\ Leto XVin., št. 77 Ljubljana, sobota % aprila 1937 u pravtustvo. Mjuojgtui&. ojmjujcv« niics • — metan (t 8122, mg, 8134, 8120. sm Inseratnt addeteJc: LJubljana, Belca* Dorgova ai. S — ret «$»2, g482. focLružnica Maribor: Uoepoaaa ancs 4t.il — reiefon «t 2455, (Podružnica Celje: Kocenova BL tt» 9 Telefon SV UH). e:ačum (»i pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana 9t 11.842. Praga Malo 78.180, Wien tt 105.241. Cena 2 Din fahaja vsak ian -&zen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din _ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 8126 Manbor, Gosposka ulica 11, Telefon tt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. i. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zaključek konference Male antante Posvetovanja zunanjih ministrov so bila sinoči končana — Objavljeni komunike govori o mednarodnem položaju z velikim optimizmom — Mala antanta ostane kompaktna Beograd, 2. aprila, p. Danes so zunanji ministri držav Male antante nadaljevali in zaključili svojo konferenco. Davi so se sestali ob 11. Nadaljevali so razpravo o vprašanjih, ki so jih že včeraj popoldne načeli. Po sestanku, ki je trajal do 12.30, so se odpeljali vsi trije na Dedinje. Nj. Vis knez namestnik Pavle je sprejel zunanje ministre v zaporednih av-diencah in jih je nato pridržal tudi na kosilu. Danes popoldne sta bila zunanja ministra dr. Krofta in Antonescu sprejeta tudi od kraljevih namestnikov dr. Radenka Stankoviča in dr. Iva Pe-roviča. Ob 16. popoldne je bila na ruraun-stkem poslaništvu recepcija v čast zunanjim ministrom Male antante. Sprejema in zakuske so se udeležili vsi trije zunanji ministri poleg mnogih drugih uglednih osebnosti. Ob 17.30 se je konferenca Male antante nadaljevala. Po tem poslednjem sestanku je bil objavljen uradni komunike in so zunanji ministri držav Male antante sprejeli novinarje. Ob 21. je predsednik vlade dr. Stoja-dinovič priredil slavnostno večerjo v čast svojima tovarišema. Ministri zavezniških držav so ob tej priliki izmenjali zdravice, v katerih so še enkrat naglasili prijateljstvo in neomajno soglasje Male antante. Rumunski zunanji minister Viktor Antonescu se namerava s svojim spremstvom jutri dopoldne vrniti v Bukarešto, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta pa ostane v Beogradu in se bo v ponedeljek priključil spremstvu pre-zidenta češkoslovaške republike dr. Be-neša. Komunike o konferenci Mednarodni položaj se je popravil — Privrženost Male antante Društvu narodov — Zvestoba prijateljem in zaveznikom — Odklonitev ideoloških front Beograd, 2. aprila. AA. O zasedanju stalnega sveta Male antante v Beogradu dne 1. in 2. aprila 1937 je bil nocoj objavljen naslednji komunike: Gg. M. Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Jugoslavije, K. Krofta, zunanji minister Češkoslovaške in V. Antonescu, zunanji minister Rumunije, člani stalnega sveta držav Male antante, so se sestali v Beogradu 1. in 2. aprila pod predsedstvom dr. Kamila Krofte. 1. Trije ministri so podrobno izmenjali misli tako o splošnem položaju kakor o vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav Male antante. Proučevanje dogodkov, ki so bodisi sami ali pa s svojimi reperkusijami vplivali na razvoj dogodkov zadnjih mesecev, dajejo trem ministrom pooblastilo, da ugotove, da se je mednarodni položaj v neki meri popravil, kar upravičuje upanje, da je vzlic težkočam, ki jih je še treba prebroditi, najhujša doba že minila. Treba je zlasti na gospodarskem polju zabeležiti vidno zboljšanje. Ne puščajoč vnemar pridržkov formuliranih pri tej priložnosti, se sme reči, da vsebuje to zboljšanje pozitivne elemente zdravega in naravnega razvoja in pomeni važen činitelj splošne pomiritve, ki se dopolnjuje z ugodnimi razmerami na političnem polju. 2 Čeprav misli, da je dovoljeno v takšnih okoliščinah gledati v bodočnost z več vedrost.i, stalni svet nikakor ne izgublja izpred oči problemov, ki še nadalje obstoje. Toda globoko je prepričan, da se morejo zadovoljivo urediti v tistem duhu sodelovanja, brez katerega je nemogoče priti do trajne ureditve mednarodnih odnosov. 3. Stalni svet Male antante je sklenil striktno držati se sklepov, sprejetih na prejšnjih zasedanjih sveta glede na razne mednarodne probleme, ki so na dnevnem redu. Enotnost stališča treh zunanjih ministrov je bila popolna, tako glede splošnih načel mednarodne politike treh držav, kakor tudi glede moda-litet njihove vzajemne akcije. 4. Stalni svet Male antante ugotavlja, da se politika treh držav in njihovo medsebojno razmerje slej ko prej normalno razvijata, stalno v okviru načel, metod in ciljev, določenih s paktom o organizaciji Male antante z dne 16. februarja 1933. 5. Stalni svet Male antante proglaša ponovno čvrsto privrženost vseh treh držav Društvu narodov in načelom, na katerih to društvo temelji. Zveste tem načelom si bodo tri države tudi nadalje prizadevale, da pripomorejo k pomiritvi in zbližanju med vsemi evropskimi državami in bodo kakor zmerom delale za odstranitev sleherne vojne nevarnosti. 6. Tradicionalna politika treh držav Male antante sloni na ideji mednarodnega sodelovanja, čigar osnova je njih zvesto prijateljstvo, zapečateno z zavezniškimi obveznostmi in organizacijskim paktom. Iskreno prijateljstvo, enakost stališč in interesov delata iz Male antante čvrsto skupnost. Zveze, ki združujejo tri države s prijateljskimi državami, posebno z državami Balkanske zveze in s Francijo, ki je dala zadnje čase nove dokaze svojega prijateljstva, določajo točno okvir, v katerem so tri države pripravljene razširiti in nadaljevati svoje politične in gospodarske zveze t drugimi državami, v prvi vrsti z vsemi svojimi sosedami. Spravljivi duh, ki vodi Malo antanto že od njene ustanovitve, se pa ne sme smatrati za znamenje slabosti, kajti prav tako kakor ▼ preteklosti ostane zmerom, zavedajoč se svojih dolžnosti in moči, ki jo predstavlja, pripravljena braniti brez obotavljanja svoje koristi in pravice. 7. Organizacija sistema varnosti je eden izmed najvažnejših problemov, ki se imajo urediti. Ta organizacija mora obsegati vsa področja Evrope, kjer se varnostno vprašanje postavlja. Svet Male antante je prepričan, da bi vsaka ureditev, ki ne bi upoštevala odvisnosti med nacionalnimi varnostmi, samo pripomogla k pojavljanju novih težkoč, kar bi bilo v škodo miru Zato izrekajo države Male antante iskreno željo, da bi uspela pogajanja, ki se vrše med velesilami za sklenitev nove locarnske pogodbe, pogajanja, ki bodo, če se uspešno končajo, postavila zanesljive temelje miru tudi v srednji in v vzhodni Evropi. 8. Stalni svet ugotavlja, da ostanejo tri države Male antante nasprotne vsakemu ideološkemu mednarodnemu spopadu in odklanjajo pristop k eni ali drugi izmed front, ki bi morda utegnile nastati. Izrekajo svoje prepričanje, da je treba notranje režime neodvisnih držav vzajemno spoštovati. 9. Na podlagi teh načel poudarjajo tri države Male antante, da je bilo njihovo zadržanje nasproti dogodkom na Španskem jasn oin dosledno. Izvajajoč kar najstriktneje od prvega dne spora ukrepe, ki jih je priporočil londonski odbor, bodo odločno sprejele vsako novo prizadevanaje, ki mu bo cilj, da se kar najučinkoviteje izvajajo pravila o nevmešavanju in s tem omeji ta nevarni spor. 10. Stalni svet Male antante je podrobno proučil razgovore, ki so se vršili zadnje mesece med člani Male antante in drugimi državami. Ugotavlja, da so nekateri od teh razgovorov, bodisi gospodarski ali politični, že rodili pozitivne uspehe. V tem smislu stalni svet z zadovoljstvom sprejme na znanje sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo ter Jugoslavijo in Italijo, prepričan, da bosta učinkovito pripomogla k utrditvi miru. Ker je lojalno spoštovanje obveznosti eno izmed nesprejemljivih načel, ki vodijo politiko vsake od treh držav, se samo po sebi razume, da novi dogovori prav nič ne posegajo v obveznosti, ki družijo tri države Male antante. 11. Stalni svet Male antante je sprejel na znanje uspehe osmega in devetega zasedanja gospodarskega sveta, jih odobril in dal navodila za bodoče delovanje gospodarske Male antante. Izjava ministra Krofte „Mala antanta ni izraz političnih paktov, marveč ie in bo zmerom živa stvarnost44 Beograd, 2. aprila. AA. Pred prečita-njem komunikeja o zasedanju Male antante je češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta kot sedanji predsednik sveta Male antante dal novinarjem naslednjo izjavo: Preden Vam bomo prečitall po običaju komunike, mi dovolite, da izvršim tradi-cijonalno dolžnost, toda to pot posebno prijetno in ugodno. Zahvaliti se moram g. predsedniku Stojadinoviču in vsem našim prijateljem Jugoslovenom za ljubeznivi sprejem, za gostoljubnost m za pozornost, s katero so nas počastili za trajanja te konference. To storim v svojem osebnem imenu in kot predsednik stalnega sveta Male antante, prepričan, da govorim iz srca nas vseh, ki smo tujci, pa se vendar čutimo kakor doma v tej lepi prestolnici. Zahvalim se tudi vam, poklicnim novinarjem, ki ste spremljali zasedanje naše konference s tolikšno pozornostjo in s toliko dobre volje. Vi ste tolmači in posredovalci med narodom in njegovimi vodite- lji. V vaši vlogi posredovalcev ni moči imeti boljših in prepričevalnejših prič, kakor ste vi, da se ugotovi dejstvo, da se Mala antanta nikoli ne bo mogla predstaviti kot izraz političnih paktov, temveč da je ln bo zmerom živa stvarnost. Kajti Mala antanta ni plod diplomatskih kombinacij, ne temelji samo na napisanih paktih, temveč Je nastala nujno iz svojih prirodnih korenin, Iz zgodovine, iz tradicije in stoletnih stremljenj treh narodov. Ne bi se mogle najti boljše besede, da se izrazi ta resnica, od lepih besed, ki jih je g. Tatarescu izrekel v svojem govoru v Pragi, ko je dejal, da Mala antanta ne pripada samo nam, ki živimo danes, temveč tudi vsem velikim mrtvim 1z naše zgodovine, vser.i mučen ikom za svobodo treh naših narodov. Teh nekaj splošnih misli vam bo pomagalo, gospodje, da boste bolje razumeli komunike, ki vam ga bom zdaj preči tal. Izjava ministra Antonesca Stalnemu svetu Male antante je podal dr. Stojadinovič podroben ekspoze o sporazumu z Italijo Beograd, 2. aprila. AA. Rumunski zunanji minister Viktor Antonescu je poročevalcem listov dal po prečitanju komunikeja izjavo, v kateri je med drugim rekel: Ta trenutek ste se seznanili z našim komunikejem. Zdi se mi zadosti jasen in izčrpen, zato mislim, da bi ga bilo odveč komentirati. Hotel bi vam le povedati, kako srečen sem bil, da sem se ponovno videl hkrati s svojima prijateljema dr. Stojadi-novičem in dr. Krofto. Ostali smo v stalnih stikih od naše poslednje konference v Bratislavi pa do danes, šele pred kratkim je tudi g. Tatarescu, predsednik naše vlade, bil v Pragi na obisku. Neprestano imamo medsebojne razgovore, beograjska konferenca stopa samo skladno v sistem celote trajnega in nepretrganega sodelovanja. štiri dolge seje so nam omogočile, da s potrebno pozornostjo proučimo vse probleme, ki so dejansko pereči na mednarodnem polju. Vnovič smo ugotovili, da so stališča naših treh vlad enaka. Očividno je, da se ni nikoli tako čutila potreba po še večji obzirnosti in še večji koheziji. Danes je mednarodno obzorje res pokrito z oblaki. Toda Mala antanta ima v sebi življenjsko silo, ki se je končno zavedajo tudi tisti, ki bi jo hoteli omalovaževati. To svojo življenjsko silo pa dolguje Mala antanta temu, ker ni, kakor so druge politične kombinacije, abstraktna tvorba, prehodna združitev zaradi skupnih interesov, temveč plod globoke zgodovinske ln geopolitične potrebe. Doslej se ji je zmerom posrečilo triumfirati nad mnogimi težkočami in je iz vseh teh preizkušenj izšla okrepljena. Globoko sem prepričan, da ima Sele v bodočnosti igrati svojo veliko vlogo in da bodo šele prihodnja leta v polni meri pokazala njeno moč in njeno koristnost. Na naSih sestankih nam je g. dr. Stojadinovič podal sijajen ekspoze o paktu, kl ga je prav te dni sklenil z Italijo. Poslušali smo ga s kar najbolj živim zanimanjem in srečni smo bili, da smo ga mogli prepričati, da nas ta pakt popolnoma zadovoljuje, ker se docela sklada z našimi nazori in ker ne more nikogar spraviti v skrb. Dejansko prispeva vse tisto, kar utrjuje mednarodni položaj ene izmed držav Male antante, obenem čvrsto tudi k okrepitvi Male antante same. Italijansko-jugoslovenski pakt pomeni krepko poroštvo za ohranitev miru v tem delu Evrope, zato so njegovi tvorci vredni našega popolnega odobravanja. Francoska mnenja Pariz, 2. aprila. AA. Tudi snoenji in današnji pariški listi posvečajo konferenci Male antante veliko pozornost. Poleg poročil iz Beograda prinašajo tudi lastne komentarje o pomenu konference same, in dalekosežnosti diplomatskega dela, ki se sedaj razvija v srednji in Jugovzhodni Evropi. j>L»i Croix« piše med drugim: »Itali-Ujansko-jugoslovanski dogovor, vidno zbli-žanje med Madžarsko in Jugoslavijo ter Avstrijo in češkoslovaško, upravičujejo po vsej priliki upe, da bo zopet prišlo na dnevni i?d vprašanje gospodarskega sodelovanja podunavskih držav in sicer vsaj v obliki dvostranskih pogodb med obema gospodarskima blokoma v srednji Evropi, torej med Malo antanto in rimskim tri-kotom. Bivši predsednik francoske vlade Tar-dieu piše v »Libertec o dalekosežnem pomenu italijansko-jugosiovenskega dogovora in pravi, da bi po Mussolinijevem mnenju dogovor z Londonom ln Parizom bil brez koristi, ker sta Francija in Velika Britanija bolj za neguša kakor pa za Mussolinija. Zato se je vodja italijanske vlade obrnil na drugo stran Tardieuja moti. da so Francijo izločili tako pri sklenitvi džentlmeoskega dogovora med Glej poročilo na 2. strani Veliko Britanijo la Italijo kakor pri sklenitvi italijansko-jugoslovanskega dogovora. »Information« pravi med drugim: Splošno prevladuje vtis, da bo sestanek Male antante okrepil sodelovanje teh držav ln omogočil demantirati poročila o dozdevnih nesoglasjih med njimi. Prav tako bo beograjska konferenca vnovič demantirala vesti o dogovoru med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je izključen, če Madžarska ne sklene podobnih dogovorov z Rum unijo in Češkoslovaško. Oficiozna nemška sodba o Mali antanti Berlin, 2. aprila, o. Vsi današnji listi se intenzivno bavijo s konferenco Male antante. Glasilo zunanjega ministrstva »Deutsche Allgemeine Zeitung« je obja. vilo mnenje beograjskih političnih krogov, kj zatrjujejo, da se ponekod v Evropi popolnoma neupravičeno z velikim nezaupanjem gleda na sedanje zasedanje Male antante. Mnogi mislijo, da lahko napovedo propast te organizacije držav že samo zaradi tega, ker se vsaka izmed njih v zunanjepolitičnem in notranjepolitičnem pogledu razvija na svoj način. R«g so i notranje i mednarodne razmere teh treh držav različne, toda tudi danes še zmerom obstojajo važni politični problemi, ki so vsem tem državam skupini in zaradi katerih jim je sodelovanje v okviru Male antante nele zaželjeno, nego še vedno nujno potrebno. Italijanske napovedi Rim, 2. aprila, o. Italijanski tisk spremlja z veliko pozornostjo potek rednega zasedanja Male antante v Beogradu. V tu. rinskn »Stampi« pravi njen zunanjepolitični urednik, da ni izključeno, da so se na beograjskem zasedanju državniki Male antante posvetovali tudi o eventualnem gospodarskem sodelovanju svojih držav z državnimi rimskih protokolev o čemer sta govorila tutfi že dr. Stojadinovič in Ciano pred tednom dni. » Italijanski listi zatrjujejo, da je prestiž Jugoslavije v srednji Evropi in v Mah antanti sami znatno ojačen spričo pogodb, ki jih je sklenila z Italijo in Bolgarijo, s katerima si je Se posebej zavarovala svoje sedanje meje. Spričo tega je pričakovati, da bo Jugoslavijo v veliki meri vplivala na sklepe beograjskega zasedanja Male antante. V ostalem pa italijanski krogi ne pričakujejo mnogo od beograjske konference. V glavnem sadSjo, da se bo Mala aoteota močno približala državam iftmskih protokolov, najprej v gospodarskem, nato pa še v političnem pogledu. Praski komentarji Praga, 2. aprila. AA. Vsi listi spremljajo s kar največjo pozornostjo otvoritev konference stalnega sveta Male antante. Poročila iz Beograda priobčujejo na prvj strani ter ponovno pot/rjujjejo čustva starega prijateljstva do Jugoslavije in njene zvestobe do Mak antante. »Češke slovo« ugotavlja v uvodniku, da ni bilo ozračje v Srednji Evropi še nikoli tako ugodno 7>a miroljubno sodelovanje ka^ kor zdaj. To dokazujejo bo 1 garsko-da nič ni lepšega kakor hvaležnost ki bo še daleč onkraj groba ostala Josipu Turku za sokolsko bratstvo in zvestobo. V nacionalni fronti Od mladih ?et ie Josip Turk stal v prvi vrsti napredne fronte Pred vojno je bil ob i boku dr. Ivana Tavčarja Starejšim Slovem j cem je v dobrem spominu njegovo dolgo- I letno delo za narodno napredno stranko. , Nikdar ni Josip Turk klečeplazil, ponosno • vzravnan je pričakoval zarje Vidovega dne. i V Jugoslaviji je v taboru JDS in današnje JNS stal vedno na svojem mestu kot cel mož. ki tudi nikoli ni štedil truda in gmotnih žrtev. V deželnem zboru ie pred vojno deloval polnih 9 let Septemberskj dogodki 1908 so povzročili silovito obstrukciio proti baronu Schwarzu Takrat je Josip Turk dvignil svojo besedo proti valptoim slovenskega rodu. Ob njegovi žgoči besedi so nasprotniki divjali od besnosti med užaljenim narodom pa .je niegova beseda silno bodrila k samozavesti. Za šentpetierski okraj je pomaga! ustanoviti napredno politično društvo, ki mu je bi častni predsednik. Vse do zadnjega je vodil šentpetersko kraevno organizacijo JNS. Za svoi okraj je storil še Posebno mno od noro za starost in bo'ezen in razširitev sedemurnega delovnika za vse gospodarske panoge vštevši uradnike in indu- Pol milijona rudarjev v Ameriki v stavki Newyork 2 aprjla. A A Danes so pričeli stavkati delavci v več «to rudnikih v državi Pensilvaniii zahodno do VVashine-tona in i južno do Alabame Indust,riia premoga ki ; e leta 19S5 dala premoga za svoj:h 700 mi ionov io-lariev se zanaša na Roos^veltovn ■xisredovan.jp Rudar;,i zahtevajm zviftin^1 mezd od 5 in po! na 6 dolarjev na dan s 35 urnim -tednikom. V stavki je vsega skupaj 462.000 rudarjev. Beležke Prezident dr. Beneš o demokraciji Neki praški list je priredil anketo »S čim koristi češkoslovaška oživljenju demokracije v svetu«. Za odgovor je bil naproSen tudi prezident dr. Beneš. ki je poslal naslednjo izjavo: »Češkoslovaška posebno prispeva k oživljenju demokracije v svetu: 1. z Masarykovim humanitarnim pojmovanjem demokracije, ki demokracije ne izvaja iz mehanizma večine, marveč iz spoštovanje človeka do človeka, bližnjega do bližnjega, naroda do naroda; 2. z demokratično tradicijo svoje zgodovine; 3. s svojo zunanjo politiko miru, ki na osnovi humanitarne demokracije odklanja sodelovanje v ekstremnih idejnih frontah, desničarskih m levičarskih; 4. s koalicijsko politiko tn pravičnim volilnim sistemom, ki zagotavljata stabilnost političnih odnošajev in pravice manjšin; 5. s tolerantno kulturno politiko, ki ne posega v svobodo duha. Gospod Smodej kot jugoslovenski nacionalist Beograjski »Slovenski jug«, glasilo mladine JRZ, opisuje v zadnji številki vrline treh tajnikov glavne strankine pisarne gg. Dušana Trifunoviča, Ljube Pantica in Frana Smodeja. Poslednjega predstavlja svojim mladim čitateljem takole: »Senator Fran Smodej je znan vsej jugoslovenski javnosti kot velik jugoslovenski nacionalist in kot eden najboljših poznavalcev manjšinskega vprašanja. Senatorju Smodeju izreka vsa Slovenija iskreno priznanje za njegovo uspešno borbo proti prodiranju tujih elementov v slovenske kraje.« O g. senatorju smo čuli že marsikaj lepega. Sedaj nam mladinsko glasilo JRZ razodeva nove njegove vrline, o katerih slovenski strankini listi doslej niso še nič pisali. Zato jih po novinarski dolžnosti beležimo mi. Voditelji bivših demokratov na Oplencu V sredo dopoldne je doporoval z avtomobilom v Topolo Ljuba Davidovič v spremstvu nekaterih beograjskih prijateljev, članov glavnega odbora bivše demokratske stranke. Pred cerkvijo na Oplencu se mu je pridružila še večja skupina somišljenikov iz gumadije pod vodstvom bivšega ministra Milana Grola Vsi skupaj so nato odšli v cerkev, kjer so se poklonili spominu velikega kralja Zedinitelja. Po po-klonitvi v grobnici se je vršil pomen, ki ga je opravil prota Gužvič. Iz mladinske organizacije JugosL nacionalne stranke V nedeljo 4. t m. ob pol 10. dopoldne bo v Konjicah v gostilna So rman ustanovni občni zbor mladinske organizacije JNS za konjiški srez. Mladinska organizacja JNS za kamni, ški srez ima v nedeljo ob desetih dopoldne v Kamniku sestanek, na katerem bo predaval nar. posl. Milan Mravlje »O aktualnih vprašanjih našega kaneta in delav. ca«. " Mladinska organizacija JNS za mesto Ljubljano bo imela v sredo 7. t. m. ob 20. svoj običajni članski sestanek v stranki, nih prostorih. Predaval bo g. poslanec Milan Mravlje »O socialnih problemih našega podeželja«. Somišljeniki in prijatelji mladinskega pokreta JNS iskreno vabljeni! .Grožnja »Samouprave" Predvčerajšnjem smo objavili citat iz uvodnika »Samouprave«, glavnega glasila JRZ, o zakulisnih intrigah in podtalnih ro= varjenjih, ki se baje vodijo proti JRZ in vodji dr. Stoja d i novi ču. Koma i dva dni kasneje je »Samouprava« prinesla o isti stvari že zopet nov oster uvodnik, v katerem pa ugotavlja, da je čaša potrpljenja ze polna. Med drugim pravi: »Narod ve, da vodi državn; brod eposob, na in močna roka velikega državnika. Ljudje, kj so prežet; svojih nezakonitih ambicij, pozabljajo, da s svojim destruktivnim delom škodujejo državnim fn narodnim koristim Računati moraio s tem. da prihajajo v konflikt s pozitivnim zakonom in da se izpostavljajo njegovim neizbežnim sankcijam. sai živimo pod vlado režima, ki^ hoče izvesti polno enakopravnost V6eb državljanov N; mogoče več mirno gledati, kako se* iejo gotovi ljudje laž in razdor v našem javnem življenju Ni mogoče več dovoljevati njihovega zastrupljanja duhov in vznemirjala ljudskih množic, ker s tem zaviralo normaliziranje naših političnih prilik. Kot bra-nitelii države im nosifelii zdrave in konstruktivne državne politike sporočamo vsem tem škodljivim elementom, nai v zadnjem trenutku prenehalo s svoiim škodiiiv^m de5 lovanj' m. Na?! dolžno^ 'e b ani-ti državo in mi smo pripravlieni jo vsak trenutek obvarovat; tudi pred malimi ljudmi, ki so ele« ment nereda in zmešniav«. «Samouprava« je s svojo ostro grožnjo zelo zagonetna in jz njenega pisanja ni mogoče uganiti, alj meri z njo na Zagreb, ali na beograjsko združeno opozicijo, ali pa morda celo na nicro^ofvvvskp nacionaliste ki majo to neprijetno las+nos . da pravijo ovoj ovca in volku volk! Odkar *o voditelji JRZ odklonilj v senatu vsako odgovornost za pisavo »Samouprave«, pa človek nikdar ne ve. kai b- vrel v tf*m listu r^^sno in kai ne Ustanavljanje Junakov Odkar je bil postavljen na čelo Junakov, nove hrvatske telovadne organizacije., kot zaupnik dr. Mačka zagrebški poslane^ jer, se Junak hitro širi po mestih in/drugih večjih hrvatskih krajih. Vsak t»den se ustanovi po par novih društev Prif Junaku sodelujejo mačkovci in oni bivši klerikalci, ki smatrajo likvidacijo svoje jgtranke za definitivno m se protivijo Jfoak nameri glede njene obnove. Sprva/g0 igrali precejšnjo vlogo pri ustanavljanju Junakov tudi frankovci in se je ie zdelo da bodo dobili organizacijo v. gvoje roke Zdaj pa vse kaže. da so pritegnjeni močno ob stran Kjer se prepirata dva, tretji /dobiček ima Pred par dne vi je bila licitacija za oddajo prevoza fcošte na progi Banjaluka -Prnjavor - C^erventa Za pošto sta se potegovali dvei avtobusni podjetji, ki si v severnem delt^ Vrbaske banovine delata hudo konkurenco. Posledica je bila, da je pri Truplo poslanika Grujiča prepeljano v Beograd Beograd, 2. aprila, p. Davi je bila prepeljana v Beograd krsta s truplom našega pokojnega poslanika na angleškem dvoru dr. Slavka Gruiča. Pogreb bo jutri Odstop primatorja mesta Prage Praga, 2. aprila. AA. Dr. Karel Baxa, ki je 18 let z velikim uspehom opravljal funkcijo prima torja mesta Prage, kar mu je pridobilo velike simpatije vsega prebivalstva češkoslovaške prestolnice, je podal ostavko, ker je izpolnil 75 let starosti. Njegov naslednik bo najbrže dr. Peter Zenkl, strokovnjak v higienskih in socialnopolitičnih vprašanjih. Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam s lični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TBYLISIJi VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Veličasten pogreb štirih žrtev izpod Storilca Nad 3000 pogrebcev pri pretresljivem slovesu Tržič, 2. aprila Davno prej, preden se je danes popoldne ob 17 30 pričel razvijati žalni sprevod izpred novega tržiškega občinskega doma. so se na trgu zbirale množice pogrebcev od blizu in daleč. Izpod Storžiča so zaveli na mesto valovi hladu in vlage. Iz megle, ki že nekaj dni objema tržiške gore in se vlači po bregovih, se obeta dež. Pred cerkvijo je bil zbor številnih društev z zastavami. Prišli so: Sokol, Bralno društvo, gasilci, vrsta katoliških organizacij: Prosvetno društvo sv. Jožefa, OreL društvo čevljarskih pomočnikov in mojstrov, poleg društev je bila zbrana meščanska šola z zastavo in učiteljskim zborom. Prišli so tudi odposlanci društev iz Kranja in Šmartna z zastavo. Za križem se je uvrščala cela šuma vencev. Po približni sodbi se je pogreba udeležilo 3000 ljudi. Opazovalcu je še posebej padlo v oči, da je prišla k pogrebu večina fantov in krepkih mož, saj jih je vezalo tovarištvo s pokojniki, ki so s preveliko drznostjo, prešerno-stjo in pogumom tvegali pohod pod Stor-žič. Ob 17.30 je prišel skozi gnečo župnik Vovk v črnem ornatu spremljalo pa ga je deset duhovnikov. Medtem so bih prinesli na prag štiri krste in sicer tri bele in eno črno; v tej je počival nesrečni družinski oče Vinko Šarabon. Po molitvih duhovnikov so pevci zapeli žalostinkc »Vigred«, Cerkvena godba je intonirala žalno koračnico. V sprevodu in špalirju se je orosilo par tisoč oči. Za križem, za nosilci vencev, za društvi, za godbo so se uvrstila vojaki, ki so do zadnjega vztrajali pri reševanju pod Stor-žičem in so prinesli mrtvim v poklon velik venec planinskih rož. Gasilcem so sledili pevci, nato številni zastopniki državnih uradov s starešino dr. Sfiligojem na čelu, žu- f>an Majeršič z občinskim odborom, iz Ljub-jane je prispel ban dr. Natlačen, iz Kranja dekan Skrbeč, ministra za telesno vzgojo pa je zastopal Drago Ulaga. Zastopane so bile vse tvrdke in podjetja s šefom čas-snerjem na čelu. Med množico zunanjih pogrebnih gostov je bil predsednik osrednjega odbora SPD dr. Pretnar iz Ljubljane, Splavarska nezgoda V noči od 6rede na četrtek Se je pripetila na Diavi pod borelskim mostom huda nesreča. Velik splav je zadel v most in se preobrnil, nato pa se je zataknil med ostalo leseno ogrodje mo6tu in ee postavil na-vpik ob njem. Splavarji so se v zadnjem trenutku rešili in poskakali na most. Nastala pa ie huda nevarnost, da bi se most, ki je lesen in star. vdal pritisku splava na katerem je bilo za. 4 vagone lesa. 0 nesreči je bil takoj obveščen ptuski sreski cestni odbor. Liudje so delali vso noč in včeraj do poldneva, da so razdrl; splav ter tako odstranili veliko nevarnost Lastnik splava Ivan Oepek iz Marenberga ima zaradi nesreče okrog 20.000 Din Škode. Huda železniška nesreča v Londonu London, 2. aprila, br. Na enem izmed londonskih kolodvorov se je dogodila težka železniška nesreča. Trčila sta dva električna predmestna vlaka, polna delavstva. Stroj drugega vlaka se je zaril v zadnje vozove prvega vlaka. Pri tem so bili 4 vozovi popolnoma uničeni. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 12 oseb ubitih. Trupla so zelo iznakažena, tako da so dosedaj identificirali samo dve žrtvi licitaciji navzdol končno pripadel prevoz pošte podjetju Brača šain iz Banjaluke, ki bo za to dobilo na leto reci in piši — eno paro. Kako bo prišlo na svoj račun. Je njegova stvar, vsekakor pa je poštna uprava lahko zadovoljna, saj je morala doslej plačevati za prevoz pošte na tej progi okrog 100.000 Din na leto. Tihotapstvo tobaka Uprava državnih monopolov je objavila te dni po*.Cevci pa so zapeli »Nad zvezdami«. Med obredom je žalost tako prevzela Kri-stijanovega očeta Roka Stegnaria. da so ga morali povesti iz cerkve. Šele na svežem zraku si je nekoliko opomogel. Vsa ogromna množica se je nato zgrnila na pokopališče. Bila je silna gneča in je prava sreča, da se ni primerila hujša nezgoda, kakor da se je prevrnil neki spomenik. Pevci so spet zapeli pretreslj ivo žalostinko, nato pa so se zvrstili govorniki. V imenu Tržiča se je poslovil župan Majeršič, za SPD je izpre-govoril krasne poslovilne besede predsednik dr. Pretnar, za Prosvetno društvo je govoril Šmitek, v imenu tovarniških delavcev se je zelo lepo poslovil Ivan Pavlin. Za SK Tržič je izrekel slovo predsednik 5vi, kert. Poslednji se je nato ganjen poslovil Gustav Primožič kot tovariš pn usodnem pohodu pod Storžič. Sklonile so se vse zastave, turobno se je razlegalo ihtenje staršev m otrok. Bila jc že 19 ura- ko so se po-grebci počasi in otožni razhajali v mrak. Novi davčni in taksni pravilniki Beograd, 2. aprila, p. Na osnovi finančnega zakona., ki je včeraj stopil v veljavo, je minister pravde predpisal več uredb i>n pra-vilnijkov za izvršitev odredb finančnega zakona. kolikor so finančnega značaja. Med drugim je bila izdana uredba za izvedbo člena finančnega zakona glede na dediščinske in naklonitvene takse, kakor tudi tak6a za prenos nepremičnin v primeru smrti ali v primeru brezobrestnega darovanja med živimi. Nadalje je bil objavljen pravilnik o načinu izvedbe o taksah jiz novega finančnega zakona, pravilnik k odredbam o neposrednih davkih in pravilnik o izpopolnitvi pravilnika o neposrednih davkih. Poplave pri Ptuju in na Dravskem polju Ptuj, 2. aprila Vsled neprestanih nalivov v poslednjih dneh ie bila prizadejana krajem okrog PVo-ja_ velika škoda. Mnogo cest je razdejanih ali pa pod vodo. Tako je vodovje izpodjedlo cesto Rogatec — Gornja Radgona. Na «er-pervtinah na Ptujski gor,- se ie cesta porušjla na dveh krajih. Cesta Sv. Barbara — OkiS — Leskovec je deloma pod vodo. Tudi v Pesniški dolini je potok že prestopil bregove Ln se razlil po vsej okolic;. Cesta Dornava — Mostje — Sv. Andraž — Trnovska vas ie skoraj vsa pod vodo. Še vozovi se težko prerivajo jx> njej. Še huiš; je položaj pa Dravskem poliu. Ceste v Šikolah. Rogatcu, Tumišču, Svetlina so poplavljene. Vode še zmerom naraščajo. Za enkrat niti zdaleka še ni mogoče oceni* ti škode, ki so jo povzročili nalivi jn poplave. Obrtniški tabor v Ljutomeru Dane« pričnejo v Ljutomeru ob priliki občnega zbora Zveze obrtnih društev dravske banovine velike obrtniške manifestacije, katerih se bo udeležilo obrtništvo iz vse Slovenije, zastoj>ane pa bodo obrtniške in ostale gospodarske organizacije iz vse kraljevine. Ta obrtniška manifestacija ima na» men dati obrtništvu in ostalemu prebivalstvu na naši severni meji nove pobude v nji hovem težkem boju za nacionalni in ekonomski obstoj. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved sa 1 april: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini in tu pa tam dež. Nekoliko se bo zjasnilo v zahodnih krajih In na Pri-morju. Košava bo v Podonavju popustila, na Primorju bo pa brila burja. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. Zagrebška: Oblačno, hladno, vedro, mestoma le v nekih severnih predelih. Dunajska: Milejše vreme, na za padu zopet bolj oblačno, naprej visoki oblaki, na vzhodu mogoče prehodna nagla teifc ^ Reševanje žrtev zaključeno Jože Mladič, Vinko šarabon in Bertl Ahačič sredi cvetja na mrtvaškem odru Ogromna množica, zbrana k zadnji počastitvi nesrečnih žrtev Mladoletniki. • • Tržič, 2. aprila, Turobno, pridušeno razpoloženje, ki je r,a veliki ponedeljek popoldne zajelo mesto pod Storžičem, se stopnjuje iz dneva v tian, kakor napreduje reševalna ekspedici-.5 pod Skarjevim robom in kakor raste število odkopanih mrtvecev, ki jih na saneh privažajo v Tržič. Skozi mesto se ves dan vali reka ljudi domačinov, okoličanov in tujcev, ki se zbirajo od daleč, da bi bili priča zadnjemu poglavju velike tragedije. Avtobusi in vlak, ki danes vozijo v Tržič, odlagajo na kolodvoru in pred Lončarjevim hotelom ceie kolone kropilcev in po-grebcev, ki so prihiteli, da izkažejo štirim Žrtvam plazu poslednje časti. V občinsCi hiši ki spada po svojem zunanjem licu med najbolj bela poslopja v mestu, se je zbrala najbolj črna žalost, kar jo pomnijo Tržičani. Skozi široko starinsko vežo dovedejo človeka nerodne, lesene stopnjice v prvo nadstropje. Potem pa je treba mimo vhoda k žandarmerijski po-•stta.ii po ozkem mostovžu do prostora, ki daje mrtvecem izpod Škarjevega roba poslednjo streho v rodnem mestu. Stopnji-išče in ograja mostovža sta okrašena s smrečjem in svežim planinskim zelenjem, kolikor ga premore s snegom zasuta zgodnja pomlad. V občinski dvorani, v kateri se zbira Tržič po navadi samo ob veselih in svečanih prilikah, čakajo štirje mrtvi smučarji iz Fabrike na svoj poslednji start. In kakor da bi hoteli grozo smrtnega duha odgnati od sebe, so prijatelji in znanci pokojnih, pa vsi, ki čutijo z njihovimi rodbinami, na nosil i toliko belega, rdečega in pestro barvnega cvefja, da komaj razbereš iz njega črnino žalnih trakov. Na koncu dvorane drug ob drugem tiho in mimo spe Jože Mladič, Vinko Šarabon, oče treh sirot, in 15-letni Bertl .-4/iačič, k njih vznožju pa je položeno še truplo Kristjana Stegnarja, ki so ga šele včeraj popoldne prinesli izpod gore, brez najmanjšega znamenja smrtnega boja r.a obrazu, spokojnega, in mladostno svežega. K njihovim ležiščem so prislonjene zlomljene smučke, tragično orožje njih neprostovoljne smrti, a nad .Mladičevim v zglavjem visi tudi uni-torma cerkvene godbe, katere član je bil, in njegov rog. Vencev in šopkov so ljudje že dopoldne nanr.sili okrog 40. Med najlepšimi ie šopek belih nageljnov s posvetilom: -»Ponesrečenim — rešeni tovariši SK Tržič.« — Mimo odra se ves dan pomika množica ljudi, da se pogrebci ie s težavo zvrste za trenutek tihe misli ob mrtvaiskem odru. CI 30 m v» <( * Tržič, 2. aprila. Zmerom iznova se odpira vprašanje formalne odgovornosti za katastrofo pod Škar-jevim robom. Malo čuden vtis napravljajo trditve, ki smo jih brali v nekaterih poročilih, češ da vodstvo tekme nobenemu smučar jn izpod 18. leta ni dovolilo vstopa na start. Med mrtveci izpod Storžiča pa so tudi 15-letni Bertl Ahačič, 16-letni Vinko Lombar, ki še spi pod plazom, in 17-letni Miro Ovsenek, a med ranjenci, ki so se brez večjih poškodb oteli iz plazu, so 15-letni Ladko Kralj, usnjarski vajenec pri tvrdki »Runo«. 16-!etni Iran Maily in 16- letni Slavko Lukanec. Orožniki. Id so imeli od vsega početka čez glavo dela s tem, d« so pomagali reševalni ckspediciji in vzdrževali stražo nad plazom, da bi s streli alarmirali reševalce pod seboj, pred eventualno novo nesrečo, so med tem uvedli tudi ie vsestransko preiskavo, da ugotove krivdo. Anketa o obveščanju in reševalni službi Ljubljana, 2. aprila. Z ozlrom na velike nesreče, ki so se v zadnjem času zgodile zaradi plazov, je kr. banska uprava sklicala danes anketo, ki so se je udeležili zastopniki zavoda za geodinamiko in meteorologijo kr. univerze, Jugoslovenske zimskosportne zveze, SPD, radijske oddajne postaje in Zveze za tujski promet. V glavnem se je razpravljalo o obveščevalni službi glede vremena in snežnih razmer za smuko. Vsi udeleženci ankete so soglašali v tem, da je obveščevalna služba združenih kor-poracij (Zveze za tujski promet, SPD, JZSS in meteorološkega zavoda) povsem dobro zadoščala, dale pa so se nekatere pobude za izpopolnitev te službe. Največji nedostatek je, da nekatere planinske postojanke nimajo telefonske zveze in da je vremensko poročilo s teh postojank večkrat prekasno. V izogib nesrečam po plazovih se Je poudarjala potreba vzgoje občinstva, ki veliko premalo obrača pažnio na tozadevna poročila, kakor tudi na nevarnosti zaradi plazov, časopisje naj obširneje razpravlja in opozarja na te nevarnosti. Tudi naj se v šoli prične s primernim poukom. Organizacije naj prirejajo predavanja. Prof. Osana je razložil potrebo, da se na planinskih postojankah, ki nimajo telefonskih zvez. postavijo radijski oddajni aparati na kratke valove, ki so neprimerno cenejši od telefonskih vodov. Prof. Reya je opozarjal da morajo biti poročila zimskih postojank v meteorološkem pogledu natančnejša in da mora SPD v pogodbah z oskrbniki planinskih koč staviti tudi pogoj, da oskrbujejo meteorološke postaje. Zaključek je bil ta. da se sedanja obveščevalna služba v gornjih pogledih izpopolni in da se Radio Ljubljana sproti obvešča o vremenskih prilikah. Radio bo dvakrat na dan ob določenih urah oddajal poročila. V drugem delu razprav se Je govorilo o reševalni službi. Zastopnika SPD in dr. Brecelj sta opozarjala, da so sredstva za reševalno službo, ki jo oskrbuje SPD skrajno nezadostna. Ker je reševalna služba obenem varnostna služba, so oblasti najbolj interesirane, da se ta služba redno in povoljno vrši. Apelirala sta na oblasti, da z gmotnimi sredstvi podpro reševalno in varnostno službo. Velika poplava v Pesniški dolini Lfisdje spravljajo živino in inventar na varno Maribor, 2. aprila. Danes so prispele v Maribor vesti o usodneb poplavah v Pesniški dolini, ki je zelo izpostavljena tem nevarnostim. Dopoldne so se čule najrazličnejše verzije, ki so napraviš v Mariboru globok vtisk in za katere so se takoj zanimale tukaj_ šnje oblasti. Prejeli smo naslednje poročilo: — Vračam se skozi Slovenske gorice pr&ui Marirooru. Na ban »vinski cesti od Sv Lenaita dalje najdem povsod zbrane gruče ljudi. S strahom gledajo naraščajočo vodo, ki jim je pokrila dolino do skraj_ nih robov hribovskih in vmesnih ravninskih pobočij. Mostovi se t reso in praščijo, kakor da jih hočs divje deroča voda vsak hip dvigniti in odplaviti Kope slame in sena, kupi gnoja, odtrgane brvi, razni gospodarski predmeti s kmečkih dvorišč itd. nese voda, deroča na vse strani. Zamarkovska vas je popolnoma v vodi, ki jo le zelo malo še iz vode moleča ce3ta deli v dva dela. V marječki dolini pa obrežnih robov fiploh ne ugledaš več. ker cjliči vse pravi jeizerski povodeji. Na uho ti udarja grem en je valov, tako da se ti zdi, kakor bi etal ob obali veletoka. Na cesti. pri hišah in hlevih se zbdra prestrašeno ljudstvo. Stopim med nje blizu Partličeve gostilne in poslušam neštete kritike kako usodno je bik> presekanih par ovinkov pesniške struge. Tudi slišim, da baš ob teh dneh grozne poplave ni blizu tistih gospodov, ki nam gospodarsko pomoč samo obljubljajo, prav nič pa ne nudijo. Slišim, da kakor nalašč baš te dni posluje tam davčno izterjevalna_prodajalna komisija. Vprašujejo ljudje: Kje so tisti gospodje, ki nas poznajo le ob volitvah in svojih političnih kiodiii? In še več. Slišim in poskušam, a mo«ram molčati, imem pa resnično sliko lja mesta, na katerih je bilo mogoče približno slutiti lego ponesrečencev, a vsi naperi so ostali zaman. De'o se jc vršilo v najbolj težavnih okoliščinah. Nad krajem nesreče je še ves čas visel glavni plaz- a po vsej bližini so vzdr-žema hrumeli plazovi izpod Storžiča. Vrh tega je v času, odkar so Skalaši in vojaki začeli z reševanjem, padlo za precejšnjo mero novega snega Prav lahko je mogoče, da j • kdo izmed ponesrečencev pokopan izven območja prvotnega plazu, kamor ga je utegnil vreči prvi sunek lavine. Plaz, ki je na sredini dosegel morda do 150 m širine, se je nato precepi! in se na dnu ujel v bukovo hosto, da je pod belo težo mnogo polomljenih dreves, kar je iskanje še bolj obteževalo. Tudi Kristjana Stegnarja so našli vsega zajetega v vejevje. Zdaj bo treba počakati pomladnega solnca ali pa srečnega naključja, da bodo trupla ostalih treh prišla na dan. Danes dopoldne je ekspedicija našla še čepico pokojnega Vladka Kostanjevica, ki še zmerom leži pod snegom, pa dvoje na-lomljenih smučk, polovico smučke in smučarsko palico. Vsa ta znamenja pa ne dajejo nobenega upanja, da bi trupla ponesrečencev ležala kje v bližini. Pri takšnih katastrofah palice, smučke in drugi predmeti zdrče pogostokrat prav daleč stran od človeka, pos lastniki ter velika množica meščanov. Velik uspeh so imeli tudi v Novem mestu. Ker pa potrebujejo moralne podpore vseh Slovencev, bodo gostovali danes ob 20. v Narodnem domu v Celju, jutrišnjo nedeljo ob 15. v mariborskem Narodnem gledališču, v sredo ob 20. pa v Narodnem domu v Kranju. Na sporedu je kratko informativno predavanje iz življenja gluhonemih — govori g. Ciril Sitar, tiskarnar v Ljubljana —• ša- Na-živim govorom. Vodstvo cele prireditve in režija je v rokah strokovnega učitelja ljubljanske gluhonemnice g. Vinka Rupnika. Želimo* da te prireditve pridobe Društvu gluhonemih mnogo prijateljev ter zainteresirajo najširše kroge za gluhonemnice; v odločilnih mestih pa pripomorejo do tega, da se osnujejo novi zavodi ter omogoči šolanje in usposabljanje za življenje vsem gluhonemim, ki so za pouk sposobni, kar je v interesu njih samih, kakor v interesu države! Od pamtiveks so bili gluhonemi brez pra- j loigra »Zamorec« in enodejank-j »Oče«. Na vi c, ljudje druge vrste, neizobraženi in ne- stopijo izključno odrasli gluhonemi z živir pismeni, ki so ostajali v breme ljudem in občinam; bili so vedno neka posebna zanimivost v svojem kraju. Pred 37 leti je gotov krog intelektualnih ljudi z večjimi in manjšimi volili pripomogel k ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani 50 otrok iz bivše Kranjske je dobilo v njej dovolj prostora. dočim so Štajerci še v naprej pohajali v Gradec. Svetovna vojna je začrtala prav povsod čudne meje. Tako so se gluhonemim iz Štajerske zaprla vrata v bližji jim zavod, gluhonemnica v Ljubljani je dobila veiik prirastek. Tako prihaja vsako leto na njeno ravnateljstvo nad 40 prošenj, zaradi pomanjkanja prostora je pa sprejetih samo 10.Vsi drugi ostanejo doma, kljub temu. da je ekonomičnejše gluhonemega otroka 3 let vzgajati v zavodu in ga izobraženega kot tvorno silo poslati v svet. kakor pa da se ga redi nepismenega kot občinskega reveža celo življenje. Ako je osnovna šola za sliše-če ljudi priprava za poznejše udejstvova-nje v življenju, jo tem upravičenejše zahtevajo gluhonemi, ker bi sicer poleg svoje nesreče ostali še analfabeti. Ker je dosedanje izobraževanje gluhonemih po zavodih dalo najlepše rezultate, se je Društvo gluhonemih v Ljubljani odločilo, da s svojimi člani, ki so gojenci ljubljanskega zavoda, pokažejo javnosti svoje zmožnosti in tako ovržejo gotove predsodke. Meseca decembra lanskega leta so priredili dva zelo uspela nustopa v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Prireditev so ►setili najvišji posvetni in cerkveni ob- opokojencev stalno veča In slednji že danes nimajo dovolj stanovanj, bo morala občina posvetiti temu vprašanju že v tekočem proračunskem letu posebno pažnjo. Občinski dolgovi obremenjujejo izdatke za obrestovanje in amortizacijo z zneskom po 638.307 Din. Uprava bo storila potrebno, da se ti izdatki zmanjšajo do skrajne možnosti. Redni izdatki 90 ostali skoroda ne-izpremenjeni Ubožni sklad se je moral zvišati za 29.000 Din ter znaša v novem proračunu 429.500 Din. Ta povišek je zahtevala nujna potreba današnjega časa. Kljub temu, da je prevzela banovina del šolskih dajatev, se ta postavka ni vidno znižala, ker predvideva poleg rednih šolskih izdatkov po 294.876 Din tudi še neplačane šolske račune iz prejšnjih let 58.274 Din. V proračunu je preskrbljeno za kmetijstvo z 41.000 Din, za narodno zdravje 255.000 Din, za socialno skrbstvo 655.000 Din, kot podpore za razne kulturne in socialne ustanove po okroglo 40.000 Din. Poročilo o posameznih postavkah občinskega proračuna je podal podpredsednik g. Robert Plavšak. Proračun izkazuje osebnih izdatkov 758.978 Din, materijalnih pa 2 milijona 857.355 Din, skupaj 3,616.333 Din. Za kritje izdatkov predvideva proračun 112% občinske doklade na vse državne neposredne davke v znesku 1.466.203 Din, ostanek 2,150.130 Din pa se bo kril z občinsko trošarino in taksami ter s čistim donosom občinskih podjetij. Predloženi proračun je bil sprejet soglasno, dva člana opozicije pa sta se glasovanja vzdržala. Smrt zaslužnega novinarja V Sarajevu so danes ob 15.30 položili k večnemu počitku prerano umrlega glavnega urednika in solastnika sarajevskega dnevnika »Jugoslovenskega lista« in predsednika sarajevske sekcije Jugoslovenskega novinarskega združenja g. Iva Stražičiča. Sarajevo je izgubilo uglednega novinarja in javnega delavca, novinarska stanovska organizacija pa odličnega, zelo agilnega člana. Ivo Stražičič je bil potomec daleč na okrog znane in čislane rodbine StTažičičev z Jezera na Mljetu. Rodil se je leta 1888 v Dubrovniku, kjer je takrat deloval njegov oče Antonije Stražičič kot novinar. Ko je bil Ivo še otrok, se je njegov oče preselil v Split in postal tam urednik lista »Naše jedinstvo«. ki je v nacionalni borbi igral važno vlogo. Ko je dovršil srednjo šoio v Splitu, je Ivo nadaljeval svoje študije na visoki trgovski šoli na Dunaju, ki je bila takrat poseben oddelek dunajskega vseučilišča. Po dovršenih študijah se je vrnil v Split ter dobil službo profesorja na tamoš-nji trgovski šoli. Ves čas je bil tudi zelo agilen sotrudnik pri listu svojega očeta. Ko se je rodbina preselila ob prevratu iz Splita v Sarajevo, je pokojni Antonije Stražičič z Ivanom Presserlom ustanovil dnevnik »Jugoslovenski list«, Ivo se je popolnoma posvetil novinarskemu poklicu. Po smrti svojega očeta in njegovega družabnika Pres-serla je postal vodja »Jugoslovenskega lista«, katerega je s svojimi dobrimi sotrud-niki razširil po vsej Bosni in Hercegovini. Dokler ga ni pred tedni hud3 bolezen priklenila na posteljo, je tudi sam neumorno delal v uredništvu, posebno vnemo pa je posvečal kulturni rubriki lista in je s svojim novinarskim delom tudi mnogo koristil sarajevskemu gledališču. Med poklicnimi tovariši je bil spoštovan in priljubljen zaradi marljivosti, zvestega tovarištva, stroge objektivnosti ter popolnega razumevanja vseh teženj novinarskega stanu. Bil je ustanovitelj sarajevske sekcije Jugoslovenskega novinarskega združenja in dolga leta njen predsednik. V znak zaupanja in čisla-nja so ga sarajevski novinarji zadnjih 5 let zaporedoma izvolili za predsednika sekcije. V zadnjem času je posebno vneto sodeloval pri akciji za pokojninsko zavarovanje novinarjev. S svojo zaslužno in požrtvovalno socialno in kulturno delavnostjo ter s I svojim blagim značajem si je pokojni Stražičič pridobil v vsem Sarajevu veliko število prijateljev. Ko je prispela v Ljubljano vest o njegovi smrti, je ljubljanska sekcija JNU brzojavno izrazila svoje sožalje sarajevski sekciji JNU, posebno sožalno brzojavko pa ji je poslal predsednik ljubljanske sekcije JNU g. Stanko Virant kot predsednik Jugoslovenskega novinarskega združenja. Uredništvu »Jugoslovenskega lista« pa je poslalo sožalno brzojavko uredništvo »Jutra«. Ivo Stražičič bo ohranjen v častnem spominu! Arh. Juraj Neidhardt v Ljubljani Arh. Neidhardt: Aerodrom Občinski proračun v Trbovljah sprejet Trbovlje, 30. marca Pretekli torek je bila seja občinskega odbora, na kateri se je obravnaval proračun za leto 1937/38. Zaradi predhodnih razgovorov, ki jih je navezala občinska uprava z interesenti, ki prispevajo k dohodkom občine z neposrednim davki ali z raznimi občinskimi trošarinami, je potekla seja povsem stvarno in v duhu iskrene želje postaviti občinsko gospodarstvo na temelj. ki naj bi ustrezal sedanjim težkim gospodarskim razmeram tako glede dohodkov kikor tudi izdatkov. Predsednik občine g. Jakob Klenovšek je v uvodu podal potrebna pojasnila k predloženemu proračunu. Omenil je, da tudi ta proračun ni popr'n, kajti nekaj popolnega, kar bi zadovoljilo vse ljudi, pač ni mogoče ustvariti. Vendar ga pa predlaga v obravnavo z mirnim arcem in v zavesti, da odgovarja po mc/nosti v glavnih potezah že predhodno stavljenim željam tukajšnjih davkoplačevalcev. Proračun predvideva samo utemeljene izdaje in to v najmanjši izmeri. Večji izredni izdatek kaže postavka za Zdravstveni dem 120.000 Din in enako vsoto za stanovanjsko hišo staroupokojen-cem in ubožcem. Ker ee število rudniških V nedeljo ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava sodobne stavbar* ske umetnosti, kj jo priredi arhitekt Juraj Neidhardt iz Zagreba. Razstava bo odprta samo teden dni, pa ee bo gotovo vsa naša javnost, ki se zanima za probleme sodobne življenjske kulture, podvizala z obiskom. Juraj Neidhardt je arhitekt evropskega slovesa. L. 1923. je absolviral dunajsko akademijo pri prof. Behreneu. nato pa je nekaj časa delal v domovini. Med prvimi njegovimi večjimi stvaritvami je Dijaško semenišče v Zagrebu, nato pa ee je odpravil na daljše šitudijfcko romanje po svetu. V Ber» linu je bil tri leta šef ateljeja arhitekta Behrensa, ki je tisti čas izvrševal celo vrsto velikih del med drugim tudi regulacijo Aleksanderplaitza v Berlinu. Potem 6e je Neidhardt nekai let mudil v Parizu, kjer je kot asi-ate-nt L. Corbusierja sodeloval pri vseh delih velikega mojstra od 1. 1932 do 1935. L. Corbusier je ta čas delal načrte za urbanizacijo Stockholma in gradil palačo Armade spasa in Dom švicarskih študentov v univerzitetnem središču v Parizu. Od leda 19®., ko se je Neidhardt vrnil v domovino, je stalno z velikim uspehom sodeloval na vseh večjih jugoslovenskih nate« čajih. Tako bo v Ljubljani razstavil med drugim naslednja svoja dela: študijo urbanizacije sodobnega mesta z aplikacijo na Zagreb, projekt za obrtno šolo v Zagrebu (v natečaju odkupljen), projekt za paviljon Hrvatskega veslaškega kluba (v natečaju nagrajen), projekt za Škofijski dijaški kon-vikt v Zagrebu (izvršen), projekt za Zagrebški velesejem (v natečaju odkupljen), regulacijo Trga kralja Petra v Sarajevu, projekt za Sokolskj dom v Sarajevu, projekt za kolodvor v Sarajevu (v natečaju odkupljen), projekt za delavsko naselje Bai'e (v mednarodnem natečaju odkupljen), projekt aerodroma (nagrajen 1. 1924. z Ljlienhalovo nagrado Društva dunajskih inženjerjev). projekt za razstavnj paviljon Jugoslavije v Parizu 1937 (v natečaju nagrajen) in pro« jekt za regulacijo Sušaka (v natečaju nagrajen). Doslej je Neidhardn vojaške uradnike ter rodbine padlih in umrlih oficirjev in vojaških uradnikov, kj prejemajo svoje pokojnine po zakonu od leta 1904 m 1923, vabi uprava Udruženja pensionisamh oficira i vojnih činovnika kraljevine Jugoslavije v Beogradu, Prestolonaslednikov trg št. 5., da jj pošljejo prepis rešitve (dekret), po kate, rim jim je regulirana zadnja pokojnina. Za te upokojence je zelo važno, da to nemudo ma storijo z navedbo svojega naslova. Čla< nj mariborskega združenja upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov na- pošljejo zahtevane podatke združenju v Mariboru, da bodo potem skupaj poslani v Beograd — »Poročilo o ginekološkem in porodniškem delu v I. 1920—1986« je naslov knjige, ki prinaša pregled notranjega dela Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani za zadnjih 17 let. Razdeljena je v dva dela, v gospodarski, ki prinaša podatke o upravnem in gospodarskem poslovanju bolnice in babiške šole, in v klinični, ki poroča o zdravniškem delu. ženska bolnica je oskrbovala nad 20.000 ginekoloških bolnic in nad 23.000 porodnic, razpolaga torej z ogromnimi porodniškimi in ginekološkimi skušnjami, ki so zgoščeno očrtane z besedo in mnogimi statističnimi tabelami in diagrami. Pridejane so številne slike, ki ilustrirajo zgodovinski razvoj porodništva v Sloveniji. Poročilo je uredil šef ženske bolnice prof. dr. Aloiz Zalokar, sodelovali pa so zdravniki in uradniki ženske bolnice. — Knjiga se dobi v knjigarnah za ceno Din 80.—. PoročPo je namenjeno zdravnikom ter tu- in inozemskim strokovnjakom, zanimalo bo pa tudi vse tiste, ki jim je poverjena naloga skrbeti za materinstvo v njegovi težki krizi. ♦ Novi grobovi. V Tnstu je umrl g. Fran čišek Guštin. konzistorijalnj svetnik in ča-stnj kanonik, brat g. dr Alojzija Guština. banovinskega inšpektorja v Ljubljani Po; greb uglednega, splošno priljubljenega duhovnika bo danes dopo'dne v Trstu — V Ljubljani ie umrl g. Josip Brainik, višji žel kontrolor in kapetan v rezervi Pogreb bo jutri ob 14. iz mrtvašn;ce hiralnice _sv Jožefa na pokopališče v Dravi jab Pokojni; ma blag spomin, žalujočim naše iskreno so žal je! ♦ Izreden lovski plen na Kočevskem. Tudi letošnjo pomlad povzročaio divje svinje mnogo škode kočevskim kmetovalcem Včeraj pa so imeli lovci v revirju g. Karla Mikliča, hotelirja iz Ljubljane, jizredno srečo. Podrli eo v okolicj Mozlia težko staro svinja potem pa ujeli 13 mladičev. Svinja bo pripeljana v Ljubljano, mladiče pa bo g. Miki ič poklonil živalskemu vrtu v Zagrebu in Beogradu. ♦ Sleparije s kavcijami ljudi, k} iščejo službe. Pred zagrebškim okrožnim sod ščem se vodi razprava proti Oskarju Brliču in Ivanu Habjaniču. ki sta bila predsednik in ravnatelj ekonomske jn gospodarske zadruge. Ustanovitelj zadruge je bil Brlič, ki je bil že nekdaj kaznovan zaradi sleparij, a je potem, ko je prišel iz ječe, dobil začasno službo pri statističnem oddelku banske uprave v Zagrebu. UstanovjJ je več slepar, skih zadrug na ta način, da si je prj raznih tvrdkah na dolg nabavil vse, kar je potreboval v svojih prostorih, in da ie potem od revnih ljudi, kj so prosili za službe, pobiral kavcije. Njegove zadruge 6o se ukvarjale s posredovanjem služb, z zavarovanjem zoper nezgode jn tudj z oskrbo do*e rn posojil Kadar kavcije niso dovolj nesle, sta pa »ravnatelja« na preizkušnjo vzela kje kak radijski aparat ali pisalni stroi ter ga takoj zastavila alj pa prodala. Brlič je odkrilo priznal, da je imel samo toliko denarja, kolikor ie b;lo potrebno za obrtni list in za protokolaoijo zadruge, o svojem pajdašu »ravnatelju« pa je trdil, da nj imel niti lastnih hlač. ko je vstopil v zadrugo. Ker bo zaslišanih mnogo prič, bo razprava trajala več dni. Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. »Franz-Josef ova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ojn res s. br 1485/35 ♦ V poplavljenih krajih Banata in Srema vladajo obupne razmere. Velik; dolini Liba in Jutrovo sta izpremenjeni v jezero, dolgo 15 km. Zemljišča, ki so pod vodo, spadajo med nairodovitneiša v državi in so vsa v privatni posesti. Kmetje bodo imeli nad 20 milijonov škode. Valovje, Dunava je tako silno, da so v nevarnosti tudi najmočnejši nasipj pr; Zemunu. Dočim je normalno Tisa široka 200 do 300 m, je zdaj široka že 3 km Prebivalstvo iz banatske vasi Zabalja se je moralo izseliti. Ob izlivu Tfse v Dunav je pravo morje, ravno tako kakor pr; Zemunu ob izlivu Save v Dunav. Vodovje Tise je višie, kakoT je bilo med katastrofalnimi poplavami leta 1932. Titelsko pristanišče je POHITITE z nakupom srečk dri. razr. loterije, žrebanje L razreda S4. kola bo 14« In 1$. aprila t* 1. Veliko Izbero Številk Vam nudi Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6 Srečke dobite tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v Selenburgovl ulici. I pod vodo, po tltelskih ulicah pa se opravlja promet samo s čolni. V zadnjih letih je dr* žava zgradila v okolici Zemuna nasip na razdaljo 100 km. Na ta način je preprečeno širjenje Dunava, a ker je Dunav tako naglo narasel in ker nasipi niso dovolj trdni je voda vendarle preplavila plodna zemljišča okrog Zemuna, Pančeva in Turbuka. » Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja priprav, Ija zelo poceni »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo od, potoval 4. junija. Udeležene; izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudj versajsk; dvor in Benetke. Vse to ie vračunano v ceni. Vožnja popolna oskrba v Parizu za 6 dni, kakor obisk vseh zanimivosti jn izleti bo stalo po programu za one. ki potujejo v 3. razred 2.490 Din. v II. razredu pa 3.260 Din Ist; aranžman od Zagreba stane 2.350 Din odnosno 3.050 Din Poleg vlakov v Pariz organizira »Put-nik« tudi skup;nska potovanja do Njce. Oni. ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza >n Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza Niče in nazai 3.040 odnosno 3.870 Din za ootovanie v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kier se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo go, tov konec t. m. » »Roman o Prešernu«, nova kniiga pisatelji",« like Vastetove izid« v začetku -a ia. Založi jo pisateljica sama V našem velikonočnem inseratii je pomoloma izostal Pi-sateliičin naslov lika Vašte*ova, Ljubljana. Lavričeva ul 6. (Iznolnjte in odoošljite na« ročilnico med dane^nfm1 fnserati) * Ena vas le drnei nn'?'la vinograde. Prebivalci severodalmatin«k h vas; Dubrave Ln Danila se že dolga leta prebralo in pravda-o zarad nekih pašnikov Prave no-vode teh sporov rožnato menda «amo še starejši jiudie. zakai sodišča -m eP « sporom prvič ukvariala že 'e»n tW Zaradi spornega zemljišča ie b^o že nphroi raz-prav in komisij, covraštvo med preb vale5 obeh vas) pa ie zdaj do=eglo *v<>; vrhunec Oni dan «o preb;va'ei iz Dubrave v svoi:b vinogradih opazili strašno ooupto*enie Do zemlje je bilo posekanih oreko 10 000 frR:oc v ftele^bnrgovi toči najbolj pristna dolenvka štajerska in dal* m^tinska vina Liter od Din 10 dalje. Čez ulico ceneje! \j Celia e— 5. redni občni zbor Zadruge državnih u-dnžbencev za nabavo kredita v Celju bo drevi ob 20 v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu. Odbor e— S«ko!ski lutkovni oder v Celju bo ponovil jutri ob 15. v Sokol=kem domu v Gaber ju lu: kovno igro »Čarobna skrinjica«. Vabimo mladino in odrasle. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20 30 velefilm »Roman Petra Ibbetsona« z Gary-jem Cooperjem in tedn;k. ob 18.30 matineja: >Detp sreče* s Shirlev Temple. K7NO MFTROPOL danes ob 16.15 in 20.30 »BURGTHEATER«. — Ob 18.15 »OSAMLJENO SRCE« (Ave Marija). — Predstava po znižanih cenah. Iz Maribora a— Scžalje dr. Hodže. Ob smrti dr. L. Pivka je poslrJ predsednik češkoslovaške vlade dr. M. Eodža sožalno brzojavko tu-k.všmi Jč Iiei. a — žalost za dr. Pivkom. G dr. Milan Popovič, notar v Slunju, bivši narodni po- j slanec, nam piše: Z veliko bolestjo v duši j in 3 solzami v očeh sem čital v »Jutru* Vaš uvodnik o našem dragem tn nepozabnem Pivku Pred 12 leti sva postala dobra in isk-en3 prijatelja, ko je prišel v Narodno skupščino, čim sva s? prvič videla in si stisnila roko. Vedno vesel, razpoložen tako za resne razgovore kakor za šalo je osvajal na mah slehernega, s katerim se je sestal. Vsi smo ga ljubili in spoštovali kot človeka in nacionalnega delavca in borca. Velika škoda je, da nas je zapustil Se v naponu svojih moči v teh mrpčnh in za nacionalno stvar težkih čas^h Vsem nam. njegovim prijateljem je danes težko pri duši, ko se poslavljamo od Pivka tega človeka najlepših lastnosti in vzornega moža. a— Carinski dohodk pri mariborski glavni carinarnici so znašali v preteklem me-ecu 9,478.518.25 Din in sicer izkazuje čisti uvoz 9,437.736.50 Din, izvoz pa 38.781.75 Din. a— Teden dni trohnel na drevesu. V Gsberkah je pred dnevi cdšel od doma 49 letni kmet Ciril GruSovnik. Ker je Grušovnk nakupoval živino. so domači mislili, da je tudi topot na potovanju. Končno jih je pa le zaskrbela njego-va nenavadno dolga odsotnost, in so ga začeli iskati. Po večdnevnem iskanju ga je našel delavec Vanovšek v bližnjem gozdu, visečega na .smreki. Nesrečni Grušovnik si je vzel življenie že pred tednom. ar— Obešenega t«) našli na Pragerskem 461etnega železničarja Ivana Naduja. Vzrok samomora ni znan. TE l. 21 24 MATICA PREMIJ ERA velikega kriminalnega filma ZA CENO ŽIV1JENJA Carl Ludvvig Diehl, Kitty Jantzen, Theo Lingen. Veliko filmsko delo JETNIKI S HUDIČEVIH OTOKOV v glavni vlogi VVarner Baxter Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. url NA KONČNI POSTAJI Paul Horbiger — Maria Andergast Hans Moser mama Premijera filma nenadkriljive lepote ŽETE V Paula Wessely Attila Horbiger Režija: G. Bolvary Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. url SAN ZIMSKE NOČI Magda Schneider — Hans Moser Theo Lingen fficecLitasve. tf^Gi?21 :s W a— Zgledno kulturno delo v Studencih. V četrtek zvečer je bil v Studencih redni občni zbor agilno delujoče Ljudske univerze. Otvoril in vodil ga je zaslužni pred sednik Alojzij Kaloh Iz poročil, ki so jih podali podpredsednik Ernest Vrane, tajnik Gustav Oblak in blagajnik Franc Pušnik, je razvidno intenzivno in uspešno prosvetno delo, ki ga vrši ta prepotrebna in koristna kulturna ustanova v tem delavskem predmestju. V pretekli sezoni je bilo skupno 20 predavanj v okviru poseb_ nega kulturno zgodovinskega cikla. Skupna udeležba je bila 3259, na predavanje povprečno 160 obiskovalcev. Dohodki so znašali 7136 Din izdatki pa 6940 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni: Alojzij Kaloh, predsednik, Ernest Vrane, podpredsednik, Gustav Oblak, tajnik, Franc Pušnik, bla_ gajnik. Odbomki: Julij Kontler, Leopold Brenčič, Franc Kac, Vida Rantaša, Franc Spitaler, Miha Goloveršndk. Revizorja Rupert Lintner in Alojzij Pregl. Gospodar Ivan Padežnik. a— Požar je v noči na petek nničii stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnika Draga Kocima iz Slavnice 29. Skoda znaša okoli 80.0(!0 Din. Ogenj so gasili mariborski. pobrežki in sHvniškj gasilci. a— Melisko plažo v je se ruši. Zaradi dolgotrajnega deževja se je pričelo plazovje z Meljske-ga hriba rušiti in je cesto Maribor — Št. Peter tako zasipalo do višine 2 m, da ie bil v četrtek zvečer in včeraij dopoldne vsak promet onemogočen. Iz Kranja r— Drevi torej gremo na gasilski ples! Za sprejem številnih gostov je vse priprav, ljeno. Vhod bo na severni strani Narodnega doma. Vel.ko zanimanje vzbuja ugibanje, kdo bo brezplačno užival 7 dnevno bivanje v zdravilišču Slatina Radenci. Prireditev bo tudj v prizemnih prostorih. Posetnike pa kljub temu prosimo, da pridejo pravočasno, ker m:z z najlepšim razgledom ne moremo rezervirati. PriČetek ob 8. zvečer. Neugodno vreme ne more ovirati poseta, ker skrbijo avto-taksiji po nizki tarif-; za prevoz. Na progi Kranj — Tržič pa bo avtobusni podietnk g. Goričan vzdrževal promet. Zvečer se torej vidimo v Narodnem domu! Z Jesenic 8— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefvm >Moskva-Sang-ha:«. Med dodatki tudi glasben; fi'm »Ro«i Minevič in njegovi hnrmonikarjj II«. d mač kulturni film in zvočni tednik. — Sledj velefilm »Žene vladajo«. Iz ?t«ia j— Nasilem razgrajač. Med 271etn±m posestnikovim sinom P. Francem in 20-letnim dninarjem Vindišem Aloj-zem iz Jiršovcev je že dalje časa vladalo sovraštvo. Na velikonočni ponedeljek je Franc pijan prišel pred Viniiševo hišo in zahteval, naj mu odpre, kar pa je Vindiš odklonil. V jezi je nato Franc razbil vse šipe na oknih, polomil vso leseno ograjo vrta in del plota zmetal skozi okna v hiio Vindiš. ki se je pokazal pri vratih, da bi umiril Franca, je dobil dva vboda v prsi. Nato je sirovi razgrajač pobegnil. VSndiša so prepeljali v bolnišnico. j— Zvočni kino Ptuj. Drevi ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. Poslednja cvetka (po epe rt »Marti«). * POLJE. Sokolsko društvo v Polju bo priredilo drevi ob 20., v Sokolskem domu s Valčkov večer«, na katerem do igral sokol, ek; orkester. Prijatelji prijetne zabave, zlasti pa prijatelji in prijateljice valčka so vliudno vabljeni. SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal da* nes in jutri film »Lahka konjenica« (Rozi-ka pleše, jaha in poje) in običajne dodatke. Vremensk® poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 2. aprila Ljubljana 7. 759.0, 4.5, 87, NE1, 10. dež, 3.0; Maribor 7- 758.2, 5.0. 90, NW1, 10, dež, 3.0; Zagreb 7. 758.6. 7.0, 90. ENE3. 10. dež, 2.4; Beograd 7. 759.3, 5.0, 80. SE6, 10, dež, 1.0: Sarajevo 7. 756.0. 8.0. 80. O, 10, dež, 12.0; Skoplje 7. 756.1. 9.0. 90, E2. 10, dež, 12.0; Kumbor 7. 752.5, 14.0, 60. NNE2, 10, dež, 1.0; Split 7. 754.4, 12.0, 70. ENE3, 10, dež, 0.5; Rab 7. 756.6, 10.0. 70. NNE5, 10, —, —. Temperature: Liubljana 6.5, 3.2; Maribor 7.0, 5-0; Zagreb 12.0, 7.0; Beograd 12.0, 4.0; Sarajevo 12.0, 6.0; Skoplje 16.0 8.0; Kumbor —. 14.0; Spliit 18.0, 12-0; Rab —, 9.0. Matineja Z. K. D. V nizu izredno uspelih Kie-purovih filmov prikazuje »Zveza Kulturnih društev« krasno in veselo filmsko delo »PESEM Z NEBA«. Nemogoče je na kratko povedati vsebino tega filma. Iz neštetih veselih epizod in konfliktov nastaja dejanje, vedno živo in resnično. In če prištejemo še edinstveni glas Kiepure ln Marte Eggerth, slavne komike Pavla Horbigerja, Kempa in Theo Lingena, je navdušenje starih in mladih za ta film upravičeno! — »Pesem z neba« je na sporedu še danes ob 14.15 in jutri v nedeljo ob 10.30 v Elitnem kina Matici in ga najtopleje priporočamo! Matinejske.cene din 3.50 in 5.50. K povišanju pasjega davka v Ljubljani Tudi kulturno vprašanje — V novem proračunu mestne občine ljubljanske je poleg drugih komunalno-go-spodarskih anomalij, ki bodo prizadele predvsem siromašne sloje, tudi občutno povišanje pasjega davka, kakor da žive v Ljubljani zgolj bogataši s svojimi mednarodno priznanimi luksuznimi psi. če so že nove občinske davščine z občutnim povišanjem taks, trošarin in uvoznin v načelnem nasprotstvu z resničnim gospodarskim stanjem večine ljubljanskega prebivalstva (v Nemčiji n. pr. dobi vsak šolski otrok popolnoma brezplačno zobno krtačo, pri nas pa so telo povišali uvoznino za ta neobhodno potrebni higiensko-zdravstveni predmet!), je povišanje pasjega davka prav tako v nasprotstvu s finančno možnostjo večine lastnikov psov. Povišanje tega davita na podlagi zastarele in nscivil zirane klasifikacije brezdvomno ni v čast naše prestolnice, kajti takšno razlikovanje med psi brez ozira na siromašnost ali bogastvo lastnika nasprotuje etičnim idealom varstva živali ter ni v skladu z današnjimi čustvi glede humanosti. V Ljubljani je precej ma!ih in siromašnih ljudi." ki imajo prav tako radi pse, kakor bogati meščani. Vzlic bedi je v našem srednjem sloju dosti ljudi, ki si za -ceno velikih žrtev drže psa. In teh je sorazmerno več nego med bogataši. Za te ljudi pomeni novo povišanje davka hud udarec v vsakem oziru, ker oni. ki so si izmislili to, niso videli v koristni in pametni živali stvar srca. ampak samo materialno korist ali celo luksus, ki ga je treba kaznovati! Kako nai si razumen človek z dušo in srcem drugače tolmači n. pr. odredbo, da mora vsak, ki ima več kakor enega psa, plačati za vsakega drugega dvojno pristojbino? To je pač edinstven primer — razen Zagreba, kjer pa je taksa nižja — tako v naši državi in v inozemstvu, kjer je življenjski standard višji od našega. Na Dunaju se plača za vse pse brez razlike enak davek v znesku 12 šilingov (okr. 100 din). V Ljubljani imamo mnogo malih ljudi, ki poje čistokrvne plemenite pse, da pri prodaji mladičev zaslužijo k?kšen stotak. Zamislimo si sedaj položaj takega goiite-Ija, ki ima na primer poleg osa in psice še 3 mladiče, stare preko 3 mesece. Plačati b-> moral za prvega psa 400 Din. za vsakega nadaHniega pa po 800 Din. skupaj torej 3600 Din pasieea davka. Kaj nai sedaj stori'' Psov na.ibrž ne bo mosrel do 15 t. m, odprodati, ka":ti kdo bo danes kunil psa pri tako visok;h taksah, če pa nima iz- gledov, da bo pse lahko prodal, mu ne bo preostajalo nič drugega, kakor da vzgojene plemenite živali postreli, če se hoče izogniti plačilu ogromnega zneska ali pa eventuelne visoke kazni. Združitev pojma »luksuzni pes« in »pes plemenite pasme« je v temelju napačna in vodi do napačnih zaključkov, če ima kdo čistokrvnega psa, ga navadno nima za luksus, ampak zato, ker sta varstvo živali in kultura dva pojma, ki sta neločljiva drug od drugega, kakor je rekel župan mesta Frankfurta ob Meni, drž. svetnik dr. Krebs. Po mestih vendar noben civiliziran človek ne bo gojil raznih »cuckov« in »ščenetov«, kar je očitna tendenca nove odredbe. Povprenči človek, lastnik lepega psa, lahko zamenja vzrok s posledico in namesto, da bi pomislil, da je oznaka »luksuzni pes«, ki jo nova naredba istoveti s psom plemenite pasme, nemoralna, bo kratko malo mislil da je lastništvo takega psa sploh nemoralno! In vendar nikjer v nobeni civilizirani državi ne smatrajo ljubezni do zvestega, lepega psa za sramoto ali krivico do človeške družbe. Ali naj siromašen meščan, ki je v posesti lepega psa čistokrvne pasme, priklene svojo ubogo žival zato. da se reši visokega davka? In če nima srca za trpinčenje živali, ali naj ga prepusti usodi, ker po predpisih žival ne sme živeti tako, kakor zahteva humanost? Ali ne b; bilo bolje n. pr. ožigosati madež pijančevanja.. Pijanec je globoko pod vsakim živim bitjem, on trpinči ženo, otroke in živali. In vendar se tako redko obsoja alkoholizem. In če že morajo b:'ti novi davki, zakaj ne zadenejo ti davki nikoli onih ki so se po svoji zaobljubi izločili kot samci iz človeške družbe? Naj bi bil vendar že enkrat konec napačnega in nehumanega klasificiranja psov. Naj bogataš plača več toda siromak, ki naj ima tudi možnost, da postopa s svojo živaljo humano, naj plača manj. če že mora tako biti. Veliki filozof Schopen-hauer je rekel: Zločin je privezati psa, edinega pravega človekovega tovariša in njegovega najzvestejšega prijatelja, na verigo. da od jutra do večera neprestano koprni po prostosti in gibanju. Priklenitev psa bi bilo treba zabranltl in pol'c1ja bi morala brezpogojno stati na stališču čistega človečanstva. Namesto tega. pa določa pravilnik o občinski taksi na ose. da mora biti pes čuvaj ves dan privezan na verigi in se sme z verige spustiti le ponoči. Boni PAB za likvidacijo kmečkih dolgov Na podlagi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je trgovinski minister izdal pravilnik o izdajanju in o uporabi bonov za izplačilo kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki Te bone bo izdala PAB v smislu 61. 18 uredbe, in sicer v 14 serijah, plačljivih v 14 letih vsakega 31. decembra, počena,- z 31. decembrom t. 1. Z boni lahko izplačajo dolžne anuitete kmetje ki so dolžniki PAB na osnovi čl. 8 in sicer v oeloti ali delno Neveljaven je dogovor o odstopu bonov kmetom dolžnikom po ceni, ki presega minimalno vrednost, obračunano na hrbtu bona. Vsak bon se glasi na znesek ene anuitete ali na del anuitete. Znesek bona ee z roko izpiše v številkah in črkah. Bonj se lahko bilansirajo po tisti vrednosti, po kateri jih sprejema PAB od kmetov dolžnikov. Denarni zavodi lahko za svoje odstopljene terjatve zahtevajo, da se ij izdado boni za eno ali več anuitet na podlaci čl. 14 uredbe. Izdani boni se na željo predložiteljev lahko zamenja»k> z drugimi boni. večjimi ali manjšimi istega dospeiostnega roka kakor predloženi boni, proti plačilu stroškov 2 Din od bona. Od dneva izročitve bonov preneha hiti denarni zavod upnik PAB v tekočem računu za znesek, na katerega se boni glase. r s t v o Naglo povečanje naše trgovine s Francijo Po uveljavljeniu trgovinskega sporazu_ ma ,ki smo ga lani proti koncu leta sklenili s Francijo, se je letos naš izvoz v to državo nagio povečaj, že v januarju se je dvignil na 23.1 milijona Din, v februarju pa se je povzpel že na 45.7 milijona Din, tai j da smo v dveh mescih t. 1. dosegli vsoto 68 8 milijona Din, to je štirikrat toliko kakor v istih dveh mesecih lanskega leta, ko je znašal izvoz le 15.9 milijona Din, čeprav smo si prizadevali, da spričo sankcij povečamo izvoz v druge države, med drugim tudi v Francijo. Medtem ko je bila Francija v naši izvozni statistiki prejšnja leta na 11 ali 12 mestu, se je letos v februarju povzpela že na tretje mesto. Letos srno v prvih dveh mesecih izvozili v Francijo več nego v celem letu 1935, ko je znašal naš izvoz 62.8 milijona Din. in skoro toliko, kakor v cel?m lanskem letu, ko je znašal naš izvoz 86.3 milijona Din. Vzporedno s povečanjem izvoza pa se je ski čil naš uvoz iz Francije, ki je znašal v pivih dveh mesecih letošnjega leta le 10.2 milijona Din nasproti 28 0 milijona Din. Tako čimo imeli letos v razdobju januar.februar s Francijo prvikrat aktivno trllanco in je izvozni presežek v tem razdobju znašal 53 6 milijona Din, med. tem ko smo imeli lani uvozni presežek 12.1 milijona Din. Naša trgovinska bilatu ca s Francijo se je zadnja leta gibala tako.le (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo 1934 51.5 177 7 —126.2 1935 62.8 160.9 —&8.1 1936 86.3 101.3_—15.0 jan.-febr. 36 159 " 28.0 —12.1 jan._febr. 37 63.8 10.2 +58.8 Pasivnost naše trgovinske bilance s Francijo je že lani precej nazadovala in je bila trgovinska bilanca v preteklem letu v resnici že docela izravnana, ker je bil uvez dejansko za 15 milijonov manjši nego izkazan, ker smo za ta znesek 15 milijonov Din uvozili iz Francije zlata (v letu 1935 je znašel uvoz zlata iz Francije 34.6 milijona Din). Po več letih stalnega nazadovanja trgovinskega prometa med našo državo in Francijo so merodajni kroga v Franciji lani v jeseni spoznali, da je za okrepitev ln ohranitev političnega prijateljstva potrebno razširita gospodarske zveze med obema državama. Se v dobi sankcij je Francija kazala malo dobre volje, da nam pomaga popraviti škodo, ki kmo je utrpeli zaradi popolnega zastoja izvoza v Italijo, medtem ko je Nemčija izkoristila ugodni trenutek in nas je z znatnim povečanjem uvoza jugoslovenskega blaga kcrža\f ; '' ' * » <>%• V/-'j -; * / ' < - v" Francoski letalec Rossi se bo te dni dvignil v zrak z novim Bleriotovim letalom. Njegov smoter jo, zlomiti dosedanji vztrajnostni rekord v zraku. Rossi bo mora! na ta način preleteti najmanj 5000 km, kolikor sta dosegla sedanja rekorderja v sklenjenem krogu, Američana Tomlinson in Bartles Pomen plinske maske Bolj očuvanje morale nego zaščita življenja — Smrtne žrtve zavoljo kemije ne bodo posebno številne Pod naslovom »Za plinsko masko in proti njej« je priobčilo glasilo nemške državne zveze za zaštito zoper zračne napade, »Die Sirene«, članek, v katerem pravi med drugim sledeče: Pred letom dni je dnevni tisk vsega sveta priobčil prve vesti o tem, da namerava Anglija opremiti vse svoje prebivalstvo s plinskimi maskami, pred nedavnim pa smo brali, da je državna tovarna v Blackburnu že začela izdelovati te maske. Sredi januarja je izdelovala že 150.000 mask na teden, sedaj se je ta proizvodnja menda že zvišala na 2 milijona kosov mesečno. 100.000 filtrov in milijon nekompletnlh mask je bilo že prej na razpolago. Angleži skušajo j tem na velikopotezen način rešiti problem, ki je v vseh ostalih deželah povzročil že ponovno živahne diskusije. Gre za problem, kdo potrebuje v vojni plinsko masko. V diskusijah so mnogi ' jemali to vprašanje zelo lahko. Nekateri so opisovali plinsko vojno v najbolj temnih barvah, drugi so dokazovali s pomočjo vremenske karte in računala, da so zračni napadi s kemičnimi snovmi že v naprej brez pomena. Obe naziranji sta nedvomno napačni. Pred vsem ne smemo misliti pri ocenjevanju plinske nevarnosti v bodoči vojni samo na kemične snovi, ki jih bodo uporabljali v zračni vojni in ki prehajajo v telo z dihanjem ter učinkujejo tam škodljivo, temveč je treba upoštevati tudi kemične snovi v kopni vojni, ki ogražajo vsak del telesa, s katerim pridejo v dotik bodisi v podobi brizgov ali v podobi par. Plinska maska ščiti človeka popolnoma le proti primesim v zraku, ki bi prišle v telo z di- hanjem, dočim je le nepopolno zaščitno sredstvo zoper snovi, ki ogražajo tudi zunanjost človeškega telesa. Ni treba dolgih dokazovanj, da bodo smrtne žrtve zavoljo kemičnih vojnih pripomočkov v bodočih vojnah v primeri z drugimi izgubami prav tako kakor v svetovni vojni maloštevilne, toda iz tega ne smemo sklepati, da lahko to nevarnost zanemarimo. kolikšno škodo na zdravju in življenju bodo kemični zračni napadi povzročali, to se bo dalo oceniti vedno šele čez dolgo časa. Dosti odločilnejši za uspeh ali neuspeh takšnega napada pa bodo njegovi neposredni učinki na duševne sile prebivalstva. Tu utegnejo imeti večje ali manjše nadlege zavoljo majhnih količin kemičnih snovi, ki same na sebi še ne ogražajo zdravja, prav znatno ulogo. Takšne nadlege, ki imajo lahko velike posledice, je mogoče povzročati z vsemi nam znanimi kemičnimi vojnimi snovmi, posebno pa z dražilnimi snovmi, ki že v najmanjši primeri v zraku lahko povzročajo najbolj neprijetne dražljaje in to davno prej, nego začnejo na resen način škodovati zdravju. če vse to upoštevamo, moramo priznati, da je pravočasna preskrba prebivalstva z zanesljivimi, praktičnimi zaščitnimi maskami velike važnosti, in pri tem gre bolj za očuvanje morale, kakor za varovanje življenja in zdravja samega. Po drugi strani pa si je treba biti na jasnem, da sama plinska maska še davno ne rešuje vsega problema zaščite pred zračnimi napadi. Rešuje ga le delno in priprava zaklonišč zavoljo preskrbe z maskami ne postaja odveč. Strašna smrt ameriške lepotice Kakor smo poročali, je te dni v New Torku neznan morilec umoril Veroniko Gedeonovo, znano lepotico, Id je bila za model mnogim ameriškim umetnikom škandal na konjskih dirkali Na nekem koniekem dirkališču ptri Budimpešti so člani nekega aristokratskega dirkalnega kluba za vel j ko noč priredili dirko, ki se je končala s škandalom, kakršnega na madžarskih dirkališčih še ni bilo. Ob neki specialni točki pri kateri eo nastopili štirie jahači. 60 trije konji odvrgli svoje jokeve, j zmed katerih so morali dva hudo poškodovana odpeljati v bolnišnico. Četrti konj je šel v redu skossj cilj in so ga proglasili za zmagovalca Obiskovalci v prvem prostoru so mu nato priredili aplavz, ki je pa tako oigorči.1 obiskovalce drugih prostorov, da so začeli ljudi spredaj obmetavati s kamenjem in dragimi predmeti. Ko se je pot-eim še razvedelo. da totalifratonjev st,roj za stave zavoljo kratkega stika ni funkcioniral, se je bombardiranje obrnilo tudi proti tofcalizatorjevemu paviljonu jn bifeju. Nastal je splošen pretep, ki ga je po-Ljojja ustavila šele čez uro. Predsednik pleni eni taškerra d srkal ne era kluba se je nad temi dogdki tako razburil, da ga je zadela kap. Dvojnica kraljice Mary Na Angleškem je umrla 74 letna Helena Mary Lexova. Bila je tako podobna angleški kraljici-vdovi, da jo je straža pred Windsorskim gradom nekoč pozdravila, ker se je bil službujoči častnik zmotil v njeni osebi. Smrt papeževega gorskega vodnika V Domodossoli je umrl znani gorski vodnik Klement Infeng v 80 letu svoje dobe. Spremljal je sedanjega papeža Pija, ko je bil ta še profesor teologije Ahil Ratti, na Monte Rosa. Papež tega svojega vodnika izrecno omenja v svojih spominih na planine. Eksplozija v premogovniku V rumunskem premogovniku »Viktorija Vulkan« na Sedmograškem je nastala katastrofalna eksplozija- Vneli so se jamski plini in usmrtili pet rudarjev, ki so bili takoj mrtvi. Zlato izpod neba O Lyonu je nedavno treščilo na zemljo angleško vodno letalo »Capricornus«. Ko so pregledovali razbitine aeroplana, so našli pod njimi cel zaboj zlatih palic v vrednosti milijona frankov. Točno plaču) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Izbrana četa J I francoskih letalcev V francoski vojski nameravajo osnovati v bližnjem času posebno letalsko »imperialno gardo«. Namenjena bo čuvanju francoskih kolonij in bo sestojala iz letal vseh vrst, od najhitrejših lovcev do najtežjih bombnikov in vodnih letal. Za sedaj bodo osnovali dve brigadi, eno s sedežem v Reimsu, drugo s sedežem v bližini Marseil-lea. Prvi poveljnik te elitne letalske formacije bo Ren6 Fonck, ki je v svetovni vojni zmagal nič manj nego 75-krat nad sovražnimi letali. Ruski polet v Arktido Pod vodstvom letalca G. Golovina se je odpravilo dvosedežno letalo iz Moskve na velik polet proti Nansenovi deželi oziroma Rudolfovemu otoku. Pot do tja je dolga 4000 km. Na krovu so razen Golovina še dva mehanika, en krmar in radiotelegra-fist. Na tem poletu hočejo proučiti bodočo arktično progo, ki bi vodila iz Moskve preko Arhangelska v Nansenovo deželo (bivšo Deželo Franca Jožefa). Letalo je opremljeno z vsemi mogočimi aparati in je sposobno letati tudi v arktičnih temperaturah. Na Rudolfovem otoku, najsevernejši postaji sovjetskih polarnih raziskovalcev, obstoji že velika arktična naselbina z več stanovanjskimi poslopji in drugimi zgradbami, ki so namenjene znanstvenemu delu. Pobotal se je General Ludendorff, znani strateg lz svetovne vojne, se je te dni pobotal s kance-larjem Hitlerjem, ki se je že parkrat zaman trudil, da bi dosegel spravo s propovedni-kom novega nemškega poganstva Oglaševanje v Ameriki Po računih nekega ameriškega strokovnega lista je prostor za oglase v ameriških listih v februarju zavzemal 0 odstotkov več prostora nego v januarju in 17 odstotkov več nego v februarju lanskega leta. Tudi i* tega je razvidno, da se položaj v ameriškem gospodarstvu boljša. Luthrov naslednik Nemška vlada je odpoklicala dosedanjega poslanika dr. Luthra iz Washingtona in je imenovala na njegovo mesto dr. Dieckhoffa, ki ima nalogo urediti položaj, nastal za~ j radi zadnjih izpadov njujorškega župana ' La Guardie proti hitlerjevskl Nemčiji Angleški manevri v Egiptu Najmodernejše nune Praške uršulinke pričnejo v kratkem graditi najmodernejšo češkoslovaško srednjo šolo, dekliško gimnazijo, ki bo obsegala med drugim tudi vse naprave, ki ustrezajo današnjemu zanimanju za šport. V poslopju bo tudi plavalni bazen. Z avtom k Čadskemu jezeru Dva mlada italijanska plemenitaša, grof Martinoni Salvadego lz Brescije in grof Campello iz Rima sta z avtomobili prevozila razdaljo od Tripolisa do Cad-skega jezera v Afriki. Njuno potovanje je Imelo namen, najti najkrajšo pot med \ni2ncvarirrui pokrajinama. Gejše se klanjajo cesarici Letoinjl god japonske cesarice so obhajali na moč slavnostno. Pred mikadovo palafiv so se zbrale gejše, ki so se poklonile vladarici Nemški učenjak v kitajskem ujetništvu Usoda raziskovalca Filchnerja Kakor poročajo iz Pekinga, so znanega nemškega raziskovalca dr. Filchnerja pri prehodu čez mejo iz Srednje Kitajske v Kitajski Turkestan prijeli in zaprli. Filchner se Je mudil že dalj časa v ozemlju Kuku-norja in Cajdama ter študiral v teh krajih zemeljski magnetizem. Odvedli so ga v Ho-tan in je sedaj v rokah tamkajšnjih oblasti. Doživljaj dr. Filchnerja spominja v marsičem na nevarne pustolovščine, ki jih je doživel v teh krajih Sven Hedin ob svoji zadnji veliki ekspediciji v Osrednjo Azijo. Južni del kitajskega Turkestana, torej ozemlje, v katerem leži Hotan, je postal, odkar je izginil uporniški general Mašung-jen, ozemlje, skozi katero se umikajo tun-ganske čete. Filchner ni morda v rokah uporniških čet, temveč so ga ujeli Tungan-ci. Ti so na podoben način ujeli v zadnjih letih Se več učenjakov. Doslej pa se ni še nobenemu učenjaku zgodilo kaj hudega, ker kažejo Tunganci vendarle nekaj razumevanja za evropske znanstvenike. Upati je, da bodo po nekaterih formalnostih ali po kakšni odškodnini tudi Filchnerja izpustili. Filchner, ki se je proslavil posebno s svojim pojezdom preko Pamirja, »strehe sveta«, je ta čas že v tretjič na Kitajskem. Raziskuje pred vsem zemeljske magnetne razmere. 2e za svoje druge ekspedicije je ▼ avgustu 1927. izginil. Takrat so govorili, da so ga na tibetski meji umorili z nekim ameriškim in angleškim misijonarjem vred. Izkazalo pa se je, da so zadržali njegovo karavano, ki je potovala skozi brezvodno puščavo Gobi. Sam dalai-Iama se. je takrat zavzel zanj, da so ga izpustili. Kmalu nato se je vrnil v Evropo z edinstvenimi kartograf« sklmi in filmskimi posnetki. Zločin zaljubljenega starca 74-letni trgovec Lulgi Maccari iz Italijanskega mesteca Casalatica, ki je obvdo-vel šele pred nekoliko meseci, se je smrtno zaljubil v 20-letno lepotico Katarino Scot-tijevo. Mlada žena pa ni marala za starca, tem bolj ker je že imela zaročenca, s katerim bi se morala te dni poročiti. Ko je pred nekoliko dnevi s svojo sestro stopala k župniku, da bi naročila oklice, jo je Maccari pričakal v bližini pokopališča. Nenadno je planil z ostrim bodalom nanju in ju je tako težko ranil, da sta se zgrudili mrtvi. Mož je potem še nekaj časa ves pobesnel zabadal orožje v truplo lepe Katarine. Potem je pobegnil. Ko so ga orožniki le prijeli, se je izkazalo, da je bil zblaaieL Namestnik Litvinova Obnovljen pouk v Tayloru Iz New Londona poročajo, da so obnovitvena dela na šolskem poslopju, ki ga je raznesla eksplozija plina, že toliko napredovala, da so obnovili pouk vsaj v omejenem obsegu. Pred začetkom šole so učitelji učencem predočili tragiko dogodka, Id je zahteval 413 žrtev. Ko so učence klicali z imeni, se Je od prejšnjih 1200 gojencev odzvalo samo 278 otrok. Mnogo ranjenih Šolarjev je še v zdravniški oskrbL Ruska vlada v Moskvi je reorganizirala svoje zunanje ministrstvo v tem smislu, da je odstavila dosedanjega namestnika komisarja za zunanje zadeve Krestinskega in postavila na njegovo mesto ruskega poslanika v Parizu, Potemkina. Potemkin je eden izmed redkih ruskih diplomatov nežU dovskega pokolenja Zločin histerične ženske Ločena žena čsl. štabnega častnika je ustrelila moža tik pred začetkom obravnave na sodišču Angleška vojska je pravkar dovršila velike vojaške vaje v egiptski puščavi. Na sHM vidimo bivšega komisarja v Egiptu, sira Milesa Lampsona, zdaj poslanika londonske vlade v Kairu, pri zemljevidu, na katerem zasleduje potek vojaških vaj britske armade Kratko pred prlčetkom razprave v tožbi, ki jo je vložil neki češkoslovaški rezervni Štabni 6fcotnik, da bi dosegel razporoko, so te dnj pred sodno dvorano v Prag} padli streli. 41»letna smrtnikova ločena žena Ru« žena Ročkova je bila oddala več strelov proti njemu. Dve uri pozneje je 49-Jetni štabni Stotnik umri, ženo, k; je dobita po svojem dejanju napad histerije, pa so oddali v preiskovalni zapor. Stotnik Jožef Roček se je poročil pred kakšnimi petnajstimi leti. Zakon je postal kmalu nesrečen, kajti žena je bila zelo histerična. Stotnik, ki tega življenja ni mogel več prenašati, je zahteval ločitev, kj jo je sodišče izreklo 1. 1025. Ročkova izvira iz zelo imovite družine. Oče ji je dal za doto 200.000 Kč, a ko je umrl, fj je zapustil se večje imetje in hišo. Po ločitvi si je prizadevala na vse načine, da bi svojemu možu življenje čim boli zagrenila. Neprestano ga je zasledovala m vlagala proti njemu ovadbe in tožbe. Razsipno žfrjenje ji je na zadnje požrlo imetje, a če« prav so se pojavljale materialne skrbi, je zasledovala samo ta smoter, da bi svojemu ločenemu možu čim bolj škodovala. Dvonadstropni avtobus v plamenih Na neki cesti v Londonu 6e fo hotel vozač nekoga dvonadstropnega avtobusa izognit? majhnemu dečku, ki se je nenadno pojavil pred vozilom Pri tem se ie avtobus prekucnil, bencinski rezervoar se je vnel in topoma je M avto v plamenih. V vozu je bilo dvajset oseb. ki bo bile skoraj vse močno poSkodovane. Otroka, kf je s svojo nepazljivostjo povzroča nesrečo, so se plameni isto tako prijeli in era smrtno ožgnli Kanadske petorčice milijonarke Kanadske petorčice spadajo, kakor javlja uradna vest. kanadske vlade, med najbogatejša dekleta v dežeK. Ze po doeeda-njfc dohodkih je vsak; zagotovljena dota nad mjlijon dolarjev. Denar ki ga bo upravljala do njih polnoletnost vlada, izvira večinoma h pogodb 6 filme kun,- in re-ktenrnjmd dražbami. Od 1. 1925. do zadnjega časa je vložila protj njemu nič mani nego 49 tožb in ovadb, ki so bile brez podlage. Zavoljo tega je imela neprestano opraviti s sodnijo in ker je pred kratkim žalila še nekega sodnika, so jo obsodili na šest mesecev ječe. V zakonu z Ročkom je imela sina, ki šteje danes 12 let in kj ga je zanemarjala. V interesu te» ga sina, ki ga vzgajajo danes v nekem brnskem internatu, je stotnik na zadnje vložil predlog, da bi postavil; njegovo ženo pod kuratelo, v ostalem pa da bi izrekli popolno razporoko njegovega zakona. Razprava o tem bi se morala vršiti Elan« v Spaleni ulici. Družabni sistem dr. A, Gosarja Slovenska sociološka literatura je sorazmerno lepo razvita. Od Krekovega »Socializma« preko Ušeničnikove »Sociologije«, Knafličevega »Socializma«, Pre-peluhovih »iN'asih socialnih problemov« in »Problemov malega naroda« sega še neobdelana bibliografija slovenske književnosti o družabnih vprašanjih v povojno dobe.. Tu se začenja domača in svetovna koni unktura zanimanja za družbo in njen cadaJjrrji razvoj, obdobje, ko se cela vrsta teoreLikov ln publicistov bavi s socialnimi problemi. V prevodu izhajajo tudi dela tujih sociologov in političnih teoretikov. ^ drugim aeiom spisa univ. prot. ar. A-Uureja Oosarja »Za nov aružaoni reuoc (ii., str. 9&t>, izoaia Li-uzoa sv. Aionorja v Celju kot 9. zvezek svoje Znanstvene biblioteke je bilo zaključeno deio, ki je doseuanji najobsežnejši slovenski aonesek v literaturo o sodo oni aružbi. S svojun spisom je ar. Gosar izdelal m znanstveno utemeljil celotni sostav Krščanskega socialnega aktivizma in tako teoretično dovršil uelo, ki ga je pri nas začel pokojni Janaz Evangelist Krek. Tudi v arugm, večjih literaturah bo težko najti kaj enakovrednega in tako izčrpnega, kakor je ceiotni spis dr. Gosarja. Ne glede na meritorno presojanje tega sistema in na kritiko idejnega izhocusča, ki je vodilo pisca pri njegovem chef-d'-eouvre, moramo objektivno ugotoviti, da pomeni spis ir. Gosarja že zaradi svoje sistematike n metodicnosti obogatitev naše znanstvene literature. Podrobnejša ocena dr. Gosarjevega dela bo pridržana strokovnim peresom in evijam. Kulturna kronika se mora orne-j iti samo na informativni prikaz dela, ki svetovnonazorsko in socialnonazorsko 1'Orno, ki pa predstavlja celoten sistem socialnega mišljenja in mora nujno zanimati vse, ki se s teh ali onih vidikov bavijo z istimi problemi. Medtem, ko je dr. Gosar v prvem zvez--:u orisal modroslovne, etične, sociološke in gospodarske osnove svojega sistema, je največji del svojega spisa, namreč drugi zvezek, posvetil ciljem in potom družabne preosnove v duhu krščanskega socialnega aktivizma. Osrednje jedro ne samo tega spisa, marveč sploh vsega sistema je kompleks problemov, ki se imenuje obča blaginja. V prvem poglavju razpravlja pisec o blaguiji na spiosno, v njenem subjektivnem in objektivnem smisiu ter razglablja vzroke različnega pojmovanja blagmje. V (drugem poglavju se bavi s spreminjanjem, predvsem z naraščanjem potreb in njegovim vplivom na blaginjo, v nadaljnjem poglavju pa razvija pojme, obseg in vnanje znake obče blagmje. Glede na življenjsko prakso so posebno zanimiva na-sleunja poglavja, o razkošju, modi in alkoholizmu, o etičnem in družabnem pomenu blagmje, o družbi in skrbi za občo blaginjo. Nato razglablja pisec pogoje obče blaginje in sicer: a) splošne (umska in moralna zrelost ljudi, občestvena preureditev družbe vobče}, b) podružabljerfje gospodarstva (svoboda in vezanost v gospodarstvu, stanje in razvojne smeri modernega gospodarstva, od neurejenega mednarodnega gospodarstva k pravemu narodnemu gospodarstvu, o podružablje-nem gospodarstvu, o podržavljenju in ko-munalizaciji gospodarstva o vprašanju kolektivizacije važnejših produkcijskih sredstev in podjetij, o trgovini, denarju in kreditu v podružabljenem gospodarstvu in o njega organizaciji). V nadaljnjem piše o občestveni preureditvi političnega življenja, pri čemer se bavi s kritiko moderne demokracije in postavlja samoupravno načelo za temelj občestvene politične ureditve. V naslednjem delu zvez ka razpravlja pisec o gospodarski in politični premoči velekapitala o porazdelitvi in omejitvi zemljiške posesti in zasebnega velepodjetništva, nato pa prehaja k Razstavo je otvortt docent dr. Juttas Hel* denreieh, ki je v svojem krasno zasnovanem govoru označil razvojno pot našega umetnika, njegove stike s češkim slikarstvom in povdaril umetniške vrline njegovih del. Priznal je, da so československi kulturni stiki baš na umetnostnem polju najslabši, zato je Tretenjakova razstava ve-'?k dogodek za prijatelje Slovencev in za eško kulturno javnost sploh Na otvoritvi je bilo navzočnih neobičajno mnogo praških Slovencev in čeških kulturnih delavcev. Raz» meroma majhen MazaČev ealen ie bil prete* sen. da bj bil sprejel hkrati vse goste in marsikdo si je šele po otvoritvi ogledal naj-novejše Trstenjakove slike. Razstavljenih je okoli trideset slik, ki so nastale v teku zadnjih let umetnikovega bivanja na Češkem, nekatere od njih pa eo bile zasnovane doma. So to motivj iz Kamniških planin }n Prlekije in dva ali tri iz Dalmacije. Največjo pozornost vzbujajo motivj iz Krumlova na Češkem in — i« Prage. Dasi Trstenjak živ; že tako dolgo v Pragi, je ni doslej slikal. Preveč je navezan na svoj rojstni kraj in ko je slikal drugod, se je ustavil običajno le v krajih, kj so ga spominjali na dom. ali pa tam, kjer je lah-ko dal izraza svojemu občutju. Še vedno ga najbolj mika voda — in prav zares je nekaj čudovitega v njegovih slikah vodnih zrcal. Nekaj tajinstvenega je v njih. sanja in hrepenenje, čutiš globino, vendar pa te bolj od nje mika odsev neba na njeni površini. V šali fe zadnjič pripomnil] slikar, da ga bo mogoče nekoč zvabila k eebi Tudi v Pragi si je izbral vodo jn sicer včertovko« (»Hudičev otok«) na Mali Strani, kj so jo slikali že mnogi umetniki, toda Trsteniak jo je podal na samo njemu svojstven način. Na splošno lahko samo potrdimo, kar je bilo že rečeno o Trstenjakovih novejših de« Jih: da so izraz zrelega umetnika, kj je našel svojo pot in ki se ne pusti vplivati od raznih modernih ekstremnih etru], Je pa klub temu sodoben. Od mnogih sodobnih slikarjev, ki pretiravajo slikarsko Jzrazanje, ga loči predvsem solidno znanje slikarskih tehnik. Umetnost pojmuje resno, ker je pravi umetnik, zato bo šel vedno naprej v svojem mirnem razvoju in ne bo nikoli ob« tičal v položaju, odkoder ne bj bilo izhoda in kjer bj bila prisiljena njegova umetniška moč da uvene. 0. B. problemom socialne zaščite delavstva in delovnega ljudstva vobče. Posebna poglavja so posvečena ženskemu in stanovanjskemu vprašanju pa mladinskemu in humanitarnemu skrbstvu. Po razčlembi in sistematični obdelavi ciljev družabne preosnove razpravlja dr. Gosar o nje potih, ki vodijo po njegovem nazoru skozi idejni in uravni prerod Posebnega uvaževanja so vredne pifičeve misli o brezpogojnem poštenju v zasebnem in javnem življenju in odpovedi sleherni demagogiji, podrobno razpravlja o boju materializmu in majnonizmu ter ugotavlja smernice novega .občestvenega idealizma. Zadnje poglavje w tU!e problemov nizirane bortw sa občestveno preureditev družbe, pri Čemer podrobno razpravlja o vlogi prosvetnih, zadružnih, stanovskih, strokovnih in političnih organizacij delovnega ljudstva. £e ta oris vsebine pričuje, da je dr. Gosar v svojem obsežnem spisu »Za nov družabni red« Izčrpno, dasi s svojega idejnega zrelišča obdelal vse komplekse sodobnih družabnih problemov. Ob takem delu se mora zaustaviti ne le izobraženec iz dr. Gosarjevega Idejnega tabora, marveč tudi vsakdo drug, V kolikor se hoče intenzivneje bavi ti s problemi te vrste, ki tvorijo najbolj žgoči del sodobne problematike. Njih osvetlitev z raznih zornih kotov je eden izmed pogojev za boljše razumevanje in uspešnejše reševanje problema obče blaginje, ki je gibalna sila celotne družabne problematike. Zapiski Češko prlinanje slovenskemu znanstveniku. Najstarejša češka znanstvena institucija Češka kralj, společnost nauk je kneno« vala za svojega dopisnega člana našega uglednega zgodovinarja, univ. prof. dr. Milka Kosa. V članku »Včliki pretjdent« (»Jutro« 2. aprila) je tiskarski škrat v šestem odstavku deveti vrsti zapustil smiselno napako: namesto nemara nail.iubši državnik čitaj pravilno: nemara najmlajši državnik. »Življenje In svet« prinese v prihodnji številki z dne 10. aprila, ki bo izšla kot priloga ponedeljskemu »Jutru«, Sanek oži« valskih slutnjah »2iva]i svarijo človeka«, nadaljevanje povesti Ivana Potrča »Zgodba o šunki jn smislu življenja«, nadaljevanje duhovitega potopisa dr. Aniona Debeljaka »En mav čez izaro, en mav črez gmajnico« ln Dumasovega romana »Trije mušketirji« z Norrentrandereovjmi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta poroča P. Karlin o glasbenem romanu Pjerra Benoita »Les Compagnons d. Ulysee«. Rubrike Tehnični obzornik, Praktične novote. Uganke in Šab zaključujejo številko, kj ima poleg navede, nih Člankov fn raznega drobiža še ob!lo ilustracij. Zahtevajte povsod ponedeljsko »Jutro« ž »2ivljen=em in svetom«. Mednarodna tekma sa petje, violino in Čelo na Dunaju. Državna akademija za glasbo in predstavliajoČo umetnost na Dunaju priredi pod častnim pokroviteljstvom avstrijske zvezne vlade in dunaiskega žu« pana v okviru dunajskih slavnostnih tednov v času od 7. do 19. junija 1937 mednarodno tekmo za pet je, violino in čelo na Dunaju. Veliko mednarodno razsodišče jwd predsedstvom naiprominentnejših domačih in inozemskih umetnikov bo razsojalo o tek, movanju sodelavcev. Smoter tekme obstoji v prvi vrstj v tem. da mladim, ne ie aji samo malo znanim umetnikom izkrči pot v javnost jn da pri izbirnem izpitu nudi zmagovitim tekmovalcem priložnost da v okviru javnih glavnih izpitov in zaključnih koncertov pokažejo svoje znanje in najdejo v nagradah in diplomah priznanje za svojo posebno glasbeno sposobnost. Prospekti te prireditve se dobiio pri avstrijskem konzu; latu v Ljubljani. Priiave udeležencev sprejema najpozneje do 15. maja 1937 pisarna državne akademije za glasbo m predstavljajoče umetnost, Wien. III.. Lothrineer, strasse 18, lri ie tudi pripravljena Izčrpno odgovoriti na vsa vprašanja, glede tekme S P O R T Jutri torej — veliki dogodek Gradjanski in Ljubljana v borbi za točke v ligi Za jutrišnjo tekmo Ljubljana—Gradjanski vlada po vsej Sloveniji veliko zanimanje. Že dolgo nobena tekma y zgodovini slovenskega nogometa ni toliko razgibala športnih množic kot nedeljska. Prijavljeni so športniki iz Škofje Loke, Kranja, Radovljice, Kamnika, in povsod drugod, tako da bo jutri na igrišču ob Tyrševi cesti prava revija ljubiteljev nogometa. In najbrže tudi lepo število prijateljev Gradjan-skega! Trener Ljubljane je določil za to važno tekmo naslednjo postavo: Logar, Jug, Ber-toncelj I.. Sočan, Pupo, Boncelj, Janežič, Slapar, Lah. Bertoncelj II., Žemljic. Moštvo Gradjanskega, ki prispe »večer z brzim vlakom, bo nastopilo v postavi, ki je pregazila dunajsko Admiro. Ker je pričakovati, da bo pri blagajnah jutri velik naval, čeprav jih bo pet, se naproša ljubljansko športno občinstvo, da si nabavi vstopnice v prodaji. Sedeži in navadna stojišča se dobijo pri »Alpini« Tyr- ševa c., »Banjai« Miklošičeva c. in v Uni-onski trafiki. Prvenstvo II. razreda V tekmah za prvenstvo II razreda se srečata jutri ob 9. odnosno ob 10.30 na igrišču Mladike na Kodeijevem Mars in Korotan ter Mladjka jn Jadran. V srečanju Marsa s Korotanom proroku-jejo poznavalci zmago prvega, ki bi si s tem izvojevaJ dovoli velik naskok za dosego prvega mesta. Korotan je močno spremenil svoje moštvo in ni izključeno kakršnokoli presenečenje. Mnogo zanimivejše kot prvo pa bo srečanje Mladike z Jadranom. Jeseni je bila igra med tema dvema moštvoma neodločena, pa je povsem razumljivo, da so se Trnovčani sedaj zagrizli, da bodo odneslj s Kodeljevega obe točk L Vendar pa tudi Mladika gotovo ne bo držala križem rok. kar pomeni, da bo ta tekma zelo zanimiva jn napeta. Vstopnina za obe prireditvi je propagandno nizka. V nekaj vrstah Dunajska AcLmira je po velikonočnem gostovanju v Zagrebu, prj katerem si je Gradjanski ovenčal slavo z znanim rezultatom 4:0. odšla v goste še v Borovo, kjer je v torek zaigrala proti tamkatjšnjj enajstorici SK Bate. Ta nasprotnik je bil za Dunajčane slednjič le prešibak in so nad njim z lahkoto zmagali s 6:1 (3:0). Občinstvo, ki ga je bilo nad 2500. je bilo nad igro zelo navdušeno. Vodstvo SK Ljubljane je za bjnkoštne praznike sklenilo dvodnevno gostovanje svoje enajstorjce v Plznu. kjer bo SK Ljubljana nastopila na jubileinem turnirju »Češkega leva«, ki praznuje takrat 35-letnieo obstoja Plzenski nogometaši bodo potem prve dni julija vrroK tekmo v Ljubljani in po možnosti odigrali še eno prijateljsko tekmo z enim izmed obmorskih klubov. Službene objave LNP Službeno št. 10, 15. seja u. o. dne 24. t. m. 1. Odobri se predlog predsednika glede reorganizacije JNS ter se dostavi g. Kle-menčiču, zastopniku LNP v odboru za reorganizacijo JNS. — 2. Zagorska in hrastni-ška kluba se pismeno povabijo, da pošljejo svoje predloge glede sestave O. O. Trbovlje. — 3. Na prošnjo Kranja se v smislu š 24 podsaveznih pravil, točka 17. odobri nastop igralcema 2gurju Aleksandru in Malcu Antonu na mednarodnih tekmah dne 28. in 29. t. m. — 4. V zadevi -Retje zoper g. Božiča glede delegiranja sodnika za tekmo Trbovlje—Retje 7. t. m. se zaslišijo priče, ki jih predlaga g. Bostič, da se do-žene, ali je bil g. Bostič upravičen, javiti s. o. LNP sporazum glede sodnika za tekmo. — 5. Vzame se na znanje ostavka člana O. O. Celje g Vebleta in se na njegovo mesto imenuje g. Pfeifer Josipr— 6. Prošnji Mure za dovoljenje, da nastopi 4. aprila v javni tekmi s Fleschom Hermanom, se ne more ugoditi, ker ni osnove v pravilih. — 7. Kaznuje se Drava z globo 25 Din, ker ni oddala postave moštva 14. t. m. na predpisani tiskovini; rok plačila 10 dni po objavi, i— 8. V smislu svoječasnega načelnega sklepa se kaznujeta z globo po 50 Din gg. štrukelj Josip ln Zupančič Josip, ker nista pravočasno ali sploh ne oddala poročil o tekmah 21. t. m. — Globo imata plačati v roku 10 dni. sicer ju bo u. o. črtal kot pod-savezna funkcljonarja. — 9. Prijava Jadrana glede neodigrane tekme Jadran— Svoboda 21. t. m. se odstopi s. o., da ugotovi, ali je sodnik postopal po pravilih.— 10. Po prijavi Reke se uvede postopek proti Amaterju zaradi neredov na tekmi Amater—Reka 14. t. m. Potrebno zaslišanje rediteljev se Izvede preko g. Kuharja. S. o. zasliši sodnika. Službujoči g. Poznič se zasliši naravnost pismeno. K. o. zasliši v po-štev prihajajoče igralce. — 11 Ukine se postopek proti Celju v zadevi verifikacije Ber-gerja Aleksandra, ker kluba ne zadene glede nepravilnosti nobena krivda; Predmet se obenem vrne CK. JNS. —12. Zoper Marsa se ne uvede postopek po predlogu p. o. zaradi prekinitve tekme Ljubljana—Mars 29. t. m., ker kluba ne zadene nobena krivda; zoper krivca pa teče postopek pred k. o. — 13. Prošnja Amaterja glede odloga plačila dolga se bo obravnavala po isteku roka. do katerega imajo klubi poravnati svoje obveznosti napram LNP. — 14 Urgira se objava popravka v »Novostih«, ki ga glede napadov na LNP dne 22 februarja še do danes niso objavile. — 15 Obveščajo se klubi, da Ima g. Kramberger Joško Murska Sobote. na nrodal dve gotovi mreži za 800 dinarjev — 16. Prošnja Ptuja za podporo se bo obravnavala skupno s ostalimi proš- ništva Maribora: tajnica ga. Konlč Pavlica. Prešernova 32-a. — 18. Obveščajo se vsi klubi, ki so prijavili prigovore k blagajniškim izpitom, da bodo prejeli rešitve naravnost od blagajnika LNP, ki je trenutno službeno odsoten. Službeno it. 11, 23. seja p. o. dne 24. marca. 4. Zavrne se prošnja Ptuja glede odgodit-ve njegovih prvenstvenih tekem, ker ni na razpolago terminov. Ptuj naj se ev. sporazume z Dravo glede igranja tekem na njenem igrišču in naj v roku treh dni sporoči rezultat dogovora, — 5. Verifikacije igralcev: s pravico nastopa dne 3. aprila t. L: za Maribor Bo rovka Robert, Jager Adolf, Smola Feliks; za Rapid Lešnik Egidij, Pa-valec Alojz, Sadek Ivan; za Celje Južna Bruno, Kaufmann Franc, Pleterski Ladislav, Vedenik Franc; za Reko Lenarčič Drago, Lavrenčič Josip; za Moste Teržič Ratko; za Mengeš Lipar Janez; za Slavijo-P Gašpur Franc; s pravico nastopa 24. junija in 24. septemra t- L: za Celje Jan Rafael; za Kovinar Jakše Anton. Citata se: za Celje Ocvirk Franc; za CSK Tapavica Djordje s tem, da bo sledila verifikacija po odgovoru C. K. J. n. s. — 6. V roku treh dni po objavi imata dostaviti savezni izkaznici z odjavnicama: Jugoslavija za Jana Rafaela, Svoboda- LJ. za Jakšeta Antona. — 7. Registrirata se vezavi po § 8, m: Pavlica Alojzij, Podgajšek Josip, oba za Mars do 31. dec. 1940. — 8. Na podlagi sodniških poročil se predajo k. o.: Kariž Raj-ko, Slovan, Mikec Marjan, Svoboda-LJ., Tičar Boris Maribor; s takojšnjim suspenzom se predajo k. o.: Trček Ivan. Drobež Lado, oba Mars, Golinar Ivan, železničar. — 9. U. o. se predajo: Mars zaradi prekinitve tekme 19. t. m. Amater zaradi neredov na igrišču 14. t m. službujoča štrukelj ln Zupančič, ker nista pravočasno ali sploh ne poslala poročil o tekmah. — U. o. se odstopita prijavi Reke in Jadrana. — 10. S. o. se predajo ss. Erlich, po prijavi Reke, Bene-detič zaradi igranja Juniorske tekme v slabem vremenu, Nemec L. po prijavi Lendave. 11. Izžrebajo se pari in termini za finalna tekmovanja v I. razredu: 11. aprila Olimp-železničar, X-Amater; 18. aprila Amater-OIlmp, železničar-*; 25. aprila X-Olimp, Amater-železničar; 9. maja že-leznlčar-Olimp, Amater-X; 28. maja Olimp -Amater, X-2elezničar; 80. nuja OlimpOC-Železničar-Amater. Pri tem je označen s X drugoplaslrani klub iz mariborske Bkupine. Obenem se za primer, če se plasira v finale Celje, v izogib dvojnih tekem spreminjajo pari v 2., 4. ln 5. terminu tako: Amater-Celje, Celje-železnlčar, Celje-Amater in že-lezničar-CelJe. — 12. Verifikacija tekem 14. marca: Amater-Reka 1:0, Slovan-Kranj 2:5, Ollmp-Hermes 5:2, Maribor-Atletiki 2:0, Celje-Železničar 3:1, Svoboda-Mladika 1:2, Jadran-Grafika 1:0, Slavi Ja-Korotan 2:1, Moste-Mars 2:4, Kamnik-Domžale 2:2, Reka LJubljana jun. 0:13, Svoboda-Korotan jun. 0:3 p. f. SlaviJa-P : Gradjanski 1:2. — 13. Za določitev začetka tekem v mariborski skupini EL razreda se bo upošteval pregled zvez člana p. o. g. Hovarja A., če klubi ne javijo sproti svojih želja. Peric, 1. r. Službeno |t LNP. Dodatno k objavam ■ seje p. o. 24 marca se objavlja, da je za jutri ob 1530 določena tudi prvenstvena tekma Zalog : Kamnjk na igrišču Zaloga* službujoč, Bogdan, redite! jetvo Zalog. SK Ljubljana: Postava moštva, ki igra protj Gradjanskejmu. je objavljena v okna tajništva- Za v»e navedene igralce bo sestanek drevi ob 19.80 prod kavarno Emono. Obveščajo ee vsi aktivni igralci, ki ne igrajo v nedeljo niti v glavna nitj v predtekmi, da morajo biti najkasneje ob pol 14. na igrišču. Pozneje ne bo vstop dovoljen bres vstopnice nikomur. SK Jadran, plavalna sekcija, podvlje svoje članstvo, da se udeleži občnega zbora v soboto 8. t m. ob 8. v prostorih gostilne g. Sokliča. Udeležba strogo obvezna! Zbirališče članstva ob Vi 8. pred trnovsko cerkvijo. SK Svoboda (LiuMjanal L moštvo naj bo Jutri ob 9. na feTišftu Hermeea. SK Zalog. Za Jutrišnjo tekmo proti Kamniku naj bodo igralci na igrišču ob 15. Juniorji igrajo pred tekmo ob 14. Opremo s ee-bč(j! Igralci ki so določeni za verifikacijo, nai takoj dostavijo potrebno. Bodite točnil Ponarejalec in krivoprisežniki pred sodniki Zadolžnico na račun pokojnega moža naj plača vdova Ljubljana, 2. aprila. Danes se jc pred malim kazenskim senatom ki mu je predsedoval s. o. s. Rajko Lederhas in sta kot prisednika fungirala s. o s. gg. Ivan Kralj in dr. Žigon, vse dopoldne razvijala zanimiva razprava močno značilna za naše podeželsko življenje in njegovo moralnost, čeprav se morda življenje tam ne odigrava povsod v tako drastičnih in do viška prignanih vseh mogočih vzrokih in gibalnih silah takega življenja. kakor ga je baš današnja razprava razkrila Na zatožni klopi pred sodniki so sedeli štirje obtoženci iz Nevelj pri Kamniku: glavni obtoženec, ki mu je obtožnica pripisovala vodilno vlogo pri vseh kaznivih dejanjih, katerih so bili obtoženi, je bil 36-letni posestnik in tovarniški delavec Jurij Klemene, katerega je obtožnica dolžila prestopka in zločdnstva naprave lažne listine. zločinstva zoper pravosodje in prestopka prevare. Z njim v zvezi pa so bili obtoženi še 39-letni tesar Peter Vombergar, 38-letni delavec Franc Zamljen in 26-letni posestnik Janez Grkman prestopka naprave lažne listine in zločinstva zoper pravosodje Slednji trije so se branili iz prostosti, glavnega obtoženca pa je paznik privedel iz preiskovalnega zapora, katerega je proti ijemu odredilo državno tožilstvo, ker je bila nevarnost, da bo s prigovarjanjem vplival na izpovedi soobtožencev in zaslišanih prič. Vse tri obtožence je branil proti obtožbi državnega tožilca dr. Fellaherja kamniški odvetnik dr. Zvokelj. interese zasebne udeleženke Marije Svetčeve iz Nevelj pa je branil odvetnik dr. Trampuž iz Kamnika. Greh rodi greh Obtožnica obširno navaja, kako so obtoženci. potem, ko so enkrat zagrešjli kaznivo dejanje, dosledno vztrajali pn prvj po-greški in z vztrajnostjo prtili na 6voja ramena nove: Prva v vrsti ie bila, da so napravili lažno domačo listino v namero, da bi se kot prava uporabila, jn sicer zadolžnico s podpisom sedaj že pokojnega posestnika Jožeta Svetica jz Vrhpolja pri Kamniku, v kateri le-ta priznava, da je današnjemu obdolžencu Klemenou dolžan 29.360 Din. z obrestmi vred pa 44.113 Din. To ponarejeno zadolžnioo, ki naj bi bHa pra/vjlno spisana 1. 1931.. je nato L 1935. Klemene predložil pri okrožnem sodišču v Ljubljani, ko je svojo taščo Marijo Sveti-covo kot prevzemnjco zapuščine po njenem pokojnem možu v civilnem postopku tožil na izplačilo terjatve. Na preloženi zadodžniči so bili kot priče podpisani ostal,- trije obtoženci, ki so v Ljubljani pred sodiščem tudj potrdili pod prisego, da je predložena zadolžnica pravilna. Ker pa je na podlagi v omenjeni civilni pravdi izvedenih dokazov in po mneniu izvedenca za pisavo prof. Koželja nastal sum, da je predložena zadolžnica, ki je bdla važna za odločbo v sporu, lažna in da so bila lažna tudi pričevanja sopodpisnikov zadolžniee, ie civilno sodišče prekinilo postopanje jn je vso zadevo izročilo državnemu tožilstvu v Ljubljani v svrho presoje. Na podlagi preiskave v tej smeri zatrjuje obtožnica, da je bil na predloženi zadolžniči pristen le podpis pokojnega Svetica, ostala vsebina na listini pa je bila po mnenju izvedenca napsana šele kasneje, ko je storilec zradiral prvotno vsebino, za katero je podpis veljal. Sledove prvotne vsebine je mosroče poznati med tekstom nove. Obtožnica pa nadalje dolži Klemenca. da ie razen svodih današnjih soobtožencev skušal že pomladi 1. 1932. zavesti Franca in pok Antona Dolarja. 1. 1935. pa še Karia Ulija h krivemu pričevanju, da 60 mu Svet-čevi res doižni in je za nagrado tudi še obljubljal vsakemu tisočak. Končno dolži obtožnica Klemenca še pre; stopka prevare, ker je lani v tožbi proti Mariji Klemenčevi pri ljubljanskem cjvjlnem okrožnem sodišču lažno zatrjevaL da mu ie pok. Svetic dolgoval in se je poslužjl v dokaz za svoje terjatve tudi lažne zadolž-nioe s č mer ie poskušal zavesti sodišče v zmoto, da bi Kletnenčevo obsodilo v plačilo t:sfe vsote Med razlogi obtožbe navaja obtožnica, da so Vombergar. Grkman in Zamljen pri zaslišanju pred civilnim sodiščem trdili da je bjla zadolžnica napisana in podpisana neke nedelje 1. 1931. v g06tjlni pri Petru v Kamniku med osmo in deveto uro zi;utiraj. Na podlagi podatkov orožniškčh poizvedb in izpovedi treh prič ter pokojnikovih dveh sinov Franca in Karla pa je bilo ugotovljeno, da je bil pokojnik v tistem času, ko naj bi izstavil sporno zadolžnico, s svojima sinovoma po opravkih z vozom v Trojanah. Zaradi tega b; bilo že tehnično popolnoma nemogoče, da bi ee ob tistem času z današnjim obtožencem Kle-inencom pogovarjal o svojih dolgovih pri kozarcu vina v Petrovs gostilni. Nasprotno pa je Zamljen zanikal in celo izstavil pismeno iztjavo nepristranski priči v tej pravdi, Francu Jereli da mu nj nič znanega o kaki Svetčevi zadolžnici nasproti Klemencu. Jerela se je namreč po naročilu ravnatelja Kine tak etra hranilnega in posojilnega doma v Kamniku pri ZamVenu zanimal, če jma Klemene, ki je bil temu zavodu dolžan, res kaj terjati od Svetčevih. Isti Zamljen pa je tudi neki drugi priči ob priliki, ko je bil povabljen od sodišča k pričevanju, dejal, da tedaj ni bil v gostilni s Svetoem in Klemenoom in da tudi ni ničesar podpisal. Dva, k? sta pokojnikove denarne razmere najbolj poznala* sta bila njegova žena Marija in Franc Hočevar, pri katerem je bil pokojnik vsakodneven gost Ta dva sta tudi pred sodiščem skladno izpovedala da je sicer pokojnik res nekaj dolgoval svojemu zetu Klem«ncu. da pa mu je ve« dolg povrnil že do 1. 1927. Nobeden izmed teh prič pa ni vedel povedati kaij o posojilu v znesku 45.000 Din, ki naj bi ga bil Klemene po njegovem lastnem zatrjevanju dal svojemu tastu 1. 1924. 0 tem je vedel povedati le Klemene sam in .je pred sodiščem zatrjeval, da tega, dolga, ki mu ga je Klemene potrdil e sporno zadolžnico. v zapuščinskem postopanju ni prijavil zaradi tega. ker se je dedinja Marija Svetčeva po moževi smrti obvezala, da bo ta dolg izplačala. Obtožnica pravi, da trditve, navedene v razlogih, nf-so verjetne, ker je bil Klemene še pred za^ puščinskim postopanjem v sporih s Svetče-vo družino in ga je zaradi tega tudi njegova žena Marija, Svetčeva hči, zapustila že 1. 1930. in odšla na svoj dom. Po njenem odhodu je hoda Klemene pogosto razgrajat pred Svetčevo hišo. nikoli pa ni omenjal. da ima še kaNe zamerite temu zgodnjemu obisku, gospod baron,« je izpregovoril Anthony po običajnih pozdravih. »Prišel sem s — s poslovno ponudbo.« »Tako?« je dejal baron. »Posli se naslanjajo na znano načelo ponudbe in povpraševanja,« je Arathany nadaljeval. »Ta nekaj potrebuje, arri ima.. Gre torej samo za ddoSftenr cene.« Baron ga je napeto poeSiušal, rekel pa ni ničesar. »Da govorim razumljrveje: vi potrebujete blago, mi ga pa imamo. Lactja v redu, manjka le kapitana. Pod ladjo razumen monarhiatično stranko v Koro-mandiji. Ta čas ji manjka glavne opore za njen program: manjka ji princa! Recimo, da vam ga bd mogel jaz dobaviti«. »Gospod, to je žalitev!« je Aojdtrassy srdito vzkliknil, in baron je zmedeno zajeoljal: »Ne razumem, kako — « »Vsaka žaijiva misel mi Je tuja,« je vljudno odvrnil Anithony, »vendar pa ostanem pri svoji ponudbi. Vi potrebujete princa, in jaz sem z nekimi pogoji voljan, da vam ga prisfcrbim.« Vstal je ter vzel klobuk in palico. »Premislite stvar! In še nekaj, gospod: drevi maramo priti vChimneys, kjer se bodo godile čudne reči Ali vama je prav, da se snidemo ob devetih v posvetovalnici? Najlepša hvala! Zanesite se, da bom na mestu!« Baron je stopil k njemu in mu napeto pogledal v oči. »Gospod Cade,« je rekel, ne brez dostojanstva, »upam, da se ne drznete šaliti z menoj?« Anthony je mirno vzdržal njegov pogled. »Gospod baron,« je odvrnil s čudnim glasom, »kadar bo nocojšnji večer za nami, boste sami priznali, da je bila stvar veliko bolj resna kakor šaljiva«. To rekši se je priklonil in odšel. Njegov nactodfajl obisk ja bil namenjen gospodu Jsaakstehsu, ki ga je dobil v CfetyjL V njegovi pisarni ga je sprejel zedo elegantno oblečen mlad človek, ki mu je rdkel, da ima šef obirno posla, in ali ne bi morda — »Nujno moram govoriti z njim,« mu je segel Anthony v besedo. »Recite mu, da prihajam iz Chimmeysa.« Očividmo je šlo to ime vljudnemu mladeniču globoko do živega, in že čez dve minuti je stopil Anithony v velikansko, bogato opravljeno svetišče denarnega mogotca, ki je vstal iz naslanjača in ga pozdravil. »Ne zamerite, če prihajam ob nepravi uric, je vljudno rekel Anthony. »Kolikanj ste oddani, seveda vem, a rad bi govoril z vami o neki poslovni zadevi.« Isaakstein ga je za trenutek bistro pogledal s svojimi ofcrogijjmi, ornimi ptičjimi očmi. »Dajte, prižgite si smortko,« je 'nato mahoma dejal in mu pomolil odprt zabojček. »Hvala, prav rad,« je rekel Anthony, vzel smot-ko in sedel. »Za tisto korcrmandijsko zadevo gre,« je mirno nadaljeval, ko je bila smotka prižgana. »Umor princa Mihe je najbrže močno skalil vodo.« Gospod Isaakstein je mignil z eno obrvjo, za-mrmral »Ah!« in pogledal v strop. »Da, petrolej,« je rekel Aathony, zamišljeno strmeč v zlikano ploskev pisalne mize. »To kameno olje je čudovita stvar!« Čutil je, kako se je finančnik nalahno zdrznil. »Bi b£U talko prijazni, gospod Cede, da H govorili stvarno?« ^ »Rade vodje. Mirtitm si, da vama ne bi Mo v&eč, če bi prišle te petrolejske koncesije v kake druge rofce, gospod Isaakstein?« »Kakšen je torej vaš predlog?« je vprašal ooi ter mu pogledal naravnost v oči. »Pripravnega kandidata za prestol, prijatelja Velike Britanije.« . »Kje ga imate?« »Moja skrb.« Isaaksteinav okameneli obraz se je skrivil v rahel nasmeh. »Zajamčeno pristoo blago?« »Popolnoma pristno.« »Poštena kupčija?« »Poštena.« »Zanesem se oa vašo besedo.« »Kakor kaže, vas je lahko prepričati?« je rekel Anthony. Isaakstein se je nasmehnil »če se ne bi bfl naučil spoznavati, ali kdo govori resnico ali ne, ne bi sedel tu,« je preprosto odvrnil. »In vaš! pogoji?« »Isto posojilo ob Istih pogojih, ki ste jih predložili princu Mihi.« »In za vas osebno?« »Ta mah nič drugega, kakor da pridete drevi ▼ Chimneys.« »Ne,« je zelo odločno rekel feaakstein. »Tega ne morem.« »Zakaj ne?« »Zaradi nekega zelo važnega vabila na večerjo.« NALI C- CA i: j ANI Službo dobi Beseda 1 Ko -torek 8 Din. m Siti« ali dajanje naslov* (i Din. NajmanjSI tneeek 17 Dfn. Šofer dobor vozač, pogoj: izučen ključavničar klepar ald kovač, i znanjem nemškega jezika, trezen in zanesljiv, ei spričevali in referencami, dob: mesto na veleposestvn na deželi. — Sam«: ,majo prednost. Ponudbe pod Šifro »Trajna služba Dolenjsko« Ita ogl. odd. Jutra. 6502-1 Razpečevalce mladinskih knjig, iščemo. Naslov v vseL poslovalnicah Jutra. 8335-11 Zelezninar n pnaikso, spreten prodajalce, dob; mesto. Ponudbe u zahtevo plače in prepisi »pričeval na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana*. Mizarskega pomočnika ita pohEtvo iti vajenca, — iščemo. Vprašati pri g. Kuhar, Maistrova ul. 8530-1 Brivskega pomočnika jfci ima že tri leta pomočniške dobe. sprejmem takoj. Franc Boštar, Jesenice. 6438-1 Gospodično pridno, zanesljivo, popolnoma zdravo, iifem z dvema fantkoma, starima 9 in 1 leto. Nastop 1.5. aprila. — Osebne ali pismene ponudbe na t>r. Petrič, Ljubljana, Moste, Društvena 16. 8506-1 2 mizarska pomočnika ca pohnStvo, sprejmem. Nastop takoj. Ambrožič Av-gpist, umetno minaretvo, — Bled. 651B-1 Službe išče Vsaka beseda 30 pat, davek S Din. u šifro ali dojenje nasi»'» 5 Dni; najmanjši tne*ek 12 Din. Prodajalka dobro izurjen« v manufak-fcnri, železnini in špecer:ji. ■zmožna samostojnega vod-Btva trgovine in korespondence. pros: nameščenja. Cenj. d£> iaposiuje nakuj 'tr prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daj- t>rwzpla5no 30-16 Posojila dobt državni in samo upravni uslužbena v Ljubljani v goto vin in blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije. Tav 6arjeva 2- 87 16 Tovarniško poslopje t vodnim pogonom KS poleft 9lektri^tt*g» daljnovod« Velenje, v blifcni Ljubljane oddal >eoo { km o.i postaje, addam v najem, oziroma iščem kompa njona t« ustanovitev rndo stri je. Intere»sec pošljite ponudbe oa (tr*. edd. Jutrm pod zimsko »N"va ndr jtrija« '«03-16 Hranilno knjižico G. Th. Botman: Profesor Blsgec gre na potovanj® okoli sveta nogavic ženskih in moških, odpro-dajamo po zelo nizkih cenah »ZORA«, Ljubljana. Miklošičeva c. 30. Ugodno za trgovce ker si z našimi od-prodajn-imi cenami pove- i . &ajo a^Jaiek. Na zalogi j Mc-stoe hrannlnic^ v Ba-imamo tudi manufakturno ^vlj:«, večji zne^k kupi blago, katerega odprodaja- f™ ŠE,V mo tudi po nizkih cenah. Ljubljana. Beethovnova ul a-SS-6 j S>>0-18 M A R I B O R, Aleksandrova ul. 40, Vam izvrši nakup ali prodajo feffassllsslla knjižic vseh denarnih zavodov najvestneje in najbolje. Za odgovor Din 3.— v znamkah. Beseda l Da aavek S Din. sa šifro ali -lajanje naslova i Din. Najmanjši rne«ek 17 Din Kolesa nemških znamk od Din oob naprej se dobe v največji izberi pri NOVA TRGOVINA, Tyrževa 0257-11 65 Ko je bilo letalo nared, so ga vojak! spet zanesli pred mestna vrata. In ko «o bile z obeh strani izrečene vse primerne lepe besede, so po profesorjevem navodilu naravnali »Pu!exa« v pravo smer. Se malo, in letalo se je veselo grme pognalo v višave. Sobooddu Beseda ] Din, davek 8 Din, u šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjči tneeek 17 Din. Lepo sobo s posabnntm vhodom, biku kolodvora, oddam s hrano in vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnioah Jutra. 8560-20 Stanovanja .'eseda l Ltto davek t Din a šifro aH dajanje naslova S Dia. Najmanjši tneeek 17 Din. Stanovanje rivo- ali trisobno, iščem ta takoj. Plačam do 600 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj s 1. aprilom«. 8581-21a Trisobno stanovanje s pritikliinami, ižče ta 1. maj, 1. junij ali 1 juldj uradniška familija štirih odraslih članov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Mirni stanovalci«. 8538-31a Manjše, solnčno stanovanje ev. brez kuhinje, iščeta sa 1. maj zakonca brez otrok. Stanovanja s plinom imajo prednost, na pritlična stanovanja se ne reflektira. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačilo 90«. 8&45-31B Lepo zračno sobo s strogo separ. vhodom oddam le boljšemu gospodu. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 8330-33 Trenškoti, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra e. 14. Večje število parcel kompleksov, posestev, g oz cLov trgovRkib in sta no vanj&kih lv;š twr vil ima naprodaj gradbeni strokov ni izobražen! posredovalec Kunaverr Ludvik. Cesta 39. okt. št 6. Telefon 37 -S3. Pooblaščeni grad'telj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 69-20 Beseda i Dn. tav&S 8 Din. za Sifr-o ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizarska delavnica na Bledu, dobro vpeljana, kompletna, za pet oseb, naprodaj zaradi smrti. Naslov Potočnik, Drina, Bled. 8591-il0 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Iz življenja na dežel! Iz Trbovelf t— Nove uradne ure na občini °d 1. aprila do konca septembra. Ob delavnikih cd 7. do 12. in od 15. do 17. (ob sobotah od 7. do 13). Ob nedeljah in praznikah se za stranke ne uraduje. Za stranke se uradiuje ob ponedeljkih, sredah an petkih, ostale dneve pa le v nujnih primerih. Socialni urad uradu je za stranke le ob torkih in petkih. RIBNICA. Sokolski zvočnj kino predvaja drevi ob 20 in jutri ob 15.15 in 20. film >Sužnjd denarja«. Za dodatek nov Paramoun5 tov zvočni tednik. SEVNICA. Pred dnevi je vso Sevnico razburil gasilski rog. Gorelo je v sobi v levem stolpu gradu in je nevarnost kot prva opazila gdCna Fleischerjeva. Grajski uslužbenci so pod vodstvom oskrbnika g. Ivana Štorgla najprej sami gasili, potem pa so poklicali na pomoč gasilce. Vrli gasilci so pod vodstvom predsednika g. Rudolfa Cimperška z motorno brizgalno prihiteli na pomoč že v 20 minutah po strmi poti. Pri gašenju so se poleg gasilcev posebno odlikovali gg. Milan Cimperšek, Ludvik Potretič, Drago Lindič, Vinko Rautner in Srečko Vutkovič. Lastnica gradu ga. Trenkel je bila tem gospodom in gasilski četi iskreno hvaležna za ves trud. Posebno zahvalo pa je izrekla g. Vutkovi-ču, ker ji je rešil razne zgodovinske vrednosti v prostorih pod sobo, kjer je ogenj izbrulmil. Velika sreča je, da je bil ogenj ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. V Zadružnem domu bo v soboto 3. t. m. ob 20. in v j nedeljo 4. t m. ob 15. uprizoritev dr. Vodnjakov e tragedije v petih dejanjih »Lepe Vide«:. Uprizorilev pripravlja gasilska četa iz Kaple vasi v režiji Ludvika Verka. Ker so mladi diletantje, po večinj kmečki fantje in dekleta, pri dosedanjih uprizoritvah pokazali vsakikrat lepe uspehe, upamo, da tudi tokrat ne bodo prav nič zaostali. Za igro je splošno zanimanje in se pričakuje števi* len obisk. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Pri polni nevrasteniji uporablja se fiziološki ekstrakt iz žleze močnih in zdravih živali (»Kalefluid«). — Zahtevajte brezplačno podrobno literaturo: Beograd, Masarykova 9, tel. 25981. Miloš Markovič. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. Reg. S. br. 5300/32. Dvosob. stanovanje podstrešno, oddam za 16. april ali 3. maj. Vrhovec Franc, Kavškova nI. 3. 8356-81 4-sobno stanovanje lepo, oddam za (L maj v palači »Viktorija«. Poizve se istotam v I. nad. 8057-21 Stanovanje 3 sob kuhinjo, predsoba, odtam za maj mesečno Din 760. Mestni trg 17. Ogled od 8—6 vsak delavnik. 9548-21 Dvosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8505-31 Sokolsko-legionarski roman Adolfa Zemana Polkovnik švec je izšel v slovenskem prevodu Janeza Poharca. Original, nagrajen z državno književno nagrado, je izšel že v treh nakladah v 30.000 izvodih. Naš prevod je kritika pohvalno sprejela. — Cena v platno vezani knjigi (strani 298) je 65 Din. Založila Jugoslovenska sokolska matica, Ljubljana — Narodni dom. ZVEZA DELOVODIJ IN INDUSTRIJSKIH URADNIKOV V LJUBLJANI naznanja svojim članom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš ustanovni član, gospod FRAN ŠEBER meščan ljubljanski, bivši tapetniški mojster zapustil nas v 73. letu starosti. Pogreb se bo vršil v soboto 3. aprila ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Rožna ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA,, 2. aprila 1937. Zahvala Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža, ata, brata, svaka in strica Ivana Sotošeka vlakovodje drž. žel. v pokoja se zahvaljujemo za vse izraze sočutja, za vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem posameznikom in društvom. Ljubljana, Podsreda, 1. aprila 1937. 2ALUJOCI. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, soprog, brat, svak in stric, gospod Josip Brajnik višji kontrolor drž. žel. in peš. kapetan v rez. včeraj, dne 1. aprila 1937, po kratki mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 4. aprila ob 2. uri pop. iz mrtvaške veže hiralnice sv. Jožefa na pokopališče v Dravljah. V LJUBLJANI, dne 2. aprila 1937. LUIZA, soproga; ALEKSUT, sin in ostalo sorodstvo. Vsemogočni Gospod je poklical k sebi svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda Frančiška Guština konzistorijalnega svetnika in častnega kanonika Pogreb dragega pokojnika bo dne 3. aprila dopoldne v Trstu." Trst-Ljubljana-Maribor, dne 1. aprila 1937. IVAN in dr. ALOJZIJ GUSTIN, brata; MILKA roj. ŠTOLFA, svakinja; dr. STANE LUTMAN, nečak, KRISTINA KOCJANCIC, nečakinja — in ostalo sorodstvo. Iz Škofje Loke g— Baron WoIkensperg na zadnji poti. V četrtek ob 17. je nastopil baron Wolkensperg svojo poslednjo pot Trije duhovniki eo opravili molitve, potem pa se ie razvil iz Pušta; La proti mestnim ulicam sprevod, ki ga vidimo le ob pokopu naših najboljših ljudi Za križem 60 nosil; dolgo vrsto vencev in šopkov, potem ie stopala vsa mlekarska šola, z gasilcu Za krsto, pokrita z nagelji ao se zvrstil} svojci pa ostali pogrebni gostje Pogreba eo 6e med drugimi udeležili zastopniki Sokola s pod starosto br. Dolencem, mnogoštevilni ostali bratje in sestre, polkovnik Ivan Markutlj, notar Stevo Šink, ste« vilne dame. Žalni sprevod je krenil preko Mestnega trga na pokopališče, kjer so prevzeli krefo na svoja ramena Puštalčani, da še poslednji poudarjajo svoje prijateljstvo nasproti Wolkenspergu. š— Odmev tržiške tragedfje t Škofji Los ki. Pozornost Škofje Loke ob dogodkih pod Storžičem se je še povečala ob veeti, da sta bila več alj manj priče turobnih dogodkov dva Škofjeločana, sin ravnatelja meščanske šole g. Marko Sovre in stavec Jurij Prihoda. Mladeniča sta odpotovala s smuči na veliko 6oboto v hribe. Srečno ste prispela na Kofce in se tu zadržala vso nedeljo, v ponedeljek pa ju je radovednost napotila, da eta hotela prisostvovati napovedani tekmi Trži-čanov. Medtem, ko so se tekmovalci vzpenja li proti stairtu, 6ta krenila škofjeločana preko Kladiva proti Lomu jn se z druge strani bližala tekmovalnemu prostoru. Njuna sre« ča, da sta precej zaostala, kajti vprav v hipu, ko ee je utrgal plaz. sta bila dosegla že njegov rob. Nevajena sličnih prizorov sta brezskrbno opazovala snežni oblak, ki se je bližal z bliskovito naglico. Medtem je plaz ie zajel Sovreta, in ga skoro do pasu zagrnil. V hiipu mu je etrlo smuči, čeprav si jih je skušal v zadnjem trenutku odpeti, v tem pa je tudi zdrsni več metrov navzdol. Sovretu je desno nogo precej ranilo iin je moral potem v Škofii Loki pri zdravniku dr. Hubadu iskat; pomoči. Stavec Prihoda je bjl le par metrov proč in ga val plazn ni več dosegel. Prestal pa je mnogo strahu. V splošni zmešnjavi, ki se je pojavila spričo katastrofe onih zgoraj, sta se škofjeločana izmotala kakor sta vedela fn znala . . . Doživljaj sam je seveda naipravil na oba mladeniča najgloblj.; vtis. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 3.: Med štirim; stenami Izven. Zim- žane cene od 20 Din navzdoL Nedeslja, 4.: ob 15. Dr. Izven. Znižane eerae od 20 Din navzdol. Ob 20. Matura. Pr«, miera Premiersk; abonma OPERA Začetek ob 20. tiri Sobota 3. aprila: La Boheme. Poletni abonma C. Gostuje gdč. Ani ta Mezetova, članica beograjske opere. Nedelja 4. aprila: Ob 10.30 uri: Pekov Miško. Otroška opereta. Gostovanje omladinskega gledališča iz Zagreba. Izven. Globoko znižane cene od 24 do 2 Din. Ob 15. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Pod to goro zeleno . . . Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 5. aprila: zaprto. Gostovanje gdč. Ani te Mezetove, sopra-n is tke beograjske opere bo v soboto 3. t, m. za poletni abonma C. Pela bo partijo Mirni v operi »La Boheme«. Podaja jo z izredno topimo in prisrčnostjo, ki jo za-I hteva ta melodijozna človeško prečutena umetnina. V ostalih partijah: gge. 2upev-čeva, Gostič, Primožič, Betetto, Kolacio, Zupan. Dirigent: Niko štritof. Matineja otroške operete »Pekov Miško«, ki jo vprizori kot enkratno gostovanje Omladinsko gledališče iz Zagreba bo v nedeljo 4. t. m. ob pol 1L uri v operi po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Ganljiva in obenem zelo vesela zgodba o pekovem vajencu Mišku in dveh paglavcih nagajivcih je imela v Zagrebu uspeh, posebno, ker je deček, ki igra Miška izvrsten in izredno nadarjen pevec. Nedelja v operi. Ob 15. uri popoldne bodo peli opereto »Pri treh mladenkah« z go. Gjungjenčevo m g. Kolaciem v glavnih partijah. Delo se odlikuje po prelepih Schubertovih pesmih, na podlagi katerih je sestavljeno. — Zvečer ob 20. se vrši petindvajseta predstava Beneševe operete: »Pod to goro zeleno. . .«, ki je ena največ igranih operet. Obiskovalci te predstave bodo dobili note refrena glavnega šia-gerja: Rad bi imel tvoj foto. .., ki je znan po vsem svetu in s katerim je postal Beneš slaven. Zasedba je običajna. Za obe predstavi veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 3. t. m.: »Kdo je papa?« (Bicbon) Nedelja, 4. t. m.: >Kdo je papa?« (BScfcoa); MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 3.: Dr. Gostovanje MShajla Marko« viča. ^s^T i "7 avl jen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d, & kot tiskarnarja Fran Jeran, — Sa Jnseratni dd je pdgoag—c Alojz KggaS Sri * S&btjaal,