaj počne in kaj govoriči. Ko se je od nekod vzel še Horvatov Janči in raztegnil harmoniko, je hotel celo zaplesati. Od tega pa ga je odvrnil prepir.
Sirna jc takoj spočetka zagrabil Ma-riško in sc z njo divje zavrtel. Ko je Ritonja hotel preprosit, je zaničljivo odkimal. Ritonji je bilo zadosti. Siknil je skozi zobe in planil nadenj. Graničarji in vaščani so se zagnali od miz,.. V tem pa je pred krčmo zahlipalo motorno kolo. — Podporočnik, — je šepnil eden izmed graničarjev. Sima je imel še toliko časa, da je pošteno usekal Ritonjo v lice. potem pa je z ostalimi graničarji odkuril v večer.
Ritonja je pihal od jeze in sramote. Zahteval je račun, plačal in izginil. Vaščani so še posedali ob preostalem vinu. kmalu pa so se tudi oni, poklapani in pijani — pričeli razhajati.
Števek je v mlačnem večeru sam kolovratil proti domu. Glava mu je enakomerno bingljala zdaj sem zdaj tja. nogs so mu klecale. S težavo je rini! naprej. Ko je dospel do šume in se začel spuščati nizdol. je bila že trda, vedra noč.
Na uho mu je udarjalo oglušujoče šelestenje dreves, s težkim srcem se je zaganjal od debla do debla... Sredi po-!ožne, z mesečino obsijane jase je obstal. £delo se mu je ko da bi mu pred očmi 'ablisnil bel križ. ko da b: nekdo zatuli! skozi noč... Zagnal se je naprej, dva. tri korake, zakaj v naslednjem trenutku e počil strel in ga zrušil na tla.
Razkrečeni prsti so se zarili v razmočeno zemljo, osivele ustne so jo po* '•ubile. — Jutri, nemara Sele poiutri-5njem. bo prišla pomlad' Topla in resnična pomlad!
*) odvetnik ■>) bratova žena
'Mowke
Naredba o hmeljarskih združenjih
Kmetijski minister je podpisal naredbo o hmelju. Po novi naredbi bo kmetijski minister na podlagi hmeljarskega združenja an banovinskih hmeljarskih strokovnjakov določil površino zemlje, ki se lahko zasadi s hmeljem v proizvajalnih rajonih. Sedanja s hmeljem zasajena površina se lahko poveča samo v hmelj-skih rajonih, kjer se prideluje hmelj v večjem obsegu. Hmeljniki izven teh rajonov se smejo obnoviti, ne smejo se pa razširiti. V Sloveniji imamo štajerske rajone, ki obsegajo vse občine celjskega, gornjegrajskega in šoštanjskega okraja, dalje občine Marenberg, Muta, Vuhred Vuzenica ter občino Ruše.
Po novi naredbi se bo ustanovilo v vsakem hmeljarskem rajonu hmeljarsko združenje, ki bo zastopalo interese hmeljarjev, pospeševalo proizvodnjo in prodajo, prirejalo sezonske vzorčne sejme, vpdilo evidenco o lastnikih in površini ter statistiko o proizvodnji in prodaji. Združenje bo tudi predlagalo banovinski hmeljarski komisiji predloge, po katerih
00	ta Komisija izdajala dovoljenje za povečanje, opustitev in obnovo hmeljskih nasadov.	*
Banovina bo tudi določila rok in način spojitve hmeljarskih društev v eno združenje, če je društev več v enem rajonu. Obenem bo moral postati vsak lastnik hmeljnika član združenja ter oddati letno združenju tudi 1 do 2% od dosežene prodajne cene svojega hmelja. Ta odstotek bo lahko kupec tudi odbil ter ga sam izročil združenju.
Ves hmelj bo moral biti signiran. V Vsakem rajonu bo od banovine postavljena hmeljarska komisija za dobo 4 let; sestajala se bo iz proizvajalcev hmelja in trgovcev s hmeljem v razmerju 3:1.
V	vsaki takšni komisiji bo tudi po banu določen agronom ali hmeljarski strokovnjak. Tudi sedež in število članov komisije bo določil ban. Sestavo in delokrog komisije, ki bo vodila nadzorstvo nad proizvodnjo hmelja, bo predpisal kmetij-
OGENJ VPEPELIL DOMAČIJO
Na doslej nepojasnjen način je izbruhnil ogenj pri posestniku Matiju Klemenčiču v Turjancih na Murskem polju. Go-• eti je začelo v podstrešju, od koder se c požar naglo razširil na vse poslopje, :i je bilo deloma leseno in krito s slamo. Zgorela je stanovanjska hiša ter del go-ipodarskih poslopij, vsa zaloga sena in dame ter žita. Gašenje je bilo zaradi hu-Icga vetra zelo otežkočeno, saj stoji po-dopje Klemenčiča na samoti sredi polja er v bližini ni vode. Rešena je bila zidna razen ene telice, ki je zgorela. Na craj nesreče so prihiteli gasilci iz Gorile Radgone, Radinec, Hrastje, Mota in Kapele. Klemenčič ima nad 50.000 din škode.
ski minister.
S hmeljsko trgovino se bodo smeli ba-viti samo hmeljarske zadruge in trgovci z zato izdanim obrtnim dovoljenjem. Od proizvajalcev se bo smel kupovati hmelj samo na vzorčnih sejmih. Vsak hmelj bo moral prijaviti pristojni občinski oblasti površino ter število stebel, obenem pa bo moral na hmeljniku napisati na vidnem mestu lastnika površine in število sadik. Vsakdo, ki bo v rajonih, ki niso določeni za hmelje, povečal površino ali število stebel, bo kaznovan z globo od 1000 do 10.000 din ter zaporom od 5 do
30 din. Za vse ostale prestopke se predvideva kazen od 1 do 30 dni ter denarna kazen od 500 do 10.000 din. Kazni bodo izrekale prvostopne oblasti, globe pa se bodo stekale v hmeljarsko združenje ter se bodo uporabile za zboljšanje hmeljske kulture. Kdor ima zasajen hmelj brez dovoljenja, ga bo moral na zahtevo prvostopne oblasti izruvati v teku 3 dni, če ne se bo izruval hmelj na njegove stroške. Z veljavnostjo nove naredbe bo prenehal veljati pravilnik o kontroli hmelja, ki je bil izdan 10. junija 1932.
Sefa mestnega sveta celjskega
Ljubljana
VELIKA JUBILEJNA UMETNOSTNA RAZSTAVA V LJUBLJANI
V	nedeljo, 30. marca bo ob 11. olvor-jjEna velika pomladanska umetnostna razstava ,ki jo priredi Društvo slovenskih likovnih umetnikov v proslavo 40-letnk-e vrve slovenske umetnostne razstave v ljubljanskem Mestnem Domu. Razstavljena bodo dela 66 slovenskih umetnikov in umetnic, med njimi petnajsterice, ki se. jo udeležila že razstave v Mestnem domu leta 1900.
c •#«
c Iz policijske torbe. Pred kratkim je bilo vlomljeno prpi tvrdki „Jugoproniel“ da Krekovi oesti. Ukraden je bil pisalni stroj znamke „Torpcdo“. Storilca so prijeli v sebah M. L. in 11. V. iz celjsko akolioe. Stroj sta prodala v Ljubljani.
c Tatvina stroja in bakrenega kotla. 'Lastniku Ivanu Jazbecu v Celju je bil ukraden čistilni stroj za živino. Neki lani je stroj ponujal trgovcu Gobcu na Sp. Hudinji. Ko je trgovec zahteval potrdilo, je ant izginil. — Pavlin Tereziji v Košnici Jri Celju je bil ukraden bakreni kotel, 'kradli so ga trije mladoletni fantje, ki 'o ga hoteli prodati. Vse tri fante so Prijeli.
c 4 leta in 2 mcscea robijo po zakonu u zaščiti države je prejel pred 5 elan-kini senatom celjskega okrožnega sodišča
17	letni zasebni uradnik Josip Ferenčak
•	Vidma pri Krškem.
o Z Abrahamom se je srečal danes znani ' Ijski sokolski delavec, g. Franjo Cepin Celju.
Celjski mestni svet je imel sinoči redno sejo. Župan je poročal, da so bili sklepi zadnje seje izvršeni, odnosno se spisi obravnavajo. Finančni minister je odobril mestni proračun za 1940/41 v celoti. De-putacija mestnega sveta je v Beogradu dobila zagotovilo, da se bo regulacija Savinje dovršila do konca tudi v zadnji etapi, ki bo združena z velikimi stroški.
—	Finančni minister je odobril, da sme mestna občina tudi v tekočem proračunskem letu pobirati trošarino na vino v iznosu 1.50 din. — Občina bo pristopila k Jug. uniji za zaščito otrok. — Odobri se prodaja zemljišča soseske na Zgornji Hudinji. Izkupiček (40.000 din) se bo porabil za zgradnjo vodovoda na Zgornji Hudinji. Ostalo do 95.000 din bo dodala mestna občina in bo znesek stavila v prihodnji proračun. — Občinska hiša na Bregu se bo prodala Fortunatu Zagoričniku za 175.000 din. — Olepševalnemu društvu se za letos odda v najem še vrt Franca Karbeutza, prihodnje leto pa se ta vrt na Okopih odda v javne svrhe. — Pravilnik o finančnem poslovanju mestne občine stopi v veljavo 1. aprila 1.1. — Pomladanska dobava gramoza za občinske ceste se je oddala osmim ponudnikom. — Regulacija Koprivnice v tretjem delu na Dobrovi bo stala 340.026 din. Tra-
c Julri bo predaval univ, pol. g. dr. tech. Miroslav Kasal za obrtnike gradbene stroke o projektiranju in gradnji zaklonišč. Predavanje se prične ob pol 9. do-jroldnc v risalnici meščanske šole.
*	Pozor! Spalni kauči po 650 din, 0L0-mane po 350 din pri ŠMIGOC, Celjt%Ga-berje.
c Zdravniško dežurstvo OUZD ima julri dr. Josip Čerin, Prešernova 1.
c Nočno lekarniško službo ima od 30. marca do 5. aprila lekarna ..Pri Orlu“ na Glavnem trgu.
c Regulacija potoka TojpUčnico v Dobrni sc bo v nekaj dneh pričela. Za dela je odobrenih 180.000 din.
c Nov vodovod na Klancu na Dobrni je v prvi etapi dograjen. Druga etapa se bo gradila v jeseni.
c Varnostne mere pri gozdnih požarih. Mestno poglavarstvo ju izdalo obširen razglas glede varnostnih mer pri gozdnih požarih, ki je nabit na vseli obč. uradnih deskah.
c Rok za čiščenje poljskih jarkov je mestno poglavarstvo letos podaljšalo do 1. maja.
c Mestna o* čina celjska razpisuje oddajo del za razširjenje hladilnice ter napravo dvigala v meslni klavnici. Ponudbe je vložili do 8. aprila. — Razpisana je tudi dobava 18 komadov kanalskih mrež iti 8 kom. litoželeznih pokrovov svetle izmere 500x500 nun za ureditev kanalizacije v Vodnikovi ulici. Ponudbe je vložili do lt. aprila.
18	MESECEV ZA POŽIG
Včeraj se je pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča zagovarjal zaradi zločinstva požiga 60 letni hlapec Rok Leiler iz Kasaz pri Petrovčah. Osumljen je bil, da je zažgal iz maščevanja gospodarsko poslopje v Kasazah, last g. Josipa Plavea iz Celja. Poslopje je popolnoma pogorelo, zgoreli, so tudi gospodarski stroji, krma in druge stvari, škoda je znašala okrog 60.000 din. Ko so Leberja aretirali, je orožnikom priznal požig, dočim ga je pri razpravi '"Ročno tajil in obdolžil požiga nekoga \ igega. Sodišče ga je oJ>-šodilo na 18 mesecev strogega zapora.
PSU3
p V bolnišnico so prepeljali delavca Franca Roškarja i/. Formina pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Pri preprečevanju požara pri pos. Mariji Zaver iz Formina se je nevarno opekel po vsem telesu. — 8 mesecev stari Tereziji Vindiš iz Belavšeka pri Sv. Andražu v Halozah se. je ob zakurjeni peči vnela oblckea in je zadobila hude o peki i-kline. — Umrl je 76 letni obč. delavec Verk Jakob,
sa je dolga 910 metrov. V tekočem proračunskem letu se bo reguliralo 560 metrov, kar bo stalo 560.000 din. Zaposlilo se bo brezposelne. — Jarh Albert bo odstopil zemljišče za cesto proti Dobrovi proti kompenzaciji. — Za gradnjo ceste od Almoslechnerja proti mestnemu pokopališču se odkupi potrebno zemljišče za 19.000 din. — Bencinsko črpalko pri hotelu »Union« prevzame po poteku pogodbe z dosedanjim najemnikom v eksploatacijo mestno avtobusno podjetje. — OUZD se dovoli zgradba enonadstropnega poslopja v Vodnikovi ulici pod pogojem, da OUZD zgradi v teku 10 let še drugo nadstropje. Za garancijo se mestna občina vknjiži z zneskom 120.000 din, ki bi po preteku tega časa, ako OUZD ne bi zadostil pogoju, pripadel regulacijskemu skladu. — Tovarni »Metka« še dovoli zgradba skladišča, pod katerim bi bilo zaklonišče. Isto se dovoli tvrdki »Persil« proti reverzu. — V gozdu nad mestnim pokopališčem se zajame studenec. Zgradil se bo železobetonski nabiralnik. Voda se bo po cevovodu speljala na mestno pokopališče. Šetalcem bo na razpolago v tem gozdu pitna voda. Odstop tega studenca vodovodni zadrugi v Zavodni se odkloni.
p Šport. Jutri ob 15. uri je prijateljska nogometna tekma SK Drava—SK železničar Maribor na novem igrišču v Ljudskem vrtu.
p Sadjarski tečaj, ki sc je vršil pri Sv. Barbari v Ilal., je dobro uspel. Traja! je 6 dni in ga je.obiskovalo 30 tečajnikov. Vodil ga je delegat Pfizada Ivan Zobec.
p Poslovolnfea „Vcfiernika“ je na Zrinj-sko-Frankopanski cesti. Tukaj se sprejemajo oglasi in dobe vsa potrebna pojasnila.
o f Dekan Josip Vinter — »Krvina«. Po
daljšem bolehanju je umrl V Šmihelu pri Pliberku na Koroškem g. Josip Vinter. Po vsej
Koroški so ga poznali pod priimkom »Krvina«. V Šmihelu je deloval kot dušni pastir 33 let. S »Krvinom« je legel v grob mož stare korenine. Gotovi krogi so si po plebiscitu zelo prizadevali, da ga spravijo s Koroške. Na Silvestrov večer 1920 so mu napravili mačjo godbo in zahtevali, da mora v roku enega meseca zapustiti Koroško, sicer ne jamčijo za njegovo življenje. Rajni dekan jim je mirno odgovoril: »Kaj, vi reveži boste jamčili za moje življenje, ki mi ga je dal Bog, in ki mi ga jutri lahko vzame. Ako pa bo božja volja, bom v enem mesecu še ravno tako sedel pri tej mizi, kakor danes.« Rajni je bil duhovnik, ki ni poznal ne sovraštva ne strankarstva. Bil je vesele narave in dober pevec. Njegovi solospevi so znani po vsej Koroški.
n Bogata beračica. Bliža Djakova je umrla znana beračica Ruža Stevanoviee.va, ki je živela zelo skromno in se oblačila v cunje. V njeni slamnjači so sedaj našli 160 zlatih dukatov, kar ‘predstavlja premoženje 40.000 din.
iutri „CoRcerd!a": ISSK Maribor
Na Rapidovem igrišču bo julri ob 14,30 zelo zanimiva nogometna tekma med zagrebško .Concordio' in ISSK Mariborom. Zagrebčani bodo gostovali z najboljšimi močmi, prav tako pa bodo postavili na zeleno ‘,'oije tudi Mariborčani svoje prve moči, lak oda bo borba med obema rivaloma res napeta in privlačna,
s Zbor nogometnih sodnikov, sekcija Maribor (službeno). Tekme v nedeljo, dne 31. I. ni. vodijo sledeči gg. sodniki: v Dolnji Lendavi: SK Lendava—Gradjanski SK (Čakovec) zs. Dolgoš Ladislav; v Ptuju: SK Drava (Ptuj)—ŠK Železničar (komb.) zs. Konic Josip; v Mariboru: ISSK Maribor (rez.)-—SK Itapid (komb.) zzs. Grošelj Janko; ISSK Maribor—HSK Concordia (Zagreb) zs. Nemec Franc. Vsi sodniki se obveščajo ,da glasi novi naslov Sekcije: J. Konič, Maribor, Smetanova ul. 31/111.
Ptuj — najsiare'še slovenske mesto
MESTO SE JE DVAKRAT DVIGNILO IZ RAZVALIN, Z DOGRADITVIJO JUŽNE ŽELEZNICE PA JE BILO ODREZ ANO OD PROMETNE ŽILE — DANAŠNJE GOSPODARSKO STANJE
Ptuj je najstarejše slovensko mesto, ki sega s pestro preteklostjo v prazgodovinsko dobo. Leži ob srebrnem traku Drave v polkrogu pod gradom med vinorodnimi vrhovi Slov. goric in Haloz. Že Kelti so v 4 stoletju pr. Kr. ustanovili na desnem bregu Drave naselbino Poetovio. Rimljani so tukaj nastanili 2 legiji, ki sta šteli okoli 20.000 vojakov; kajti Poetovio je bilo takrat kot obmejno mesto alpskih krajev važno strateško in prometno središče. Ko so se kasneje začeli pri Hajdini naseljevati v večjem številu rimski veterani, odsluženi vojaki, se je v Poetoviu razvila živahna trgovina. Iz Poetovia so vodile prometne žile na vse strani. Razvile so se lončarske tvornice, ki so izdelovale izvrstno lončarsko robo kot amfore, oljenke in po-ioščeno posodo. Žgali so tudi izvrstno opeko.
Na Pohorju in pri Sv. Barbari v Slov. goricah so lomili marmor za svoje stavbe. Predli in tkali so volneno blago. Pečali so se tudi z vinsko trgovino, kajti že takrat je uspevala po haloških gričih vinska trta.
Za preseljevanje narodov, ko so prodirala skozi Ptuj razna barbarska plemena v razkošni Rim, se je izpremenilo cvetoče mesto v kup razvalin. Ko so se nato tukaj stalno naselili naši pradedje, se je mesto polagoma dvignilo iz razvalin. Tr-
govske stike so predvsem imeli z Bizancem ,kar izpričujejo izkopani novci. — S početka so načelovali mestu slovenski glavarji kot Pribina in Kocelj. Kmalu je prišlo v last solnograških nadškofov. Da je takrat v vsej Sloveniji Ptuj najbolj procvital dokazuje mostno pravo, ki je najstarejše pri nas. Ptujski trgovci so imeli navezane trgovske stike z najod-daljenejšimi kraji. Turki so dvakrat razdejali cvetoče mesto. Ali vedno se je mesto dvignilo iz razvalin. V Ptuju so se vršili veliki sejmi, na katere so prihajali tudi iz Koroške, Kranjske in Hrvat-ske.
Ali Ptuj je moral doleteti še tretji udarec. Z zgraditvijo južne železnice se je levji delež ptujske trgovine prenesel v Maribor. Z otvoritvijo železnice iz Pragerskega skozi Ptuj v Budimpešto se je položaj mesta nekoliko izboljšal. Ni pa se moglo več razviti v nekdanje blagostanje. V povojnih letih se je razvoj trgovine pospešil. Ptujske trgovine nudijo danes vsakovrstno blago in izdelke. Tudi industrija se po malem razvija. Ptuj ima danes večjo usnjarno, 3 manjše tkalnice, 2 tvornici perila, moderno pletarno | in žveplamo. Obrati se z elektriko modernizirajo.
Za nadaljnji razmah mesta pa so nujno potrebne moderna kanalizacija, vodovod, tlakovane ulice in dobre ceste.
Mar feor
Pravična mera na trgu z drvmi
Glede drv za kurjavo so že doiga leta različna mnenja zaradi dolžine. Stari zakoni so dopuščali samo metrsko mero, kasneje pa so se naše gospodarske ustanove prizadevale, da bi ministrstvo izdalo nove in končno veljavne določbe. O tem vprašanju piše tudi inž. Anton Š i v i c v zadnji številki »Gozdarskega vestnika«, ki izhaja v Mariboru v uredništvu inž. Stanka S o t o š k a. Zaradi aktualnosti tega problema navajamo iz omenjenega članka glavne misli.
Po zakonu z leta 1928 so v prometu z drvmi dovoljene le meterske mere. Splošne uzance Ljubljanske borze za blago navajajo glede trgovanja z lesom, da se drva za kurjavo po navadi izdelujejo za trg v dolžinah 30 cm, 50 cm, 60 cm, 80 cm in 100 cm. Ker pa so se pojavile pritožbe konsumentov, da spravljajo gozdni posestniki v promet drva različnih dolžin, ki ne dosezajo ne polnega metra in ne polnih centimetrov. Zato je gozdarski odsek banske uprave začel akcijo za vpeljavo enotne dolžine drv. Kasneje je to akcijo nadaljevala Kmetijska zbornica, ki je zbrala potrebno gradivo za osnutek zakona. Leta 1939. je banska uprava sestavila ta osnutek in ga poslala ministrstvu za trgovino in industrijo. — Osnutek je predvideval naslednje:
Pri lesu za kurjavo razlikujemo trda in mehka drva. Trda so bukova, hrastova,
is II J
jesenova, brestova, javorova in akacijeva drva ter drva iz lesa sadnih dreves in domačega konstanja. Melika pa so vsa igličasta, topolova, vrbova, lipova, jel-ševa in brezova drva ter drva iz lesa divjega kostanja Suha so drva, ki so bila posekana najmanj 6 mesecev pred dobavo. Cepljena polena prve vrste morajo biti zdrava, ravna, brez grč. Polena morajo biti na obeh straneh z žago ravno odrezana. Cepljena polena druge vrste moraio biti zdrava, smejo pa biti nekoliko grčava in kriva. Dopušča se do 10% okrozlih polen. Cepljena polena tretje vrste so pirava in nekoliko preperela. Primešane so lahko tudi klade. Okrogla polena so nerazklani okrogli odrezki. Po^ les tega imamo še oldeščke. Dolžina po-
,en aii cepamo v javnem prometu je 1 m.! Potemtakem je skladati drva, ki so zlo- j žena v 1 m visokih skladovnicah: pri 1 j m dolgih polenih v skladovnice z dolžino . 1 m, pri V* m polenih v skladovnice 13 m, pri pol m polenih pa v skladovnice z dolžino 2 m. Drva se zlagajo v skladov-
. ,~r
itii	S
sokolske tun z a m 9. n mm i %o. *
/.Opci V
* Dr. Klara Kukovec ordin Mariboru, Krekova ulica 18.
* .Danes večer se vrši v Naroibiem domu večer posvečen pok. M. Laginji. . O- .veli*
nice, visoke 1 ali 2 m. Skladovnice so kem pok.; ki je umrl pred 10 podprte s koli ali križi. V vsaki skladov- govoril g. dr. V. Rapotec. nici sme biti samo ena kakovost. Drva morajo biti zložena tako, da je skladov-
leti bi.
nica na obeh straneh enako visoka, lice ravno in da je med drvmi malo praznin. Mehka drva se postavljajo na trg običajno trdo povezana v kolobarje, ki imajo dolžino 0.6 in, 0.4 m, 0.3 in-0.2 m.* Ako
Sreča čaka ludi «a Vas, treba Vam je le nabaviti srečko drž. razredne loterije pri glavni kolekturi .,GRAD S8L€)i PuSusk-si, Maribor. Velika izbira- srečK, ločna,, hitra in diskretna postrežba,! Lz Din (>5,000.000'— dobitkov. Prvo žrebanje že 12. aprila. Opozarjamo na današnji oglas vdistu. ; ' ■-	.	’
“• Pianist Lipovšek je dosegel predkrat-
se kupec in prodajalec pogodita-drugače, • kim na svojem ljubljanskem koncertu ve-
zanju ne veljajo gornji predpisi.
Krojaškim pomočnikom ugodeno
Te dni je bila pri »Orlu« širša seja Združenja krojaških mojstrov in šivilj, ki jo je vodil predsednik g. Reich er. Na seji so obravnavali pereč problem: položaj krojaških pomočnikov in pomočnic. Mojstri so sklenili,' da bodo v kolikor razmere dopuščajo, ugodili željam pomočnikov in pomočnic. Sestavil se bo poseben odbor, v katerem bodo zastopani krojaški mojstri in šivilje ter pomočniki in pomočnice. Ta odbor bo izvedel
kompromisno rešitev v mojstrov in pomočnikov.
zadovoljstvo
Sporazumno
lik uspeli. Isti program bo ponovil v Mariboru 2. aprila v dvorani „Narodnega doma". Vstopnice pri ,.Putniku‘".
* Voščilne razglednice in vizitke za ..pravoslavno veliko noč“, dobite v »Knjigarni Tiskovne -zadrugo*', Maribor Aleksandrova c. 13. Tel. 25-15.
Umrla je ga. Lubej''Alojzija, pogrej’
bodo določili- urno mezdo.za .kvalificirane j ra-!ue- bo 31;'.J-	'°J?	^
.	<"	-	*	Javna	licitacija. Dne o. aprita L 1. f>c
m nekvalincirane- cielavce v -oblačilni vrgi ob 9 uri j’avna iicilacija
stroki, ki ..pa seveda.ne-sme-.biti; nižja ‘ predmetov kakor, zakonita minimalna - mezda .3 din i-Maribor, Glavni kolodvor.
-— ----- 1	1	*	V	nedeljo,	dne	31.	uiarea	bo	slovesna
9. uri javna
v običajnih prostorih postaje
na uro. .Združenje krojaških' mojstrov in .šivilj bo. z okrožnico obvestilo vse. člane, naj 'se drže predpisov‘ glede - minimalne mezde.
Prijeti ponarejevalci petstotakov
Mariborska policija že dalje časa mrzlično preiskuje veliko afero ponarejevalcev 500 dinarskih bankovcev, ki so ss pojavili v prometu. Niti preiskave so vodile v Zagreb, kamor so odšli tukajšnji policijski agenti pod vodstvom g. Josipa G rob in a. Skupno z zagrebško policijo so aretirali razpečevalca teh petstotakov Antona Žuraja, ki je dejal, da je dobil ponarejen bankovec v Mariboru. Zagrebška policija je nato skupno z mariborsko izsledila v Brozovi ulici 36 v Zagrebu pravo tovarno za ponarejanje bankovcev po 500 din. Aretirali so kovača Konrada Bezjaka, ki si je v leseni baraki uredil
pravo ponarejevalnico denarja. V baraki so našli velik moderen stroj za tiskanje bankovcev in nekaj drugih pomožnih strojev, več klišejev za 500 dinarske bankovce in večje število že ponarejenih petstotakov, ki so sc sušili. Vse te stvari je policija zaplenila. Aretirali so Uidi lastnika barake in njegovo ženo. Policija je izsledila drugo tolpo ponarejevalcev tudi na Vrhnem pri Radečah, kjer so pri posestniku Jožetu Majcnu našli 40 klišejev za petstotake, moderne priprave, več pušk in samokresov ter bodal. Največ zaslug za razkrinkanje ponarejevalcev ima mariborska policija.
IX. Mariborski teden
Kljub izrednim razmeram bo tudi letos prirejen Mariborski teden v času od 3. do 11. avgusta. V ta namen bo v četrtek 4. aprila ob 18. v mestni posvetovalnici sestanek zastopnikov gospodarskih, kulturnih in športnih ustanov. Razpravljali bodo o programu IX. Mariborskega tedna.	\
O OMEJITVI ODSTRELA DIVJEGA PETELINA
Lovsko društvo Maribor obvešča članstvo, da je uprava na podlagi obvestil svojih zaupnikov sklenila, da se za letošnje leto prepove odstrel velikega petelina za čas od 1. do vštetega 15. aprila, tako da traja za lov dovoljeni čas od 16. aprila do vključno 31. maja t. 1. Ta sklep je povzročilo dejstvo, da je radi izredne zime petelin začel letos jako pozno peti in je čas ploditve radi tega zelo skrajšan. Te prepoved velja za okraja Maribor desni in levi breg, Dravograd in za sodni okraj Slovenjgradec. Prekršiteljem se za bodoče leto ne bo izdala članska legitimacija.
Cenj. naročnike, ki prejemajo dnevno »Ve-čemik« v upravi, prosimo, da plačajo naročnino čimprej. Dobili bodo izkaznico, s katero bodo prejemali list. — Uprava.
m. Premeščen je iz Čakovca v kurilnico Maribor strojevodja Gojmir Rataj.
m. Turistična konferenca. Že včeraj smo poročali o poteku turistične konference v Mariboru. Odlični turistični delavci iz Slovenije so dali nove pobude za uspešnejši razvoj tujskega prometa in smernice za bodoče delo. — V našem poročilu je pomotoma izostalo ime g. Aleksandra Klesiča, ki se je konference udeležil kot zastopnik Združenja gostinskih obratov v Mariboru.
i otvoritev nove samostojne župnije sv. Jožefa'v Studencih. V proslavo tega izred-,'nega dogodka, bo -v soboto zvečer 30. j marca intklada po Studencih in pozdrav ! prvega gosp. župnika. Zbirališče za bakla-do bo pri • gasilnem domu v Studencih ob 7. uri zvečer. Spored baklade bo urejen V! Zad-| pred-gasilskim domom. — Vabijo se vsi vlakov Studencam, da se te baklade v čim večjem številu udeleže. Predsednik: Kaioh.
* Fotoamaterji kupujte filme — plošče sveže, poceni pri Foto KIESER, nasproti kina. Prvovrstno izdelovanje.
m Tombola. Glasbena Malica v Mariboru priredi dne 5. maja t. 1., ob 3. uri
m: Nemški premog čez Maribor.; Zadnje dni gre skozi Maribor mnogo z nemškim pt§nio'gorn'.za ltalijo.
m. Ulični pevci. V okoliških gostilnah se zadnje čase pojavlja skupina uličnih ''Grajskega pevcev, ki pojejo v tujem jeziku in nato'	~
pobirajo od mize do mize prispevke. Za- , liiinivo ie, da li pevci pojo le ob sobotah gfc ^ in nedeljah.
m. Prostovoljna gasilska četa v Studencih priredi jutri, v nedeljo, ob 1.7, v dvorani gasilskega doma družabni večer.
Iz prijaznosti nastopi sugester in jasnovidec G. S. Paradiso s svojimi eksperimenti jasnovidnosti in sugestijami.'
Kam gremo?... v Mariboru po nogavico k
M. B R E C K O, Aleksandrova e. 23
P°
2 po lOOtf—, 3 po 500'-, 2 po 300— m ! 10 po 100'— din sc bodo izplačali v celoti i in brez odbitka na licu mesta. Cenjena društva se naprošajo, da sc na ta termin ozirajo.	?{*•<
m Nočna lekarniška služba. Od 30. t.
m. do vključno 5. aprila: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 27-79.
Silno
* Grajski kino. „Madamc Butterflv" film no In le ne ca netia in medilozne glasbil
»ZDRAVNIKOV STREŽNIK« NA DESKAH POBREŠKEGA SOKOLA
Na velikonočni ponedeljek je naraščaj-ski odsek pobreškega sokolskega društva vprizoril veselo tridejanko »Zdravnikov strežnik«. — Predstava je ob veliki udeležbi sokolske mladine prav lepo uspeia. Z* nastudiranjem te igre_ nam je naraščaj dokazal, da je zmožen aktivno delovati v prid društva. Glavno vlogo »Zdravnikovega strežnika« nam je prav dobro podal br. M u r š a k Jože. Precej težko vlogo zdravnika nam je prikazal br. Peroci Milan. Igro sta iznopolnila in razgibala br. Kukovec in Murgel kot kmeta, nadalje br. Golob kot obrtnik in še nekateri. V drugič bi bilo želeti, da bi naraščajniki polagali nekoliko več točnosti na začetek, in da bi vsaj neko-«kra;?a,i odmore. Po igri se rjavil prijeten družabni večer. M. S.
Ljutomer.
Avtobus
Mara bor
sobotah, nedeljah
edino
vruea;
dnevih pred prazniki vozi avtobus do L ju- i ... tomera kakor doslej. Avtobus, ki vozi , L
_ | Jarmila Kširova in drugi najboljši umet-
i/. Maribora zjutraj ob 3/iQ. in
se vrača I * Union kino. Do nedelje ,,PuslolovšČi-
iz Ljutomera ob 1/L12. vozi	tudi naprej i	ne Huck Finna“ z Mičkenem Rooney	v
po sedanjem voznem redu do Ljutomera,	glavni vlogi. Od-ponedeljka	„Ljubezen	la-
ni. Lutkovno gledališče Sokola' Maribor-matice priredi v nedeljo ob 15	lutkovno igro	družabna Komedija. Charles	B y.
»Obuti maček« z dodatkom.	delte Colbert.
.......—i.iM... m...................-i...	:.	*	Zvočni	kino Pobrežje o0. m ol. marca
prekrasni film ,,Večna karavana" s Hans Albersom. — 6. in 7. aprila pride češki velefilm ,,Križ ob potoku".
Mariborsko gledališče
Sobota, 30. marca, ob 20.: ,_,Cigan baroni Gostovanje g. Belizara Sancina.
Nedelja, 31. marca, ob 15.: „Kovarstvo in ljubezen". Ob 20.: .,Zaroka na Jadranu1'. Znižane cene. Zadnjič.
MuHnto'****, ,l»“, laio!
Kdo ne bi hotel poslali bogat čez noč?
V nekaj dneh se prične nov ples boginje sreče v državni razredni loteriji, ki Vam nudi edinstveno priložnost, da postanete z neznatnim vložkom bogataš takorekoč čez noč. Kdor še nima nove srečke, naj pohiti nemudoma v našo hišo sreče in glavno kolekturo državne razredne loterije, bančno poslovalnico BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, kjer boste našli veliko izbiro srečk. Bezjakove srečke so zadele samo v zadnjih letih celo vrsto največjih premij in dobitkov, radi česar jc priporočati, da se čimpreje odločite. Vsak je svoje sreče kovač! V ostalem gloj oglas v današnji številki našega lista!
* V soboto, dne 30. marca je zadni rok za prijave za krasni .,Putuik-ov“' izlet z brzovlakom na velesejem v Milano (z obiskom Henrik. Padove in Trsta) od' M. do 18. aprila. Izredno nizka cena! Kolektivni potni lisi! Vse informacije in prijave pri „I>ntnik-n“ Maribor.
III"
* Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne „Franz-Josef“ grenčice. _____
.'JfflfORTO~■**::: ■■ vomz<■**!!&:■:■ • vmt!E8SWB«SaS?7
m. 12S delavcev je odpustila z današnjim dnem pomožna akcija mariborske mestne občine, ki utemeljuje ta korak s pomanjkanjem sredstev za nadaljnjo zaposlitev. Nekaj teh odpuščenih družinskih očetov bo dobilo zaposlitev pri mestnem gradbenem uradu.
m. Zdravniško dežurstvo OUZD itna v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika to nedeljo dr. V e 1 k e r Hugon, Pobreška 2, telefon št. 25-75.
m. Zveza stavbinsklh delavcev ima v nedeljo, 7. aprila, ob 9. v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje, zborovanje za sekcijo sobo-črkoslikarjev in pleskarjev.
m. Neuspela licitacija. Te dni je bila
na banski upravi v Ljubljani licitacija za	i	.	narnxn:nn	Jn	14	Jn:
oddajo gradbenih de! za novo gimnazijo	poravnal	naročnino	GO	l~t	Cini
v magdalenskem predmestju. Licitacija; pa ni uspela, ker so podjetniki zahtevali naj se upošteva morebitna podražitev materiala. Razpisana bo ponovna licitacija.
m. Vagon jabolk je zmrznilo nekemu tukajšnjemu sadnemu izvozniku. Z Ruške ceste so zmetali, več tovornih avtomobilov gnilih jabolk v Dravo.
®sdio
Sobota, 30. marca Ljubljana: 17. Ura za podeželje; 18. RO: 10:40 Objave; 22.15 RO — Beograd: 17.45 Harmonika; 19.10 Vesti; 22. Operne arije; 22.40 Vesti; 23.20 Plesna gl. — Sofija: 18.30 Mandolinski kvartet; 19 .Vokalni koncert; 22. Plesna glasba. — Berlin: 20.15 Iz operet in filmov. — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne pesmi ;22.15 Ciganski orkester. — Bukarešta: 22. Sentimentalna- glasba. — Pariš: 24. Šansoni. — Bim: 21.10 Simf. koncert. — Dunaj: 18. Violončelo in klavir; 2.45 Prenos iz Berlina.
Vsak naročnik „Večernika“, ki je poravnal naročnino do 14 dni “pred nezgodo, je zavarovan za
i iiiiiiijitiiiii
Primeša®ima kramSiania
ras-'1
88 g
Najstrašnejše orožje zračnih napadalce
§prawi@
zu%d6Sc@ na
Silen učinek elektronskih zažigainih bomb ob vročini 200G Celzija
Največje delo v dosedanji biološki borbi proti zajedaicem in n n ičev a 1 c en; - ra s t -
I	..	 x:„	___
industrijska oporišča v zaledj
V novem načinu bojevanja je tedaj tudi civilno prebivalstvo močno izpostavljeno posledicam vojne. In ker je letalstvo zelo pomemben činitelj moderne vojne, je treba povsod in v vsakem pogledu računati z njim.
Zračni napad ima namen v materialnem pogledu uničiti črni več sovražnih oporišč in rezervnih skladišč, moralno pa streti odpor vsega naroda. Kako izdaten je lahko napad iz zraka, razvidimo iz primera v svetovni vojni, ko je Nemčija od maja 1917 do maja 1918 vrgla na Anglijo 105.395 eksplozivnih in 6540 požarnih bomb. Seveda je bilo drugače hladnokrvno angleško prebivalstvo precej vznemirjeno zaradi tega, materialna škoda, ki so jo prizadejala nemška letala, je pa bila z ozirom na velikopoteznost napadov kaj majhna.
Danes je v tem pogledu precej drugače. Letalstvo je prevzelo prvo funkcijo kot napadalno orožje. Eksplozivni in požarni se je pridružila še plinska bomba. Najnevarnejše in najbolj efektne so požarne bombe. Te imajo najmanjši obseg, običajno so 1 do 5 kg težke ter jih lahko vzame letalo mnogo s seboj.
V svetovni vojni so računali, da bo vsaka deseta bomba povzročila požar. Toda ko so Nemci vrgli 500 požarnih bomb nad Anglijo, so nastali le trije manjši požari. Šele na kraju vojne so Nemci izumili tako zvano elektronsko požarno bombo, težko 1 kg in polnjeno s termitom, ki ima močan učinek. Te bombe so uporabljali Nemci z velikim uspehom v sedanji vojni na Poljskem. Elektronska bomba se ne more gasiti z vodo, prav z vodo, z dodatkom kisika se nasprotno požar še bolj širi.
V	USA imajo elektronske bombe, ki so še mnogo bolj učinkovite kakor nemške.
Značaj vseh vrst požarnih bomb je ta, da so polnjene z zmesjo, ki se zelo rada vžge.
brezuspešno, temveč tudi škodljiv Požarna bomba, vržena iz gotove višine, se vžge pri dotiku s kakršnim koli predmetom. Na strehi se vžigalna zmes razlije, če
Razvidno je tedaj, kolikšna naporna naloga j lesa so iztrebili pred rastlino, ki je grc-čaka gasilstvo v sedanji vojni v primeru zjja uničiti vsa -kulturna tla.
zračnih napadov. Treba je mnogo strokov-
je streha iz negorljive snovi, se	ogenj omeji i	nega	znanja, požrtvovalnosti, da se posledice
na snov bombe same. Če je pa	krov iz gor-	teh elementarnih nezgod čim bolj omeje. Dr-
Ijivega materiala, se ta vname in	ogenj se za- ;	žava	in narod morata tudi v tem pogledu skr-
radi stopnjevane vročine do višine 2000’ C j	beti,	da se zavaruje domovina pred uničujo-
naglo širi. Posebno močan je	učinek tani, j	čimi	posledicami zračnega napada,
kjer so najprej opravile eksplozivne bombe |	Srečko	Wo!fcetel,	major	v	p.
.
Angleško potniško letalo, ki je zdaj v vojni službi
Mrtva žena je rodila živo dete v rimski porodnišnici. Zdravnikom se je posrečilo, da so rešili 35!etni materi, ki je zaradi izliva krvi v možgane med šestim porodom umrla, novorojenčka, ki je telita! 4 kg ter ostal zdrav.
V	Moskvi je 611 stoletnikov. Najstarejša Moskovčanka je Ana Piskareva, ki šteje pri 110 letih 13 orok. Njena najmlajša hči ima 60 let.
187.000 tuberkuloznih so ugotovili v New Yorku, ko so na rentgen pregledali
225.000	meščanov. 139.000 jetičnih se niti ni zavedalo, da jih je zagrabila zavratna bolezen. 25% njujorških črncev je jetičnih.
Dijamantna polja so odkrili v Uralu
znanstveniki moskovske akademije. Pravijo, da je to polje krasnih kamnov največje na svetu.
Sina zamorca in Eskimke je odkril na Grenlandu švedski raziskovalec Norman Laris. Mladenič Unaukva ima postavo in lase po očetu, ostalo pa po materi in je najspretnejši lovec ledenega otoka.
Alkohol, ki ne upijani je po desetletnem proučavanju pripravil ameriški znan stvenik dr. Louis Barrel. Pač potrebna iznajdba za mnoge doline šentflorijanske.
29 mlHjonov vodnih konjskih sil izkoriščajo na svetu. Na prvem mestu so s 17.9 milijona ks USA, slede Kanada 8.1 milj. ks, dalje Italija. Francija, Japonska, Nemčija, Norveška, Švica, Rusija itd.
Kinin je osrečil Mauritius
V	začetku 16. stoletja so Portugalci odkrili otok Mauritius v Indijskem oceanu. Po vrsti so bili gospodarji otoka Holandci, Francozi in Angleži, ki so ga po par riškem miru 1814 dobili v dokončno posest.
Angleži so na otoku pospešili proizvodnjo sladkorja, tako da imenujejo Mauritius tudi Sladkorni otok. Osamljen sredi oceana je bil majhni'otok večkrat opuslošen po razburkanem morju, ki je uničilo večje nasade plantaž.
Do 1880 na otoku niso {»znali malariji. Toda kmalu potem se je vtihotapila na obale mrzlica ,premožni ljudje so se preselili v planine in le v nujnih primerih zahajajo v Sainl Louis. Oblasti so po priporočilu komisije Zveze narodov segle po pomoči. Prebivalstvo je uporabilo kini n
V	sezoni malarije so jemali vsak dan 0.40 gr. kininu, za pravilno zdravljenje so jemali dnevno dozo od 1 do 1.30 gr kininu v teku 5 do 7 dni. Kinin st; lahko uporablja v tej izmeri brez zdravniške kontrole. tako se prebivalstvo, ki ga je na otoku 400.000, uspešno bori proii malariji ter trguje s sladkorno proizvodnjo po vsem -svetu
Obleke iz ribje kože, čevlji iz stekla
„Weslfalische Landeszeilung" piše, da se se je neki usnjami v Offenbachu posrečilo predelati kožo lososa v visoko kvaliteten sestavni del nemško mode. Nemke bodo poslej nosile obleke iz lososove ribje kože, ostanki pa bodo vsili kot okraski v krila in bluze. Na ta način bodo ublažili {»manjkanje tekstilij. Drugo izne-nadenje za nemške dame pripravlja Urad za modo z uporabo nezlomljivega, lahko
upogljivega stekla ,,Plexi" v ženski modi.
V	Nemčiji poslej ne bodo nosile dame le razne steklene okraske, plesne halje, poročne vence, obleke in pajčolane, temveč tudi steklene čevlje. Steklo je lahko in. zelo prožno ter ima vse kvalitete dobre kože. Nemci sodijo, da bo nova steklena moda s tajinslvcno prosojnostjo skoro osvojila tudi druga svetovna tržišča.
Strela gaje potegnila z® 28 centimetrov
V	Appletonu v ameriški državi Wisconsin se je dogodil neobičajen primer. Trgovec John Rettler, ki mu je zdaj 26 let, je šel pred 16 meseci čez polje. Prehitela ga je nevihta in sredi polja ga je oplazila strela. Ležal je pol ure v nezavesti. Ko je zajel spet sapo, je opazil, da mu je strela ožgala desno nogavico.
Kmalu potem je dognal trgovec, da mu po-
staja obleka pretesna. Preden se je srečal s strelo, je bil visok 1.60 m, v 16 mesecih je zrasel za 28 cm in se potegnil v višino 1.88 m Čudovit primer, ko je strela tako dobro »pognojila« človeka, proučavajo zdaj zdravniki in si belijo glave z nenavadno igro prirode. Dognali so le, da je strela zapustila v žlezah trgovca nekatere funkcijske motnje.
Orjaški polip žrtev podmorske katastrofe
O	tajinstvenih prebivalcih iia dnu morja smo že pisali. Njih majhne sovrstnike so videli obiskovalci v marsikaterem akvariju tudi pri nas. Toda, da utegnejo bili med njimi takšni orjaki, kakršnega je vrglo morje na obalo pri Capetovmu v Južni Afriki, je bila doslej le legendarna uganka.
Mrtvo telo polipa velikana je že raz-
padlo. Ležati je moralo dalje časa v vodi in ga je kakšna podmorska katastrofa vrgla na dan. Drugače biva ta samotar na dnu morja. Trije njegovi kraki so merili vsak {» 10 m. S tem je bila potrjena trditev mnogih mornarjev, da utegnejo polipi prevrniti s svojimi tipalkami tudi močno zasedeno ribiško ladjico.
Oblaki premerijo 309 km na uro
Oblaki, ki plavajo v najrazličnejših fantastičnih oblikah po nebu, niso predmet le zasanjanih lirikov, temveč tudi znanstvenikov. Posebna mednarodna komisija za oblake si je zadnja leta nadela nalogo, sestaviti svojevrsten atlas slik raznih oblik oblakov. V tej zbirki zavzemajo posebno občudovanje svet-
Rogata ženska ie strašila ljudi
V	Ružomberku na Slovaškem je živela v 17. stoletju ženska, ki so ji zrasli rogje. Ni bila morda zločinka, temveč ugledna meščanka, kakor je razvidno iz zapiskov mestnega arhiva. Tam stoji, da so župan in svetovalci 25. julija 1640 pregledali žensko in ugotovili resničnost. Uršuli Straussovi sta bila zrasla dva roga ob desnem ušesu. Ljudje so bežali od nje, češ da je v zvezi s samim hudičem. Od mesarja je ženska zahtevala, da ji roge odseka, toda dedec se ni upal. Tri ieta je nosila roge, dokler ni nekega dne šla k čudežnemu studencu in darovala Materi Božji krono. Ko se je naslednje jutro zbudila, pravi izročilo, sta oba roga ležala kraj nje v postelji ..
Spomnite se CHD1
likajoči se nočni oblaki v polarni svetlobi, ob izbruhu meteorjev in ognjenikov.
V	naših širinah potujejo oblaki le redko 9000 m visoko. Toda nad Filipini, v Manili so izmerili z registrirnimi baloni višino oblačnih popotnikov 20.45 km! Hitrost, s katero potujejo oblaki, je v raznih širinah zemlje različna. Tako zvani cirrus oblaki imajo pri nas v aprilu in maju najmanjšo hitrost, komaj 20 m na sekundo. Nad Blue Hillom v Ameriki premerijo ti 360 km na uro!
Kaj pa vodne kapljice v oblakih? Njih premer so izmerili od 0.002 do 0.05 mm. Pri
0.03 mm preidejo ti hlapovi že v dež.
Iz Južne Amerike in Mehike je Avstralija uvozila neko majhno žuželko kakto-blasrtis, ki je uničila neke vrste kaktuse, ki so prerasli ogromne površine zemlje,
800.000	ha travnikov je postalo godnih za pašo, velike ploskve plodne zemlje so •spet obdelovali. V nekaj letih je drobna stvarca opravila delo, ki bi mu človek desetletja ne bit kos. čim bolj se je'mrčes razmnoževal in dajal od' sebe neke vrste bakterije, tem bolj je požrešna rastlina hirala in končno odmrla.
Rekordno potrpljenje je imel ribič John Banon iz Aberdeena na Škotskem. Mož je vtapljal 20 let trnek v vodo, ne da bi kaj ujel. Šele pred dnevi se je mogel razveseliti prvega Petrovega blagra, ko je potegnil iz vode dve veliki postrvi.
Črn kanarček je zbujal pozornost na neki razstavi v Argentini. Med 500 razstavljenimi pevci so mogli obiskovalci občudovati tudi čisto bele. bakrcnaste. rdeče, pa oranžaste kanarčke. Vse to so posledice križanja priljubljenega pevca.
Tri deklice, ki niso trojčke, ima Teodora Kolmprgenova v Nebraski. Vsaka je prišla na svet 10. februarja, v treh zaporednih letih.
Iznajditelj protituberkuloznega seruma univ. prof. E. Maragliano je umrl te dni v Genovi. ‘Njegova zasluga je bila, da je klinika v Genovi postala za tuberkulozne najboljša na svetu.
Najstarejša trajno obdelana njiva Novega sveta je misijonarska farma v Teksasu. Polje orjejo tu neprestano vsako leto že od 1681 dalje.
Nogavice, ki se svetijo v mraku, so razstavili na zadnjem velesejmu v Tipskem. Novost je zbujala med ženskim svetom senzacijo — in navdušenje.
Miši so požrle 8000 lir italijanskemu kmetu Ferdinandu Bellini v Villa Barto-rneje. Ko je segel v omaro, kamor je bil denar shranil,.je privlekel na dan le zgrizene ostanke bankovcev.
V	krsti se je prebudil neki človek v Solunu. Ko so ga bili v bolnišnici proglasili za mrtvega, so ga položili v krsto in peljali na dom. Cesta je bila zelo slaba, zaradi stresljajev se je mrtvec v krsti prebudil. Ko so oblasti terjale odškodnino za krsto in prevoz, se je mož otepal stroškov, češ da ni naročil ne enot. ne drugo. Opravka s stvarjo ima zdai sodnija.
Carsko jahto bodo dvignili iz Bospora. Na umiku je jahto Nikolaja 11. vzel s seboj s Krima general Vrangel. V Bosporskem prelivu se je ladja z mnogimi dragocenostmi potopila.
Sp* i ? a ■ ' ;lA-5rvX 'V-
l I v ‘. '1 < / V -'
Skakalec s padalom je prinese! s seboj nevihtni oblak..,
Letos ne bo lova na Madžarska-
Letošnja dolgotrajna in huda zima je katastrofalno prizadejala tudi Madžarsko. Dežela je imela od lova nad 200 milijonov din dohodkov. Velike zakupe lova na Madžarskem so imeli do nedavnega tudi bogataši iz tujine. Na lov so vsako leto prihajali ugledni politiki raznih držav. pa tudi vladarji Lov je poleg tujskega prometa važna postavka za bu-dimpeštansko vlado.
Letošnji mraz je hudo pustošil med
Ji
divjačino. Po dosedanjih podatkih je poginilo zaradi mraza na Madžarskem nad milijon zajcev, prav toliko jerebic. Nad 50% fazanov in 90% divjih svinj ni pričakalo pomladi, zato so izostali običajni lovi. Na zahtevo samih lovskih društev je poljedelsko ministrstvo za letos sploh prepovedalo love na ozemlju Madžarske, ker računajo, da bo šele v dveh, treh letih nadomeščena izguba po dolgotrajni zimi.
Ženski frotir »k
Zena na braniku Sreinostnega gibarafa
Danes zahteva življenje celega človeka in še ta težko izhaja. Našega človeka pa na žalost silno ugonablja alkohol in mu jemlje zdravje, moč in voljo do ustvarjanja. Posebno kvarno pa vpliva na našo mladino, ki je deloma sama vdana pijančevanju, de-
ELITNA KONFEKCIJA v ,
OR
PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE
loma pa jfte radi pijančevanja staršev že itak dedno obremenjena ter duševno in telesno nesposobna pi’emo-stiti težave in ovire, ki jih meče na pot življenje.
Kje tiči vzrok, da se ljudstvo tako vdaja alkoholu V Precejšen vzrok je gotovo v tem, ker smo pač v vinorodnih krajih. Zadostno opravičilo pa to še ni. kajti zakaj se pogosteje opija viničar nego gospodar, pogosteje reven delavec nego bogatin. Jasno je, da tudi pomanjkanje in obup pritirata človeka do tega, pogosto pa slaba družba in razuzdanost.
Nujna potreba je, da se pospeši trez-nostno gibanje iu s Lem zavre propadanje ljudstva in mnogih kmečkih domov, kakor tudi delavskih družin. Velika naloga pri tem je poverjena ženi. Njen vpliv na moža je lahko silno velik, toda najti mora pravo pol do moževega srca in razuma. Z zmerjanjem bo opravila najmanj, z dobro besedo največ. Ne kaže se pa la vpliv
na moža samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Mnogo mož se je zateklo v gostilno k vinu samo radi tega, ker jim je poslal dom neznosen. Zena, ki ne zna kuhati, z lahkoto spravi moža k pijančevanju. Treba je samo, da se mož, nezadovoljen z večerjo slučajno znajde enkrat v gostilni, ki ima dobro kuhinjo, in kmalu bo tam stalen gost. čeprav je bil poprej popolnoma trezen človek. Druga stvar, ki zavaja može jv gostilno je netočnost. Mož, ki ne bo nikoli našel	ob	pravi	uri	obeda in
večerje, se bo nekega dne razjezil, tresnil z vrali in odšel v gostilno, kjer si bo z vinom poplaknil jezo. Koliko mož	pa	odžene	od	doma nesnaga, nered in	večno	ženino neraz-
položenje. Nikoli ni čisto in urejeno stanovanje, nikoli ni čista ona sama, tako da si mož ne upa nikogar pripeljati v hišo	ter	se prične	s svojimi
prijatelji raje zbirati v gostilni. In če bi tudi ne bilo prijateljev, kdo bi pa sedel doma, sredi nereda in nesnage ter gledal in poslušal čemerno ženo. Koliko je žena, ki možem zagrenijo vsako uro, ki jo prežive doma v svrbo oddiha, z večnim jamranjem, moledovanjem za lo in ono, z opravljanjem sosed in sličnim sitnarjenjem, namesto, da bi možu olepšavala uro oddiha, ali pa mu dala vsaj mir.
Žene, na vas je torej ležeče, ali so možje pijanci in zapravljivci, ali pa pametni in trezni ljudje. Napravite jim dom prijeten, postanite možu pravi prijatelj, razumevajoči ga sodelavec in tovariš, pa se ne bo vdal vinu, a če se je že, ga boste z lahkoto odvrnili.
laponska žena nekdaj in sedaj
Usoda japonske žene se sicer ne more. ravno primerjali z usodo ženskih sužnjev pri nekaterih drugih narodih, vendar kakor pri teh, tako tudi na Japonskem žena še do danes, čeprav si je svoj položaj precej izboljšala, ni mogla doseči vsaj povprečne enakopravnosti z možem. Seveda, nekaj primerov izjeme ja najdemo, toda ti primeri še niso merodajni za celo maso japonskega ženstva.
Japonske žene si ne smemo predstavljali neumne in mevžaste. To, kar jo postavlja v ozadje, je njena prirojena ponižnost in poslušnost, ker se pač vpričo tujca kakor tudi moža ne sme obnašali drugače, sicer je pa Japonka duhovita, zabavna, junaška, ljubka, spretna in izobražena. Vsa la svojstva pa sme pokazati le v ženski družbi in pred deco ter v čajarni kot gejša — pred možem pa nikakor. Ja-
ponec ne vzame žene radi razvedrila ali udobnosti, temveč le zato, da mu bo dala potomstvo. Zabava se mož v čajarni, z lastno ženo je redkobeseden in strog.
Zelo se zameri Japoncu tujec, ki ob vstopu v njegovo hišo posveti kakršno koli pozornost ali kavalirstvo njegovi ženi ali pa se morda zanima za njeno zdravje ali slično, ali pa jo pozove, da naj prisede.
Polagoma pa se tudi položaj Japonke boljša, posebno odkar sc je izkazala tudi kot vojak, odkar zahaja v javne šole in se udejstvuje v športu. Le na višavah, v oddaljenih vaseh je žena še suženj in nič več.
Kuhinja
Juha ir korenja in krompirja. Razgrej v
kozi za drobno jajce surovega masla in mu prideni debel, osnažen in na listke
zrezan .»oren, nekaj koscev čebule in dva debela olupnjena in na kosce zrezana krompirja. Kozo po krij in duši vsebino pol ure, vmes pa polagoma prilivaj 1/i l Lople vode, osoli in večkrat premešaj, nalo polresi z žlieico moke in zalij z 2 1 pe-leršiljevke ter počasi kuhaj eno uro ;prideni, če imaš, žlico paradižnikove mezge. Nato vse skupaj dobro stlači in pretlači z vodo vred ter stresi nazaj v kozo; prideni 2 žlici kisle smetane, in ko prevre, vlij juho v skledo v katero si dala kuhano in sesekljano jajce.
Prašičja jelra ocvrla. Namakaj 2 uri v mrzlem mleku kos svinjskih jeter,'jih zreži nato na mezinec debele kose, osoli ter povaljaj v moki, raztepenem jajcu (ki si mu primešala žlico mleka) in drobtinah ter jih ocvri v razbeljeni masti. Postavi jetra s salato ali kako drugo prikuho na mizo. Prav tako pripraviš lahko tudi telečja in kozličkova jetra.
Sveža prašičja rebra s kislo repo aii zefjem. Deni v lonec 2 pesti kisle repe ali* zelja, zalij z vodo, da sloji čez repo, prideni Vi kg svežih reber in kuhaj 1—2 uri (če so rebra od mladega prašiča, jih kuhaj manj časa). Ko je repa kuhana, ji prideni pol žlice moke, ki jo razmotaj z 2 žlicama mrz^, vode. Ko prevre, jo postavi z mesom in krompirjevimi kosci na mizo.
Kuhano goveje meso v hrenovi omaki.
Zreži Va kg navadno kuhanega govejega mesa na ploščate, za prst debele kose in jih naloži na večji krožnik. V kozo deni 2 žlici kisle smetane, pičlo žlico moke, žlico nastrganega hrena, ščep popra, žlico kisa, Vi 1 J*dle *n nekaj zrn soli in pusti vse skupaj 2 minuli vreti; nato postavi omako na hladno, da se nekoliko ohladi. Ohlajeni primešaj rumenjak in jo zlij na gorko zrezano meso, potresi po vrhu za žlico krušnih drobtin m žlico nastrganega bohinjskega sira, polij še z žlico razpuščenega surovega masla in postavi za 10 minut v pečico. Na mizo postavi s krušnimi cmoki ali krompirjem.
Golob v črni omaki. Goloba zakolji in pre-strezi kri v skledico, v kateri je za žlioico kisa. Nato pomoči goloba v mrzlo vodo, ga opari, osnaži in razreži. V kozo deni žlico masti, prav malo sesekljane slanine, koreninico peteršilja, košček korenja, zelene čC' bule, list lovorja, peresce rožmarina, vejico majercna. titneza. košček limonove lupine in goloba. Prideni 3 žlice vode in 3 žlice vina, pokrij in duši r/očasi na ognjišču,' da Se golob zmehča in popije vso mokroto ter se zelenjava nekoliko zarumeni. Nato potresi zelenjavo z žlico moke; ko se moka nekoliko zarumeni, prideni žlico drobtin iu še nekoliko mešaj ter zalij z zajemalko juhe ali tople vode; ko prevre, prideni prestreženo kri in pusti, da vse skupaj še nekaj minut vre.
Domači zajec v obari. Zreži zajca po udih na kose, jih deni v lonec ter nalij potrebno množino vode (n. pr. če je kunec majhen in mlad, nalij 2 1 vode); dodaj košček korenja, pe eršilja, 2 na velike kocke zrezana krompirja. nekoliko soli, košček limonove lupine in vejico majčrona. Vse to kuhaj do mehkega. (Ce je kunec star, mu prideni krompir, ko je kunec že nekoliko mehak). Napravi prežganje iz 6 dkg masti, nekaj koščkov ČC' bule in 2 žlici moke; ko se moka bledo zarumeni, prideni pest krušnih drobtin in še nekoliko l/iešaj. da postane prežganje rumeno, nato ga razredči z zajemalko mrzle vode, prideni kuncu ter pusti vse še nekaj minut vreti; prilij nato kisa po okusu. Na mizo postavi zajca z na koleščke zrezanimi in opečen'mi žemljami, zabeljeno kašo ali ajdovimi žganci.
Ajdovi pečeni žgane?. Deni v kozico Vk ! ajdove meke ter jo na štedilniku mešaj, da je vroča. Nato prilivaj polagoma približno
: '\.s . '
1 mm. " vM' :
»Sl!*! ■■ ■4: *	;!
- *<< ‘p
mMm
' ~ , sf m?
v >	<■ yva ;	M
Eleanor Powetl
Y\ 1 slane vrele vode ter mešaj, da dobiš trav drobne- rahie žgance. Ako jih hočeš izboljša i. pridaj med mešanjem 2 žlici razbeljene masti. Ko so žganci gotovi, jih zabeli z ocvirki.
Praktični nasveti
V zetenjadnem vrtu gojimo leta in leta sočivje na istem mestu. Vrtna zemlja se na ta način s časom izčrpa. Staro moč ji vrnemo edino z umetnimi gojili in z dobrini kompostom. Za gnojenje vrtov je Nitrofoskal-1 najbolj priporočljiv. Gnojilo spravimo v zemljo na ta način, da pri kopanju vrta trosimo Nitrotoskal med vrste, ki jih odkopljemo ali pa na prekopane grede potrosimo gnojilo in ga z grabljami dobro pomešamo z zemljo. Na 10 kvadratnih metrov popolnoma zadostuje 1 kg. Važno (Tri tem gnojilu je to, da se zemljo dobro pomeša in da pravočasno pride v zemljo, to je vsaj nekaj dni pred setvijo. Pri takšnem gnojenju bo gospodinji na razpolago vedno dovolj okusne zelenjave.
Zakaj se gumbi tako hitro odtrgajo? Zato, ker so navadno pretrdo prišiti, to se pravi, pri šivanju je sukanec pretrdo zategnjen. Pri gumbu, ki je pretrdo prišit, se mora gumbnica s silo zriniti med gumb in blago. Pri tem trpi sukanec, s katerim je gumb prišit, toliko, da se kmalu odtrga, naj bo se tako močan. Če prišiješ gumbe bolj na rahlo, se ne odtrgajo tako hitro. Pri debelem blagu meri prostor med gumbom in blagom lahko en centimeter; seveda je treba nitke dobro oviti s sukancem.
Kurje oči. Slrok čebule drži v vodi t ure, potem ga olušči, prilepi tanko rezino na dotični prst in ga zavij s platnenim ovitkom. To delaj vsak dan, dokler sc kurje oko ne potegne toliko navzven, da ga s prsti lahko izpuliš.
Lončena posoda traja dalie. časa, ako jo pred' uporabo prekuhaš. Novo deni v večjo posodo in nalij rta njo mrzle vode. Nato jo postavi k ognju, kjer naj se počasi, segreva in naj končno dalje časa pomalem vre. Ohladi naj se v isti posodi.
V zarjavelo ključavnico pihni skozi ko-njičast, na koncu nekoliko pristrižen zavitek nekoliko grafita, ki ga dobiš od svinčnika, kadar ga spičiš. Ključ se bc* dal z lahkoto zopet obračati.
Trd sir lahko režeš, ako nož segreješ. Prav tako lepo režeč s segretim nožem tudi svež krun in kolače.
Kako preženeš hišne miši? Hišne miši preženemo, če natresemo zelo drobno narezanih grenkih mandljev, pomešanih s sladkorjem in moko po onih mestih, kamor prihajaio miši. Ne pozabi sladkorja, ter je. edina slaščica, kateri se miš ne odpove.
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
34
Kaj neki zdajle počne? Da, vstal je... sedi pri zajtrku ... Macherl ga menda ne zanemarja — in zdajle . . . večer je... gotovo jezdi po stepi skozi večerno meglo.. celo farmo je pregledal... no, zdaj je na gričku, odkoder jo pozdravlja in ji želi »lahko noč« v daljavo. Tako sta se bila domenila, in Filip gotovo vestno izpolnjuje svojo obljubo.
V	njegovih pismih je čedalje večkrat omenjal tudi Briana Patricka. Saj se ni mogla načuditi, kako se je ta še nerojeni otrok obema že zasidral v mislih in srcih. Sedaj ni več dvomila, da si bo z Brianom Patrickom pridobila tudi Filipovo srce ter za vselej izbrisala iz njega vsak spomin na Elizo.
Večkrat pa sc je vpraševala, kaj je vendar z Elizo, kam je izginila. Banki v Nairobi je sporočila vendar, naj ji pošljejo vsak dopis v Mombaso. Toda doslej ni dobila ničesar. Odkar je odpotovala Eliza iz Kilima Nutigu, ni več slišala o njej, in tega je že štiri mesece.
Sleherni dan je vroče molila, da bi Bliža ne izvedela, da je Filip sam v Kilima Nungu.
*
L arozo v o6»h je pričakovala zdrav-
nikove izjave. Rada bi ga vprašala, a ji beseda ni mogla iz grla. Tako tesnobnih in trepetajočih minut svoj živ dan ni doživela.
»Storili smo, kar je bilo mogoče,« ji je nežno dejal zdravnik. »Toda — težko je, če se stvar zgodi prezgodaj...«
Nemo je uprla oči v steno. Izguba Briana Patricka jo je tako pretresla, da še jokati ni mogla. Ubogi nesrečni otrok, ne da bi vsaj enkrat zadihal in pogledal materi v oči, že je moral med blažene krilatce... Moj Bog, kaj bo dejal Filip? Vse njene misli so veljale le njemu, ki tega poraza ne bo prenesel, ki je tako srdit, če se stvar ne izteče tako, kot si on želi. Zapuščen in sam, daleč od nje, ne, še pomisliti ni smela... In kako naj joče za Brianom Patrickom, ko ga še videla ni, ko ni občutila na svojih prsih drobnih, lačnih ustec... In kako ga je pričakovala, hrepenela po njem, ljubila je majčkene srajčke in plenice, ki jih je zanj pripravljala s toliko skrbjo in radostjo. In kako se je vse te zadnje tedne iz srca radovala drobnega bitja, ki ga bo darovala Filipu, katerega je vendarle bolj ljubila nego še nerojeno dete.
Zdaj je ostala praznih rok. Kaj naj se-
daj da Filipu? Niti spomina na očetovstvo, kajti Brian Patrick ni živel niti... Tudi solz ni bilo, da bi ji ohladile žgoče misli...
»Želite morda, da pošljem vašemu soprogu brzojavko?« jo je vpraša strežnica.
»Ne, ne še, prosim!« Slutila je, da mora s to strašno novioo še počakati; pridobiti mora časa, da stvar preudari.
»Rajši mu bom pisaia,« je rekla. »Brzo-jav bi bil prehud udarec. Odložimo obvestilo, dokler ne bom mogla sama pisati.«
»Zdi se mi, da jo silno skrbi, kaj bo dejal njen mož,« je strežnica zaupaja zdravniku. »Nikoli še nisem doživela takega slučaja. Navadno vse žene pričakujejo, da jih bo mož tolažil, za moževa čustva ne vprašajo. Toda zdi se mi, da bi ga nekako le morali obvestiti.«
Zdravnik je bil sam v zadregi, kaj naj stori. Človek pa se vendar ne sme preveč vmešavati v zadeve pacientov. Priznati si je moral, da je bila ta žena nenavadno pogumna in odporna.
Glen je zavrnila zdravnikov predlog, da bi mu on pisal. »Oprostite, sama mu to sporočim, jutri ali čez dva dni, potrpite, da si nekoliko opomorem... Zelo bi se jezil, če bi za stvar izvedel od nekoga drugega. Sklepal bi, da sem kdo ve kako bolna, ker mu sama ne pišem... In jaz nočem, da bi trpel še bolj...«
1	Podnevi in ponoči, da, še v snu, jo je
divje zasledovala grozna misel, kaj poreče Filip, ki je na tega otroka zgradil vse svoje načrte o bodočnosti.
Naslednji dan je dobila Filipovo pismo.
»Zelo nestrpen sem že ter ne morem dočakati dneva, ko pridem v Mombas, kot. sem ti bil objubil-Toda ■— draga moja Glen — do vratu tičim sredi najhujšega dela. Vse prelepo uspeva. Fantje se sicer pritožujejo, da jili prehudo preganjam. In že to naj ti bo v dokaz, da je žetev res bogata. Zdaj pa še nekaj slabih novic: Mladi Margre-gor si je kupil lastno farmo in ne bo več mogel oskrbovati naše. Mi-chell pa je prav včeraj padel s konja in si zlomil nogo. Tudi on mi ne more pomagati, ampak me jc celo prosil, naj pridem sedaj jaz včasih k njemu ter mu pomagam. Kaj naj torej storim, ljuba Glen? Naj pridem kljub temu k Tebi ter prepustim farmo negotovi usodi?«
Zavedala se je, da bi stvari na farmi brez zanesljivega nadzorstva končale zelo slabo. Brez dvoma se tega zaveda tudi Filip. V zadregi se obrača nanjo za nasvet, želeč, naj ona odloči, kaj naj stori.
Po strežnici mu je nemudoma poslala brzojav:
»Ostani doma — pomagaj Mi‘ chcllu — pisala bom — poljubijo Te Glen.«
Beograjski šahovski klub
V Beogradu je šahovsko življenje v zadnjih letih dobilo nenavaden polet. Mladina je odločilno posegla v borbo ter dala šahu ogromen razmah. Poleg starega Beograjskega šahovskega kluba, ki še vedno zbira v svojih vrstah najmočnejše šahiste prestolnice, je zraslo več klubov, zlasti mladinskih, v katerih se zbirajo srednješolci, med njimi mnogo obetajoči talenti. Dočim pred leti šah ni bil v Beogradu razširjena igra, je postal sedaj prava »moda«. In reči je treba, da so to šele začetki velikega razvoja, s katerim se ne more ponašati nobeno drugo naše mesto. Nikjer se ni priglasilo toliko mladega narašč‘a k besedi na 64 poljih kot ravno v Beogradu Seveda je treba upoštevati, da je beograjski mladini dovoljeno, kar mladini drugod ni dovoljeno!
V Beograjskem šahovskem klubu je prav-
kar^ v teku prvenstveni turnir, ki je izredno m°čno zaseden ter se ga udeležuje tudi nai-mlajši jugoslovanski mojster S. Gligorič. Doslej so bila odigrana tri kola ter vodi na čelu tabele Šubarič z 2 in pol točke. Gligoriču so je v 3. kolu zgodila nesreča, ko je izgubil partijo proti Niniču. Iz 1. kola ob'a- Ijamo naslednjo lepo zmago mladega Gligoriča:
29. Ninicovičeva indijska obramba Beli: S. Gligorič	črni: M. Atijas
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, 0—0
5.	Ld3, d5 6. a3, Lxc3 + 7. bxc3, c5 8. Sge2, b6 9. cxd5, Dxd5 10. 0—0, Sc6 11. e4, Dd7 12. Lg5, Lb7 13. Lxf6, gxf6 14. 5g3, Kh8 15. Dh5, Se5 16. dxe5, Dxd3 17. Dhtil, Tg8 18. Dxf6+, Tg7 19. Sh5, Tag8 20. Sxg7, Txg7 21. Tadl in črni preda.
J. Mieses 75 letnik
Nemški, mojster Jacques Mieses. ki živi sedaj v emigraciji v Angliji, je v Londonu za proslavo 75. rajstnega dneva odigral simultanko proti 22 nasprotnikom. Dobil je 15 partij, 5 remiziral in 2 izgubil. Miesesova šahovska karijera se je začela 1. 1889., ko je dosegel tretje mesto na turnirju v BreslavL izmed njegovih naj-
boljših rezultatov je zmaga I. 1907. na Dunaju in tretje mesto istega leta v močnem turnirju v Oslendu, ki se ga je udeležilo 28 igralcev. Se lansko Veliko noč je zmagal v prvem rezervnem turnirju v Margateu z 9 in pol točkami izmed 11. kar je smatrati za izredno lep uspeb.
Ce so štiri dame na šahovnici...
Iz ruske šahovske revije s64« je posnel dr. Euwe zanimivo partijo, v kateri nastopijo kar štiri dame, ter jo opremil z glosami. Partija je zares zlasti v zadnji fazi razburljiva do skrajnosti ter konča s presenetljivim zaključkom.
40.	Španska otvoritev
Beli: Rovner
Črni: Guldin
1. e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, d6
5. c3, g6 (ta fianchetto je vpeljal dr. Aljehin)
6. d4, Ld7 7. 0—0, Lg7 8. dxe5, dxe5 9. Le3, De7 10. b4, b6 11. Dd5 (grozi Lxc6), De6 12. Dd3, Sf6 13. Lb3, De7 14. a4, a5 15. b5, Sd8 16. Lel! (beli fino manevrira, skušajoč zasesti diagonalo a3—f8) Sb7 (črni sicer ne pride do rohade) 17. La3, Sc5 18. De3, 0—0 19. Sbd2, Tfe8 20. Sel (beli si od vezave na c5 očividno obeta več kot od zamenjave Lxc5), Sg4 21. De2, Dh4 22. Sf3, De7 23. Ld5 (lovec mora napraviti. prostor za skakača), Tac8 24. Sb3, Sgf6 25. Lxc5, bxc5 26. Lb7, Tb8 27. Sxa5 (do tu je igral beli izvrstno, sedaj pa se spušča v nezdrav načrt, hoteč uveljaviti na daminem krilu premoč
kmeta), De6 28. Lc6, h9 29. Lxd7, Sxd7 30. Sc6, Ta8 31. a5 (boljše je 31. Tfbl, sedaj pa dobi tudi črni nekaj igre), c4 32. Sfd2, Sdb8 33. Sxb8, Texb8 34. Tfbl, Dd7 35. Sdxc4, Txb5 36. Txb5, Dxb5 37. Da2, Ta6 38. Da4, Dc5 39. Db4, Dc6 40. Db8 + ? (ta šah nima ničesar v sebi, boljše bi bilo 40. Se3), Kh7
41.	Db4, Dxe4 (nenadoma je prišel v akcijo tudi črni) 42. Db5, Ta7 43. Dc5, Ta6 44. Dxc7, Tc6 45. Scd2 (zadnja pomoč), Dd5 46. Db7, e4! (sedaj bo prišel do besede tudi lovec na g7) 47. a6? (navidezno dobra poteza, izglednejše pa je 47. Sfl, Lxc3 48. Tel, Dc4 49. a6!, Txa6 50. Txc3!l), Lxc3 48. a7,
Lxal 49. Sfl (49. a8D ne gre radi 49_________________
Tcl+ 50. Sfl, TxfH- in mat v naslednji potezi), Ld4, 50. a8D (»Posrečilo se je«, si misli beli, toda...), Lxf2 + ! 51. Kxf2 (na 51. Khl sledi 51.... Tell), Dd4+ 52. Kg3, Tc3 + 53. Kf4, e3+ 54. De4, Df6+ 55. Kg4, h5 + ?
(boljše je 55-------e2!	z	grožnjo Dg5 in exflD)
56. Kh3, e2+ 57. 5g3, elD (četrta dama!) 58. Dg8-|- (z žrtvijo obeh dam forsira sedaj beli pat pozicijo), Kxg8 59. De8 + , Kh7 60. Dg8+, Kh6 61. Dh7+, Kg5 62. Dh6+, Kxh6 in beli je pat.	j
Po znameniti zmagi nad dr. Euvvejem je podal Keres nizozemskim dnevnikom in nekaterim revijam več izjav, v katerih se je j nad vse pohvalno izrazit o nizozemskem šahu ter prikazal nekaj svojih osebnih vtisov iz matcha proti dr. Etnveju. Kot posebno »poslastico« pa je dodal izjavi uglednemu šahovskemu tedniku »De Schakwereld« še partijo, o kateri je dejal: »To je moja najboljša partija iz Buenos Airesa!« Poglejmo jo:
39. Francoska obramba
(Šahovska olimpiada v Buenos Airesu 1939) Beli: Keres	črni: R. Flores (Chile)
1.	e4, e6 2. d4, d5 3. Sbd2 (v zadnjem času je postala ta poteza zelo moderna; kolikor imam z njo izkušenj, lahko rečem, da se mi zdi boljša od običajne 3. Sc3), Sf6 (če noče dati črni vse iniciative iz rok, mora
igrati 3______ c5)	4.	Ld3,	c5 (na 4.... dxe4
4. Sxe 4 nastane za belega zelo ugodna varianta. Na 4------ b6 pa sledi 5. e5, Sfd7 6
De2) 5. e5, Sfd7 6. c3, Sc6 7. Sge2, Db6 8. Sdf3, cxd4 9. cxd4, Lb4+ 10. Ld2! (to je mnogo boljše nego od dr. Aljehina priporo-
čena poteza 10. Kfl, na kar dobi črni po 10 f6 11. exf6, Sxf6 lepe izglede na f liniji zaradi neugodnega položaja belega kralja), Lxd2+ 11. Dxd2, Db4 12. Taci, D::ci2+
(na 12 Sb6 sledi zelo močno 13. Sc3; po
zamenjavi dam pa ima beli ugodnejšo končnico) 13. Kxd2, Sb6 14. b3, Ke7 15. h4, Ld7 16. Th3, Sb4 (izguba časa, s 16.. .. h5 17. Tg3, g6 bi si črni še najbolje konsolidiral pozicijo) 17. Lbl, a5 18. a3, Sa6 19. a4, Tac8
(tu je bila zadnja prilika za 19____________h5) 20.
Tg3, g6 21. h5!, Txcl 22. Sxcl, Sc8 (črni skuša z b5 podvzeti napad na daminem krilu) 23. Th3, gxh5 (izsiljeno, ker bi na 23.. .. Tg8 prišlo 24. hxg6, hxg6 in 25. Th7!) 24. Txh5, h6 25. Sh2, Kf8 26. Sg4, Kg7 27. Sf6, Lc6 28. Th3, Sc7 29. Sd3, Se8 (borba proti skakaču na f6 je zaman) 30. Sxe8+, Lxe8 31. Sf-4, Lc6 32. Sh5+, Kf8 33. Sf6, Sb6 34. Sh7+, Ke7 35. Txh6, Sd7 36. Ld3, Tb8 37. Sg5, Tg8 (na 37..., b5 sledi 38. Th7!) 38. r4, Tg7 39. Th7, Txh7 40. Sxh7, Sb6 41. g4, Sc8 42. f5, exf5 43. gxf5, Sa7 44. f6+ in črni preda, ker izgubi po 44______________ Kd8	45.	c6,
Sgo figuro. (Glose Paul Keres.)
š. S. ŽELEZNIČAR—ŠK MURSKA SOBOTA 4 IN POL : 3 IN POL
V	prekm. metropoli, M. Sob., sta se srečala v revanžni tekmi Šahovska sekcija Železničarja in šahovski klub Murska Sobota. Tekmo, ki je bila v kavarni Vučjak, je vodil član š. s. Ž. g. Fišer. Po zelo napeti igri je naposled zmagala Š. s. železničarja v razmerju
4 in pol : 3 in pol. Na prvi šahovnici je najboljši igralec Z. Regoršek nepričakovano izgubil preti Nemcu, ki ga je presenetil z Betonskim gambitom. Rezultati na ostalih deskah so bili naslednji (prvoimenovani so Ž.): Eferl—prof. Zika 1 : 0, Foray—Kranjec 0:1, Dasko—Cisar A. 1 : 0, Marotti—Cisar š. 0:1, Babič—Cisar L. pol : pol, Knechtl— prof. Šegula 1 : 0 in Vidovič—prof. Liška
1	: 0. Zanimivo je, da so prav najmočnejši igralci Železničarja doživeli poraze.
Skupni rezultat obeh tekem je torej 8 : 8, vendar pa ŠK Murska Sobota izpade od nadaljnjega tekmovania, ter ima Š. s. Ž. boljši rezultat na prvih štirih šahovnicah, in sicer
5 : 3. Iz mariborske skupine (A) so v dosedanjih tekmah izpadli vsi zunanii klubi, in sicer Črna, Mežica, ŠK Ptuj in ŠK Murska Sobota. V nadaljniih tekmah se bodo srečali samo mariborski klubi ŠK Vidmar, ŠK Maribor in š. s. železničarja. V nedeljo, 31. t. m., igrata Š. s. Železničar in ŠK Maribor.
NEMŠKI VOJNI ŠAH
V	nemški vojski so uvedli dopisne šahovske turnirje, v katerih smejo igrati samo vojaki. Za pošiljanje potez so izdali potrebne dopisnice. Iz nemških poroči! posnemamo, da je vojni šah naletel med vojaki na izredno velik odziv. Doslej je bilo organiziranih že 50 skupin po 4 udeležence.
š Prihodnja leknta za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze bo to nedeljo ob 9. v kavarni „Central“ med Marii), šah. klubom in šahovsko sekcijo SK Železničarja.
š Razgovori o svetovnem prvenstvu med
dr. Aljehinom in Capablanco, ki so se vršili ves čas od lanskega turnirja v Buenos Airesih ,so prekinjeni in je dr. Aljehin odpotoval v Evropo. Finančno vprašanje je bilo odločilno in ker ni to pot prišlo do sporazuma, je verjetno, da se oba velemojstra nikoli več ne bosta srečala v boju za svetovno prvenstvo.
š. Levenfiš—Alatorcev 6:4. Po deseti partiji matcha vodi Levenfiš v razmerju 6 : 4. Ruska mojstra igrata še 4 partije, a je tnalo verjetno, da bi Alatorcev dobil kar tri in si priboril naslov velemojstra.
š Angleški šahisti Alekxander, Milner-Barry in Whcatcroft so v vojaških suknjah.
š Finalna šahovska tekma. Celjski Šahovski klub in šahovski klub Gaborje bosta igrala v nedeljo 31. t. m. s pričetkom ob 14. pri Perinozerju v Gaberju revanžno finalno tekmo za prvenstvo slovenske šahovske zveze.	N
Ne pozabi naročnine!
W^WkAAAAAA\A>\A.\<\AA<UAAA^V\)WLVoVsAAAA/V'AAAAA.V)AAAAA/\/VWVw> «WVWVW
*»V^^^%VVVV^\AA^V^A«AA^VV\^^<\^\AA\<^*VVV	WvVvVwW»VVW*VWv*vV
»Pečemife«
sz a mla&lno
Leto 2	Maribor,	31.	marca	1940	Štev.	15
Illlllllliiiillllllllllllllllllllllllllllillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Pomlad prihaja
LOJZE GAJŠEK
Ali slišiš vetra glase v noči svetli tej sanjavi, kako šepeče in kaj pravi, tiho preko jase?
čarobno, tiho mi šepeče o bližajoč) se pomladi, ki v njej bi vsi že bili radi, prepoln) sladke njene sreče!
Ali slišiš pesem ptic, ki so se že povrnile k nam, zopet tja pod strešni tram, v hišo belo brez oknic!
Ne slišiš je? Pomlad prihaja, srce trepeče v mislih nanjo, življenje teče, je vsakdanje, a vendar sladka misel nas navdaja!
Dobro srce
Grški filozof Sokrat je nekoč vprašal enega izmed svojih učencev, kaj je najlepša odlika človekova.
»Čista vest,« je rekel prvi.
»Iskren prijatelj,« je dejal drugi.
»Dober sosed,« je meni! tretji.
Modrijan je zaporedoma odkimoval z glavo.
»Dobro srce,« reče nato četrti.
»Tako je,« je rekel Sokrat. »Z dvema besedama si povedal vse to, kar so govorili vsi drugi. Kdor ima dobro srce, ima čisto vest, iskrene prijatelje, dobre sosede ter ve ob vsaki priliki, kaj mu je storiti.«
Kostanj smo dobili iz Italije.
Tobak je prišel k nam iz Virginje v Ameriki.
Limone so rastle najprej v Grčiji. Oves smo dobili iz Severne Afrike.
Pomlad
VLADKO KOS
Čez noč se travniki so razcveteli, drhti se v rožnat plašč odeti, ah, kar čez noč.
Prišla pojoč
pomlad je s cvetjem in lepoto, prinesla pesem v tožno je samoto.
Da ptički peti so začeli,
pod oknom zvončki zadehteli
v pozdrav ji so
in v zgubljeno
srce se pesem je razlila,
oj, kar čez noč,
ko šla pojoč
pomlad je k nam kot nočna vila!
Vid~)v Marcel
Vidov Marcel bi se moral vrniti od vojakov. Domači so ga težko pričakovali Nekega dne pa so domači prejeli pismo: »Ne bom se še kmalu vrnil, nekaj se pripravlja ...« je pisal.
»Vojna bok so začebljale žene in pritrdili možje. Vsak otrok je takrat govoril o vojni. Vaška cerkev je bila vedno polna, še pozno v noč so klečale ženice in prosile miru. Toda nič ni pomagalo, vojna je res začela. Fante in može so poklicali pod orožje. »Kako bo brez njih?« so jadikovale žene. Dan za dnem so hodile na vaško pošto, da bi dobile poročila od mož ali sinov.
Tudi Vidova mati je hodila na pošto Že tri mesece ji sin ni pisal Nekega jutra pa ii ie deial poštar: »Danes bo nekaj za vas. mati,« je izročil drobno pisemce. Ženi so zatrepetali prsti, nič niso mogli odpreti pisma. Padlo je na tla Poštar ie opazil njeno zadrego. Pobra1 je pismo in ga odprl. Naglo je prebežat
vrstice in dejal ženi:
. »Veseli bodite! Zdrav je in ničesar mu ne manjka.«
»Zdrav in vesel?« je ponovila žena. Debele solze so ji spolzele po licu. Vrnila se je domov,
»Oh, danes je pisal,« je zaklicala pri vratih možu. Trikrat mu je morala preči-tat pismo, trikrat je zajokal...
»Naj le živi! Samo da je zdrav in vesel,« je v solzah dejal ženi.
Nekaj dni pozneje je prišel Marcel na dopust. Bil je izredno dobre volje. »Saj sem vedel, da mi bodo dovolili... In doma! To bodo gledali! Nalašč nisem pisal, da pridem domov!« je govori! sam s seboj in srce se mu je topilo v radosti.
Blizu vasi je zaslišal zvonjenje vaških zvonov.
»Čemu zvone?« je pomislil. Kmalu je prišel na vrh hriba in pred očmi se mu je odprl razgled. Dvignil je roko, da bi jo pozdravil. Takrat pa je zagledal sprevod od domačije. Težke misli so mu spreletele glavo.
»Ali oče? Ali mati? Ne! Saj ni mogoče, zdrava sem zapustil!« Pospeši! ie korake. Kmalu je srečal sprevod. Ljudje so ga spoznali in mu povedali: »V krsti je tvoj oče.«
Takrat sc mu je zavrtelo v glavi. Vide! je očeta, kako ga je blagoslavljal, ko je odhajal k vojakom. Videl ga je pred seboj v postelji vsega bolnega in bledega, videl ga je, kako je umiral. Vse, vse'je videl v enem samem trenutku.
Odprl je oči. Stal ie pred materjo Pogledal ji je v obraz. Dve debeli solzi sta tekli po nienem rjavem licu in padli na njegovo lice.
»Mati. vsai ti mi ostani!« je zatarnal in obema je bilo težko za očetom.
Slavko Z.
A’ 1 IZREZUJETE »VEČERNIK ZA MLADINO«?
Stopnišč« JULIJ SIMONČIČ
1. soglasnik
2. veznik
3. človek
4. žensko ime
5. obdelana zemlja
6. opica
7. lov
8. kolonija
9. šola
10. gora s sv. pisma
11. zvezde
12. čudodelnik (3. skl.)
13. morje
14. vprežen v četvero Od 1—14 ime goriškega pesnika
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Torino; 7. Ivo; 10 as; 11 Zevs; 13 oh: 14. si; 15. Eva; l7 glad; 18 sitni; 19. na; 20. ni; 21. tat 24. Ela; 26. Nada; 28. car; 29. da; 30
aga; 32. ar; 34. Elzika; 36. Napoleon.
Navpično:	1.	Tajget;	2.	os;	4.
zida: 5 ne; 6. oves; 8. vo; 9 Ohrid; 12. svinec- 14 3anta; 16 Atila; 22 Ana; 23. nagel: 25. Arak; 29. dan; 31. ale; 33. rak; 35. in.
52
49
Film
Petletni angaiman Shirley Temple
SHIRLEV TEMPLE BO IGRALA VLOGO JULIJE V SHAKESPEARI-OVI TRAGEDIJI „ROMEO IN JULIJA*'
Newyorško časopisje je objavilo le dni vest, ki Ikj gotovo razveselila vse ljubitelje male filmske zvezdnice Shirley Temple. Oče Shirley Temple je namreč za na-daljnih 5 let .podpisal pogodbo s filmskim podjetjem 20-Ih Cenlrv Fox. Po lej pogodbi je’Sliirley Temple angažirana s fiksnim honorarjem za nadaljnih pet let.
Leios je poteklo 7 let, ko so v Ilolly-\voodu odkrili malo zvezdnico. Shirlev Temple je bila takrat stara 3 in ix>l leta, trgala pa so st; za njo vsa holly\voodska filmska podjetja, ki so ponujala za njo tudi zlato in ne samo dolarje. Podjetja so žrtvovala vse, da spravijo na svoje filmsko platno rrialo igralko, ki je vedno napolnila kinematografe.
Danes je Shirlev Temple stara 12 let, a je še vedno ljubiteljica občinstva, predvsem so nore v njo ameriške matere in otroci.
Pri vsem. lem je treba naglasiti, da ni bila Shirley Temple nikoli „čndežni olrok“
kakor so svoje dni pisarili in govorili. Nič eksotičnega in nenavadnega ni nikoli predvajala na filmskem platnu. Ona je v svojem igranju prikazovala vselej na docela preprosi način, kako ameriški otroci žive, kako se veselijo življenja, se igrajo in prebijajo čas na vse mogoče načine. Tudi privatno življenje male filmske zvezdnice je docela podobno življenju tisočerih olrok. Shirlev Temple se oblači kakor večina olrok. hodi v šolo in sedi v isti klopi kakor oslale šolarke ter mora prav tako ubogati starše kakor druga dekletca v Los Angelesu.
Sedanji angažman, ki ga jc sklenil oče Shirley Temple z 20-lh Century Fox jc baje bajeslovno velik.
Pišejo ludi. da ho Shirley Temple igrala po preteku lega angažmana glavno vlogo v Shakespeareovi tragediji ..Romeo in Julija". Takrat bo stara i7 let ter bo že dorasla ljubezenskim vlogam.
SHIRLEV TEMPLE iz filma Veliki or?!"
MVvW///AWvWvVAVV v^^^WWVSV\^VVVVvVVVV^^^/VVw^/V'v^AA.V^^VVV^^AAAAA^wVwVV^«VVVVVv^/vV
PAVEL HORBIGER Pavel Horbiger je sin znanega astronoma Hansa Horbigerja. Rodil se je 29. aprila v Budimpešti, odrastel pa je na benediktinski gimnaziji pri Sv. Pavlu na Koroškem, že kot dijak je iinel veliko nagnenje in hrepenenje do desk. Ni še končal 4. gimnazijskega razreda, ko je nastopil v gledališču v Reicitcn-bergu ter doživel neverjetno velik uspeh. Kmalu nato je prišel k »Nemškemu gledališču« v Pragi, kjer je nastopal polnih 6 let kot eden izmed najbolj priljubljenih igralcev. 1926. pa je odšel v Berlin. Filmsko publiko si je osvojil že v dobi nemega filma. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli navesti vse njegove filme in vloge. Njegova najnovejša vloga pa je vloga dobričine zdravnika doktorja Koblmullerja v filmu »Materinska ljubezen«.
Deževje prihaja
V Ilollvvvoodu so posneli na filmski trak popularni roman slavnega ameriškega pisatelja Louisa Bromfielda „Dcževje prihaja". Filman roman, ki je močan po svoji napeti in eksotični vsebini, je doživel uspeh tako v Ameriki in Franciji. Glavne vloge v filmu so dobiti Tvrone Po\ver in Mvrna Lov, George Broni in novi star Brenda Joyce.
V filmu je prikazana Indija ne samo v eksotiki, ampak tudi v vseli strahotah tamkajšnjih elementarnih katastrof, ki
TVRONE POWEU igra v filmu ..Deževje prihaja" mladpga liiiuiuškega zdravnika, majorja Saflija, naslednika starega maharadžo iz Itanchipura.
,\AAAAA/VVWwV VVv’v VVv'. /WWvW V\\AA-VVV v VVV,VV\\AAA,\VV\A\/V\A, VVV\ \A,VVVVVVWu\AA V,\AA/^VA/VwVAAAAAAA/VAAA<VVV\AA.\/\4f
„Od Mayer!mga do Sarajeva"
Ko so morali zaradi mobilizacije v Franciji prekinili delo na snemanju filma „Od Mayerlinga do Sarajeva", je John Luodge zapustil Evropo in se vrnil vNevv Vork. Prve vojne inesecc so bila ustavljena domala vsa dela v francoski filmski industriji. in prav nič si: ni vedelo, kedaj se bo nadaljevalo z začetimi deli in v kolikor jih bodo sploh končali. Nazadnje jc filmski odsek pri propagandnem ministrstvu le dosegel, da je ukrenil vse za dovršitev filmov. Ali pojavile so se takoj težkoče; večina igralcev je bila mobiliziranih, glavni igralec John Luodge pa je odšel v Ameriko.
Ravnatelj proizvodnje filma „Od Mayer-linga do Sarajeva", ki so ga pred kratkim poklicali v češko legijo, je začel z mrzličnimi pripravami, da konča film. Z Johnom Luodgem je izmenjal z nekaj brzojavov ter končno dosegel, da je igralec pristal na tri dni snemanja v Franciji). Režiser Maks Ofils, ki je že pred leti prejel francosko državljanstvo in je. služil takrat v armadi kol navaden vojak, je dobil Iri ledne dopusta. Tudi filmski lasnir čar in brivec je prišel v filmski atelje v uniformi, kakor se je vrnil iz fronte, na dopust.
zahtevajo ludi milijone ljudskih žrtev. Za filmanje romana so izdali 3,000.000 dolarjev.	______________
Pesem begunca
T. in Ž. VIPAVKI
Živci sem ob Soči in Vipavi, zdaj doma sem ob deroči Dravi. Pozdravljam te, ti reka naša!
Valovje tvoje vedno mi prinaša pozdrave bratov iz Koroške, in prej ko val od tebe se poslavlja, slovenska dečva te pozdravlja — saj ti si reka naša!
Mirno nadaljuješ svojo pot,
saj ob bregovih tu živi tvoj rod;
ker večkrat nepotrebno govorico čuješ;
zato pa*besna ob bregove ruješ,
zato nemirna si, nestalna
in tvoja voda je solzna in kalna.
Razumem tvojo bol, saj ti si reka naša!
Nato pa prideš v Beograd, kjer biva kralj naš mlad.
Postoj tu majo, malo se odmori, pa pojdi tja, kjer Petrovi si dvori.
Povej tam kralju, da begunec iz Vipave, pošilja vroče, a žalostne pozdrave.
Povej mu še:
»Kar bratov dala je Vipava, Soča, kar Korotan, Istra in kraška zemlja vroča, kar naroda je ob Savi in Dravi,
vsi Tvoji smo sinovi pravi! in če vzroji bojni veter,
Ti nas boš vodil, kraljič Peter! Borili bomo se povsod, za Te, svobodo in naš rod!«
sssas-
En dan
VLADKO KOS
Sonce zlato se razlilo je čez tiho zdaj ravan.
V	zarji rdeči je utonilo, v bledi dalji, v novi dan.
Zdaj so breze zadrhtele, v sanjah se zdramile so. Ptice v gnezdu so zapele, dvignile sc pod nebo...
Kot da bi človek zrl... sončece, ki se rodi. človek, ki oči odprl za en dan je do noči...
Zdaj sc sonce je razlilo, kakor morje čez ravan, na večer pa bo utonilo, na večer, ko mine dan.
Naša vas
MIRAN MITIČ
Sedaj, ko sem znova prišel iz daljnega mesta v svojo ožjo domovino, se mi zdi naša vas raj na zemlji. Res jo lahko imenujem raj na zemlji, kajti nobena zemlja ni tako bogato obdarovana od nevidne roke, kakor prav ta majčken kos pokrajine.
Vas leži na položnem hribu, na gorski ravnici, pa tudi na nasprotnem bregu je nekaj domačij. Na planoti je farna cerkev s pokopališčem, ki je ograjeno z zidom. Okoli njega se plaho stiskajo hiše, med njimi pa stoji ponosno poslopje, ki ne manjka v nobenem kraju, naj bo še tako majhen, da bi ga z dlanjo pokril — krčma.
Ob nedeljah po maši jo napolnijo očanci, sedejo za mizo, pred njimi stojijo kozarci, polagoma pijejo, pogovarjajo se
o	minulih časih, o sedanjih dogodkih ter ugibajo o bodočnosti. Tudi svoje mla-
dosti se spominjajo. Takrat so vasovali in peli podoknice.
Izba je vsa zakajena od dima iz pip. Nekdo nategne harmoniko, stari pa pritegnejo s svojimi slavčjimi grli. Mladi svet sedi v sosednji sobi, med možake še ne more.
Stopam skozi vas proti svojemu domu. Na levi vidim veliko šolsko poslopje; ko sem bil še majhen, se mi je zdelo še večje. Spomini mi uhajajo nazaj v tista leta, ko sem trgal hlače po klopeh v tej šoli; misel pa se mi ustavi pri učitelju Klemenu, ki mi je bil pravi oče.
In te hiše! Kako so lepe, zidane v našem domačem slogu. Polkenca so v sredini srčasto izrezana, na okencih pa so lončki z roženkravtom in rožmarinom, ki jih pozna vsako dekle.
Malo dalje od šole, na ovinku, prav pri kilometrskem kamnu, se zgrozim. Tu je končal nesrečni voz mlado življenje moje prijateljice Marjetice. Prva kaplja "renkega obupa je takrat kanila v moje
50
Mladina piše o Martinu Krpanu
FIŠER VERA, učenka IV. a razreda ljudske šole, je napisala, da je bila v nedeljo, 3. marca v »Narodnem domiK. kjer so igrali prav lepo igro o Martinu Krpanu. Martin Krpan je bil od sile močan človek. Na skrivaj je spravljal na kobilici preko meje angleško sol, kar jc bilo strogo prepovedano. Lagal se je, da nosi s seboj bruse in kresilno gobo. Cesar je imel velikega sovražnika* po imenu Brdavsa. Ko je zvedel cesar, da Martin Krpan lahko svojo kobilico prenaša, kolikor hoče, je poslal ponj ter ga poprosil, naj pride nad Brdavsa. Martin Krpan se ni branil. Izbiral si je cesarjevo orožje ter ga lomil z lahkoto. Rekel je, da s tem orožjem ne more v boj. Naredil si je sam močno sekiro in šel z njo v boj nad Brdavsa ter ga premagal. V igri se mi je zelo dopadla cesarica, njena hči, cesar, ministri in vojaki, posebno pa Martin Krpan. — Vera je za lepo igrano igro hvaležna »GMR«. Upodobila pa je Martina s kobilico.
VERSOLATTI MAGDA iz IV. b razreda ljudske šole se je jako veselila, ko jim je učiteljica povedala, da bodo igrali v Narodnem domu Martina Krpana. Njej
srce. Še danes mi je težko, ko pomislim na tisti dan.
Krenem po bližnjici v dolino proti domu. Srečavam znance; pozdravljamo se in si stiskamo roke. In potem me vprašujejo, kako je z menoj, pravijo, da prihajam redko in da ne govorim več po njihovo.
Ko dospem v dolino, se odpravim naravnost proti domačiji. Po dolini se vije bela in široka cesta, ožje je speljana med hribi. Hitim po cesti ter skočim večkrat preko potoka, v katerem plavajo postrvi, in si tako krajšam pot. Pot me vodi mimo hiš; povsod imam znance. Nato stopim v hišo svojega najdražjega prijatelja Ljubomira.
Potrkam. Nihče se ne odzove. Potrkam vnovič in vnovič, nič. Nič, le neko govorjenje je slišati skozi duri. Ojunačim se, pritisnem na kljuko in vstopim Prijatelj je sedel pri mizi in imel pred seboj hrta.
(Dalje prihodnjič.)
je sploh vse ugajalo, najbolj pa to, kako je Krpan ubil Brdavsa. Ni ji pa ugajala cesarica, ki je bila tako oblastna do cesarja. Nobene besede ni smel pred cesarico govoriti. Cesarica je pravila cesarju samo: »Piši, piši, piši!« Cesarica je rekla Martinu Krpanu, naj ubije Brdavsa, da bodo vsi srečni. Ko ga je ubil, pa je bil povrh še zaprt. Cesarica ga ni marala več. To mi ni ugajalo. Magda je narisala tudi boj med Krpanom in Brdavsom.
BRANDSTATTER HERTA iz I. a razreda piše, da se ji je dopadel Krpan, ker je premagal Brdavsa. Tudi cesar ji je ugajal, ker ga je veselila Krpanova zmaga. Cesarica, Ančka in Andrej pa ji niso ugajali.
BARUŠIČ IVAN iz II. razreda ljudske šole je napisal, da je bil zadovoljen z igro. Bilo je lepo in veselo. Napisal je še, da bo šel gledat vsako igro, ki jo bo priredilo »GMR«. Izdal jc 10 din.
VIDOVIČ VALČI iz 1. a razreda, stara 7 let in nekaj čez, se je komaj nagledala igre in kako je Martin Krpan zmagal. Narisala pa je kobilico in Krpana.
DEDIČ BRANKA iz II. a razreda dekliške šole pravi, da gre zelo rada v gledališče in da se ji je igra zelo dopadla. Sedaj se pa mora pridno učiti, da bo smela tudi drugič v gledališče.
ŠALAMUN 1NGE iz II. dekliške šole piše, da ji je ugajalo I. dejanje od začetka, ko je Krpan prišel s kobilico in so ga hoteli vojaki napasti. Njihov vodnik se je sam prestrašil, ko je zagledal Martina Krpana. Ko so ga hoteli napasti z meči, se je Krpan razkoračil in enega potegnil za rokav, drugega za lase, da so vsi zbežali. Ko pa je bil Krpan sam s kobilico, je rekel, da jih nič ne briga, če prenaša sol. — Inge je narisala Krpana s kobilico m graničarje za plotom.
JERAM ZLATA iz IV. b razreda je z velikim veseljem dočakala prvo predstavo Martina Krpana. Najbolj pa ji je ugajalo, kako so ministri Martinovo kobilico vlekli za rep in padali kakor snopje. Komaj pa čaka na drugo predstavo  Zlata je narisala konec boja
med Krpanom in Brdavsom, ko je odsekal Krpan Brdavsu glavo.
(Se bo nadaljevalo)
Sf
Razno
??S38*SgS333 PONIKLANJE. Pokrornanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. ______________6177—1
PREMOG
za dorr:3čo in centralno kur-iavo ter industrijo nudi premogovnik Ključarovci pri Ormožu.	934-1
STEZNIKI PO MERI
za Vašo pomladansko toaleto samo v I. specialni delavnici. Popravila in preurejanja se sprejemajo. J. Kocmut, Meljska 3._________________1016-1
CEPLJENO TRS.IE
Prvorazredno, dinar komad, divjake, korenjake, sadno drevje nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Mo-škanjci. Zahtevajte seznam! 1168-1
TUDI VI RABITE SLIKE za legitimacije, poselske knjige in potne liste. Hitro in poceni v najboljši izdelavi, če je treba tudi v 2 urah jih napravi samo Foto-Kiescr. Vetrinjska ul. 30. nasproti Grajskega kina.___________1347-1
SLIKARSKE VZORCE
od 1 do 5 barv prodani po nizkih cenah. Istotam se sprejme slikarski vajenec. — Vetrinjska ul. 18, Jurij .Tuter-'šnik._________________1607-1
HALO!	HALO!
Vinotoč Beranič, Vinarije, odprt.	1680-1
PSIHOGRAFOLOG
PARADISO
ostane v hotelu »Za-morc« samo do 3. aprila. Ne zamudite Prilike.	1696-1
PRESELITVENO
NAZNANILO!
Naznanjam, da sem so preselil s slikarstvom in pleskarstvom iz Ptujske c. 13 na Ptujsko c. 44. R. Klojčnik.
1656-1
Priporoča se za SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA
Po najnižjih cenah. Jurij Ju-teršnik. Sodna ul. 15. 1705-1
DAME POZOR!
Trajne kodre garantirano trpežne izdeluje. Salon Dobo-šie. Jerovškova c. 33. 1710-1
Katera
PLEMENITA DUŠA
prevzame novorojenčka v okrbo? Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ljubezen do otroka«.   _________1714-1
~ VAŠE LASE
si obvarujete samo z »Elfa« preparatom. Ne spremeni bar ve las. Dolgotrajna ondulaci-ia samo v salonu Knez, kneza Koclja 24 (Tattenbachova) Maribor,	1730-1
IŠČEM POSOJILO
od din 8000.— za vknjižbo na Prvem mstu z dogovorjenimi obresti. Nasi. v ogl. odd. »Ve černika«.  __________ 1735-1
“ krojaški pomočniki
iu pomočnice se vabijo v ne-delio dne 31. III. ob 10. uri v Delavsko zbornico na važen sestanek. Odbor. 1737-1
NAZNANJAM CEN J. OBČINSTVU
da sem prevzel s 1. aprilom t. 1. pekarno v Zg. Radvanju, Pohorska cesta 30 od gosp. Begana Antona ter bom cenj. občinstvo točno in solidno stregel z belim, polbelim, črnim: parienitn rženim in žu-tim kruhom. Nadalie z luksuz nimi domačimi keksi — su-horji in dalmatinskim pecivom. Sc priporočam ceni. ob-činstvu. S sooštovamem Jože Dietz, pekarna »DIRA«.
 _____ 174 M
~ FILATELISTI!
Novosti pravkar prispele! Ve lika izbira Knjigarna Scheid bach. Gosposka 28.	1777-1
PRAŽENA »KAVAL1R«-KAVA
Poznano najboljša najfine ša >n najbolj poceni mešanica. Po želji na'finejše. iino in debelej še zamleto »Kavalir«, Gosposka ul. 28.________	1779-1
MODERNI SENČNIKI
Praktični in dekorativni, izdeluje ate'je »Svetloba«, Jurčičeva ul 4. v hiši veletrgovine »Lama« H. nadstropje.
1781-1
DRližABNICO
tudi starejšo, za dobičkanos-Uo trgovino iščem. Ponudbe na ogl, odd. »Večernika« P"d 'Do 5.000».	1784-
GOSTILNO
dobroidočo, na prometnem kraju, vzamem na račun. Naslov v ogl. odd. »Večernika« ____________________ 1745-1
VOJAKI — REKRUTI!
Vse potrebščine dobite v trgovini Anton Franko, Maribor, Valvazorjeva 36. vogal Frankopanove.	1808-1
GOSTILNIŠKO POSESTVO
v okolici Maribora, s sobami za tujce in inventarjem sc poceni proda. Pismene ponud be na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobičkanosno«. 1663-2
STAVBENE PARCELE
zelo sončna lega v mestu na prodaj. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«.	1689-2
HIŠA
z vrtom naprodaj. Bobanec, Razvanje 77 pri Mariboru.
1660-2
POSESTVO
naprodaj radi bolezni, pet minut od železnice in državne ceste. Posestvo se stoji iz ve likega vinograda, sadonosni-ka, travnika, gozda, njiv in lepe stanovanjske ltiše z inventarjem. Vpraša se pri gosp. Ferles Matija. Meljska cesta 43, Maribor. 1580-2
Kupim
MALO HIŠICO
v Mariboru, najraje v magda lenskem okraju. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1692-2
Kupim v Mariboru ali na deželi sončno eno- ali DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom, oziroma manjšim po sestvom. Ponudbe pod »Sigurnost« na ogl. odd. »Večernika«.	1702-2
PRITLIČNA HIŠA
z večjim vrtom na Pobrežju se proda. Informacije daje pisarna dr. Fornazarič Slavko, odvetnik. Maribor, Sodna ul. 14.	1707-2
■■ - KZ1
IIc* J A*
.—i—i—.
$ši	m ioi	o
•To edinstveno priložnost Vam nudi edinole DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA, ki prične v kratkem svoje 40. kolo.
PRVO ŽREBANJE BO 12. APRILA »40.
Kdor hi bil rad tudi med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče — bančno poslovalnico
BEZJAK
Maribor - Gosposka 25
kjer Vam je na razpolago velika izbira noviii srečk državne razredne loterije.
Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100.—> četrtinka din 50.—.
zadele samo v zadnjih letih sledeče do*
g bitke oz. premije:
O
>
o
M
O
ca
din 2,000.000 din 1,002.000 din 301.000
301.000
200.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000
80.000 60.000
50.000
50.000
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev.
68.326
59.971
832526
56.910
34.210
4.638
7.336
77.664
77.696
86.831
86.834
97.039
83.519
19.306
88.1*2
in mnogo dragih dobitkov.
MALO POSESTVO
tik državne ceste 5 km od Maribora, hiša z dvojnim sta liovanjcm, gospodarsko poslopje, vrt in njiva, sc odda takoj v najem. Pisma pod šifro: »Pošteni najemnik« na ogl. odd. »Večernika«. 1719-2
ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA
za prodat. Slomškova 4. Pobrežje.	1763-2
DOBRO OHRANJENO * I POHIŠTVO: ,
omara, omare s predali, po- | stelja, nočna omarica, umival nik, obešalniki za obleke, li-noleum 2Xl1/i. slike, namizni prt iz pliša. prevleka za oto- i mane, pisalna miza, možnar, 1 se proda. Krekova 6-1, vrata ! št. 7.________________1691-4
PRODAM
malega, belega, dolgodlakega psa, primernega za dame in dobro ohranjeno • gramofonske plošče. Nasipna ul. 80, Po brežje. ‘	1708-4
NOVOZGRADBA
16.000. — Vila, 2 stanovanji,
117.000. — Moderna vila, gotovina 290.000. — Gostilna s trgovino, 70.000. — Lepo posestvo 65—165.000.	Prodaje se prevzamejo brez posebnih stroškov. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28.
m&2
PARCELO
s stanovanjen poceni prodam Vpraša se v trgovini Šprah. Zg. Radvanje.	1738-2
KUPIM HIŠO
z nekaj zemlje na obroke v smeri proti Rušani. Pogodba ustmena. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	1786-2
KRASNE PARCELE
sončne, pod Pohorjem, tudi na obroke, za prodati. Vpraša se Hostejeva ul. 72, Zg. Radvanje.	1787-2
Prodam
STAVBENE PARCELE
Podaljšana Maistrova ulica. Tezno. Tudi na obroke. Jauk Anton, Limbuš.	1752-2
NAJCENEJE
kupite cement, apno. stavb, in rezan les. drva in premog pri Kraser Studenci. 787—3
ZAGAN.1AČ
z oljnim hlajenjem za^elektro motor 25 Ks kupimo. Železarna Muta Muta ob Dravi.
 _______________________1717-3
ŠIVALNI STROJ
kupim. Ponudbe pod »Šivalni stroj« na ogl. odd. lista.
1776-3
Prodam
,V>f:	" • ;r,jt.•?■•
POSODE ZA CVETLJICE
banje najceneje pri sodarju Sulcer. Voiašniška 7.	168P4
MOTORNO KOLO
NSU. skoro nov se takoi uro da radi selitve. Vprašati gostilna Trček, Dogoše 1733-4
Prodam
RADIO • APARAT
primeren tudi za deželo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
1731-4
40 met. stotu
SLADKEGA SENA
sc odda. Vprašati Andrej Mei hen. Krčevina, Aleksandrova c- 11	    1699-4
SPOMNITE SE CMD!
Stanovanje
STANOVANJE
veliko, sončno, v centru mesta se odda, v najem. Vprašati Jurčičeva 3.	1632-5
V NOVI HIŠI
krasna eno-, dvo- in trisobno stanovanje se takoj bdda pri postajališču Tezno. Ptujska cesta 33.	1679-5
STANOVANJE
2 sob in kuhinje, prikladno za upokojence se poceni odda Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	1657-5
DVE ENOSOBNI STANOVANJI
se oddata. Pobrežje, Zrkovska c. 33.	1667-5
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami ob parku se odda takoj v najem. Vprašati Prva hrv. štedionica. Gospo-ska 24._______________1722-5
STANOVANJE
soba in kuhinja z lepim vrtom se odda stalni stranki 1. ali 15. aprila. Studenci, Sokolska ul. 13._______________1729-5
SOBA IN KUHINJA
sc odda. Sp. Radvanjska 63.   1732-5
SOBA IN KUHINJA
I se odda. Stolna ul. 3. 1762-5
STANOVANJE
oddam, soba. kuhinja in vrt, z vsemi Pritiklinami. Studenci, Kralja Petra 10.	1766-5
DVOSOBNO STANOVANJE
obstoječe iz verande, kleti, drvarnice, velikega vrta, na sončni strani takoj oddam. — Vprašati gostilna Sever, Tezno, Ptujska esta. 1673-5
Volnene veste,
damske in moške
velika izbira, nizke cene
le pri
murk. Maribor, Vetrinjska 9
PRODAM
mlečne in jedilne ostanke. — Vprašati: Mlekarna, Trg svo-hode 1.______________ 1764-4
TRGOVINA
mešenega blaga v Studencih se proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	1769-4
POHIŠTVO
vložke, madracc, odeic. oto-mane in likalne mize dobite pri Makoter, Krekova ulica 6 1772-4
Prodam poceni dobro ohranjen
ŠPORTNI VOZIČEK
Cerar, Meljska c. 38. 1746-4
PIANINO
lepo ohranjen, poceni prodam Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1749-4
Prodam
ŠTEDILNIK
Maribor, Krekova ulica 8. Kocjan. _	1755-4
FOTOAPARAT
Rolleicord 6x6 ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Zrcalna kamera«.
1816-4
OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd lista.
1811-4
STANOVANJE
soba, predsoba, velika kuhinja. jedilna shramba, vse sonc no. suho, primerno za upokojenca, v II. nadstr. se odda ta koj. Brezner, Jerovškova 34 (Magdalenska).	1685-5
STANOVANJE GRATIS
se odda penjdonistom proti uslugi. Pobrežje. Gregorina ul. 13 pri Mariboru. 1599-5
SOBA, KUHINJA
z vrtom se odda. Slomškova ul. 26, Pobrežje (Špesovo selo).___________________1694-5
Lepa suha
SOBA IN KUHINJA
v potprii ličju se odda. Stritarjeva ul. 37. _	1701-5
STANOVANJE
pežne izdeluje salon Dobo-no, trisobno s kopalnico in ve rando takoj oddam. Maribor. Smetanova 54 v gostilni. _______________________1715-5
Lepo
SONČNO SOBO
in kuhinjo oddam stranki brez otrok. Studenci, Radvanjska c. 50.	1716-5
SOBA, KUHINJA
in shramba se odda. Dušanova 12.	1720-5
V novi vili
2 STANOVANJI
in 1 soba se odda. Vprašati Medvedova ul. 4-1.	1773-5
DVOSOBNO STANOVANJE
komfortno, se odda. Vprašati od pondeljka naprej Klavni-ška ul. 5.	1782-5
STANOVANJE
oddam tako. Stranska ul. 8, Pobrežje.	1814-5
Sončno, mimo DVOSOBNO STANOVANJE
ves komfort, nova zgradba, bližina kolodvora in nove carinarnice se odda s 15. aprilom ali 1. majem. Erjavčeva ul. 14-1, desno.	1744-5
Lepo
SONČNO STANOVANJE
3 sob in kuhinje oddam. Tvr-ševa 7.	1750-5
SOBO N KUHINJO
takoj oddam. Vrstovškova J, Pobrežie.	1753-5
LEPO 4-SOBNO STANOVANJE
(s kopalnico) se odda v najem. Zrinjskega trg 5, 2. nad stropje.	1761-5
Sobo odda
‘ ■ •««(—
VELIKA SOBA
s štedilnikom, elektriko in shrambo se takoj odda. Vrecl Rotova 3, Nova vas. 1672-7
SONČNA SOBA
s štedilnikom se takoj odda. Vetrinjska 22.	1734-7
Spreimeta se
DVE GOSPODIČNI
na stanovanje s 1. aprilom. Krekova 14, priti, desno.
1713-7
Sprejmem
DVA GOSPODA
ali dve gospodični na hrano in s anovanje.Meliska c. 59-1, vrata 7.	1723-7
Odda se mirni stranki dvo-OREHOVA SPALNICA ' sobno, sončno popolnoma nova se proda. PRITLIČNO STANOVANJE	KABINET
Vpraša se Kneza Koclia ulica ! s pritiklinami. Lešnikova uli- j se takoi odda. T.vrševa ul. 14 24, II. nadstr., vrata 7. 1789-4 ca št. 1.	1721-5	I	vrata -1.	-1724-.7
Sprejmem
SOSTANOVALCA
ter dam tudi dobro hrano. — Aljaževa ul. 6, Maribor.
V i	13»7
MAJHNA SOBA
za eno osebo, s posebnim vbo dom-se takoj odda. Vprašati Meljska 10 pri hišniku. • b-'	 1326-7
Prazna, separirana SOBA
s štedilnikom se takoj oidtta. Taborska 1141.	1728-7
Soliden
GOSPOD
ali gospodična se sprejme na stanovanje. Kneza Koclja tri. 26-11, desno.	L700-7
KAB1NETT
sn odda solidni gospodični. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«.__________________1767-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
svetlo in suho. oddam. Tezno Ptujska a 99.	1768-7
SOSTANOVALKO
čisto, sprejmem. Jera Dominik, Radvanjska c. 45. pritličje.	1771-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Tržaška c. 54. 1783-7
DVE PRAZNI SOBI
oddam, eno veliko, eno majhno. Gostilna »Pri lipi«. Radvanje._______________1785-7
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, čisto, sončno, oddam. Delavska uh 21, Maribor.	1742-7
Višjemu
URADNIKU
oddam opremljeno sobo s hrano. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«.	1743-7
Lepo
OPREMLJENO SOBICO
s posebnim vhodom oddam-Koseskega 35.________ 1748-7
LEPO SOBO
prazno, parketirano, oddam takoj. Studenci, Ciri-Metodo-va 17, nasproti pošte. 1751-7
MEBLIRANA SOBA
se takoj odda. Wildenrainer-ieva ul. 17-111._____ 1754-7
DVE SOBI S ŠTEDILNIKOM
oddam. Vprašati Vojašniška ul. 11._______________1759-7
DVA GOSPODA
sprejmem takoj na stanovanje. Parketirana soba s posebnim vhodom. Wildenrai-nerjeva 6. vrata 3.	1813-7
LEPO OPREMLJENA SOBA
sončna, se odda. Stritarjčva ul. 29, pritličje.__1809-7
SOSTANOVALCA
sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6-11. vrata 8 1805-7
BRUSI m o
STEKLA IZDELUJ EmO . OGLEDCLfi
V LASTNIM ■, modernih. & DELAVNICAH
STE ki ARNA KOVAČIČ
mRHiBOR * si'ovEns.Koio
K0R05KA10
Tujskoprometna zveza »PUTN1K« v Ma riboru, glavna kolektura drž. razr. loterij
da preizkusite svojo srečo in nabavite srečko 40. kola državne razredne loterije,
V	tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 65,000.000_______________
žrebanje I. razreda 12, aprila 1940.
polovična četrti tiska
Naročite čimprej srečko v
Točna, hitra in diskretna postrežba!
MARIBOR, TRG SVOBODE-GRAD. — TELEFON 21-22, 21-29.
soba s Štedilnikom
se odda. Radvanjska c. 24, Studenci.	1800-7
Dopisa
OBRTNIK
v Mariboru, 32 let star, z dobro vpeljano dolavnico, z nekaj gotovine in inventarjem se želi poročiti z gospodično r. nekaj gotovine. Tovar. delavke niso izključene. Pismene ponudbe tvod »Obrtnik« na ogl. odd. lista.	1804-12
GOSPOD
čeden osamljen želi simpatično prijateljico, gospodično ali vdovo v svrho razvedrila. Ponudbe na ogl odd. »Veternika« pod šifro »Dobrosrčen 45«.	1700-12
SOBA
v centrumu se takoj odda, Cankarjeva l-II.	17!
SONČNA SOBA
z 2 posteljema se odda. Frančiškanska 21-H._______1796-7
GOSPODA
se sprejme na hrano in stano vanje s posebnim vhodom. — Dravska 1-1» levo	1794-7
Službo ttobi
MLAD SIMPATIČEN
kmečki obrtniški pomočnik želi vsled pomanjkanja znanstva poročili kmečko dekle z doto za osamosvojitev. — Cenj. ponudbe s sliko in navedbo dote na ogl. odd. »Ve-černika« pod »Kmečka idila«.
177*4-12
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vse, zelo snažno, pošteno in urno vzamem 1. at/rila v službo. Vprašajte pri Prali, kneza Koclja ul. 16, pritličje.
1675-9
GOSPODIČNA
se sprejme na stanovanje, ki je stalno zaposlena. Pobreška cesta 9-1.	1788-7
Lepo darilo za dijaka ali voiaka:
1	aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobna ščetka, 1 zobna pasta, 1 kom. toaletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kotonjske vode STANE SAMO DIN 30.—. / Ako želite, da _ Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na čekovni račun 13285 ali v znamkah na naslov:
foto tourist Los z e Šmuc - Uubliana
Aleksandrova c. a
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob priliki tragične smrti našega ljubega in nepozabnega sina
Friderika Rečnika
elektroinženirja
ter ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja]. Glasbenemu društvu železniških delavcev in uslužbencev, DPD »Frohsinn« za žalostinke, župniku evangeljske cerkve g. Baronu za poslovilni govor, članom Motokluba »Maribor«, ki so se udeležili pogreba z motornimi kolesi, enako pa vsem znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v tej težki uri.
Maribor, 30. marca ,1940.
Globoko žalujoči starši.
MOD BRNI VOZIČKI J
vseh cenah
TRGOVSKI POMOČNIK
za modno trgovino se sprejme. Ponudbe pod »Prodajalec in aranžer« na ogl. odd. lista.
1798-9
eOGfOKiU
Ulica kneza K.ocl|a <t
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliljl
;n vre tapetn ške izdelke dobavlja so idno in poceni
„0BN0VA“ F. Novak
Jurčičeva 6
Mislila je, da je njena brisača
htJbela...
MAREC 1940
Sobcic
V naiem
■nsr	gaa»E
Odda se v najem
TRGOVINA
z mešanim blasom v okolici Maribora na zelo prometni točki. Potrebni kapital okrog 15.000 din. Nalov v ojd. odd. »Večernika«.	1676-15
prodajamo 300 parov
po starih cenah
od f25*- «f© H9S--
Oglejte si stransko izložbo
V najem oddam
LEPO HIŠO
gospodarsko poslopje. velik sadonosnik. njivo, (ravnik in brajdo. Gostilna Kotnik* Hotinja vas, Slivnica pri Mariboru.	1648-15
Gosposka ulica 30
DOBROIDOČO MESARIJO
klavnico in prekajevalnico od dam v najem Naslov v okI. odd. »Večernika«. 1790-15
Kapital
SVETLA DELAVNICA
velika 100 kvadr. m. pripravna za vsako obrt ali za skla-dišč3, se takoj odda. Vpraša se pri Sernko, Aleksandrova cesta 13.	1810-14
DOSPELO
novo izborno vino. Prepričajte se! Trafenik. »Prešernova klet« v Gosposki ulica-telefon 25-43.	634-17
RESTAVRACIJA »LOVSKI DOM«
nad Tremi ribniki toii najboljša ljutomerska- vina. Tudi za prgrizek ie preskrbljeno. Pridite vsi. Prepriajte se sami.	1747-17
Cin«	n	Kuto	MSIn«!	&	Hcrold
NI CISTEJSE BELINE OD RADION BELINE
Proti kamenčkom
v ledvicah. mehurju In žolču ter za zdravljenje njihovih bolezni uoornbllaite.	v
ZDRAVILNI OUJRAVKA CA1
Uspeli zajamčen. noskušajte tud! Vi. Hna škatla din 3®- — tri šk.-ule din 90 Irance poštnina Pobiva se v vseh lekar uan fter jih ni ooSitja Kem. larm. laboratorll Mr. lvr AmirlllC aootekar Mostar.
P. S. br 14471. 23 V. 193.'_______________
preš; ednost tečnost enostavnost z»nes'i vo»t' >n cenenost:
ima vedno na;novejšo damsko modno btajjo • perlo, nogavice, potrebščine © Prispe‘e pom odne novosti
Plutovinaste pcosce
z': 320 ac 'o h ed. r»ih naprav
Plutovinasti ščitniki za izolacijo parnih in hladilnih naprav. Izdeluje »HIGIEA«, tvomici iepova d d. Zagreb 1., Ivkar.ceva 48, pošt predal 318. Tel. 24-070
VČ aribor
Gregorčičeva 24
bata! Hote!
Največja izbira spomladanskega blaga v angleški in češki kvaliteti, po znano najnižjih in še starih cenah, za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirste, železničarske in financarske uniforme, dobite samo Velika odprodaja ostankov. — Krojaške potrebščine.
v Miam Mmmm
(pri glavni policij
& Maribor
^Oiki 1 Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poizkusite hormonske piiule
HOftMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. l>0 pilul din 8-1, 100 pilul din 217, 300 pilul diu 5(30. — Zalite- ! vaj te samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošli diskretno razpošilja :	IvR.	D	V.
LEKARNA 1JR1 SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb. Langov trg 3. w. tw. >.*. s««-3i
Pomladni ženski plašči
A B0 Z P OBLEKE Velika izbira! — Ugodne cene !
J. P R E A C
MARIBOR - GLAVNI TR6 13
*
Prepričajte se,
da dobite v vseh nujnih zadevah najtočnej-ša navodila na strogo znanstveni podlagi pri
Asfrografologinji Mme FELICITAS
ob torkih in petkih Sodna ulica 26/111., vrata 8.
	IB
H^schmeipii	llvllllbll narmonike so od vseh najboljše
OKASA
tablete
Jri spolni slabost 'ahko ooskusite
OKASA
iabiete za meške
100 komadov din 220'— o roti povzetjo /.astopnik Lekarna
Mr. Rožman Miroslav
Beograd Terazije -OjrU rc^r* 5846 36
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Ilgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15
signirne
SOFRA
MARIBOR
Gregorčičeva ul. 24
4 sobe, kuhinja, kopalnica in kabinet s celim konfortom se odda 1. maja. Vprašati v trgovini M. Oset, Glavni trg 22.
Veletrgovina /a/c, moke In of/a
Maks Fritzhand
podr. 1*10/ (dvorišče Čuček) — S« priporoča/
Zoper kožne bolezni DERMOVAL!
Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravlilve. Prišče. hraste, izpuščale. lišaje, čire in slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 20.—. Pilite še danes na
Lekarna Mr. V. ROK
GB ' Gornji ;‘rad 5.
Ocl. S. br. 1990/1935.
flisSA* *loi»u}t/i
brez ribje kosti in gumija, higijensko po meri. Najnovejši modrčki v veliki izbiri pri
»čuka"
Maribor, sano Glavni trg 24
Vabilo
na
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 L!ubl>ana Prešernova ni. 44
58. redno skupščino
Posojilnice Narodni dom v Mariboru
z. z o. j.,
ki se bo vršila v torek, dne 9. aprila ob pol 17. uri v mali dvorani »Narodnega doma«, II. nadstropje.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. čitanje zapisnika o 57. redni skupščini z dne 29. marca 1939.
3. Poročila: a) upravnega,
b) nadzornega odbora.
4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o obrestovanju deležev v smislu § 11 pravil, 0 uporabi poslovnega prebitka in podelitev razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
5. Volitev 2 članov upravnega in 2 članov nadzornega odbora.
6. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
7. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti,
b) vsote hraniln. vlog, ki jih sme	zadruga sprejeti,
c) najvišjega zneska kredita, ki	ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku,
8. Slučajnosti.
NB. 'Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga	na istem kraju in z istim dnevnim	redom, ki bo v
smislu §	42	pravil sklepala veljavno ne glede na	število navzočih
zadružnikov.
Računski zaključek za leto 1939 je razgrnjen na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici med uradnimi urami.
Dr. Viktor K a c, 1. r.
predsednik.
Šivalne stroje in
kolesa
prodaja poceni in na male mesečne obroke mehanik DRAKSLER, Vetrlniska ul. 11
Prevzame vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, poniklianje in rvokromanje po najnižiih cenah.
Spomnite se CMDt
POSOJILNICA NARODNI DON
v Mariboru z. z o. j. ( najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru
■■ REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'- ■■
NAZNANILO
Jugoslovensko društvo žižica d. d. v Beogradu naznanja cenj. občinstvu, da preseli svojo prodajalno vžigalic v Mariboru 1. aprila 1940 iz Slovenske ulice 13 v TYRŠEVO ULICO 14
D	iia	ki!	Dijakinje!
		Vse šolske potrebščine kupujte	
	4	samo v knjigarni in papirnici	
		Tiskovne zadruge, v Mariboru,	
		Aleksandrova c. 13, Telefon 25-45	
O
T7-- V£*«TOCv
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
M
te
feooG*
i?5*	«-
. * v> *
^V.;iaSv5^
tiMi.'	"
•*.«VJ-. r.' i if3*
far JV“- v4'
sn-«
bo izplačala v novem 40. kolu sreče srečnim igralcem čistih
65 milijonov
brez odbitka.
Veliko pomeni naša glavna kolektura »VRELEC SREČE« in njene srečke v Sloveniji, v krogu velikih milijonov dinarjev, ki krožijo v velikem bobnu državne razredne loterije.
Sedaj je napočil čas, ko je treba,, da vsak misli na državno razredno loterijo, na velike dobitke, zato ne pozabite na Vašo glavno kolekturo »VRELEC SREČE«. Če Vam je sreča namenjena, Vam pove Vaš notranji glas, takrat pa ne odlašajte, temveč pohitite po srečko, ali jo naročite p0 pošti, ali tudi telefonično v domači kolekturi »VRELEC SREČE« — tam je Vaš vir sreče, žrebanje I. razreda 40. kola bo 12. aprila.
Cena srečkam je: ena cela din 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.—. Srečke so Vam v številnih serijah na razpolago v Vaši glavni kolekturi
»l/tdec stek"
ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBLJANA, Bethovnova 14
Slomslte
ladijski pod (koroška smreka) nabavite najceneje pri zastopstvu tovarne
Rendeli, Maribor
Koroška cesia štev. 10, dvorišče
SKRBI?
Obrnite se na grafologa
F.T. Karmaha
k! se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela | na strogo znanstveni bazi cra-fologije in dale vsakemn : nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vara bodo koristili vse bodoče žlvllenlc. Kunec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga le velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe In bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologa 3 od teh 10 navedenih vprašani, katera Vam razjasni:
1. Vaš karakter, olegove kvalitete, njegove napake:
3.	Vaše	Izgtede	v	ljubezni:
3.	Vaše	Izgtede	v	kupčijah:
4.	Vaše	Izgtede	v	podedovaniu:
3.	Vašo	žlvlenlsko	dolgost:
6. Vaše prijatelje la protekiorle:
7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžHve Itd.:
8. Potovanja, spremembe bivališča:
9. Zadeve v rodbini:
10. Vse. kar želite vedeti o loterijskih zadevah.
1’. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni pslbogralolog — pisec epohalne knjige .NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE« Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni Izdali katero lahko knplte
nri piscu. NatančeD naslov: F. T. KARMAH, ŽALEC, dravska banovina.
Knjiga stane din 30.—. denar se pošlje na ček. račun št. 17.435. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo ki Vas bo prepričala, da boste Izkoristili sleherno možnost In da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vatn treba storiti ničesar drugega kakor poslati corl označene oodatke. Ne odbijajte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
Nvv
za ■. juiii 1940 samostojnega
(Schlichtmeisterj z do goletno, prvovrstno prakso za veliko tkalnico pisanega blaga v Sloven ji. ® Takojšnje ponudbe na upravo tega lista pod značko „4 str o i“.
	
Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink. star Dapir. cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke. daževino. ovčjo volno, eovejo dlako kupuje vedno do naj- ! višjih cenah Arbelter. Dravska ul. 15. Te' 26-23.	Velika izbira, nizke cene otroških vozičkov, dvokoles, šivalnih strojev, prevoznih tricik jev. invalidnih vozičkov, pnevmatike pri F. BATIEL, MARIBOR, “
Udu
moško perilo po meri, ceneno in najboljše kakovosti maribor — gosposka 24
45301—2204
Za lepe dneve najcenejši in najprikladnejši otroški plat neni čevlji z gumijastimi podplati. Otroški din 15.— ženski din 29.—, moški din 35.—.
58077—604
Udobni gumijasti lakasti opanki z ojačenim podplatom okrašenim nartom. Izdržljivi in nepremočljivi.
3415—55106
Elegantni in udobni ženski domači čevlji iz finega ševroa s kožnimi podplati in nizko peto.
S451—63805
Otroški čeveljčki iz telečjega boksa, z zaponko, praktični in udobni.
4924—44655
Dekliški čevlji iz močne kože z vezalkami, z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi.
2927—44650
Udobni čevlji iz boksa, široke oblike, z usnjenimi podplati in usnjenimi petami. Primerni za vsako naporno hojo. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi.
2945—44637
Praktični močni čevlji iz boksa z zaponko, s kožnimi podplati in peto.
8222—48801
Otroški nizki polčeviji iz močnega boksa z neraztrgljiviml gumijastimi podplati. Za živahne otroke ni boljše in trpežnejše obutve.
3939—44722
Izdržljivi moški čevlji iz boksa z močnim po robu šivanim podplatom in peto.
2405—66115
Moderni ženski čevlji iz finega mehkega črnega in rja vega boksa z okrasno pentljo nad nartom.
5151—44807
Zelo lepi otrošk čeveljčki iz fine mehke kože z zaponko. Spredaj okusno okrašeni.
0767—68802
Udobni moški čevlji za vsak štrapac, širokih oblik, U' delani iz mastne kravine, z močnimi gumijastimi pod' plati.
2625-44154
Zelo udobni čevlji iz finega telečjega boksa, preko narta okrašeni z okusnim jezikom. Izdelujemo jih v rjavi in črni barvL
6922—44609
Močni otroški nizki čevlji, izdelani iz boksa, z usnjenimi podplati in petami.
»PRINCEZA«
tanke, toda zelo trpežne svilene nogavice v vseh modernih barvah. Zadoščajo okusu in potrebam vsake dame,
38325—812
Zenski lakasti čevlji iz gumija z vezalkami. Za blato in dež ni boljše obutve.
»RADIšA«
nogavica, katera ne vara. Osvojila je že sto in stotisoče s svojo izdrž ljivostjo in nizko ceno
4445—6540
Ugodni ženski čevlji iz diftlnn, z zaponko, usnjenimi pod
plati in peto.
OrIosi po 'cniku - Rokopisi sc Pofttni črkovni rm'm <|rv II
ADOLF RIBNIKAR v Mariboru liska Mariborsko tiskarn« d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru Uredništvo in upravo- Maribor Kopališko ulica 6. —	1 elelon uredništva štev 25-67 in uprave štev 28-67