NJ, torek, 29. 9.1981 CENA 9 din vni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik, v. d. Jože Kosnjek Št. 75 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO lovaJci pšenice so se sporazumeli ogovorjena setev in žetev — »Vsi cvetovi bodoč-v današnji setvi,« pravi ki-**k. ki pomeni povsem isto kot sedanji družbeni akciji Za " sladkor: »Kakršna setev, *£t*v«. O setvi so se v petek t kakšna bo in kolikšna. lo *e pomeni, da je hkrati z * setveno bitko (na papirju) djena tudi zmaga ob žetvi? ^j0beta, da bomo v drugem **^jeročnega obdobja, v ka-"*o kmetijstvu poleg energe- ozabavno je nskih tabornikov zborniki krat ^ugače - Marljivi taborniki odre-gore iz Križev so v soboto pripravili drugo kulturno-wečanje slovenskih tabor-Z* tako obliko spoznavanja odločili predlanskim, potem spustili tradicionalna orienta-fckmovanja od spomenika do * Zakaj bi se taborniki le na tekmovanjih, se poza točkami, so rekli. tno srečanje je najavilo šest taborniških odre-I* mrav. Močvirski tulipani •*ober iz Ljubljane, Ivan r* Vrhnike, Svobodni Kam-.tt Škofje Loke ter Stražni J^ianja. Lepo bi bilo, če bi it več. Morda naslednje J* bo ugled prireditve močita. ' *> se v telovadnici osnovne "iki odred. Okrasili so jo z ' zelenjem in s šegavimi k taborni ogenj je manjkal, pogrešal? Vzdušje je bilo ^•"•rčno. veselo. Prireditev je ris. B|ki so peli, recitirali pesmi, cj^ji skeče, se predstavljali s ^•pozitivi. Dokazali so, da področju prav tako doma Cf'entacijskih pohodih, mno-•n podobnih taborniških Pozaba vno srečanje slo-tsbornikov je sodilo v pro-5f|f*ditev ob krajevnem praz-*ri*ave, Križev, Sebenj in Bilo je le ena od številnih lynih kriških tabornikov, ki ' Hjub skromnim dotacijo? osemdeset jih je aktiv-*^ "kupaj pa blizu tristo. 7 "ili na taborjenju ob Kolpi, '[.J0 »e vseh pomembnejših "J" tekmovanj, med drugim vn*ega mnogoboja, vključili tekmovanje za najbolj šport-*J*vno skupnost, načrtujejo "o akcijo v naseljih pod ^o, zimovanje na Veliki tradicionalno novoletno 28 najmlajše, premišljujejo ,? tem, da bi svojo dejavnost ™ na razstavi v tržiškeni uNOB. H. Jelovčan tava Se v 0 dopoldne ^ - Do včeraj si je razstavo m družbena samozaščita ' vec kot 15.000 obiskovalcev 1Zr*dnega zanimanja so orga 1 ^zstavo podaljšali do ju ^"ede, do 12. ure. Ze v petek, P* bo razstava preseljena J*' Med obiskovalci razsta-Wo največ mladine, saj so si rtZ8tavo ogledat srednješolci f^jskih srednjih šol in vsi ~' in osmošolci z osemletk. 0 so bili med obiskovalci i z vseh večjih gorenj-- organizacij, kot so je-. Železarna, kranjska Sava, ^drugod. tike namenili prednostno mesto, »poželi« rekordne rezultate? Setveni načrt to predvideva. Po njem naj bi letos v Sloveniji pridelali in odkupili skorja 50 tisoč ton pšenice, polovico na družbenih poljih in preostali del na zadružnem ali zasebnem sektorju. Gorenjski pridelovalci pšenice naj bi k tej pšenični pogači dodali petdesetino ali 989 ton. Po samoupravnem sporazumu bodo na 5750 hektarih družbenih polj pridelali za potrebe trga 24 tisoč ton pšenice. Med 25 organizacijami združenega dela v Sloveniji bodo najtežje pšenično breme nosili: ABC Pomurka, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan in Emona, Kmetijski kombinat Ptuj, ki naj bi pridelali več kot tretjino (blizu devet tisoč ton) vse pšenice na družbenih poljih. KŽK Kranj, temeljna organizacija Kmetijstvo, se je obvezala, da bo posejala pšenico na 150 hektarih površine (23 več kot lani) in 7. njih oddala ljubljanskemu Žitu 600 ton pridelka ali domala 120 ton več kot lani. Težje bodo obveznosti samoupravnega sporazuma uresničili v zadružnem sektorju, ki v primerjavi z družbenim »boleha« še z 10 do 14 stotov nižjimi hektarskimi pridelki. Delež gorenjskih kmetijskih zadrug k skupnemu organiziranemu pridelovanju in odkupu pšenice (ali zamenjavi s koruzo) je neznaten (389 ton), toda velik, če vemo, da so še predlani zadruge odkupile od svojih članov in kooperantov le nekaj več kot 30 ton, letos pa blizu 100 ton (številka ni dokončna, ker odkup oziroma zamenjava s koruzo potekata vse leto). Gorenjska kmetijska zadruga bo za tržno pridelovanje posejala 200 hektarov polj in odkupila 300 ton presežkov. Škofjeloška kmetijska zadruga bo z 28 hektarov oddala Žitu 84 ton in blejska 5 ton pšenice s 15 hektarov posejane površine. C. Zaplotnik Diskont v Bistrici Tržič - Prihodnje leto bodo v Bistrici, vzporedno s sedanjo samopostrežno trgovino, začeli graditi Deteljici podoben trgovski center. Arhitekt biro iz Kranja bo še letos izdelal projekt paviljona, v katerem bo občinsko skladišče blagovnih rezerv. Mercatorjeva diskontna trgovina, prostore pa bodo dobili še Bombažna predilnica in tkalnica. Podjetje za PTT promet ter servisne delavnice. Projekt bo stal dober milijon dinarjev. Večino vsote bosta pokrila Mercator, nosilec nalož be. in skupščina občine Tržič. H. J. V SREDIŠČU POZORNOSTI Varčna raba energije Edina možnost, da brez večjih pretresov in težjih posledic prebrodimo velike težave, ki se pojavljajo pri preskrbi Slovenije in Gorenjske z energijo, je v skrajno racionalni porabi vseh vrst energije: od elektrike, mazuta, kurilnega olja do plina, drv in premoga! V to življenjsko pomembno splošno akcijo se morajo vključiti vse organizacije združenega dela, pa naj v svoji proizvodnji in pri gretju rabijo ta ali oni vir energije, in vsa gospodinjstva ter ustanove. Vedeti moramo, da energije ni na pretek. O tem smo že pisali. Spoznati moramo v svetu dobro poznano resnico, da je VELIKO LAŽJE IN VELIKO CENEJE PRIHRANITI VSAKO ENOTO ENERGIJE KOT PA JO PROIZVESTI! Ce je to spoznal bogati svet, potem bo to moralo priti v našo zavest po najkrajši in hitri poti, saj tudi mi že spoznavamo, da le nismo tako bogati, kot smo se varljivo šopirili nekaj zadnjih let. To bi lahko bil kratek povzetek razprave in zaključkov skupnega sestanka predsedstva skupščine gorenjskih občin s predsednikom republiškega komiteja za energetiko Markom Vraničar-jem pretekli četrtek v Kranju. Predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov gorenjskih občin so nadalje sklenili odločno zahtevati izpolnitev programov izgradnje prednostnih elektroenergetskih naprav na Gorenjskem, med katere v prvi vrsti spadata razdelilna transformatorska postaja na Okroglem in hidrocentrala Mavčiče. Brez izgradnje RTP Okroglo ni mogoča nobena povečana poraba električne energije na Gorenjskem, brez Okroglega in Mavčič pa ne bo mogoča oskrba nove jeseniške elektro^jeklarne! Vse to pa je še argument več. da morajo celotno združeno delo in vsa gospodinjstva vzeti akcijo za zmanjšanje porabe (električne) energije kot svojo najpomembnejšo nalogo. Če industrija ne bo mogla proizvajati, ne bo dela za mnoge druge panoge gospodarstva ali pa bo delo zelo okrnjeno, ne bo dohodka in ne bo zadovoljivega zaslužka. V porabi energije je še mnogo rezerv, mnogo kilovatnih ur električne energije bi lahko prihranili, mnogo kilogramov premoga in kubičnih metrov plina. Ce bi bili le malo bolj pazljivi in malo manj malomarni, da ne rečem često tudi objestni pri trošenju, saj često z njo kar razsipamo, bi na prihajajočo zimo lahko gledali nekoliko bolj optimistično, čeprav trenutno stanje tega še ne dovoljuje. Od nas in naše zavesti je marsikaj odvisno! Smu na izpitu . . ..' Igor Slavec Nastopajo križki taborniki -Foto: H. J. Pripravljeni na poziv k vstaji S spomenikom in odkritima spominskima obeležjema so krajani krajev pod Storžičem in Institut za pljučne bolezni ter tuberkulozo postavili trajen pomnik vsem padlim krajanom zanska saniteta dobivala zdravila Golnik okviru letošnjih Storžičem in ob - V praznovanj pod 60-letnici golniške zdravstvene usta nove so v nedeljo, 27. septembra, v golniškem parku odkrili spomenik vsem padlim partizanom in aktivistom iz krajevnih skupnosti pod Storžičem. Obenem sta bili odkriti tudi dve spominski obeležji in sicer na kraju, kjer so Nemci leta 1942 ustrelili pet talcev, ter obeležje, kjer so se poleti 1941 sestali golniški in okoliški rodoljubi na tako imenovanem »bolniškem zboru«. Temeljni kamen za spomenik v golniškem parku so, kot je v nagovoru zbranim krajanom, delavcem Instituta in predstavnikom družbe- "bčine in KO ZB instrumente in sanitetni material, kljub temu da je bila bolnišnica strogo zastražena in od leta 1944 obdana tudi z žico in bunkerji. Bolnišnica je bila pogosto tudi zatočišče aktivistom, ki so se na ta način izognili zaporu ali prisilnemu delu v Nemčiji. Med bolniki so bili neredko tudi ranjeni partizani, begunjski zaporniki in drugi. Znana je žal ne- uspešna akcija partizanov, ki so poskušali rešiti ranjeno partizanko Anico Rode, pri tem pa je padel njen brat Izidor-Riko. Na spomeniku v golniškem parku ni vpisanih imen — le preprosti verzi so vklesani v trdi kamen — trden, kot je bila odločitev ljudi iz teh krajev pred 40 leti, da si priborijo osvoboditev izpod okupatorja. Pri tem pa so nekateri za vedno ostali v gozdovih nad Golnikom in v strminah okoli Storžiča. L. M. Jubilej Merkurja Kranj — Delovna organizacija Merkur Kranj letos slavi 85-letnico obstoja in uspešnega razvoja ter poslovanja. Visoki jubilej bodo proslavili v soboto, 3. oktobra, z otvoritvijo novih skladiščnih in prodajnih prostorov na Pivki (Naklo) pri Kranju. Po ogledu novih prostorov bo jubilejni zbor s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili pihalni orkester iz Kranja, moški zbor Staneta Žagarja iz Krope in dramski igralec Boris Krali. Ob tej priliki pa bodo podelili tudi priznanja. nopolitičnega življenja Gorenjske pojasnil tajnik Gašper Jesenovec, postavili že pred tremi leti, da bi ga odkrili prav letos, ko proslavljamo obletnico vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov. Sicer pa je sklep o julijski vstaji na Gorenjskem, sprejet 20. julija 1941 na Jelovici, našel krajane Golnika in okoliških krajev pripravljene. »91. julija je šla od hiše do hiše ina vest, da se pripravlja splošna tajna vstaia« je v slavnostnem govoru naglasi! prof. dr. Bojan Fortič, direk-tor Instituta. Vsi za borbo sposobni so se zbrali v gozdičku pod Golnikom. Bilo jih je kakih 30. In prav na tem kraju zdaj stoji spomenik. Se isto noč so zagoreli telefonski drogovi vse do Križ. Odpor se je naglo širil. V bližini Golnika so se ustanavljale partizanske čete in bataljoni, Sirile so se partizanske akcije. Da bi zastrašili prebivalstvo in preprečili nadaljnje partizanske akcije, so 10. julija gestapovci pripeljali 10 talcev iz begunjskih zaporov Spomenik padlim - Vpt>-.iifib„ a.*,- u«JiAi in jih pet ustrelili v Goricah, pet pa £3 okupaju Je MarfnK^r' ^SiuM&£!^ ThP' i***! na vsta, Golniku. Vendar teror ni zastra- vsem paTm pirjanom in oSSS 5»£S» ~ h te dni praznuje 60-letnico, in predstavniki družbeno poUHčnZa žnlt' /n°" .> ,„ nfi Simona Jenka ter ZnfkVnfc?^ £°i^' na akti- šil krajanov, še posebej pa ne vistov OF, ki so bili tesno povezani tudi z bolnišnico, od koder je part. tu ta, Hmtf *w------j-------v -----i,. r, i«'-"-; - j -----©- "7wvu' ^« rcuiiurni program so poskrbeli mladi iz vrtca in OS Simona Jenka ter kranjska pihalna godba Slo vesnost so zaključili s tovariškim srečanjem delavcev Instituta. - Foto: L. M. O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 29. SE PO JUGOSLAVIJI LK8TIKOVE 8LAVNO8TI Na taboru v Retjah, ob 150 letnici rojstva Frana Levstika, je dr. Anton Vratuia poudaril, da je ta slovesnost pomembna za ves slovenski narod. Z njo obeležujemo spomin na največjega ■ slovenskega umnika svoje dobe. neustrašnega znanilca resnice, doslednega bojevnika za demokratične in revolucionarne cilje slovenskega naroda: za njegovo zedinjenje in razvoj v svobodi. Slavnostni go vornik na taboru je bil prvi predsednik Osvobodilne fronte slovenskega naroda Josip Vid mar, ki je med drugim dejal, da so pomembne besede zname-nitin mož, seme bodočnosti. Ob praznovanju 150-letnice Levstikovega rojstva, je primerno po gledati njegove pomembne misli, in ob njih preudariti. koliko so bile resnično seme bodočnosti, ki je sedaj naša seda njost, hkrati pa tudi bežno pregledati našo sedanjost kot tako, spričo zahtev, ki jih je Levstik kot borec za naš obstoj in kritik življenja postavljal svojemu in našemu času. PLAKETA TABORNIKOV Na slavnostni seji konference zveze tabornikov Jugoslavije, s katero so v Beogradu proslavili 30-letnico te organizacije, je predsednik Zdravko Krvina iz ročil častno plaketo prvemu predsedniku te organizacije, predsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju. V zahvalni besedi je Sergej Kraigher rekel, da je posebej počaščen, da to največje priznanje taborniške organizacije mladih nosi skupaj s tovarišem Titom. Opozoril je na pomemben prispevek taborniške organizacije v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in vzgoji mladih v duhu socializma ter poudaril, da ta organizacija tudi za naprej prevzema svoj del za hitrejši razvoj nase skupnosti. V 1.410 taborniških odredih v 427 občinah deluje 200.000 tabornikov. TITOV SPOMENIK V 8TOLICAH V nedelj o je bilo v Stolicah pri Krupnju veliko ljudsko zborovanje v počastitev 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov m narodnosti in ob 40. obletnici zgodovinskega posvetovanja v Stolicah pod vodstvom tovariša Tita. Slovesnosti se je udeležilo več kot 10.000 ljudi podrinsko-kolubarskega območja in iz drugih krajev Jugoslavije. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo Nikola Ljubičić je pred začetkom govora odkril kip tovariša Tita, delo kiparja Antuna Augustinčiča. Kip gleda proti spomeniku iz šestih jeklenih stebrov, ki se dvigajo nad vodnjakom s šestimi curki, simbolom enotnosti šestih republik iz Titoi>e vizije nove Jugoslavije. V jubilejnem letu, ko praznujemo 40. obletnico vstaje, se še posebej spominjamo, je dejal slavnostni govornik Nikola Ljubičić, vojaško-politične ga posvetovanja v Stolicah. Tam je Tito pokazal, da se je mogoče bojevati za velike ideale svobode in postaviti po robu sovražniku, četudi je v premoči. Po zaslugi Komunistične partije Jugoslavije je leto 1941 namesto leto poraza in propada postalo leto slave in ponosa in začetek preporoda naših narodov. PREDOR POD UČKO Predor skozi Učko, so v ne deljo v okviru počastitve 40. obletnice vstaje in 38. obletnice zgodovinskeag sklepa o združitvi Istre s Hrvaško v okviru nove Jugoslavije, slovesno predali namenu. V počastitev jubilejev so v Pazinu odprli tudi spominski dom svobode in združitve. Najdaljši cestni predor v Jugoslaviji je dolg 50S2 metrov, zgradili pa so ga zagrebška Hidroelektra, splitski K on struktor in kooperanti. Zdravstvo nima den V jeseniški občini razpravljajo o problematiki zdravstvenega varstva v občini — Če dodatnih s za zdravstvene delavce ne bo denarja — Visoka so sredstva Družabno srečanje invalidov - To soboto so se pri gostišču Trnove v Dupljah srečali težji invalidi kranjske občine. Družabni piknik je za svoje člane, ki se zaradi težke invalidnosti ne morejo udeleževati drugih oblik rekreacije, pripravili) Društvo invalidov Kranj. Vreme je bilo invalidom naklonjeno. Za dobro razpoloženje sta skrbela godca Alojz Jelene s »frajtonerico« in Stef Mihevc, ki je svojo diatonično harmoniko pritovoril iz Zagreba. Ob tej veseli priložnosti pa so invalidi našli tudi kak trenutek za resnejši pogovor o svojih tegobah. Pogovor je nanesel na pokojnine, na vsakodnevno prebijanje skozi življenje, možnosti zdravljenja, razumevanje zdrave okolice. . . Nekaterim njihovim problemom v današnji številki posvečamo posebno stran. Foto: D. Žlebir v---,_> Borci za dosledno stabilizacijo Manj proslav v bodoče in tudi te cenene — Organizator mladina — Pri gradnji in obnovi spomenikov čim več udarniškega dela — Domicili partizanskih enot naj ne bodo prepogosti I uje, če jo le znamo pritegniti k delu. To je že dokazala. Zato bo potrebno več sodelovanja med komisijami za pripravo proslav pri občinskih konferencah SZDL in občinskimi konferencami mladine, katere naj bi počasi prevzele to delo na svoja ramena. Težave v gospodarjenju so zavrle tudi gradnje in urejanje partizanskih spomenikov, ki smo jih na Gorenjskem še dolžni postaviti. Vsa dela okrog spomenikov bo treba organizirati tako, da bo čim več narejenega z udarniškim delom. Pritegniti bo treba mladinske delovne bngade in pripadnike JLA. Na tak način naj bi pristopili tudi k ureditvi spomenika padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku na Pokljuki. Tudi o podeljevanju domicilov partizanskim enotam je tekla beseda. Člani so se zavzeli, da naj bi posamezne enote ne imele domicilov po več občinah, kaiti vse to je vezano z velikimi stroški. D. Dolenc Radovljica - Člani medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko, ki so se sestali v Radovljici, so obravnavali drage proslave, ki jih prirejamo ob vsakovrstnih priložnostih, obletnicah, odkritjih spomenikov in podobnem. Tudi pri takih in podobnih prireditvah bo treba v bodoče gledati, da bodo organizirane čim ceneje, da bodo združene s krajevnimi oziroma občinskimi prazniki, v kulturnih programih pa naj nastopajo domači šolarji in kulturniki, ne pa, da prirejamo bogate kulturne programe z nastopajočimi od daleč, kar seveda vsako proslavo podraži. Vsekakor pa je bilo že dovolj proslav, organiziranih le za borce. Opažajo, da se vseh njihovih proslav udeležuje zelo malo mladine, čeprav bi prav mladinci morali biti nosilci oziroma organizatorji proslav. Borci nimajo namena proslav pripravljati le zase, temveč za mlade, da bi se ti zavedali žrtev, ki so bile potrebne za našo svobodo in da bi vse to znali tudi ceniti. Mladina sicer rada sode- Trud brez pravega odmeva Eden redkih dejavnih potrošniških svetov se bori za dobro oskrbljenost svojih krajanov — V krajevni skupnosti Vodovodni stolp kar 7500 prebivalcev, a le tri prodajalne živil — O cenah, založenosti, poslovalnem času — Upanje v konferenci svetov potrošnikov pri SZDL Kranj - Dvig življenjske ravni burno razpravljal, preden je dosegel krajanov je spodbudil tudi razvoj krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Zrasla je cela vrsta novih lokalov, še vedno pa krajani ostajajo le pri treh prodajalnah z živili. Potrošniški svet, ki je v tej krajevni skupnosti eden najbolj aktivnih v občini Kranj, je letos naredil analizo oskrbljenosti svojih treh prodajaln in ugotovil, da na krajana pride le 20 krat 20 centimetrov prodajnih površin. Le Poslovni center, kjer imajo prostore Živila, Merkatorjeva proda jalnica v nebotičniku in Oskrba na Begunjski cesti, skrbijo za potrošnika te krajevne skupnosti. Analiza se je lotila predvsem založenosti z osnovnimi živili in ugotovila, da pred prazniki le-teh pogosto primanjkuje, predvsem kruha in mleka. Tudi z izborom suhomesnatih izdelkov niso bili preveč zadovoljni. Člani potrošniškega sveta menijo, da bi morale prodajalne razširiti obseg živil in omejiti prodajo izdelkov, ki niso nujno potrebni, pa kljub vsemu polnijo police trgovin. O nekaterih nepravilnostih, ki zadevajo potrošnike, so že nekajkrat obvestili inšpekcijske službe, ki so se sicer odzvale, a mnoge stvari se kljub temu niso premaknile nikamor. Cene, ki bi jih morali imeti vsi izdelki nalepljene na vidnem mestu, so v teh prodajalnah še redkost. Pogosto imajo le cenik, obešen tako visoko, da ga gospodinjino oko težko doseže. Tudi o čistoči okolja je potrošniški svet Vodovodnega stolpa vsaj delno urejenost svoje soseske. Glede ozimnice, ki je trenutno najbolj aktualna, se lahko krajani zanesejo le na prodajalno Živil v Poslovnem centru, vendar verjetno vseh sedem tisoč ne bo prišlo na svoj račun. Gosta naseljenost krajevne skupnosti terja razširitev prodajnih prostorov. Pred leti so imeli v stavbi tik pred kokrškim mostom trgovino s sadjem in zelenjavo, pa so io zaprli in na njenem mestu postavili frizerski salon. Podobna usoda, pravijo, se obeta tudi prodajalnici mleka in kruha na cesti Staneta Žagarja, kamor zahajajo predvsem šolarji po malico, dobi pa se tudi vedno svež sir. Potreba po povečanju enega že obstoječih lokalov nr bila torej nujna. Potrošniški svet se ogreva tudi za postavitev kioska za prodajo sadja in zelenjave, in se že ogleduje za primemo lokacijo. Verjetno bodo poiskali rešitev skupaj z osnovno šolo, ki naj bi za stojnico odstopila neizkoriščeni del prostora ob šolskem igrišču. Potrošniški svet za zdaj še ni dosegel vidnejših uspehov, čeprav se skušajo potrošniki dogovarjati s poslovodji prodajaln m drugimi predstavniki trgovskih organizacij. Nekaj upanja jim vliva na novo ustanovljena konferenca potrošniških svetov pri občinski konferenci SZDL, ki bo najbrž z več uspeha in strokovnosti urejala ta razmerja. D. Zlebir O! »a Ustanovitelji Giau občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Skofia Loka in Trti A _ i^i.i. ■ L A ** podjetje Gimm Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kolniek No^i^ / . ?i'n° EjEii, Danic. Dolenc Man H—er.fclen. Jelove«,. Le. Mencinger. Stoj.n S«je?£rink. Sedef M-H^T^V Cveto Zaplotnik, Andrej Želar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnik ■vJEm'* \olcjak, - OMkovalei: LojieErj.vec. To«.* Gruden. Slavko Hain in I«or KokaU - List Sata* oSobr. vSMJST od jannaria lMfkot pol tednik, od januarja ltM trikrat tedensko, od januarj. ^^^£^1^2^^^ teh od talij. 1*74 paob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, dak zVrilrfJk_ ^ in sobo- in\prave list. JrW Mos. Pij^de 1 - Teko« r.ftun pri ^K^tSL^^M^^ _ Telefoni, n.c. U-«41. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-«35, redakcij. J1W klZ^ni .JuT^roenin.. »ali ogi.si in računovodstvo 23-341 - Oproiceno prometnega £&^£*E^J^ 421-1/". Jesenice — V jeseniški občini na zborih delavcev in v kar najširši javni razpravi — organizirali so tudi okroglo mizo kluba samoupravljal-cev pri občinskem sindikalnem svetu — razpravljajo p problematiki zdravstvenega varstva v občini. V jeseniški zdravstveni skupnosti namreč ugotavljajo, da jim ob polletnih obračunih primanjkuje za več kot 43 milijonov dinarjev sredstev. Tega niso odkrili naključno in so že ob sprejemanju srednjeročnega programa poudarili, da z dogovorjenimi sredstvi ne bodo mogli pokriti vseh potreb razvitega zdravstvenega varstva v občini. Največji stroški se pojavljajo v bolnišničnem zdravljenju, za katerega predvidevajo kar 25 odstotkov več sredstev kot lani ali več kot 104 milijone dinarjev. Pokazalo se je, da so se izvajalci zdravstvenega varstva pojavili z novimi potrebami po kadrovskih okrepitvah; visoka so sredstva za republiško solidarnost, za nove zmogljivosti. Prav tako bodo morali nujno zagotoviti denar za hitro naraščanje materialnih stroškov, za osebne dohodke zdravstvenih delavcev. Na Jesenicah ugotavljajo, da bo vedno več gorenjskih občin vključenih v prispevke za republiško solidarnost ne glede na skupna razpoložljiva sredstva za zdravstvo po občinah. Pravijo pa, da za tako začrtan program ni finančnih sredstev, če naj bi hkrati obdržali dosedanji obseg zdravstvenega varstva tudi za aktivno prebivalstvo. V jeseniški občini se zavzemajo za to, da bi probleme zdravstvenega varstva rešili s povečano prispevno stopnjo. Povečanje dogovorjenih sredstev v višini več kot 43 milijonov dinarjev pomeni 1,63 odstotka višjo prispevno stopnjo za celo leto ali za zadnje četrtletje povečan ne stopnje za 6,2 odstotka Ce bi upoštevali le ob terialnih stroškov, ob" Splošne bolnice, repub' nost v višini 6 milijonov narjev in polovico ob; SLO, bi rabili dodatno lijonov dinarjev, za kar bi konca leta morali povečat: stotke. Pri tem pa ne bi toviti sredstev za osel uvesti pa bi morali varčevanje. V občini se zavzemajo, novno preučili norma t darde za zagotovljeni . ukrepali na vseh drugih Ce sredstev ne bo, za delavce zadnja dva meseca narja, zato so nujni hitn viti ukrepi. Problema Besnice Resnica — Zadnja sveta skupščine občine v sredo, 23. septembra, skupnosti Besnica. Tako tudi po poletnem cbd~u s prakso, da občasno imenovane problemske sredini seji so najprej stavniki krajevne sk< ljali o problematiki nosti Besnica. V pa je bilo na dnei čilo o uveljavljanju družbenoekonomskih novanjakem £™:J o odloku o hišnem delitve združenih i., nih skupnostih za letos' Umirjeno zaposlova V jeseniški občini primanjkuje kvalificiranih delavcev * ski industriji, gostinstvu in turizmu - Prevelike razlike1 notenju dela in osebnih dohodkih Jesenice - V jeseniški občini je bilo v letošnjem prvem polletju v organizacijah združenega dela, poslovnih enotah in v delovnih skupnostih družbenega sektorja zaposlenih povprečno 14.572 delavcev ali odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju. Glede na povprečno število zaposlenih v vsem lanskem letu pa se je zaposlenost v prvem polletju letošnjega leta zmanjšala za 0,8 odstotka. Iz teh podatkov se vidi, da se zaposlovanje ne giblje v okvirih, ki so postavljeni v smernicah in v nalogah o družbenoekonomski politiki in razvoju jeseniške občine za letos, kjer je predvidena 1 odstotna povprečna letna rast zaposlovanja. Zaposlovanje v materialni proizvodnji se je v prvih šestih mesecih Praznik KS Visoko Visoko — 16. septembra je minilo 40 let od ustanovnega sestanka OF v Zormanovem mlinu v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini. Tudi letos so v krajevni skupnosti v spomin na ta zgodovinski dogodek, ki so si ga izbrali za krajevni praznik, pripravili različne prireditve. Zveza rezervnih vojaških starešin, mladina in zveza borcev so pripravili pohod od spomenika do spomenika. Svečane seje sveta krajevne skupnosti so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev, preživeli udeleženci ustanovnega sestanka OF, borci s tega območja in predstavniki občinske skupščine. Gasilsko društvo je nadalje pripravilo nočno mokro vajo. kulturnoumetniško društvo pa svečano akademijo. V niej so sodelovali članski, mešani pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinska in mlajša folklorna skupina, pionirji iz osnovne šole Olševek in malčki iz vrtca na Visokem. Se posebno zanimiv pa je bil športni dan v krajevni skupnosti prejšnjo nedeljo. Najprej so se stari in mladi pomerili v trim teku. Po teku pa je bila na nogometnem igrišču ženska nogometna tekma. Zmagala so dekleta nad poročenimi s 4:1. Prijetno in družabno popoldne v okviru krajevnega praznika pa so sklenili še z različnimi družabnimi v primerjavi z enakim asi dobjem lani zmanjšalo v stotka, v negospodarstvu s* poslovanje povečalo rs 2.4 j Iz gibanja zaposlenost: »i občini izhaja, da se je al zmanjšala v vseh panogi darstva, razen v finančae-J in poslovnih storitvah. V! darstvu, posebej v irobra*? je povprečno število sap« letošnjem prvem polletju t za 1,6 odstotka zaradi xtf bili dve vzgojno varstveai ključeni Vzgojno-i zavodu Jesenice. Z poslenih opažajo tudi skupnostih družbenep. krajevnih skupnosti, in vsem tistih delavcev, ki posleni polni čas. Ce primerjajo podatke nem številu zaposlenih letošnjega leta, potem M da se zaposlovanje ne m materialne proizvodnje. V stvu še vedno priman"* z določenimi kvalifik_ cev v kovinski predete gostinstvu in v stan©r~ nalnih dejavnostih. V memben vzrok za takšne prenizko vrednotenje at premajhne razlike med « hodki med kvalifrciranav lificiranimi delavci ali velike razlike med delavci in pisarniškimi dek Fluktuacija delavcev seniški občini že začela letošnjem prvem polteni fluktuacija v primerjavi « letom nižja za 0,2 c gospodarstvu in v d nostih. 0O9COi»» igrami. L. S. r Dachauski interniranci vPoljčah Poliče - 9. in 10. o* Poljčah pri Begunjah i danjih gorenjskih in ter koncentracijskem tabo* chau. Na slovesnosti bo letih spet zapel tudi dachauski slovenski pe« ki ga bo vodil Valentin i koroški pevovodja. ti ustanovil leta 1943 v k cijskem taborišču Dečka* Jf SEPTEMBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3.STRAN O išja prispevna stopnja otroško varstvo občini imajo vedno bolje organizirano otroško — Za vzdrževanje vrtcev in za vedno višje materialne ' stroške pa je treba več denarja Od našem - Po samoupravnem jeseniški delavci name »r m otroško varstvo po odstotkov v letu 1981 ■ večje potrebe iz leta v uikjo širjenje organizi-**nrtva otrok. S prvim sep-ktoa je vključenih v orga-varstvo že 1440 otrok delavcev ali 46 odstotkov populacije - kar 232 kot doslej ali 302 otroka načrtovanega programa. Z o&ogljivostmi pa so letos novi stroški za vzdrže-objektov — na Plavžu t> Beli — in odplačila * kredite. Med letom so se tadi nove obveznosti s ?Jo na kanalizacijsko jn čistilno napravo ter »i prispevek za dve leti za ^višče v Pineti pri Novi-•aove cene so prišle tako , h niso mogli vključiti v »ja. Plačati pa morajo, da otroci še naprej letu Letos je letovalo kar - letovišču pa so organ i-v naravi za 386 učencev nega dohodka od 1. oktobra do 31. decembra letos po stopnji 1,98 odstotka. Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu zavezuje vse organizacije združenega dela, za tiste pa. ki dopolnila ne bodo sprejele, pa velja odlok občinske skupščine. Med novimi jeseniškimi vrtci je tudi vrtec Angelce Ocepkove na Plavžu. Ta vrtec ob osnovni šoli je odprt že drugo leto, vodja organizacijske enote vrtca pa je Pavla Kli-har: »Zmogljvost našega vrtca je 24« predšolskih otrok, vafoja in varstvo pa poteka v 15 igralnicah. Prejšnje leto ni bilo toliko vpisa, zato je nekaj prostorov uporabljala osnovna soja, letos pa je bil vpis precejšen. Nikogar nismo zavrnili in tako sprejeli 34)4 otrok. 1. avgusta veljajo tudi v vrtcu višje cene, uvedli diferencirano lestvico plačevanja, vendar kljub temu ne zmoremo pokriti vsek stroškov. Se vedno je prispevek staršev v primerjavi • prispevkom skupnosti otroškega varstva v odnosu do stroškovne cene manjši. Vsi vzfojitelii in pedagogi v jeseniški a vrtcih si prizadevamo, da bi čimveč predšolskih otrok imelo primerno vzgojo in bilo v organiziranem varstvu. Tskina vzgoja je za otrokov razvoj še kako pomembna in večina staršev se tega tudi zaveda. Oskrbnina, ki velja za jeseniške vrtce, je glede ns visok porast stroškov nujna, kot je za pokrivanje stroškov vedno širše organiziranega otroškega varstva v jeseniški občini nujna tudi višja prispevna stopnja.« D. Sedej Kritična beseda mladih Izvoljeno novo vodstvo občinske konference ZSMS Skorja Loka - Letošnje polaganje računov je imelo med mladimi še posebno kritičen odmev - Postavljena idejna izhodišča za delo v prihodnjem letu r NAŠ SOGOVORNIK "faar, vodja organiza-vrtca na Plavžu v višini okoli 19 mili-. ki se bodo združila iz delavcev po stopnji 0,80 Pa skupnost otroškega * »nore pokriti obveznosti, Tudi z novo ceno > bodo mogli pokriti zato bodo jeseniški h' dodatna sredstva s Prispevno stopnjo iz oseb- Skofja Loka - Programsko volilna konferenca, ki jo je prejšnji teden pripravila škofjeloška mladina, se je letos še posebej skrbno lotila ocenjevanja vloge mladine v družbenem sistemu. Tovariš Tito je dejal, da mora biti mladina v osrčju vsega dogajanja. Toda škofjeloški mladinci ugotavljajo, da so bili vse preveč enostranski, da je njihova dejavnost pogosto naravnana le na športno, kulturno in zabavno življenje, toliko življenjskih vprašanj pa ostaja ob strani. Koliko je v združenem delu mladih, a iih ie v samoupravnih strukturah komajda čutiti! Prav zdaj, na pragu novih delegatskih volitev, je priložnost, da se več mladih vključi v organe upravljanja. Že res, da po- , nekod še vlada mrzel, nezaupljiv odnos do mladih, posebno še, če se žele »preriniti« med vodstveni kader, toda mladina bi morala biti v uveljavljanju svojih stališč bolj pogumna. Sicer ne ge za to, da bi delovali proti drugim dejavnikom, pač pa vzporedno in kar najbolj usklajeno z njimi, kar v Skofji Loki prav tako pogrešajo. Tudi v socia- VOZ vsako ceno listični zvezi so mladi organizirani bolj izjemoma, čeprav fronta potrebuje svežih moči. Idejno programska izhodišča za nadaljnje delo temeljijo na ugotovitvah, ki so jih mladinci povzeli iz živahne razprave, hkrati pa zajemajo širino vključevanja mladih v odgovornost in odločanje, izenačitev njihove vloge z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, kadar gre za uresničevanje vsakodnevne politike. Tako med temeljne naloge mladih v prihodnjem letu spadajo prizadevanja za čim večjo gospodarsko uspešnost družbe, za uresničevanje samoupravnih odnosov pri delu, žgoča socialna vprašanja, prispevek k pospeševanju kmetijstva in najnovejša problematika mlade generacije, vse od usmerjenega šolstva, socialnega vprašanja mladih pa do ustaljenih vsakoletnih načrtov. Na novo so opredelili mladinsko prostovoljno delo, poudarili nujnost obveščenosti, omenili skrb za podmladek, ki ga ima mladina v pionirski organizaciji, društveno dejavnost mladine in še vrsto drugih vprašanj. Pretekli teden so izvolili tudi novo vodstvo občinske konference. Nova [>redsednica bo odslej Andreja Dnem-, podpredsednica Majda Puhar in sekretar Blaž Kaiundžič, kadrovsko pa so obnovili tudi konference, ki delujejo na posameznih področjih. D. Žlebir Mr. Bernarda Burdvch V lekarnah dovolj zdravil Ko so v zdravstvenih skupnostih v prvem polletju pregledovali izdatke za zdravstveno varstvo po posameznih postavkah, so za nekaj odstotkov stroški v prvi polovici leta sicer presegli načrtovane izdatke, največ v radovljiški zdravstveni skupnosti — za 13,3 odstotkov, v ostalih gorenjskih zdravstvenih skupnostih pa manj. Večji stroški za zdravila pa seveda ne pomenijo tudi, da smo bili večkrat bolni ali pa da smo pojedli tudi več zdravil kot lani. 0 tem so se pogovarjali z direktorico Gorenjskih lekarn mr. Bernardo Burdvchovo. »V prvih šestih mesecih letos so gorenjske lekarne izdale zdravila na približno enako število receptov kot v lanskem enakem obdobju. Več jih je bilo le za en odstotek, kar je povsem zanemarljivo povečanje. Ob tem pa je treba še dodati, da se od lani zdravila niso podražila, lani pa se je na primer večini zdravil precej popravila cena.« Lani je občasno nekaterih zdravil primanjkovalo. Kako je letos? »Resneje je lani nekaj časa primanjkovalo samo insulina, to pa je zdravilo, ki se ga ne da nadomestiti s kakšnim drugim. Ce pa je lani primanjkovalo tega ali onega zdravila, pa so bila na voljo tudi druga povsem enaka le z drugačnimi imeni ali vsaj zelo podobna. V Jugoslaviji je namreč 19 farmacevtskih tovarn, nekatete med njimi seveda proizvajajo povsem enaka zdravila, ki pa jih zaradi zakona o zaščiti imen ne smejo enako poimenovati. To za lekarne ni nič posebnega, le včasih bolnik noče verjeti v učinkovitost povsem enakega zdravila z drugim imenom ali drugačno embalažo. Znano zdravilo Bactrim na primer izdeluje še šest tovarn in sicer z imeni Esbesul, Primotren, Sinersul, Sulotrim, Sumetrin. Enak učinek ob sicer nekoliko drugačni kemijski sestavi imata tudi Lidaprim in Supristol. nekateri bolniki ne verjamejo v učinkovitost zdravila z drugim imenom, seveda ni enostavno, čeprav bi moral vsak vedeti *da tako kot zdravnik smo tudi v lekarni le zato, da pomagamo bolniku. Sicer se pa najde tudi kdo, ki podvomi v navaden prašek proti glavobolu, če je v drugačni embalaži.« Zdravil je potemtakem v lekarnah dovolj? »Pošiljke zdravil iz farmacevtskih tovam so redne, tako da se lanske zadrega z zdravili, ki pa so bile po mojem mnenju tudi povsem nepotrebne, ne bodo ponovile. Vsa zdravila in drug lekarniški material so izdelek domačih tovarn, le malo, to je kakih 5 odstotkov zdravil je uvoženih.« L. M Spotakljivi »pionirski dinar« Ponovno zbiranje pionirskega dinarja za gradnjo doma v Dolenjskih Toplicah - Zaradi stiske v gospodarstvu sredstva pritekajo le iz šol - Kranjska občina še iz prve zbiralne akcije zaostaja za ostalimi s komaj 52-odstotno izpolnitvijo obveznosti — Mentorji si ne upajo prevzeti naloge zbiranja v šolah Pred petimi leti je bil podpisan samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za pionirski dom, ki naj bi ga gradili v novomeški občini zaradi bližine Baze 20, v Dolenjskih Toplicah. Tretjino sredstev naj bi po sporazumu prispevali slovenski pionirji, tretjino združeno delo, tretjino pa z odkupom zemljišča novomeška občina. Glede na število pionirjev, ki jih premore vsaka občina, so določili komunisti so spregovorili o gospodarskih vprašanjih, o uresničevanju izvoznih ciljev - BPT že izpolnila plan — Okrepiti vlogo komunistov v vseh sredinah, P* ne pozabiti na mlade ~ Ko so v četrtek člani občinske konference in osnovnih organizacij zve-razčlenjevali oprav-v času po volUnoprogram-so posvetili največ uresničevanju gospodar- združeno delo nima težav z nakupom surovin ijskih materialov, so Več neskladnosti je v hitro rastočih cenah in v ki ponekod ovira norma proizvodnje. Se bolj kot ■i bodo morali komunisti ■ti za izpolnitev izvoznih Posebno na konvertibilni ko je v prvem lanskem znašal delež izvoza na * odstotkov, se je v letoš-na skromnih 42,7. devetmesečni položaj ni bleščeč. Celoletni plan * že izpolnila Bombažna in tkalnica, v drugih te-orzanizacijah pa bodo delavci napeti vse sile, če teb' obveznosti uresničiti, na primer v Zli tu in Peku, *ii, da bodo delali v pro-v Metalki bodo z dveh j*Jšk na tri. Prav pa bi bilo, ■w»vi zavzetosti sledili tudi •^■ktivi. "je izvozne načrte bo tržiško delo predvidoma doseglo **imi napori celo nekoliko preseglo. Dodatne obveznosti pa težko sprejema, saj je bilo že doslej močno usmerjeno v izvoz. Kljub temu so komunisti menili, da bi morali tudi delavci v manjšin tovarnah, kjer trenutno ne izvažajo, oceniti možnosti prodaje na tuje in si vsaj za prihodnje leto zastaviti smelejše cilje. Z gospodarskimi vprašanji je tesno povezano delo komunistov v temeljnih organizacijah. V nekaterih kolektivih njihovega vpliva ni čutiti, kot na primer v Zelenici in Mesoizdelkih, premalo učinkoviti pa so tudi v Komunalnem podjetju. Člani komiteja in sekretarji osnovnih organizacij so sklenili, naj bi delovne skupine, oblikovane, da raziščejo vzroke neaktivnosti, komunistom v teh sredinah Še naprej Pomagale pri krepitvi njihove vloge, osebei za Komunalno podjetje pa velja, da bo treba temeljito preučiti, če ukrep družbenega varstva vendarle ni nujen. Idejni krepitvi zveze komunistov bo sploh v prihodnje treba posvetiti več pozornosti. Nedelavnosti nekaterih sekretarejv osnovnih organizacij in drugih članov ne bi smeli opravičevati, ampak jih tovariško opozoriti na njihove dolžnosti. Zlasti mladi komunisti, teh je v občini okrog 170, ne bi smeli stati ob strani, ko gre za pomembna gospodarska in družbenopolitična vprašanja. H. Jelovčan Mladi predlagajo Predlogi kranjske mladine v zvezi s pretečo nezaposlenostjo — Realnejše načrtovanje potreb po delovni sili — Neutemeljenost razpisnih pogojev — Kam s suflcitarnimi poklici — Doslednejše upoštevanje štipendijskih razmerij Boljši pogoji in boljše vrednotenje proizvodnega dela, ustvarjalnega dela in deficitarnih poklicev, bi motiviralo mlade, da bi se za poklice, ki so potrebni, raje odločali in ne bi bežali v tiste, kjer je delo lažje in bolje plačano. Tudi štipendiranje bi veljalo dosledneje usmeriti v te poklice. Delovne organizacije naj bi spoštovale tudi določbe zakonov, ki omejujejo dopolnilno delo in zaposlovanje uokojencev, kajti le-ti so pogosto vzrok, da mladi ostajajo na cesti. Glede na priliv »odvečnega« Erofila iz šol bi morali zbrati podat e o presežkih te delovne sile in jo bodisi preusmeriti v druge občine bodisi te ljudi prezaposliti. Do zdaj pri iskalcih zaposlitve ni veljala nobena prednostna lista, vendar pa mladi prelagajo, da bi morale delovne organizacije najprej zaposliti tiste »prosilce«, ki so prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje in prejemajo denamo nadomestilo, ter tisto mladino, ki prihaja iz šol. Tudi štipendija ne zagotavlja vedno zaposlitve, če obveznosti delovne organizacije do štipendistov niso zapisane v srednjeročnih načrtih. V Savi in Iskri imajo štipendiste organizirane v aktivih štipendistov. Ta praksa se je glede vpliva na zaposlovanje doslej pokazala kot uspešna, vendar se štipendisti drugih organizacij doslej niso izkazali na ta način. D. Žlebir Kranj — Sedanji gospodarski položaj organizacijam združenega dela narekuje previdnost tudi pri sprejemanju delavcev, kar ima za posledico večji odstotek nezaposlenih. V kranjski občini je kar polovica nezaposlenih mlajših od 26 let, več kot četrtina pa iskalcev prve zaposlitve. Prav iz teh razlogov se je oglasila tudi mladinska organizacija, ki je sklenila skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje poseči v to problematično področje. Mladi so zbrali vrsto ugotovitev, ki jih nameravajo posredovati na oktobrski problemski konferenci o zaposlovanju mladih. Menijo namreč, da so sedanjega stanja v veliki meri krive delovne organizacije, katerih izkazane letne potrebe po delovni sili so več kot pretirane, saj bi v nasprotnem primeru prav gotovo našli mesta za veliko večino iskalcev zaposlitev. Tudi šolane kadre bi morale delovne organizacije drugače načrtovati. Pripravnike brez delovnih izkušenj neradi sprejemajo, saj se bojijo »mačka v žak-Iju«. Večletna praksa, ki jo v razpisih zahtevajo od kandidatov za delovna mesta, tudi ni vedno utemeljena. Mladi menijo, naj bi vsako delovno mesto zasedal delavec, ki je zanj strokovno usposobljen, kar bo omogočilo tudi prodor mladih izobražencev na prava mesta. znesek, ki ga morajo zbrati s tako imenovanim »pionirskim dinarjem«. Zaradi stabilizacije in omejitev v gospodarstvu je slednje pri sofinanciranju gradnje odpovedalo. Z akcijo med slovenskimi pionirji so zbrali le 4 milijone dinarjev, ki pa za gradnjo nikakor ne zadoščajo. Kako se odločiti: opustiti cilj o gradnji doma ali najti ustreznejšo rešitev? Zveza prijateljev mladine in pionirji so se odločili za nadaljevanje gradnje, čeprav ne v tolikšnem obsegu, kot so ga načrtovali. Razmišljajo, da bi zgradili le prostorne brunarice in kuhinjo, za kar bi obstoječa sredstva zadoščala. Zveza pionirjev je vključila v svoj program tudi ponovno akcijo zbiranja »pionirskega dinarja« za dograditev doma, ki mu je bil lani položen temeljni kamen. Mentorji pionirskih odredov, ki naj bi zadolžitev sprejeli, so se prestrašili odgovornosti, ki jo predvideva akcija. Menijo, da ni upravičeno ponovno terjati denarja od šolarjev, ki so pred leti že dajali po 40 dinarjev za dom, katerega gradnja tako počasi napreduje oziroma se še niti začela ni. Učitelji so zaskrbljeni predvsem zaradi staršev, ki jih »dinar« najbolj prizadene, kako se bodo ponovno odzvali zbiralni akciji, ko jim še iz prve ni mogoče pokazati nobenih rezultatov. Po drugi strani pa imajo skrbi tudi pri kranjskem občinskem svetu pionirjev in Zvezi prijateljev mladine, ki jima v prvi akciji ni uspelo zbrati vseh predpisanih sredstev in so tako le z norimi 52 odstotki izpolnili obveznosti. Ena od rešitev, kako se izogniti nejevolji staršev na eni strani in na drugi sramotno nizkemu prispevku sicer razvite kranjske občine, so dotacije, ki bi jih morda dobili s pomočjo sindikata. Tudi razne akcije zbiranja odpadnega papirja prinesejo nekaj denarja, za prispevek pa bi morda še enkrat veljalo prositi združeno delo. Od mentorjev pionirskih odredov, ki so zadolženi za izpeljavo zbiralne akcije, pričakujejo, da bodo temu dali pravi ton in znali pred starši opravičiti znesek ki ga le-ti odštevajo za pionirski dom svojega naslednika. D. Žlebir O L A S 4. STRAN. GOSPODARSTVO TOREK. 2» StPTaSBit Stabilizacija se pozna tudi v trgovini Kranjska KOKRA si za letos ne obeta dobrih rezultatov, resno jo skrbi tudi prihodnje leto poprečjem Kranj - Lani so dobro prodajali. Posebno zadnje mesece leta, ko smo ob slutnjah podražitev dobesedno praznili trgovine. V Kokri se je lani vse dobro prodajalo: od pohištva do konfekcije in zlatnine. Letos pa se je z novimi cenami, z višjimi pologi za kredite ali ukinitvami kreditov stanje v Kokri precej spremenilo V trgovini na veliko ie sicer tudi letos porasla prodaja in ima tudi do 53 odstotkov večji celotni prihodek -zabeležen konec avgusta — kot pa v istem obdobju lani. zastoj je pa čutiti posebno pri pohištvu, konfekciji, zlatnini. Za devet letošnjih mesecev so plan prodaje dosegli 91-odstotno. Osebni dohodki so nizki, kar za 16 odstotkov pod občinskim poprečjem, denarja za zaloge ni. likvidnost pada, pada tudi ekonomičnost poslovanja. Vse skupaj bi se dalo popraviti, če bi se dobro prodajalo. Toda stabilizacija se najprej pozna v trgovini. Tozd Trgovina na veliko bo dosegel plan, maloprodaja pa ne. Grosist potrebuje velika Za Gorenjce ugodneje Kranj - Na zadnji seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske so člani obravnavali tudi pravilnik o kreditih občanom na podlagi prodaje konvertibilnih deviz. Kot kaže, je ta oblika varčevanja pri občanih dobro sprejeta, saj so v Ljubljanski banki - TBG odobrili na ta način že blizu 700 kreditov v višini 68 milijonov dinarjev. Računajo pa, da bodo do konca leta odkupili na ta način za okrog 1,800.000 dolarjev deviz. Ker so ponekod banke tak način odkupa deviz omejile ali ga sploh ukinile, prihajajo interesenti tudi od drugod. Da bi Ljubljanska banka - TBG lažje zadostila domačim prosilcem in se obenem tudi izognila morebitnim izigravanjem prosilcev od drugod, je izvršilni odbor sprejel sklep, da vsi varčevalci z Gorenjske lahko dobe kredit takoj, ko zanj zaprosijo vsi tujci pa bi morali imeti v Ljubljanski banki - TGB naložene devize najmanj eno leto, šele potem bodo lahko zaprosili za 200-odstotni kredit na osnovi prodaje vloženih deviznih sredstev. D.D. Osebni dohodki pod občinskim denarna sredstva in v Kokri je veliko poslovanja z menicami, kar pa seveda še bolj siromasi dohodek, se pa nekako rešuje likvidnost. Velika zavora je zaenkrat seveda tudi odkup 1000 kvadratov Avtoko-mercih prodajnih prostorov v Globusu. Dve tretjini kredita je že odplačanega, težko pa bo še do aprila prihodnje leto. ko bo treba odplačati še tretjino, obenem pa ugotavljajo - da akumulacija v Globusu pada. Se vedno imajo probleme s skladišči. Zdaj jim je sicer uspelo podaljšati pogodbo o najemu skladišč s KZK v Hrast ju, do leta 1988, toda morali bodo začeti s svojo gradnjo skladišč. Vseeno upajo, da bodo plan prodaje tudi letos dosegli, saj je bilo še vsako leto tako, da smo ob koncu leta več kupovali. Manj upanja imajo za prihodnje leto. Zavedajo se. da bo težko. Nekaj se bo že dalo narediti z večjo prizadevnostjo poslovodij, z večjim poznavanjem želja kupcev, s hitrejšo dinamiko in ne nazadnje tudi z boljšim odnosom do kupcev, kaj več pa bo težko storiti. V zadnjih dveh letih so prestrukturirali del prodaje in vse kaže, da uspešno. Morda se bo tu dalo še kaj narediti. Toda veliko ne, to vedo že vnaprej. D. Dolenc Če vas zanima • «• Strokovne službe LH - TBG so ugotovile, da je bilo I. avgusta 1981 na Gorenjskem dve tretjini investicij dokončanih nad 80-od-stotno. Poprečna stopnja dokon -čanosti vseh investicij je na Go renjskem zelo visoka, kar 85'-odstotna. Število investicij, ki ne dosegajo 80 odstotkov, pa je prav tako visoko, saj v poprečju dosega 64 odstotkov. Katere investicije so na Gorenjskem največje! Mednje nedvomno sodijo kranjska Sava s povečanjem proizvodnje radialnih plaAčev v vrednosti 596.173.000 din. Iskra Kranj z modernizacijo in pre-struktuiranjem proizvodnje v Iskri Elektromehaniki v predračunski vrednosti 575.604.000 din, Merkur z gradnjo novih skladišč na Pivki v vrednosti 335.330.000 din, Iskra Železniki z razširitvijo proizvodnje kolektor skih motorjev in gradnje proizvodne hale z 267.391.000 din. KŽK Kranj TOZD Mlekarna z novogradnjo sirarne v predračunski vrednosti 196.760.000 din, itd. Skupno je na Gorenjskem trenutno odprtih 33 večjih investicij v skupni predračunski vrednosti 2,641.839.000 din, pri katerih sodeluje banka z garancijo in kreditom in so dokončane 80-od-stotno, 15 investicij v vrednosti 839,245.000 din pa je dokončanih manj kot 80-txistotno. Dovolj umetnih gnojil Podna rt — Delegati ' temeljne organizacije kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Bled so bili na strokovni ekskurziji in obiskali tovarno umetnih gnojil v Kutini. Tovarna INA petrokemija Kutina izdela letno z 2500 delavci nad 700.000 ton raznih gnojil. Tovarno pa nenehno povečujejo, zato bodo že leta 1982 izdelali nad 900.000 ton umetnih gnojil, do leta 1985 pa načrtujejo nad stoodstotno povečanje proizvodnje. Predstavniki tovarne so dejali, da imajo na zalogi dovolj umetnih gnojil in priporočili kmetom, naj preko kmetijskih zadrug čimprej nabavijo umetna gnojila za spomladansko gnojenje. Tudi sami kmetje lahko naročijo vagonske pošiljke, ker ima zdaj tovarna zaloge, zato že v dveh dneh po sprejemu naročila odpremijo vagone. Tako lahko zaključimo, da za spomladansko gnojenje ne bo gnojil le v tistih kmetijskih zadrugah, ki bodo prepozno naročile gnojila. INA petrokemija Kutina oskrbuje z gnojili Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino in del Črne gore. Udeleženci ekskurzije pa so si ogledali tudi tovarno sladkorja v Ormožu in nekaj preusmerjenih kmetij. Tovarna skladkorja v Ormožu bi lahko predelala 400.000 ton sladkorne pese. Toliko pese pa sedaj še ni, ker se zaradi nizke cene kmetje prepočasi usmerjajo v proizvodnjo sladkorne pese. Letošnja cena pese je 2 dinarja za kilogram. Peso morajo uvažati iz Madžarske in kljub temu zmogljivosti še niso izkoriščene. V vasi Slake pri Podčetrtku so si ogledali preusmerjeno kmetijo, na kateri pri popolni mehanizaciji dva z lahkoto redita do sto goveje živine in nekaj svinj. Zaradi visokih cen močna tih krmil sedaj pita kmet govedi le do 250 kilogramov teže. Ta kmet pa ima tudi 50 sob v kmečkem turizmu. Udeleženci so obiskali še nekaj kmetij in vinsko klet v Metliki. Njena zmogljivost je tri milijone litrov vina in ima vso sodobno opremo za predelavo grozdja. Ciril Rozman SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Zakaj tako? »Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja temeljne organizacije vaa obveščamo, da vam je bila dodeljena kadrovska štipendija za izobraŽevanje v izbrani usmeritvi. Vabimo vas, da m skupaj »>tarii dne 31. 8. lfSl od 12. do 14. ure zglasitTv sejni sobi, kjer boste vi in eden od staršev podpisali pogodbo o štipendiranju« Omenjenega obvestila, ki ga je kandidatka prejela oet dni pred pričetkom novega šolskega leta. torej ob Tačetku šolanja v usmerjenem izobraževanju, so se doma zelo razveselili. Doslej kljub obljubam, ki so jih učenci in njihovi starši v juniju prejeli na skupnem razzovoru v delovni organizaciji, da bo štipendija odobrena vsem. ki so jih na tem razgovoru imenovali, dokaza o izpolnitvi obljube še n. bilo. Zato b, bilo Se vedno možno, da se na samoupravnem organu, k. aUepa o podelitvi štipendije, kaj zatakne, fo pa b, dekletu otežilo, če ne že oiiemogočilo drag« Šolanje v Uubljani. Morda res ni več veliko učencev, k. jun je HS nujno potrebna pri izobraževanju za poklic. Ef wiJnHidatka pa je štipendijo resnično potrebo-CrSf Kte njen. razredničarka v <*novni šoli nanmmU v anketo o^izbiri poklica, d. bo dekle za na-nlŠvanie Šolanja potrebovalo štipendijo. Tako srn« KroKvrd deavci s ^S^f^Stcm^mm^ %&ss& s uU°'njen iwpeh * bil v osmem '"^^^udidekle in njeni starši so se „ Vnesti in skupno smo našli pot. ki je bila za dekle zanimiva, obenem pa smo računali tudi na to, da bo možno dobiti tudi štipendijo. Kazalo je, da se bo vse lepo končalo. Verjetno bi bilo tako, če bi se obljuba, ki jo je napovedoval dopis, izpolnila. Dekle je na določeni dan in ob uri prišlo v delovno organizacijo. Pričakala sta jo tovarišica, ki je junija obljubila kadrovsko štipendijo in še nekdo, ter jo obvestila, da štipendije ne more dobiti. V šolo se sicer lahko vključi, vendar delovna organizacija ne prevzame nikakršnih obveznosti za zaposlitev, saj kljub temu, da izobraževalni center izobražuje le njihove kadre, zaposlujejo le svoje štipendiste. Tudi to so ji povedali, da poklic, ki si ga je izbrala, za dekle sploh ni primeren in jo vprašali, kako si predstavlja, da ga bo opravljala, ko pa je to delo primemo le za fante? Verjetno ni treba bralcev prepričevati, kakšen pretres je doživelo dekle. Zadnji dan pred pričetkom šolskega leta zveš ne le to, da štipendije ne bo. temveč tudi. da ta poklic ni primeren za dekle. Kam zdaj? Kdo se bo še pripravljen pogovarjati o sprejemu, saj je večina »dekliških« šol polnih? Dekle se je spet oglasilo na skupnosti za zaposlovanje, kjer smo na srečo lahko še uredili vse za njeno vključitev v šolanje in tako ne bo izgubila leta? Vprašujemo pa se, zakaj izobraževalna organizacija ni obvestila kandidatke, da ne izpolnjuje pogojev za vključitev v izobraževanje in ji svetovala, kam se lahko vključi ter ji pri tem pomagala, kot to zahteva 10. člen Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjeno izobraževanje (Ur. list SRS. št. 5/81). če ta usmeritev za dekle res ni primerna? Ali pa je samo S™™ »lu*ha v delovni organizaciji ali kdo drug Mt 31. H. ugotovila, da dekleta niso primerna za .teh "^it Na dekletovi Htrani verjetno ni bilo krivde. Pnrner m bil edini, enako so naredili tudi z drugim dekletom. Kdo lahko spreminja sklep komisije za delovna razmerja o podelitvi štipendije in s kakšno ,>ravico? In nazadnje, ali lahko poklicni svetovalci zvemo, kako naj dosežemo, da se bodo dekleta odločila tudi za .neženske« poklice, če v delovnih organiza-x "T "P0™*" d* J«" **nska lahko uspešen tehnik, ne le priučena delovna sila v tehniških stro- tvnVištf1?^ primer ni edini. Tudi v drugih 25? !S £Rreeujejo z noraumevanjem. kadar se hočejo vključit, v .moške« poklice, čeprav nekaj svetlih izjem vendarle obstoja. Koliko časa bomo z mladino še tako delali? Branka Košir J Tudi Podlubnik je delo Tehnikovih delavcev 30 let SGP Tehnik Od lopate do sodob-tehnologije Loke * Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje uveljavilo s sodobno tehnologijo gradnje, solidno spoštovanjem rokov — Je med najcenejšimi grad Skoraj ni kraja v občini, kjer ne bi bili vidni rezah Tehnikovih delavcev Skorja Loka - V soboto so delavci SGP Tehnik Skofja Loka Croslavili 30-letnico dela. Ob ju-ileju kolektiv lahko s ponosom gleda prehojeno pot, saj skoraj ni kraja v občini, kjer se ne bi poznalo delo Tehnikovih delavcev, ki so si s prizadevnostjo, spoštovanjem rokov, kakovostjo in solidnimi cenami ustvarili sloves dobrega gradbinca. Začetki segajo v prva povojna leta. Kot pri večini je bil začetek težak, saj so imeli le nekaj najnujnejše opreme, a so že leta 1951 prerasli v pravo gradbeno podjetje. Za hiter razvoj so občinske meie kmalu postale pretesne in loški gradbinci so se pojavili tudi v slovenskem primorju, Kranjski gori, Medvodah in drugih krajih. Leta 1951 so se tri loške gradbene organizacije združile v eno podjetje in 1. julija tega leta, ko je novo podjetje začelo poslovati pod imenom Tehnik, se Šteje za rojstni dan tega gradbenega velikana. Njegovi rezultati in delo so vidni v vseh večjih krajih občine in drugje. To so nova stanovanjska naselja, kot so Novi svet, Groharjevo in Frankovo naselje v Škofji Loki, Podlubnik, Kres Železniki, stanovanjski bloki v Zireh, Gorenji vasi in drugod. Tudi skoraj vse industrijske objekte so zgradili Tehnikovi delavci; med pomembnejša štejejo Iskro Železniki, Šešir Skofja Loka, Termiko na Trati in v Poljanah, Jelovico, Alpino, Etiketo Ziri, Marmor Ho-tavlje in druge. Tudi javni objekti, šole, kulturni domovi, gostinske zmogljivosti so izključno delo domačega gradbenega podjetja. Pri Tehniku s ponosom poudarjajo, da so zgradili tudi številne manjše, a zelo zahtevne objekte med drugimi ogrodje spomenika dražgoški bitki. Škofjeloški Tehnik je m beno podjetje v Sloveniii. svojem sestavu tudi k< ie z vodovodom in kam k I ju čila gradbincem leta fl menom, da se zgradi v Poljan do Škofje Loke organizacijo se je začel pc»-komunalne dejavnosti, ko ej okviru praznovanja * M mesta obnovljena kan j rem delu in zgrajena i nalizacija na vseh področno s čistilno napravo, k i obratovati kot prva na G in ena prvih v Sloveniji Nagel razvoj gc*poda-terjal tudi rast gradr*en* vosti. Tako so pri TehniL veliko vlagali v opremo t nizacijo. Leta 1969 so posta centralno betonarno v Sta"? ru, nekaj let prej je "kri, gramoznica na Jeprci. Z narno je bil postavljen gradnje novih stranskih Starem dvoru, katerih gr zaključujejo. Ves čas so s voju tehnologije in bili m* gradbinci, ki so si kupih črpalko, danes nepogrešiv pripomoček. Stevilm gradbeni žerjavi, *ti»i _sag stva in druga strojnai omogoča, da ob sj^, številu zaposlenih po ves! vodnjo od 20do 25 odštet V zadnjem času dosea niku pomembne rezultj delovanju z Jelovico in ko skupaj nastopajo na trgu in tudi v inozemstvu Dosedanji uspehi Tehnik pri razvoju tel«, organiziranosti so ned> stvo, da bodo kljub obsegu investicijskih ostrejši konkurenci us» rirali v gradbeni ponudbi deia^ ispe*- Peko v Alžiriji j Tržiftka tovarna obutve Peko v okviru konzorcij« p***; skupnosti Rudis sodeluje pri postavitvi dveh čevi*** tovarn v Alžiriji - Zadolžena je za prenos tehnokjM zagon in tehnično vodenje do končnega prevzema s»r ter za usposobitev strokovnjakov in drugih delavci Možno tudi kasnejše sodelovanje Tržič - Pred štirimi leti se je peko sprejel na ijn nlnaitj poslovna skupnost Rudis iz Trbovelj odzvala na mednarodni razpis alžirske vlade za postavitev dveh tovarn obutve v tej afriški deželi. V konzorcij je pritegnila še sedem članic: tržiški Peko, Tekstilni in obutveni center iz Kranja, Gro tehniko iz Zagreba, Trebanjsko industrijo montažnih objektov, IMP in Ko-teks-Tobus iz Ljubljane ter zahod-nonemško firmo čevljarske opreme iz Pirmasensa. Poslovna skupnost Rudis je kot izvajalka po dolgotrajnih dogovarjanjih prejšnji mesec podpisala pogodbo z alžirsko družbo za predelavo usnja Sonipec, ki je investitorka čevljarskih tovarn. Prva bo zrasla v Frendi, 340 kilometrov od Alžira, druga pa v El Bavadhu, 580 kilometrov daleč od glavnega mesta. Tovarni bosta opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo. Zaposlovali bosta po 685 delavcev in bosta imeli razen proizvodnih in upravnih prostorov še obrata družbene prehrane ter lastni ambulanti. Gradnja se bo začela prihodnje leto. Tekstilni in obutveni center iz Kranja bo prevzel šolanje 34 cevhar: skih tehnikov, medtem ko bo tržiški alžirskih strokovnjakov eS vodilnih delavcev. Seveda * -Peko v okviru konzorcija *f drugih zahtevnih nalog- Isfcam za prenos tehnologije iadear* \ ve, tako imenovani kno*^"** deloval bo pri postavitvi ossam zagonu tovarne in tehničaasm nju do končnega prevzema. 1 predvidoma Čez tri leta tržiških strokovnjakov bo «** tudi usposabljalo domača« V Frendi in El B*vs*> s izdelovali lepljeno rnosko s*-otroško obutev. Osnovno M so v Peku že sestavih, asa > bodo razširili z modeli n M programa, ki jih bodo pmr OnnkMca izbrali za — - Sonipeca vodnje. Ta bo stekla čet **jft tovarnah, ki bosta stan aV*-milijonov dolarjev in j« b*** Eretežno s kreditom mmir^ ank, bodo na leto iadsUfe I jona parov obutve. V Peku računajo tudi as trajnejše sodelovanje t *** čevljarji. Menijo, da bo*Jk obdržali atfte na področja * orodij in oblikovanja tokte^ 29 SEPTEMBRA 1981 DELEGATSKO ODLOČANJE 5.STRAN.G LAS KRANJ ■a*-nupotitičnega '< skupščine občine »j, sreda. 7. oktobra 1 ■ <»b 15. uri v dvorani Inke skupščine wja /bora ornega dela P*čine občine Kranj »V 7 oktobra 1981. ' uri \ dvorani "ki skupščine ■ /hor;i n< skupnosti občine Kranj " oktobra 1 f*H 1 uri \ dvorani te skupščine evni red vijanja socialni oasbam - o uveljavljanju samo-2*'* družbenoekonomskih od-,7* v stanovanjskem gospodar- m ^7? »premembah urbanistične ^T^n* Kianja za območje Ore-^ttodovka ^ J*QJ*a načrt Orehek-Drulovka -Jjaa urbanistični red Podblica kanem redu i^o fcioem redu Jj* k določitvi stopnje amort i J* •anovanj in stanovanjskih Sf^j^beni lastnini delitev združenih sred-f *I,J«vnim skupnostim v letu J***e zadeve: r^*«v sodnika za prekrške ^o>*itev m imenovanje dele-r* v skupščino samouprav J »klada za izvajanje r^encij v kmetijstvu in po-kiane v občini Kranj ijj^in vprašanja delegatov in *ajlni *anistični organizacija Dom-. Popravila predlog detajl-I "^nističnega reda za ob-, 'pjevne skupnosti Pod-^' obsega naselja Jamnik, . "»milje in Podblico. Pri-,**toji iz grafičnega in -K^Sb dela. Tekstualni del tJ^T \ Pravilniku, kjer so vsa določila, namenska raba gram in oblikovanje i zazidljivih površin, ua, posegi, komunal-tika. Površine so raz -zazidane, zazidljive, -J gozdne. Nove pred-S ' ^vrline pa praktično po OGOVORIMO SE Število invalidov v v narašča Vsako leto okrog 300 novih delovnih invalidov - V Kranju naj bi ustanovili invalidsko delavnico, kjer bi se usposabljali in zaposlovali težji invalidi - Predlagatelj razprave na seji skupščine je občinska skupnost socialnega varstva Kranj Osrednja točka dnevnega reda na šoloobvezne pa je učni program sredini seji kranjske občinske skupščine bo vsekakor problematika zagotavljanja socialne varnosti invalidnim osebam. Analizo oziroma gradivo, v katerem so.podane vse najpomembnejše značilnosti zagotavljanja socialne varnosti invalidnim osebam v občini, so pripravili strokovni delavci nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, ki redno spremljajo tovrstno problematiko. Tako je že uvodoma tudi zapisano, da so temeljni nosilci zagotavljanja socialne varnosti invalidnih oseb organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti (SPIS, skupnost za zaposlovanje, skupnost socialnega skrbstva, skupnost otroškega varstva, zdravstvena skupnost in samoupravna stanovanjska skupnost). Osnovna pravica invalidnih oseb je usposobitev za življenje in delo. To je tudi osnova za enakopravno vključevanje takšnih ljudi v vsa področja družbenega življenja. Vsem tistim, ki se ne morejo usposobiti za delo in nimajo zagotovljenih sredstev za življenje, pa je treba zagotoviti denarno pomoč ali varstvo v ustrezni ustanovi. Prav zato je tudi zaposlovanje in usposabljanje delovnih invalidov zakonska obveza, ki velja za vse delovne organizacije. Vendar pa se v praksi še vedno dogaja drugače. Niso redki, kjer se delovnih invalidov otepajo poklicna rehabilitacija poteka prav tako v redkih primerih, za delo z invalidi pa praktično nimamo usposobljenih strokovnjakov oziroma mentorjev. Da pa je stanje Še toliko slabše, govori podatek o številu invalidnih oseb. Čeprav se izboljšujejo delovni pogoji in tehnologija napreduje, število narašča in je stopnja rasti invalidnosti precej večja (10,9%) v primerjavi s povprečno stopnjo rasti zaposlovanja (1,2?). Vsako leto beležimo okrog 300 novih delovnih invalidov; od tega jih je kar polovica I. kategorije (invalidski upokojenci), ostala polovica pa jih je še sposobnih za drugo ustrezno delo ali za delo s skrajšanim delovnim časom. Med vzroki invalidnosti pa so najpogostejši — bolezni (89%), nesreče pri delu (5%). poškodbe izven dela (4 %) itd. Skupnost za zaposlovanje zagotavlja socialno varnost tistim ljudem, ki imajo priznano invalidnost izven delovnega razmerja. To so duševno prizadeti otroci in mladostniki, duševno in vedenjsko motene osebe, telesni invalidi, pa tudi za tiste delovne invalide, ki so zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja ostali brezposelni. Skupnost poskuša te invalide usposobiti za delo in jih zaposliti; med usposabljanjem pa ti invalidi dobivajo materia lno pomoč. Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so že pred šolo /ključeni v predšolsko varstvo. Za ustrezno prilagojen. Tako imenovani »mejni primeri« obiskujejo še redne osnovne šole, kjer pa žal še ni organiziranega ustreznega dopolnilnega specialnega pedagoškega dela z njimi. — Po 17. letu pa se mladostniki, ki se ne morejo zaposliti na delih ob normalnih delovnih pogojih, zaposlujejo v delavnicah pod posebnimi pogoji. Le-te pa največkrat delujejo v utesnjenih in neustreznih prostorih. Razen tega pa se srečujejo še s pomanjkanjem kooperantskih del. — Razen tega pa je v občini še 18 osnovnošolcev, ki imajo težje motnje in se izobražujejo ter usposabljajo v ustanovah izven občine. To so predvsem gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, govorno moteni in telesni invalidi. Glede zdravstvenega varstva je v analizi ocena, da je le-to zadovoljivo. Tako so po sklepu občinske zdravstvene skupnosti invalidi oproščeni participacije za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke. Samoupravna stanovanjska skupnost pa invalidom daje možnost, da dobijo solidarnostno stanovanje. Za telesne invalide pa skupnost daje sredstva za preurejanje stanovanj. — Kar pa zadeva zaposlovanje invalidov, je največ težav pri tistih, kjer so zahtevani in priznani posebni pogoji dela. Razene tega se absolventi osnovnih šol s prilagojenim programom največkrat srečujejo še z eno težavo: ne dosegajo delovnih norm na najenostavnejših delovnih opravilih, pri tem pa delovne organizacije ne dobivajo povrnjene razlike med osebnim dohodkom, ki ne dosega norme, in med dejansko izplačanim osebnim dohodkom ... Nazadnje je v analizi predlaganih več ukrepov, ki naj bi odpravili pomanjkljivosti na področju socialne varnosti invalidov. Takšen je tudi predlog, da bi v Kranju ustanovili invalidske delavnice, kjer bi se usposabljali in zaposlovali težji invalidi. O tem pa bi se moralo opredeliti predvsem združeno delo. Kadrovske spremembe Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga vsem zborom občinske skupščine, da izvolijo za občinsko sodnico za prekrške Lidijo Baj-želj iz Kranja. Ista komisija tudi predlaga, da se v skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kranj razreši funkcije delegata Boža Zalaznika iz DO Gradbinec in da se za novega delegata izvoli Vinka Gantarja iz delovne skupnosti družbeni standard — menza Kranj. Denar za programe krajevnih skupnosti Odbor za delitev sredstev krajevnim skupnostim je obravnaval 25 prošenj iz 20 krajevnih skupnosti v občini. Predračunska vrednost vseh del. ki jih letos načrtujejo krajevne skupnosti, znaša 34 milijonov 486.162 dinarjev. S samoprispevkom in prostovoljnim delom ter materialno pomočjo občanov so krajevne skupnosti pripravljene zagotoviti 26.530,195 dinarjev ali 76.9 odstotka vseh sredstev. Zahtevek za razdelitev združenih sredstev pa znaša 8,083.000 dinarjev ali 23.4 odstotka. Zaradi zaostanka pri zbiranju združenih sredstev za krajevne skupnosti za letos se je odbor odločil, da odobri 3 petine sredstev in ostanek iz lanskega leta; tako da se sredstva nakazujejo krajevnim skupnostim postopoma in usklajeno s pritokom ter izvajanjem del tudi v prihodnjem letu. Tako bo razdeljenih tudi del sredstev zbranih v prihodnjem letu. Pri pregledu prijav in predložene dokumentacije je odbor ugotovil da krajevna skupnost Brniki za gradnjo prostorov v novem domu in krajevna skupnost Orehek-Drulovka za gradnjo sanitarij-in garderob ob osnovni šoli Orehek, ne izpolnjujeta pogojev za pridobitev združenih sredstev. Vse druge prijave pa ustrezajo razpisanim kriterijem. Odbor je obravnaval tudi posebno vlogo krajevne skupnosti Cirče za gradnjo družbenega doma in priporoča zboru krajevnih skupnosti, da jo ugodno reši. Razen tega je odbor ugotovil, da krajevne skupnosti še vedno veliko denarja vlagajo v obnovo in modernizacijo komunalnih objektov in naprav. Letos so za to namenile prek 14 milijonov dinarjev ali kar 42,4 odstotka vseh predvidenih del. Preostali denar pa namenjajo za gradnjo ali obnovo družbenih domov, manjših športnih objektov in mrliških vežic. Prav tako je odbor ugotovil, da so programi del skrbno pripravljeni, zato je prav. da se programirana dela podpirajo. v. J DOGOVORIMO SE Predlog odloka o .. spremembah urbanističnega načrta Kranja za območje Orehek-Drulovka — Zaradi izdelave tako imenovanega sanacijskega načrta za Orehek-Drulovko je na tem območju prišlo do nekaterih sprememb urbanističnega načrta Kranja kar zadeva namensko rabo površin. Na dveh mestih bo treba stanovanjske površine razširiti proti zahodu in sicer do rezervata daljnovoda. Stanovanjske površine vzhodno od ceste Kranj —Ljubljana do obstoječe zazidave na Orehku bo treba spremeniti v kmetijske površine, del površin severno od sedanje šole pa nameniti za trgovino, gostinstvo in javne službe. Povezovalna cesta med Zasavsko cesto in cesto Kranj —Ljubljana se za okrog 100 metrov premakne proti jugu. Razen tega pa so predlagane še nekatere manjše spremembe. Ob sprejemanju tega odloka bodo delegati na seji razpravljali tudi o potrebnosti teh ukrepov. ___hišnem redu — Gre pravzaprav šele za osnutek odloka, ki naj bi uredil predvsem medsebojne obveznosti stanovalcev in najemnikov rlovnih prostorov. Predpisal naj nadalje, kako mora biti hiša opremljena za organizirano delo Soglasje k stopnji amortizacije Zaradi izredno povečanih cen za stanovanjsko gradnjo po drugi strani pa zaradi prepočasnega zviševanja stanarin oziroma prehoda na ekonomske stanarine, samoupravna stanovanjska skupnost predlaga revaloriziranje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš za 0,60 odstotka. Zakon to dovoljuje do konca leta 1984. Tako pa bi dobili nekaj več denarja za vzdrževanje hiš v družbeni lastnini. Soglasje o takšnem predlogu bo potrebno še od občinske skupščine. hišne samouprave. Prav tako naj bi določil dolžnosti stanovalcev, imetnikov stanovanjske pravice oziroma etažnih lastnikov in najemnikov poslovnih prostorov. Poudarjena je predvsem skrb za nemoteno vzdrževanje hiše, skupnih prostorov in naprav. Opredeljena pa je tudi vloga hišne samouprave pri delu v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjsko hišo. Kazni pa so usklajene z zakonom o prekrških zoper javni red in mir. Zamuda pri uveljavljanju ekonomskih odnosov Vsi, ki v kranjski občini lah! ; vplivajo na uveljavljanje dru? benoekonomskih odnosov v st* novanjskem gospodarstvu, so se dogovorili za določene naloge Vendar pa izvajanje nalog poteka prepočasi. Temu je delno krivo tudi prep*ozuo sprejemanje zakonov in družbeno dogovarjanje na področju stanovanjskega gospodarstva. Zato bo treba uresničitev nekaterih nalog podaljšati do konca januarja prihodnje leto in počakati na uskladitev z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Vendar pa je v pre dlogu za sejo skupščine zapisano, da morajo vsi odgovorni za uresničitev nalog na tem področju svojo dejavnost pospešiti. Preu sejo občinske skupščine pa bo o predloženem gradivu razpraviJa' še koordinacijski odbor za ■javljanje samoupravnih dru noekonomskih odnosov v štatio vanjskem gospodarstvu pri činski konferenci socialist zveze Kranj. -J- V sodelovanju z Indok slu»hn l obfine Kranj pripravil A. 2 kup,i O LAS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 29. ® umiju Gradnja zaklonišč 30. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 7. oktobra, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red - potrditev zapisnika zadnje skupne seje - družbeni dogovor p namenski uporabi turiatičhe takse za letos - predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine za Adi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči - predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje Temeljnega sodišča v Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kranju - predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta Zasip SD 12 A - osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč - poročilo o problematiki gradnje, financiranja in vzdrževanja zaklonišč - predlog za izdajo zakona o splošni ljudski obrambi in povzetek najbolj' pomembnih sprememb - razrešitve in imenovanja - delegatska vprašanja 30. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo. > '»k t obra. ob 16 uri v mali sejni dvorani >kupščim- obcuu Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red potrditev zapisnika 19. skupne seje predlog za izdajo Zakona o splošni ljudski obrambi - povzetek pomembnejših sprememb poročilo o problematiki gradnje, financiranja in vzdrževanja za klonišč predlog družbenega dogovora o menlih za vrednotenje storitev pravne pomoči predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občine za organizacijo in financiranje Temeljnega sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju razrešitve in imenovanja delegatska vprašanja družbeni dogovor o namenski uporabi turistične takse za letos 30. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo. v sredo, 7. oktobra. <»l> i *i. uri v mah sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red potrditev zapisnika zadnje skupne seje Kredlog za izdajo zakona o splošni udski obrambi - povzetek naj bolj pomembnih sprememb poročilo o problematiki gradnje, financiranja in vzdrževanja zaklonišč osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda osnutek odloka o odškodnini zara di spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občine za organizacijo in financiranje Temeljnega sodišča v Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kra- pfedlog odloka o sprejemu zazidal '•sa načrta Zasip p ediog za razdelitev sredstev proračuna za urejanje prostorskih pogojev delovanja krajevnih skupnosti i . družbeni dogovor o nanjenski uporabi turistične takse za letos delegatska vprašanja V radovljiški občini si prizadevajo, da bi zgradili čimveč potrebnih zaklonišč — Nekatere organizacije prispevka za gradnjo zaklonišč ne plačujejo — Zasebniki bi lahko zgradili eno samo zaklonišče Radovljica — Uresničevanje ukrepa gradnje zaklonišč je zelo zahtevno, ker je za gradnjo potrebno precej časa in veliko finančnih sredstev. Zakonski predpisi, ki urejajo gradnjo in financiranje zaklonišč so zvezni in republiški zakon o ljudski obrambi ter občinski odlok o gradnji zaklonišč. Tehnične pogoje pa ureja pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo zaklonišč. Zaklonišča se po namembnosti delijo v zaklonišča za stavbe, v zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije ter v javna zaklonišča. V miru je gradnja zaklonišč obvezna na najbolj ogroženih predelih To na podlagi ocene ogroženosti določa svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Pri gradnji novih stavb in pri adaptaciji starih je nujno treba zgraditi zaklonišče. In če je v bližnji okolici že zgrajenih dovolj zaklonišč, potem gradnja ni obvezna, vendar pa je obvezno plačilo prispevka za gradnjo in vzdrževanje javnih zaklonišč. Na območju, kjer se gradijo stanovanjske hiše v zasebni lastnini občana, lahko ti zgradijo skupno zaklonišče, vendar pa doslej take možnosti v občini še niso izkoristili. Vsi graditeli zasebnih stanovanjskih stavb gradijo na območjih, kjer je gradnja obvezna, svoja zaklonišča. Ker za zaklonišča tako majhnih zmogljivosti na trgu ni opreme, morajo nabavljati isto za večje zmogljivosti, ki je znatno dražja. Posamezni graditelji so vgrajevali opremo, proizvajalca iz domače občine, ki pa ne zadovoljuje zahtevam po hermetični in protiudarni zapori zakloniščnega prostora. Zaklonišča s tako opremo niso varna in zato niso zaklonišča. Tudi gradnja sten iz kamenja, ki je seveda znatno cenejša, je utvara, ki ima lahko hude posledice tudi za investitorja samega. Gradnjo zaklonišč financirajo lastniki stavb, zaklonišča v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah financirajo organizacije združenega dela iz svojih sredstev in posojil ter javna zaklonišča, ki jih financira občina iz sredstev, ki jih plačujejo lastniki stavb ali posameznih prostorov, ki nimajo zgrajenih svojih zaklonišč in iz proračuna. Prispevek morajo plačevati: - lastniki ali upravljavci poslovnih stavb, ki nimajo zgrajenih zaklonišč po stopnji 0.06 odstotka od amortizacijske vrednosti stavb - lastniki zasebnih stanovanjskih ali poslovnih stavb, ki nimajo zgrajenih zaklonišč po stopnji 0,06 odstotka od vrednosti stavbe, ki je osnova tudi za davek od stavb - stanovanjska skupnost, ki upravlja stanovanjske in poslovne stavbe ali prostore po stopnji 3 odstotke od stanarine ali najemnine — investitor, ki je oproščen gradnje zaklonišča v primeru, ko je v okolici ze dovolj zaklonišč, 3 odstotke od vrednosti gradbenega objekta ob izdaji gradbenega dovoljenja. Obveznost plačevanja prispevka preneha, ko zavezanec zgradi zaklonišče. Obveznost plačevanja prispevka ni mogoče razširiti iz solidarnostnih razlogov tudi na predele občine, ki niso ogroženi. Za gradnjo zaklonišč se sredstva zbirajo na posebnem računu občine. Od uveljavitve odloka do 30. avgusta letos je bilo zbranih več kot 4 milijone dinarjev. Nekatere temeljne in delovne organizacije v občini ne plačujejo prispevka redno. Neplačevanje prispevka predstavlja prekršek, zato so vsi pred prijavo sodniku za prekrške prejeli opomine. Gasilska društva prispevka ne plačujejo, ker bi s tem okrnila sredstva za opremo. Zamujene obveznosti bodo_poravnali v začetku prihodnjega leta. Letos so sodniku za prekrške prijavili 45 zavezancev, ki prispevka ne plačujejo. Lani se je povečala osnova za izračun davka in obenem tudi osnova za izračun prispevka za zaklonišča. Vrednost točke je porasla od 26 na 58 dinarjev za eno točko ali za 123 odstotkov. Iz tega razloga se je povečala tudi višina prispevka za zaklonišča, čeprav je prispevna stopnja, predpisana z odlokom, ostala nespremenjena. V radovljiški občini tudi poteka akcija za dopolnitev urbanističnih dokumentov tistih območij, na katerih je obvezna gradnja zaklonišč. Za izvedbo te naloge skrbi komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Nadzor nad gradnjo mora po zakonu opravljati gradbena inšpekcija, za kar bo dala poročilo uprava inšpekcijskih služb. Predlog zaključkov, ki naj bi jih sprejeli vsi delegati zborov so. občinska skupščina smatra zaklonišča za pomemben sestavni del splošne ljudske obrambe. Občinska skupščina zadolžuje svoje organe, da skrbijo za dosledno uresničevanje predpisov o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč, hkrati pa poziva tudi organe samoupravljanja v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih ter drugih organizacijah, da v okviru svojih pristojnosti skrbijo za zaklonišča na svojem območju. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito naj redno preverja oceno ogroženosti in po potrebi siri območje, na katerem je treba graditi zaklonišča že v miru. Izvršni svet bo moral poskrbeti tudi za noveliranje urbanističnih dokumentov in za izdelavo načrta za zaklonišča. Proučiti je treba pogoje, možnosti in potrebe po povišanju prispevnih stopenj za financiranje zaklonišč in možnosti najema kredita za gradnjo javnih zaklonišč. DOGOVORIMO SE Organizacija in financiranje sodišča Predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje temeljnega sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju je obravnavalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Predsedstvo je obravnavalo pobudo temeljnega sodišča v Kranju za spremembe in dopolnitve sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje temeljnega sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju. Večina pripomb in dopolnitev je organizacijskega značaja — z njimi je natančneje določeno urejanje zadev v zvezi z delovnim časom temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva, način urejanja sporov med delovno skupnostjo in predstojnikoma teh organov, objavljanjem prostih sodniških mest in določitvijo skupščine gorenjskih občin kot mestom, kjer občine usklajujejo skupne nravice in obveznosti v odnosu do temeljnega sodišča in javnega tožilstva. Vsebinskega pomena je povečanje števila sodnikov pri temeljnem sodišču. To povečanje narekujejo sedanje razmere, ko med sodniki prevladujejo mlajši, brez potrebnih izkušenj, povečuje se število porodniške odsotnosti sodnic, na drugi strani pa se povečuje število sodnih sporov, tako, da se povečuje število nerešenih zadev. Vse to pa zmanj šuje učinkovitost sodnega varstva, kar pri občanih in družbenopolitičnih skupnostih vzbuja upravičeno kntiko. Predsedstvo je na osnovi utemeljitev, ki jih je dal predsednik temeljnega sodišča in po vsestranski razpravi sklenilo, da predlaga skupščinam občin povečanje števila od 33 na 36, s tem, da o vsakem povečanju števila med 33 in 36 izrečejo soglasje izvršni sveti skupščin občin na Gorenjskem. I Pravna pomoč Kot merilo za vrednotenje storitev pravne pomoči • določi tudi kvaliteta oziroma kakovost storitev pn<* pomoči Predlog družbenega dogovora o merilih za vredastaJ storitev pravne pomoči sta pripravila republiški sekretariat za a» vosodje. upravo in proračun ter delovna skupina pri odvetni* # niti Slovenije na podlagi pripomb udeležencev na osnutek * dogovora. Opredeljena merila za vrednotenje pravnih storite« razvrščena po vrstah ali skupinah glede na družbeno pomembno« . zahtevnost. Vsebuje pravne storitve, ki so družbeno bolj pomembat! kako se ugotavlja višina materialnih stroškov. Udeležence doga«* pa določa zakon o pravni pomoči. V razpravi o osnutku družbenega dogovora se je posli" vprašanje veljavnosti družbenega dogovora v primeru, ko b* ustanovljena združenja pravne pomoči, ki so po zakonu a pa* pomoči udeleženci družbenega dogovora. Območni zbori od veta* opravljajo na podlagi člena zakona o pravni pomoči tudi ' združenj, dokler se ne ustanovijo združenja pravne pomoči. Največ pripomb in predlogov je bilo v razpravi danih k :l V osnutka, ki je le našteval posamezna merila za vrednotenje s pravne pomoči. Pripombe so se predvsem nanašale na to. da niso dovolj konkretna in obvezujoča ter da je družbeni dogovor splošen. V obravnavi osnutka so bili dani predlogi, da naj se kot vrednotenje storitev pravne pomoči določi tudi kvaliteta ■ kakovost storitev pravne pomoči. Družbeni dogovor določa le saN> in merila za vrednotenje storitev pravne pomoči. Kvalitete oprak * storitve ni mogoče vnaprej predvideti in zato kvaliteta odvetaSN* dela ne more biti merilo za vnaprejšnje vrednotenje posar* storitve pravne pomoči. Kvaliteta bo kot merilo uveljavljanja kaŠ službah pravne pomoči in delovnih skupnostih odvetnikov pri a«' sredstev za osebne dohodke. Udeležence tega družbenega dogovora določa zakon o pr» pomoči. Pristojnost posameznih zborov občinske skupščine je dah* s statutom vsake posamezne občine in družbeni dogovor ne a opredeljevati, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za akkai tega družbenega dogovora. Obravnavani družbeni dogovor bo akksJ ko ga bodo sprejeli vsi območni zbori odvetnikov, večina obesa skupščin in izvršni svet skupščine Slovenije. Delegati vseh treh zborov skupščine občine bodo razpre i družbenem dogovoru o namenski porabi turistične takm največ zberejo na Bledu. Turistična taksa j Porabo turistične takse je treba opredeliti z družbec s ( govorom — Predlagani sistem zbiranja sredstev *a u^s# vanje programa ni sprejemljiv Radovljica - Republiški izvršni svet je junija predložil v obravnavo družbeni dogovor o namenski uporabi turistične takse v letu 1981. V dogovoru je opredeljena poraba turistične takse na dveh nivojih: 90 odstotkov na nivoju, kjer je bila zbrana in 10 odstotkov na nivoju republike. Turistična taksa je urejena z občinskim odlokom o komunalnih taksah in pripada krajevnim skupnostim, ki jo na osnovi sporazumov odstopajo v določenih deležih turističnim društvom. Krajevne skupnosti in turistična društva zbrana sredstva porabijo za financiranje programov razvoja turizma. Družbeni dogovor pa predvideva, da bi 10 odstotkov zbranih sredstev posebej namenili za financiranje programa, ki ga izvaja Turistična zveza Slovenije. V tem programu so zajete naloge v zvezi s propagando in informiranjem in naloge koordiniranja dela turističnih društev, občinskih in medobčinskih turističnih zvez in druge naloge koordiniranja. Program so ovrednotili v znesku 4 milijone 500.000 dinarjev. Izvršni svet je organiziral obravnavo družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, v kateri so sodelovali turistična društva, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela gostinstva in turizma in turistična poslovna skupnost Izvršni svet je spre je %-kov. Porabo turistične taka? opredeliti z družbenim dal vendar je potrebno, da dot* za daljše obdobje. fS splošno turistiČno-propa(» formacijskega programa 1 ničuje Turistična zveza Sk* potrebno dolgoročno « vendar z drugimi viri in ne« no takso. Predlagani stsfcea* sredstev za uresničevan iasj na ravni republike ni "sprt ker ne zagotavlja, da bodo nitve enako porazdeKasj*. zbranih sredstev v letošr«**-turistična društva in krajnosti planirali v začetku leta mogoče prevzemati ob\e —> nanciranje programov na sj ravni v drugem polletju. Imenovanje Svet občinske skupšvV« f ljudsko obrambo. van**J družbeno samozaščito #*i občinska skupščina 2*k* j ljudski obrambi določa. «k *J položaju član sveta tw* veljnik občinskega gfcafci vilno zaščito. Za člana sveta za 1 ju** 1 rambo, varnost in draJnf*J inozaščito skupščine obč*J dovljica se imenuje Joge r*j§ Bleda, poveljnik občinski ha za civilno zaščito. 29 SEPTEMBRA 1981 DELEGATSKO ODLOČANJE _7. STRAN O L« A S nadomestilo za stavbno zemljišče tk odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v l^ljici usklajujejo z dogovorom o usklajevanju meril za nje nadomestila - Nove dajatve za dvostanovanjske in tgradbe - Kazenske določbe - Javna razprava, ki naj la pripombe ter povedala, če se lahko tisti del urinih naprav skupne porabe, ki jih je investitor sam U, oprosti plačevanja prispevka Sj»i,te za urbanizem, gradbene in ^*.lne zadeve ter varstvo ie pripravil osnutek novega i o nadomestilu za uporabo '*h zemijišč, ki ga je treba ■ti z določbami dogovora, o 'Vanju meril za določanje na-"Ua za uporabo stavbnega ■a in zaradi prilagoditve spre-*m družbenim in gospoda r-J^tmeram na področju ure 2»vbnih zemljišč. j svet skupščine občine je odloka obravnaval in ugo-je treba osnutek odloka [ 1 in posredovati v javno raz-združenemu delu skupščine >n drugim. Osnutek odloka se '*je v 30-dnevno javno raz-Izvršni svet tudi priporoča. 0 vsebini osnutka odloka , ylja na organiziran način, na H^nvjevnih skupnosti, interesne J^^lne skupnosti, komunalne-l«M^Podarstva, pri stavbni zem-^i*J*fcupno8ti in drugih organih. y Uw*vo vodi in usklajuje komite 2*^^«nizem, gradbene in komu-S.b^d^ve. Komite za urbanizem a* tpWi vse pripombe, če se lahko J* komunalnih naprav skupne ^j*v' jih je investitor sam zgradil. I^h' plačevanja prispevka. 0 nadomestilu za uporabo a zemljišča določa, da se itilo za zazidano stavbno 1 določi od kvadratnega tlorisne površine stanovanja, n poslovnih prostorov. Za 'o tlorisno površino druž-stanovanja se šteje površina ^tija. ki je osnova za določitev ^he. Za uporabno tlorisno po-*asebne stanovanjske hiše se površine vseh koristnih pro-v stanovanjski hiši. Za upo-tlorisno površino garaže se Površina zidane garaže, ne glede na to ali je garaža v stavbi ali v posebnem objektu in ne glede na njeno oddaljenost od bivalnih prostorov. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se štejejo vsi prostori, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Po tem odloku štejejo za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora • tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti kot nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno. Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe ali dela stavbe. Temeljne in druge organizacije ter samoupravne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča ali stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestila iz dohodka. Nadomestilo določi zavezancu organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. Poleg oprostitev plačevanja nadomestil so plačevanja nadomestil oproščeni občani, ki sprejemajo stalno materialno družbeno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek po zakonu o vojaških vojnih invalidih, udeleženci NOV, ki prejema -jo stalno občinsko priznavalnino ali varstveni dodatek, slepe osebe, ki jim je potreben spremljevalec, občani, ki so upravičen do družbene pomoči po odloku o delni nadomestitvi stanarin. V upravičenih primerih lahko posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet skupščine občine občane brez stalnih dohodkov popolnoma ali delno oprosti plačevanja nadomestila. Merilo za popolno ali delno oprostitev se smiselno uporablja v skladu z dogovorjenimi merili. K^dovljiški občini sprejemajo osnutek odloka o nadomestilu *>orabo stavbnih zemljišč* v občim Nadomestilo se ne plačuje za uporabo stavbnih zemljišč, ki so z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti določene kot zelene površine javnega pomena ter objekte, ki so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo. Nadomestilo se tudi ne plačuje za zemljišče, ki so namenjeno za gradnjo, na katerem je komunalni objekt ali naprava, železniška tirna naprava in za zemljišče, predvideno za gradnjo teh objektov in naprav. Za določitev višine nadomestila se uporabljajo posebna merila. Pomembna je lega zemljišča, namembnost, pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča. Glede na to je zemljišče razvrščeno, za stanovanjske namene, za proizvodne namene, za obrt in za poslovne in družbene namene. Pomembna je tudi stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami. Ocenjujejo se naslednje vrste komunalnih objektov in naprav: dostopno cestišče, možnost priključitve na vodovod, na električno omrežje, na kanalizacijo in javna razsvetljava v naselju. Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je možnost priključitve na komunalne objekte in naprave in neposredna uporaba v naselju. Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi z metodo točkovanj na podlagi sprejetih meril, z določitvijo vrednosti točke na podlagi ugotovitve stroškov, ki jih določi srednjeročni plan ali letni program urejanja stavbnega zemljišča za gradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav komunalnega pomena in skupnega števila točk na območju, za katerega se plačuje nadomestilo. Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom omrežja komunalnih naprav in plansko opredeljenim deležem predvidenih investicijskih sredstev za urejanje stavbnega zemljišča. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi po skupnem Številu točk glede na razporeditev zemljišč v ustrezno območje ali v »cono« in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Komunalno opremljenost ugotovi ustrezni organ. Zbrana sredstva za uporabo stavbnega zemljišča so dohodek upravljavca stavbnih zemljišč. Uporabljajo se samo za izgradnjo omrežij komunalnih naprav primernega pomena, ki so namenjena za skupno rabo: ulice, ceste, trgi, dovozne poti, sejmišča, parkirišča, pločniki, parki, nasadi, drevoredi in tako dalje do javne razsvetljave. Odlok vsebuje tudi kazenske določbe, ko se z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila, če ne sporoči podatkov, ki so osnova za določitev nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbnega zemljišča in če \\ določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila. Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in fizična oseba, ki stori prekršek. V predloženem osnutku odloka so opuščene oprostitve za dvostanovanjske in večje zgradbe. Po starem odloku so bile upoštevane oprostitve za večstanovanjske stavbe v višini: pri stavbah z dvema do deset stanovanj 10 odstotkov, pri stavbah t desetimi stanovanji do dvajset stanovanj 20 odstotkov in pri stavbah z 21 ali več stanovanji za 30 odstotkov. V tabelah so delegatom prikazali tudi sistem točkovanja oziroma število točk za posamezno komunalno napravo. Primer: V stanovanjskem območju se določa višina nadomestila za objekt v Radovljici, v ulici Staneta Žagarja. Objekt ima uporabne stanovanjske površine 88 kvadratnih metrov. Vrednost točke po predlogu samoupravne stanovanjske skupnosti znaša 0,05 dinarjev. Objekt je priključen na cestišče, vodovod, kanalizacijo, električno napeljavo in javno razsvetljavo. Zato, ker je objekt v prvi stopnji, dobi 30 točk, ker ima dostopno cestišče; nadaljnjih 20 točk, ker ima vodovod za kanalizacijo spet 30 točk, za električno omrežje 20 točk in za javno razsvetljavo 10 točk. Skupaj 140 točk, pomnožijo z 0,05 dinarjev in s kvadratnimi metri, kar znese skupaj 616 dinarjev. Letno nadomestilo je 616 dinarjev, po sedaj veljavnem odloku se plačuje za objekt 422,40 dinarjev. Odškodnina za zemljišča Poenotenje in skupna merila za določanje odškodnine je nujno usmerjanje gradnje na manjvredne in gozdne površine Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča so v občini že sprejeli. Odškodnine na osnovi tega odloka so bile: 40 dinarjev za kvadratni meter obdelovalnega zemljišča I vrednostnega razreda, 35 dinarjev za kvadratni meter obdelovalnega zemljišča II. vrednosti, 25 dinarjev za kvadratni meter obdelovalnega zemljišča III. in IV. vrednostnega razreda, 15 dinarjev za kvadratni meter obdelovalnega zemljišča V. in VI. vrednostnega razreda in 10* dinarjev za kvadratni meter obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. vrednostnega razreda in vseh drugih zemljišč in gozdov. Od odškodnine je bila kmetijsko zemljiška skupnost dolžna odvajati po 5 dinarjev za kvadratni meter zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da se od uveljavitve tega zakona odškodnine zaradi sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč, določene v odlokih občinskih skupščin, povečajo za 10 dinarjev po kvadratnem metru, dokler občinske skupščine ne bodo določile novo odškodnino. Do tedaj je odškodnina za njive prvih razredov najmanj 60 dinarjev po kvadratnem metru Skupščina občine Radovljica je obravnavala pobudo kmetijske zemljiške skupnosti o enotnih merilih za odškodnine in jo sprejela s tem, da se neobdelovalna zemljišča — gozd razvrstijo v zadnjo kategorijo. Dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnin zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda je dobil podporo v organizacijah Socialistične zveze, pobuda pa je bila upoštevana tudi v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ugotavlja, da je pobuda za poenotenje meril in določanje odškodnin sprejemljiva in nujna. Da je izvajanje agrarnih operacij in zagotavljanje ugodnejše zemljiške in prehrambene bilance in zagotavljanje potrebnih sredstev naloga skupnega pomena za vso Slovenijo in s predlaganimi odškodninami dosežejo usmerjanje gradnje na manjvredne in gozdne površine. DOGOVORIMO SE Številne krajevne skupnosti v radovljiški občini so marsikaj zgradile s prostovoljnim delom in samoprispevkom, vendar si nekatere krajevne skupnosti želijo tudi več sredstev iz proračuna za ureditev prostorskih problemov. Letošnja sredsti'a naj bi se dodelila krajevnima skupnostima Srednja vas in Stara Fužina. Denar za krajevne skupnosti V proračunu občine Radovljica so namenili za urejanje prostorskih zmogljivosti krajevnih skupnosti Osnutek zakona o splošni ljudski obrambi Radovljica — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na ločenih sejah obravnavali povzetek najbolj pomembnih sprememb v osnutku zakona o splošni ljudski obrambi. Osnutek zakona je urejen drugače kot sedanji zakon. Prva poglavja se posveča glavnim družbenim subjektom — delovnim ljudem in občanom, temeljnim organizacijam, samoupravnim skupnostim in krajevnim skupnostim. Osnutek prinaša vrsto novih poglavij, ki so posvečena družbenim subjektom, komitejem za SLO in družbeno samozaščito ter načrtovanju splošne ljudske obrambe. Sedanji zakon je obravnaval mirnodobno in vojno stanje ter primer neposredne vojne nevarnosti in ogrožanje miru in varnosti v svetu. Osnutek pa opredeljuje tudi drugo nevarnost za državo kot je oborožena ali drugačna aktivnost, s katero se neposredno ogrožajo z. ustavo določena družbena ureditev SFRJ ali drugi pomembni interesi za varnost države ali njenih posameznih delov. 530.000 dinarjev. Vlogo za dodelitev teh sredstev so poslale naslednje krajevne skupnosti: Kamna gorica 530.000 dinarjev, Srednja Dobrava 76.666 dinarjev, Zaaip 106.000 dinarjev, Koprivnik-Gorjuše 25.000 dinarjev, Ribao 712.660 dinarjev, Stara Fužina 526.660 dinarjev in . Srednja vas 266.666 dinarjev. Med interesenti za namenska sredstva proračuna sta v najtežjem položaju krajevna skupnost Stara Fužina in kraievna skupnost Srednja vas v Bohinju. Zato je komisija predlagala, da se sredstva razdelijo za krajevno skupnost Srednja vas v višini 266.666 dinarjev in za krajevno skupnost Stara Fužina v višini 336.666 dinarjev. Komisija je menila, da bi bilo raadeljevanje sredstev na več uporabnikov negospodarno in v reševanju prostorskih problemov ne bi imelo pravega učinka, zato predlaga, da zbor krajevnih skupnosti sprejme sklep, da se za urejanje prostorskih pogojev delovanja krajevnih skupnosti dodelijo namenska sredstva Stari Fužini in Srednji vasi. V prihodnjem letu se morajo nameniti večja proračunska sredstva zaradi čimprejšnje ureditve prostorskih problemov krajevnih skupnosti in s tem omogoči nemoteno delo krajevne samouprave delegatskega sistema in družbenopolitičnih organizacij. O L AS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 29 SEPTEMBRA ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE 13 IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren j. Mk je a pomočjo žimarja hitro prišel do mene. Z vrvnimi zankami je zamenjal se tiste vponke, ki sem jih pustil v klinih. Nad sidriščem je bila gladka zajeda. V prvem skoku sem naletel na večje težave, kot sem pričakoval. Znašel sem se v nerodnem položaju, kjer mi je priskočil na pomoč Mk. Podstavil mi je ramo Kar z derezo sem uporabil ponujeni stop in tako premagal zoprno mesto. K sreči so bili zobje na derezah zaradi plezanja po skali že precej obrabljeni. Ostali del zajede sem premagal s pomočjo klinov. Izplezal sem na položno rampo, ki je vodila v kamin. Ta se je dvesto metrov više iztekal na zgornje snežišče. Rampo so prekinjali kratki skoki, vmes pa je bil sipek sneg. Prvo priložnost, ki se je ponudila, sva izkoristila in zavila v kamin. Po dnu je bil poln snega, ki se je prediral. Stene kamina so bile zlizane od številnih plazov. Ura je šla proti poldnevu. Iz megle, ki se je privlekla v steno je pričelo snežiti. Takoj za tem so po kaminu že drveli manjši plaziči, ki so postajali vedno večji. Pritrdil sem vrv in jadmo zapustil kamin, kjer je bilo Že podobno kot na fronti. Na štirici sem ujel Mka. Kot dva pijanca sva se opotekala navzdol. Skozi zavese plazov sva še isti dan dosegla bazni tabor. Se v bazi sem bil vesel tega, da sva z M kom tako dobro opravila na hribu. Plezanje nad štirico je bila moja najtežja himalajska plezanja do sedaj. Nejc in Pero sta naslednjega dne preplezala še strm skok v kaminu, potem pa sta nadaljevala po položni snežni rampi v desno. Zaustavil ju je gladek skok, ki je zapiral dostop na zgornje snežišče. Sneženju in plazovom sta se umaknila v dolino. Skok sta kasneje preplezala S tipe in Beni. Zato je dobil ime Stipetova stopnja. Viki, Iztok in Marjan so plezali nad to stopnjo in po tristo metrih dosegli predviden prostor za tabor pet Višina okrog 7800 m. Podobnem mesecu dni smo začeli odštevati. Kljub slabemu vremenu smo sorazmerno dobro napredovali. Zgornje snežišče nam je vedno pomenilo del stene, ki nam ne bo povzročal težav. Zato smo upali«da bomo v štirinajstih dneh dosegli vrh, potem pa domov. Beseda dom je postajala vse pogostejša in pomembnejša. , Potem so prišli dnevi razočaranj. Po zgornjem snežišču so neprestano pometali plazovi. Nikjer nismo našli prostora za tabor pet. V širokem žlebu, ki je bil središče desne polovice snežišča konkavne oblike, je bilo za šotor prenevarno. Ob robu snežišča je bila snežna odeja tako tanka, da ni bilo mogoče napraviti dovolj široke police za šotor. Za kopanje votline v žle- - bu pa je bilo tudi premalo snega, ki je bil po vrhu vsega še premehak. Vanja in Franček sta prinesla šotor do konca fiksnih vrvi in napela še en kolut. Filip in Pavel sta postavila šotor za petico skoraj na sredo žleba. Pred plazovi naj bi ga ščitila skala, ki je štrlela iz snega. Ta šotor je bil kasneje najhujša mučilnica na gori. Oas do kosila sem izkoristil za priprave na odhod na hrib. Prvič na odpravi sem se preoblekel. Obstajale so minimalne možnosti, da bi poizkusili z naskokom na vrh. Tudi Aleš je bil takega mnenja. Zato smo vzeli s seboj komplet za tabor šest. Bil je izredno lahek. Šotor, na primer, je imel samo tri kilograme. Poleg opreme je bil zraven še komplet hrane za kake tri do štiri dni. Z nami sta šla na hrib Nuru in sirdar Gvalzen. Prvič se je resneje odpravil v višje tabore. Do sedaj je bil samo v bazi in enkrat na enki. Tak velik skok v višino si lahko privoščijo samo Šerpe. Od nas tega verjetno nihče ne bi zdržal. Podobno se je obnašal sirdar Ang Phu na Everestu. Pripravljeni smo se bili pretrgati, vendar so ljudje pred nami odpovedovali na tekočem traku. Vzrok je bilo obupno slabo vreme. Sneženje in plazovi so bili nekaj vsakdanjega. Tako so se možnosti vedno bolj manjšale. Iskrica upanja je vedno bolj ugašala, dokler ni ugasnila. V šotorih na dvojki je bilo vse mokro. Stena, ki se je naslanjala na sneg je bila zamrznjena. Kadar smo kuhali, se je led od taja I. Po steni je kar teklo. V šotoru so nastajale prave luže. Tudi na strehi se je topil sneg. Kapljalo je od stropa in nas namakalo. Zjutraj sem se prebudil v spalni vreči, premočen do kože. Sušil, sem se na vetru med dvojko in trojko. Serpe iz štirice sta »pobegnila « v dolino. Eden je odnehal sredi poti med trojko in štirico. Namesto, da bi ostala na trojki in prenočila, sta sestopala v noč. Na dvojko sta prišla v snežnem metežu. Počepnila sta k zgornjemu šotoru in čakala. Verjetno bi tam zmrznila, če nam ne bi iz baze povedalLda morata vsak čas priti do nas. Zato smo ju pričeli klicati. Slabotni glasovi so v viharju komaj prišli do nas. Z Rokom sva zlezla iz toplih spalnih vreč in jima pomagala. Kasneje je priskočil na pomoč še Gvalzen. Dali smo jima spalne vreče, gorilnik s posodo, in nekaj hrane ter armafleks. Odkopali smo jima šotor in ju spravili noter. Do kosti premraženi smo se vrnili nazaj v šotore. Noč smo prebili trije v dveh spalnah vrečah. V taboru je bilo samo šest spalnih vreč namesto sedmih. Pogled iz stene na gore proti jugu »Oh, jaz sem tu že skoraj teden dni, Karel pa je v Beljaku. Prišel včeraj. Saj gresta v Beljak,« je spraševal Pavel. »Tam v glavni bosta našla. Jaz pa zaenkrat ostanem tukaj, ker so me določili za ^ bi se pričela vojna z Jugoslavijo, da vojake popeljem preko meje Jesenicam.« Pavel je bil oblečen v vojaške hlače in čevlje, ki so bili po težkim gojzaricam. Pavel je bil razoglav. na sebi pa je imel volneno kitami. »Tu vama predstavim J ose f ovo ženo Beato in hčerkico Beatico. je pa najbrž v bifeju.« Erika se je spomnila lanskega leta, ko je bil navzoč tudi Zeleniški koči, in imena žensk, o katerih je govoril Karel Helmutu, r drugim. Podali so si roke in že je stekla beseda, kot bi se poznali št let. Tudi Hans se je predstavil in se globoko priklonil. Pavel je vsem pojasnila, glede bivanja na Koroškem, ki pa bo le kratkotrajno, ha* pričakovati vsak dan vkorakanja nemške armade v Jugoslavijo. Vsi s» smejali. Erika se je že videla v svojem kraju in kako jo bodo pozdravljal spoštovali, veljala bo za ugledno damo, ki ji ne bo para daleč naokoli. Pisk lokomotive in piščalke sprevodnikov so naznanjale odhod Beljaku. Garnitura vlaka je požirala v svoje vagone potnike, kulturbundovo? petokolonaše z njihovimi kovčki in drugo navlako vred. »Hans, pohiti!« je za vpila Erika, ko je brat tovoril svoj in njen ko*i Pavel je pomagal Beati in Beatici, jima strpal v vagon kovčke, natal skočil še v bife po Josefa, ki mu je bilo kaj malo mar, kdaj odpelje vlak' kam. Pavel je privlekel Josefa do vagona, kjer sta bili že njegova žea*i hčerka, ga s težavo potisnil po stopnicah in skozi vrata. Erika je ob slovesu prvič samostojno in brez strahu dvignila pozdrav Pavlu in ostalim ter močno zavpila Heil Hitler, kot bi bila žest hitlerjanka z ustaljeno prakso. Družba kulturbundovcev in petokolonašev se je udobno namesua1 kupejih, ko se je vlak premaknil. Eriki so se bliskale oči in je oj drvečega vlaka beŽečo pokrajino, premikajoče se transporte nemške po cestah. Česa posebnega ni opazila. Ni ji šlo v glavo, ko je videla.! mirno kmetje obdelujejo svoja polja, saj je bila prepričana, da bo vkkfc' velike vojaške transporte, ki se valijo proti jugoslovanski meji Bflij nekoliko vznemirjena, vendar se je tolažila, da Hitler že ve, kaj dela. Vlak je brzel proti Beljaku z enakomernimi udarci koles. Hans je i sedel v kotu kupeja, poglobljen sam vase. Očital si je, zakaj mu je tega sploh treba, saj mu v Jugoslaviji ni nihče naredil prav nič hu nihče ga ni preganjal, le da so mu njegovi sovrstniki nekajkrat paatj črnilom bele nogavice, ki jih je moral obleči na Erikino zahtevo. V srca? sovražil sestro, ki je bila do njega nestrpna in ga je vodila s seboj kak cucka na vrvici. Sicer pa je bil že vseskozi v podrejeni vlogi. Zenaktj ravno prav »nažgani« Josef, ki je malomarno poslušal žensko žlobud so Hansa delali živčnega. Ženske so si že vnaprej delile funkcije. Jugoslavija seveda zasedena. Erika jim je pripovedovala, da se bo športnica posvetila »Thurnvereinu«, Beata je bila navdušena za »Fra* schaft«, ki bo med ženskami organizirala kuhinjske, šivalne tečaje drugo, Beatica pa se je navduševala za vzgojo mladine in bi hotela po* nekakšna vodnica v »Kindergartnu«. Tam bi najlaže vcepila otroka«1 glavo, da so nemškega pokolenja, in jih vzgajala v pravo Hii mladino. Hansu se je zdelo tako govorjenje neumno in si je mislil, skuhati jajce, če ga pa še nimaš v roki. Sicer pa so se ženske pr.^ slučajnemu govorjenju, naključju in brezcilju. Niso vedele drugega, da se morajo v Beljaku javiti v neki glavni pisarni, kjer bodo dobili napotke in to je bilo tudi vse. Vlak se je že nekajkrat ustavil na manjših postajah. Malo Beljakom se je v kupeju pojavil sprevodnik in napovedal, da bo t— Beljak in da bo treba prestopiti. Družba v kupeju se je pričela pripravi Vsi so vstali in roke so segale po kovčkih. Nekdo na hodniku je xa*f >Vilach!« Zavore so zacvilile in vlak se je ustavil. Potniki so pričeli izstopati. Večina se je porazgubila že na kok le »preganjani« petokolonaši in kulturbundovci iz Jugoslavije so se -skupaj, v tropu in se napotili proti glavni informacijski pisarni. Erika, videla zelo malo vojakov, več je bilo vojaških kamionov, ki so drveli U-Celovcu. Vojne psihoze ni bilo občutiti, kar je Eriko ponovno razočara)*1 jo zopet napravilo malodušno. Vodič, ki jih je pričakal na kolodvoru, je bil v civilu z značko qu genosse« na rokavu je imel rdeči trak s kljukastim križem. Vodil jih je' cesto proti veliki stavbi. Trop »preganjancev« z vodičem na čelu je ir-skozi široka vrata te velike hiše in po širokih stopnicah v drugo nadstt. Prispeli so na hodnik, kjer so bile ob steni nameščene klopi. Tu uaj ukazal sesti, sam pa je izginil skozi vrata, na katenh je pisalo »Ean"-ten«. IVAN JAN-SREČKO KOKRSKI ODRED Nekaj niže so Nemci in raztrgan-ci naleteli še na enega ranjenega partizana 2. grupe odredov. Ta se je poskušal braniti, vendar so po nekaj strelih ubili tudi njega. Pri Davovcu so se potem zbrali vsi Nemci in raztrganci in tja privedli tudi dva zajeta borca iz Simonovega bataljona. Tako so imeli tedaj na Davovčevi domačiji pet zvezanih partizanov, ki so jih potem odgnali prek Štefanje gore v Adergas. Kmet Davovec pa je moral zapreci vola in z njimi odpeljati ranjenega Nemca, ki pa je še pred prihodom v Adergas umrl. Ujete partizane so odpeljali v Kranj na gestapo, od tam pa na Bled, kjer so okupatorjevi voditelji ugotavljali, ali je 2. grupa odredov resnično že prišla na območje Krvavca. Z Bleda so ujetnike odpeljali v begunjske zapore. Nemci in raztrganci so torej 13 avgusta 1942 nad Davovcem in v okolici zadali hude izgube tako 2. grupi odredov kot tudi Kokrškemu odredu, predvsem Krvavški četi. Poleg 13 borcev 2. grupe odredov sta ta dan 2. četa 2. bataljona Kokrškega odreda in štab tega odreda izgubila 3 padle: Antona Vrhovnika, Jožeta Grilca in Janeza Koselja, ujeti pa so bili Franc Vrhovnik-Risto, Jože Slevec in Janez Pregled. Poleg teh sta bila ujeta tudi Štefan Okroglič in Bogdan Nerat iz 2. grupe odredov, doma pa iz Ljubljane. Zdaj so Nemci zanesljivo vedeli, da je na območju Krvavca tudi že del 2. grupe odredov, in so težišče napadov naglo prenesli na ta sektor. Dne 15. avgusta so že začeli s česanjem terena, kar je trajalo ves teden, to je do 21. avgusta 1942. V tem času je • padlo in bilo zajetih še nekaj borcev iz obeh enot. / Za nas je važno predvsem to, da zvemo, kako je pohod štaba 2. grupe odredov in Simonovega bataljona potekal prek ozemlja Kokrškega odreda, zakaj in kako je bila izdana javka nad Davovcem, zakaj borci 2. grupe odredov niso dobili hrane in kakšen delež in vlogo so pri tem igrale enote in posamezniki iz Kokrškega odreda. Presenečenje nad Davovcem, ki je obema enotama zadalo hude izgube, je tod spremenilo vse načrte; to je najkrajši odgovor na prejšnja vprašanja, kajti treba je bilo iskati novo pot in zveze. Medtem pa so Nemci v krvavški masiv že vrgli svoje poglavitne sile, ki so prišle z Jelovice. Tako oddelki 2. grupe odredov tedaj niso mogli priti ne do Krvavške čete ne do hrane. Kronist 2. grupe odredov ugotavlja, da je 2. bataljon Savinjskega odreda samo 13. avgusta 1942 na območju Krvavca igubil 25 borcev, od tega 16 mrtvih. To je bilo na pohodu največje število žrtev v tako kratkem času. Izgubili pa so tudi dve strojnici in okoli 20 pušk. * * * Simonov ali 2. bataljon Savinjskega odreda in štab 2. grupe odredov sta bila še vedno na vročih in nepoznanih tleh Kokrškega odreda. Po razbitju nad Davovcem so se skupine borcev, zdaj brez vodičev, še ta dan, 13. avgusta, poiskale in se pozno popoldne zbrale na Jezercih in se od tam še pred nočjo premaknile na Kriško planino pod Krvavcem. Hrana je bila še vedno veliko vprašanje, kajti borci so že tri dni trpeli lakoto. Zato je bilo treba dobiti zvezo s Krvavško četo Kokrškega odreda Krvavška ali 2. četa 2. bataljona Kokrškega odreda se je 13. avgusta zaradi napadov na kurirje in Simonov bataljon z. Blat premaknila na severozahodno pobočje Kržiš. In tu so se borci Simonovega bataljona 14. avgusta zjutraj sešli s Krvavško četo. Del čete pa je navsezgodaj s Pšenične police pri Cerkljah prignal tri goveda. Živino so takoj zaklali, skuhali meso in ga razdelili borcem kot suho hrano. Živine po planinah namreč ni smelo biti, kar so Nemci odredili že spomladi tega leta. To so potrdili tudi borci Simonovega bataljona Savinjskega odreda 2. grupe odredov. Po štirih dneh je bila to njihova prva topla hrana. Ker se je oddelkom 2. grupe odredov mudilo proti Štajerski, so skupno s Krvavško četo odšli iz tega taborišča za Vrati pod Košuto v dolino Koroškre in naprej navzdol proti Kamniški Bistrici v smeri Brusnikov. Toda na tej poti so se na Markovi ravni, zahodno pod koto 822, ločili. Krvavška četa je odšla nad Blate, nekaj stran od kraja, kjer je taborila pred napadom nad Davovcem. Simonov bataljon s štabom 2. grupe odredov pa je nadaljeval pot proti dolini Kamniške Bistrice. Vodili so ga vodiči, ki jih je dala Krvavška četa. 15. avgusta so se zadrževali v dolini Korošice, proti večeru pa odšli dalje, kajti v neposredni bližini so se že pojavili Nemci. Pot je bila izjemno mučna, ker so zašli. Noč so predremali v divji strmini. Nad Kamniško Bistrico (reko) nad Zgornje BrUsnike so po naporni hoji prišli 16. avgusta zjutraj. V bližini je bilo tudi poveljstvo Kokrškega odreda, ki je v Žmav-carjih pod Skuto taborilo od 14. julija 1942. Po vzpostavitvi zveze sta na Zgornje Brusnike, na desnem bregu Kamniške Bistrice. *r dan, 16. avgusta dopoldan, i a*, nim spremstvom prišla na P0^, komandant in politkomisar £ krškega odreda Tomaž Knav«-*£ tevž Kovač in Ivan BWtoncebyr han Jereb. Razgovor med šktak«^ bil zelo napet in oster. Poveb** 2. grupe odredov je za vse te*** žrtve, lakoto in negotovost na** sektorju dolžilo borce KokišV* odreda in njihov štab. Zaradi obdolžitev so bili vsi zelo zlasti še komandant KoL^ odreda. Vendar so se nazadsj* pogovorili o najpotrebnej*-predvsem pa o novih vodič*, ku^ bi borce 2. grupe odredov o£"JJ naprej proti Štajerski. Seataap med poveljstvi prav gotovo ar' bil tako oster, ko bi bili vedek» so bili njihovi načrti že iadaa«.^. so Nemci težišče svojih naga™ tedaj že prenesli z Jelovice Krvavec in v Karavanke. A ttg»^ j ni ugotovila nobena stran. D" * številni Nemci že v bližini, občutili že med samim sestan poveljstev, ki zaradi tega m gel biti dolg. Sredi dopoldneva se borci Simonovega bataljon« spopadli s skupino Nemcev, b nad Zgornjimi Brusniki prs* bližino taborišča. Nemci so p drugih v krvavški masiv b J Kamnik že pripeljali enote »T licijskega polka gorskih w^ Medtem so druge močne n**£ sile na Jelovici J* *?*V vale Kranjčev ah lJ*ttbon£ vinjskega odreda in oddelke i pe odredov. 29. SEPTEMBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 STRAN G L A ■asdi septembra je v ča-•Uroeti 93 let v Beogradu ■** rojak, Gorenjec iz Pod ^Jjkntin Stroj. _**Blt,n Stroj, po domače Gra EJ** iz Podbrezij, je odraščal rjjoai. zato ga je že od mladih LjJ *_je ie v Tržiču učil za ao>- spremljala misel na ob deželo Ameriko. Kot ve-•hdih Slovencev je tudi l?awlo čez veliko lužo, kjer m*^, poiskati zajetnejši kos IJ- V tuji deželi pa je ven-*yw čas ostal zvest in prepri-^*"mec. Oženil se je s Slo-dama iz Kobarida, v Ame gf.P« zeio navezan, » 17*" na oddih, tu je želel * tudi jesen življenja. * mu želja ni izpolnila. * je kljub vsemu vrnil v J0 in se na stara leta ■Srbiji, kjer je s tretjo tiho in skromno živ-V Podbrezjah, kamor je zahajal tudi po svojih Poteh, smo ga imeli vsi *k> radi, saj je bil kljub Bi odsotnosti naš človek. Plemenit. Bil je strasten k^n ljubitelj narave. V ko-A^gnajni je pred leti uplenil rogove pa poslal hče-sta ostali v Ameriki, za k^ J* tiho, kakor je bilo tiho * življenje. Njegova zad da bi bil pokopan v h/Podbrezjah, se ni uresni-tadar pa so ga z žalostnim *om pospremili zvonovi ^ Podbrezjah, ko so ga v potožili k zadnjemu po Saša Pretnar 60 let skupnega življenja Jenskovih Bitnje v Bohinju — Jena in Janez Jensko iz Biten j pri Bohinjski Bistrici sta letos junija praznovala 60 let skupnega življenja. Oba sta še presenetljivo krepka in zdrava ter prijetna sogovornika, čeprav je Jerci 81 let in a tu Janezu kar 91 let. Janez Jensko je bil vse življenje mizar in še danes, kljub visoki starosti, ne more zdržati brez dela. Pri hiši sta še vedno potrebni in nadvse zaželeni njegovi pridni roki in tudi Jerca skrbi za gospodinjstvo. V zakonu sta imela pet otrok, vsi so še živi, imata sedem vnukov in šest pravnukov. Otroci se še vedno radi vračajo domov in obiščejo starša ob obletnicah in praznikih, tako da skoraj nikoli nista sama. V življenju sta marsikaj pretrpela, kot pravi Jerca. Nikoli ni bilo tako lepo in tako dobro živeti kot danes. »Skozi« sta dala dve svetovni vojni in nenehno borbo za vsakdanji kruh, za številno družino. Nista poznala ne praznikov in ne dolgega počitka, živela sta skromno, a obenem sta se dobro razumela. Jerca sploh nikoli ni bila pri zdravniku, a ta Janez je bil trikrat operiran, a operacije niso bile težke. Zdrava sta in dobro živita, navajena sta skromnosti in prav nič jima ni bilo všeč, da sta bila ob praznovanju 60-letnice skupnega življenja deležna velike pozornosti. Prav zato sta tudi fotografiranje odklonila. Jensko vima iz Biten j iskrene čestitke! D. Sedej DOHODKOVNI ODNOSI -KAJ JE TO? Bled — Prispelo je zanimivo pismo od Alojzija Vovka z Bleda. Takole pravi: »Sedaj, ko je jesen letošnjega leta že uradno nastopila z mokroto in je upokojence starejših let za nekaj dni priklenila k televizorjem in časopisom, ki jih vse manj razumemo, mi prihaja na misel predlog, da hi za upokojence organizirali seminar nekje ob morju. Menim, da bi bil otok Korčula ali kaj podobnega kar pravšnji za kaj takega, saj TV vremenska napoved za Jadran kaže še na visoke temperature. Mimogrede: še žlahtnih pomaranč bi si lahko nabrali in jih prinesli domov. Res je, da bi upokojenci delovnim ljudem, ki so še v službi, lahko z našo odsotnostjo prihranili obilo dragocenega časa (pa še pogrešali nas ne bi preveč), če bi v okviru novo predlaganega zakona o infor miranju premleli temo o informiranju, dohodkovnih odnosih, samoupravljanju in tako dalje. Dobro informirani bi po končanem seminarju laže sedli pred ekran pa še v debato z našimi mladimi bi se lahko spuščali, kadar govorijo o sodobnih temah. Upokojenci brez visoke izobrazbe jih namreč vse težje razumemo, kadar debati rajo o kurivu, ozimnici, najemninah . . . Pravijo, da so pri Kurivu bistveno popravili dohodkovne odnose, mi pa še vedno nimamo kurjave. Ali pa: podjetje Sadje-zelenjava si bo po seštevku profita in odbiti režiji za ■ novo leto popravilo dohodkovne odnose, saj si bodo ozimnico kupili celo tisti stanovalci v novogradnji, ki nimajo prostorov zanjo, imajo pa celo leto »povprečne« najemnine in odličen hišni svet. Takšen seminar bi nas združeval in nas ne bi bilo treba iskati s helikopterjem .. . Dobro informirani bi se kasneje lahko vključili v delovna razmerja. Tudi za stabilizacijo bi to koristilo, če ji koristijo šport, kultura itd . . .« Tone Logonder, avtor spomenika Ivanu Groharju Bil je slikar sončne svetlobe Sedemdeset let po srn rti bo.letos novembra v rojstni Sonc, dobil spomenik slikar, impresionist Ivan Gro- »Dvajset let je, kar so nastale prve skice, potem pa je zamisel, da bi većemu slikarju postavil, spo- ESĆEVALEC VUCKO 7 Jelo Peternelj VUĆKO JE POKLICAL VODJO SKUPINE NA STRAN HITRO STA SE SPORAZUMELA menik, nekako utonila v pozabo,« pripoveduje akademski kipar Tone Logonder, ki te dni pripravlja svoje delo za livarno, kjer bodo spomenik vlili v bron. Grohar bo stal v spominskem parku in v eni roki držal paleto, ki je simbol slikarstva, drugo roko pa si je dvignil nad oči, ker je bil slikar sončne svetlobe. Kip bo visok dobrih 280 centimetrov.« Tone Logonder ne govori rad o sebi in svojem delu. Bolj kot beseda mu teče dleto, bolj so mu spretni prsti pri oblikovanju gline in mavca. Vendar se z njegovimi umetninami seznani sleherni obiskovalec Škofje Loke, Poljanske ali Selške doline. Ni ga, ki ga ne bi pritegnila Jurij in Agata pred Škofjeloško Namo, prikazana v prizoru sodbe z vodo, njegov je spomenik NOB na Prtovču, pa Anton Ažbe v Dolen-nad Poljanami, Tavčarjev mp t osnovni šoli v Gorenji vasi, Lovrenc Košir na Luši, Oskar Ko-vačič pred osnovno šolo z njegovim imenom v Ljubljani in zadnji, ki ga je naredil pred Groharjem in je bil odkrit v začetku meseca, je doprsni kip Borisa Ziherla pred novo šolo usmerjenega izobraževanja v Škofji oki. Njegovih je tudi vrsta portretov, le da so ti manj dostopni očem širše Javnosti. Težko bi jih preštel. Joža !?opa je portretiral tik pred smrtjo in njegov portret hrani planinsko društvo v Kranju. Načrti? O njih ne govori. Nikdar ne razlaga, kaj bo nastalo čez leto ali dve. Umetnik se lahko predstavi le z delom, ki ga more pokazati. Najprej mora dokončati Groharja. L. Bogataj Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (93. zapis) Malo je vasi na Slovenskem, ki bi bile našemu narodu tako ljube, kot je Prešernova Vrba. Draga vas, domača . . . VRBA IN VRBNANI Najprej o imenu vasi: pač splošna slovenska oznaka za kraj, kjer izraziteje rastejo vrbe. Ali pa so takrat, ko je kraj dobival ime, bile za okolje značilno in celo prevladujoče drevje. Poleg naše Prešernove Vrbe v »Deželi« ob Savi Dolinki, imamo še Vrbo pri Lukovici v Črnem grabnu. Vrbo pri Vojniku nad Celjem pa tudi slovito letoviško Vrbo ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Domačini naše Vrbe pravijo, da so Vrbnani (»in nič drugače!«); v krajepisju pa berem, da si pravijo Vrbljani, učeni prešernoslovec France Kidrič jim je pravil Vrbenci, bral pa sem celo nekaj o Vrbovcih. Kar pa je vse narobe — kar pustimo jih, da ostanejo ponosni Vrbnani. (Kot moramo pustiti prebivalcem Jezerskega ime Jezerjani in jim ne vsiljevati umetne (»ljubljanske!«) tvorbe »Jezerčani«). Lukovški soimenjaki naše Vrbe pa naj le bodo Vrbljani — tako si sami pravijo. STARA VAS Ravnina s kraji, ki jih opisujejo ti zapisi, je bila naseljena že v predzgodovinskih časih, vsekakor pa prav gotovo ob izteku starega veka. »V viharnih časih preseljevanja narodov so prišli osvajalci na bogato in že obdelano zemljo. Zato ni čudno, če so tod divjali krvavi boji — tu se mešajo kosti romanskih ljudstev, Langobardov in naših prednikov. Kolikokrat je že lemež zaoral v davno pozabljeno gomilo in odkril pred začudenimi očmi neznane predmete.« (Po I. Sedeju) To je res! Saj smo se že v teh skopih zapisih pomenkovali o rimski kmečki hiši (villa rustica) pri Ro-dinah in o arheoloških najdbah pri cerkvi, sv. Martina v Mostah pri Žirovnici. Še nas čaka pripoved o izkopaninah na visoki Ajdni nad Potoki. Cerkvica sv. Marka v Vrbi, ko sta stala pred njo še visoka jagneda Številni esteti — ljudje, ki cenijo vse kar je lepega, harmoničnega — se dan za dnem sprašujejo, le kako so omogli naši neuki in nešolani f>redniki graditi tako smiselno in epo svoja naselja. Nikjer takega nasilja nad naravo — kakršno se dogaja dandanes marsikje. Imeli so naši pradedje pač stoletne izkušnje in nepokvarjen okus pa pravo mero in občutek pri vseh važnih odločitvah in posegih v naravo. Poudarjal sem že, kako umno so se vaščani Rodin. Doslovč, Breznice, Sela in drugih podgorskih krajev umaknili s svojimi hišami in gospodarskimi poslopji v nerodoviten skalnat breg — ravnine se niso dotaknili, rodovitnega polja je bilo škoda za zidarjenje! Kaže, da rodovitnih zemlja danes ni več škoda . . . (»Iskra« in »Sava« na Sorskem polju!) , Davna postavitev Vrbe je kar vzoren primer kmečke modrosti. Vas so si postavili stari Vrbnani na manj rodovitno ježo (prodnat prag med dvema nivojema). Za vasjo in pod vasjo se polj v ravnici niso dotaknili! Raje so si dohodek množili z domačo obrtjo in z vozarstvom (tovor -ništvom). In z odhajanjem v svet, s trebuhom za kruhom . . . Morda se prav zato prebivalstvo nekaterih vasic v »Deželi« v teku zadnjih sto let ni kaj prida povečalo. To velja vsekakor tudi za Vrbo. Četudi je kraj prav gotovo nekaka naša »kulturna božja pot« (saj vsak Slovenec in vsaka Slovenka vsaj enkrat v življenju obišče Prešernovo Vrbo), je vas ostala lepa, skromna vasica tudi v naš čas! O. ko bi jo obvarovali in ohranili tako kot je. ne le spomeniško varstvo, pač pa tudi domačini sami! SRENJ8KA LIPA sekakor pa ima Vrba tudi zanimiv spomenik nekdanjemu ljudskemu pravu. To je stara lipa, ki že stoletja stoji v os-redju vasi. Zares osredju — kajti skoraj vse hiše so obrnjene s slemeni k njej . . . Najbrž to ni le naključje! Srenjska lipa v Vrbi, obdana s kam-ni-sedeži. Tu so »večali« stari Vrbnani, gospodarji domačij. Okrog lipe so v zemljo zasajeni veliki kamni, pripravni tudi kot zasilni sedeži. Biti bi jih moralo šestnajst, ker je imela vsaka hiša — posest ob lipi svoj sedež in pravico (toliko — 16 — je bilo v vasi pred 18. stoletjem v Vrbi domačij, pravih gruntov!). »Tu so modri gospodarji ob večerih in pomembnih priložnostih odločali o usodi srenje in tekočih delih, volili župana in kovali uporne naklepe, obravnavali manjše spore med vaščani, se pomenkovali o hudih časih ter preklinjali visoke davščine in desetino.« Tlačanili in desetinili pa so vrb-nanski kmetje do leta 1849 - do leta zemljiške obveze - raznim gospostvom. Ne le enemu graščaku, kot bi pričakovali, pač pa mnogim, vsakemu po nekaj hiš — saj si je takratna gospoda domačine kar kupovala, bila z njimi obdarovana ali pa so posestva bila kot zapuščina dana v užitek cerkvenim ustanovam. Tako so bile tri hiše v Vrbi (med njimi tudi Ribičeva, pesnikova rojstna hiša) v lasti Lambergove begunjske graščine, štiri hiše so bile podložne podvinskemu gradiču pri Mošnjah, pet hiš (t. j. domačij) je imela v Vrbi radovljiška graščina (grofje Thurni), po eno domačijo sta imeli župna cerkev v Radovljici in župnija v Kranjski gori, beneficij sv. Rešnjega telesa v Radovljici je imel v užitku eno hišo, beneficij Matere Božje in sv. Katarine v Lescah je dobival desetino od dveh domačij. Kaže pa, da tlaka in odrajtovanje desetine za Vrbnane, vsaj v novejši dobi, ni bilo posebno hudo in občutno breme. Kmetje so znali najti zaslužka tudi drugje, ne le na zemlji. V mislih imam vozarstvo (celo s Kranjske na Koroško), hišne obrti in pomalem bržčas tudi kako prekupčevanje, kot je pač povsod ob velikih cestah v navadi. Sicer pa so veljali Vrbnani nekoč, kot veljajo tudi danes, za umne gospodarje, za varčne in trezne. V Ribičevi hiši »kruha ni manjkalo nikoli« — tako pove prvo sporočilo. Drugo pa pravi, da »so imeli pri Ribičevih kmetiško košto vselej dobro.« Vsekakor bom moral še nadaljevati pripoved o Vrbi. Zato bo prihodnji zapis namenjen opisu vaške cerkve sv. Marka in Prešernove rojstne hiše. OBELEŽJE NOB NA CERKVENEM ZIDU Vo so mu že pojemale zle moči, se je tudi okupatorju začel zatekati k zvijačam. Eno od teh je uporabil v Vrbi. S pomočjo svojih zaupnikov in prodanih duš je »sklical« k cerkvici sv. Marka širši posvet domačinov sodelavcev OF. V resnici pa je bil ta sklic gestapovska past, za katero je večina članov OF le pravočasno zvedela, bila opozorjena in se umaknila. V nemško zasedo je prišel le partizanski obveščevalec, ki ni mogel biti za časa opozorjen na nevarno past. Franc Taler-Miro je bil tik ob cerkvenem zidu pokošen z rafali iz nemških brzostrelk. Vzidana spominska plošča ima naslednje sporočilo: Tu je padel 28. aprila 1944. leta, zadet od okupatorjeve krogle, partizan - obveščevalec Gorenjskega odreda Franc Taler-Miro, doma iz Bohinja. Slava mu! GLASIO. STRAN INVALIDSKA STRAN TOREK, 29. SEPTEMMA Mednarodno leto invalidov in šport Invalidi ne izkoriščajo možnosti za šport in rekreacijo Trtic - V tržiški občini statistika Deleži okrog 600 invalidov različnih kategorij, pri čemer je ta številka vsako leto višja. Ob tem je kaj klavrn podatek, da je v Športno * združenje »5. avgust« vključenih vsega kakih 30 do 40 invalidov Združenje ima osnovni namen nuditi invalidom organizirane možnosti za rekreacijo, a žal se jih invalidi ne poslužujejo dovolj. Predsednik športnega združenja Blat nmpret pravi: »Združenje je športna organizacija, ki vključuje člane Zveze borcev, ZRVS ter invalide vseh kategorij. Kljub zelo široko zastavljeni dejavnosti združenja in obilici možnosti za vključevanje pa je prav invalidov v organizaciji zelo malo. Res je, da imamo širok krog potencialnih članov in si prizadevamo zelo zaskrbljujoče stanje popraviti. Resnično najhuje je, če se invalid ukvarja sam s seboj, s svojo telesno hibo in s tem zapada v duševno stisko. V športu pa človek najde samega sebe in za invalida šport ni le razgibavanje, utrjevanje kondicije in pridobivanje moči, temveč predvsem način psihičnega utrjevanja, trdne življenjske volje, zaupanja in verovanja v lastne sposobnosti in moči. 0 nizkem odstotku pa govorimo tudi glede športne dejavnosti žensk — invalidk. Rekreacija za ženske je v naši občini precej razširjena, a žal veliko tovarišic stoji ob strani.« Delo športnega združenja ocenjuje predsednik Blaž Ropret kot dobro, čeprav bi se dalo napraviti še več. »Nase združenje šteje nekaj več kot 120 članov. Med objekti, ki jih imamo v naši inventarni knjigi, izstopa balinišče na Ravnah, zgrajeno s prostovoljnim delom in prispevki delovnih organizacij ter obrtnikov. Prijateljsko sodelovanje Jesenice — V največjem jeseniškem delovnem kolektivu, Železarni, že več let uspešno deluje aktiv zaposlenih invalidov. Letos pa so jeseniški delovni invalidi svojo dejavnost razširili tudi prek slovenskih meja. Navezali so namreč prijateljske stike s člani zveze društev invalidov v znanem metalurškem in rudarskem centru Bor v Srbiji. Kako se je rodilo to sodelovanje? Invalidi iz Bora so sklenili v letošnjem mednarodnem letu invalidov navezati tesnejše stike z invalidi v drugih krajih domovine. V časopisu »Preporod«, glasilu zaposlenih invalidov iz Beograda, je izšel članek o zaposlenih invalidih na Jesenicah. V Boru so Jeseničanom poslali pismo, v katerem so izrazili željo po sode lovaniu. Invalidi v Železarni so to pobudo seveda sprejeli z odprtimi rokami, posebno pa jih je razveseli lo, da glas o njihovi uspešnosti prodira tako daleč. Junija letos pa so si pobratimi že krepko segli v roke, ko se je na obisku na Jesenicah mudila delegacija iz rudarskega in metalurškega Bora Tedaj so se seznanili tudi z delovnimi pogoji zaposlenih invalidov v Železarni in si z njimi izmenjali nekatere izkušnje. Zaradi uspešnega prvega obiska so sklenili stike še poglobiti Pred nedavnim so v želji po utrjevanju bratstva in enotnosti ter izmenjave medsebojnih izkušenj predstavniki aktiva invalidov jeseniške Železarne vrnili obisk Boru. Tam so jih prisrčno sprejeli člani invalidskih organizacij, ki so jim predstavili nekaj delovnih kolektivov, se z njimi pogovarjali o vprašanjih invalidov in jih popeljali po drugih krajih vzhodne Srbije. J. RabiČ Danes je objekt vreden več kot 50 starih milijonov, vanj pa smo vložili le desetino te vsote v obliki materiala, vse ostalo je prostovoljni delež članov in drugih. Trenutno si prizadevamo zgraditi tudi tretjo stezo, balinišče pa želimo tudi osvetliti in prekriti, da ne bi dež prekinja) rekreacije. Ker vemo, da je denarja za naložbe manj, bo nekaj načrtov ostalo le pri željah, po najboljših močeh pa bomo objekt dopolnili.« »Najmočnejša panoga ie poleg balinanja smučanje, kjer Tržičani ne sodelujemo le kot tekmovalci, temveč tudi organizatorji. Gojimo tudi sedečo odbojko, kegljanje in nekatere druge panoge, kjer prav tako dosegamo uspehe. Povsod nas seveda spremlja kadrovski problem. Tovrstne praznine potegnejo za seboj tudi dejavnost in uspehe.« Glede finančnega in materialnega položaja športnega društva so kar nekoliko razočarani. »Običajno za razne dejavnosti namenjajo vsako leto nekaj odstotkov več. Kot kaže, je pri nas ravno narobe. Pred tremi leti smo z dotacijo 30 tisoč dinarjev dobili kar krepak denarni .doping', lani je bil prispevek telesnokulturne skupnosti združenju le še 15 tisočakov, letos pa deset tisoč. Ni ravno umestno sklicevati se na letošnje svetovno leto invalida, a vendarle se nam zdi logično, da bi letos invalidskemu športu namenili več družbenih sredstev kot poprej. Tako pa so nam bila pičla sredstva bolj hladen tuš kot pa resnična pomoč za spodbudo dejavnosti,« pravita Blaž Ropret in Drago Koder, sekretar združenja. Ugotavljajo tudi, da praznina v blagajni zavira delo. V letošnjem mednarodnem letu invalida so sicer načrtovali precej akcij, vendar se bojijo, da bo »špaga prekratka«. Glede na to, da združenje svoj program snuje tako, da v njem najdejo vse možnosti tudi invalidi, bi bilo v Tržiču potrebno oceniti, če ima Športno združenje »5. avgust« resnično tisto mesto, ki si ga zasluži. Sodeč po trenutnem stanju je odgovor negativen. -mv Veteran društvenega deli prejemek, na Gizela Zoreč ni funkcionar, pa vendar jo kranjskega društva in va tudi drugi Gorenjci, ki opraviti na sedefu društva, poznajo. Ze deseto leto tajniškem mestu k ran jak , štva, sprejema poverjenik«, suje izletnike, ima opravam totekami novih članov, nepogrešljiva za tista la, ki jih v letnih p , uspehih nihče ne omenja. »Pred devetimi lat sem zadela,« pripoveduje la, »jo Mla v * aik Mt članov lMt, a ara." le dvakrat koč. Dela je sedaj ona Ukvarjam ae s ki jik as regieter, laam kBaaeo in _ poročilo. To Je »icer bolj delo s papirji, pa vendar stoji tudi človek, prizadet človek. Mnogokrat i meni invalidi, ki šonjo ponovno »ceniti tvojo i tem sestavljam prošaje, članom pišem prošnje n podobno. Da o vaMUh in aapiamikik, ki so nujen dal niti ne govorim. Včaeih ae ml delo zavleče tudi v Gizela Zoreč ie sicer zaposlena v Tekstilindusu Dvakrat _ se peš poda na sedež društva invalidov na Begunjski cesti in tam „ Ija svoje društvene dolžnosti. Dve uri, ki sta namenjeni obisku v prostorih, včasih prehitro mineta, zato ju je treba včasih raz*-do večera, dokler se pisarna ne izprazni. Ce potem ni več av_ domov, se Gizela spet poda peš do Kokrice, kjer živi, čeprav sneži ali zmrzuje. ... »Ob takih treaatkik včasih pomislim, da bi opustila dan* društvu invalidov Toda a invafMH rada delam. Tudi oazaa i invalidka, aato late raaaanem njihove težave, ki lik i nam. Ljudje me poznajo, jaa jik poanam, pa bi mi bilo pustiti delo z njimi. Mnogokrat a« pogovarjamo, o naših skupnih problemih, aato uradno ure v naši _ tako uradne kot ae sliši. Vendar pa ae z našimi člani mm _ jamo le zaradi birokratskih formalnosti. Srečuje—o a« izletih, ki so za telesno prizadete ljudi, ki sicer nimajo možnosti za rekreacijo in potovanja, pravo doživetje. Vi najdemo na prireditvah, ki nas kulturno bogatijo, ob pa vedno najdemo čas še za tovariško srečanje in . Letos mednarodno leto invalidov nalaga še posebne ob1 specializiranim invalidskim organizacijam, posebej še tistim n članom, ki se poglobljeno ukvarjajo s tovrstno problematiko in ^ pravice in dolžnosti invalida in družbe. Gizela Zoreč je s svojim (etjem izkušenj ena tistih, od katerih letošnje leto terja več kot no. Teže dela pravzaprav ne občuti, saj jo lajša razumevanje, človeški odnos, ki ga tu med invalidi doživlja intenzivneje kot v tehnizirane družbe in na vsakem koraku naraščajoče sebičnosti. »Ob mednanrdnrm letu invalida šalim, da M tudi aahravi prisluhnili težavam, ki tarejo od dražbe nekoliko oaaaa ~ Invalide. To sporočilo pa ne bi smelo veljati le v tem leto, bi moralo odzvanjati v ljudeh vea čaa,« pravi Gizela Zoreč, spet odhiti k svojim zapisnikom in kartotekam D. Zkkt Šolanje slepih otrok Po poteh obeležij NOB - Letošnja izletniška dejavnost Društva invalidov Jesenice je usmerjena v glavnem v obisk obeležij NOB. S tem namenom so se septembra podati na izlet v bolnišnico Franjo nad Cerknom. Pot jih je vodila preko Vršiča, 1611 metrov visokega prelaza r Julijcih, v dolino Trente, najprej do izvira Soče. potem pa mimo Bovca, Kobarida in Tolmina v Cerkno. Mimogrede so si ogledali tudi Vrsno, rojstni kraj Simona Gregorčiča. V ozki soteski nad Cerknom, nekdaj dobro zavarovani pred sovražnikovim napadom, so si ogledali bolnišnico Franjo. Bolnica, ki se imenuje po zdravnici Franji Boje-Bidovec,je imela 12 barak, v katerih se je lahko zdravilo 106 ranjencev. Med vojno so v teh skromnih prostorih pozdravili kakih 500 ranjencev. Ne le mnoge znamenitosti, ki so sijih izletniki ta dan ogledali, tudi prijetno razpoloženje je pripomoglo, da se bodo invalidi podobnih izletov še udeležili. Foto: Jože Mrovlje Ljubljana — V ljubljanskem Zavodu za usposabljanje slepe in slabovidne mladine, kjer za življenje usposabljajo pretežno osnovnošolsko mladino, poteka enovit proces šolanja, usposabljanja mladih za življenje, priprave na poklicno življenje, hkrati pa tudi varstvo in socialna rehabilitacija. Zavod ima že dolgoletno tradicijo, saj so z organiziranim varstvom slepe mladine začeli že 1918. leta, v zatonu prve svetovne vojne. Tedaj je bil sedanji center slepih še bolj dom, zatočišče, azil za tiste, ki jim zunanje življenje zaradi njihove slepote ni bilo preveč naklonjeno. Pred leti je bila v okviru doma ne le osnovna šola, pač pa so se ukvarjali tudi s poklicnim usmerjanjem. Mlade so usposabljali za poklic pletarja, imeli so stalne tečaje strojepisja in priprave na poklic telefonista, hkrati pa so pripravljali tudi gospodinjsko šolo za slepe žene. Ko so pred šestnajstimi leti center selili v novo zgradbo, poleg pa zgradili novo Sol- Kam z invalidnimi otroki Kranj - Invalidni otroci so v Kranju na prvi pogled kar dobro spravljeni. Po motnjah, ki jih ugotavljajo že v zgodnji predšolski dobi, otroke razporejajo v institucije kot sta predšolski oddelek za laže prizadete in varstveni oddelek za teže prizadete, ki niso sposobni osnovnošolskega usposabljanja. Laže in zmerno prizadete usmerijo v osnovno šolo s prilagojenim predmetnikom in v oddelek za delovno usposabljanje, za skrajne primere pa ostane še bivanje v Precejšnja večina otrok, ki so telesno ali duševno prizadeti, se sčasoma prilagodi življenjskim razmeram, po končanem šolanju ali usposabljanju si pridobijo ustrezno zaposlitev, ustvarijo si svoje družine m praviloma nimajo težjih problemov. Teže je s tistimi težkimi telesnimi in duševnimi invalidi, ki jih prva leta sprejema v azil varstveni oddelek vendar pa jih le-taTadrži le do dvajsetega leta, ko odrastejo. Glede na dejstvo, da težki duševni invalidi nikoli povsem ne odrastejo, ostaja vprašanje njihove nadaljnje vzgoje in varstva nerešeno. Potem,ko so zapustili varstveni oddelek, ostanejo do konca v breme staršev, ali pa jih le-ti oddajo v zavode. . Rehabilitacijski center, za katerega so njega dm delali načrte v Kranju, potem pa jih je prekrižala sedanja gospodarska situacija, bi bila morda rešitev za raznoliko populacijo mladih invalidov, ki jih zdaj obravnavajo v glavnem enotno. Prav gotovo več kot petsto je invalidov, o katerih vodi račune center za socialno delo že od leta 1962. Med njimi je tudi blizu sto takih, ki so zmerno ali teže duševno prizadeti ali imajo kombinirane telesne in duševne motnje. Za tiste, ki niso sposobni samostojnega dela bi namreč pri rehabilitacijskem centru lahko skrbel stalni varstveni oddelek, ostale bi usposabljali, upoštevajoč naravo njihove invalidnosti in preostale sposobnosti. Delavnice pod posebnimi pogoji, kamor vključujejo invalide v okupacijsko terapijo, bi ostale, poskrbeli pa bi tudi za posebne invalidske delavnice, kjer bi delali tisti, ki jih združeno delo ne more sprejeti. Misliti bi morali na različne kategorije invalidnosti, ki jih nikakor ne morejo obravnavati skupno, saj se ne da enačiti preostalih sposobnosti telesnega invalida na eni in duševnega na drugi strani, pa tudi rehabilitaciji se povsem razlikujeta. Ker pa je rehabilitacijski center ostal zgolj neizpolnjena iluzija, se je treba zadovoljiti z obstoječimi možnostmi. Te so skromne, pa vendarle uspevajo v Kranju nekako izravnavati težave, ki se pojavljajo. Najbolj problematične primere pa so žal prisiljeni odstopati v obravnavo v zavode. Invalide s telesnimi motnjami zavodi primerno usposobijo, medtem ko tisti z duševnimi napakami ostajajo le njihovi varovanci. Iz Kranja jih pošiljajo v Dornavo in v Hrastovec, vendar pa vse bolj prevladuje miselnost, naj bi ostali v krogu družine, kaiti starševske ljubezni jim ne more nadomestiti noben še tako urejen varstveni dom. D. Z. V prvem razredu otroci začno pisati na Braillov pisalni stroj, po končani šoli pa ga dobijo v dar. sko poslopje, so poklicno usposabljanje opustili S tem se zdaj v celoti ukvarja Center slepih »dr. Antona Kržišnika« v Skofji Loki. Danes ima Zavod za slepe, slabovidne in laže duševno prizadete v Ljubljani le še osnovno šolo z internatom. Sola je celodnevno organizirana, to pa zaradi celotnega programa rehabilitacije otrok, ki jo obiskujejo. Pri njih je še posebej treba razvijati razne interesne dejavnosti, naloge zavoda pa so tudi usposobiti mlade, da bodo znali živeti kar najbolj neodvisno in samostojno. Navaja jih na gospodinjska opravila, ki jih zmorejo opravljati sami, na higieno, na vse oblike vsakdanjega življenja, ki za zdravega niso nobena ovira. Pestro življenje zavoda je ves čas izpolnjeno z delom — ne le s sistematičnim gojenjem vseh vrst dejavnosti prostega časa, pač pa tudi uvajanjem v politiko in samoupravljanje z delom v mladinski in pionirski organizaciji. Ob petkih odhajajo otroci domov k staršem, le kakih 25 jih čez nedelje izmenično ostaja v domu. Pred leti se je močno izražala težnja po tem, da bi otroci trajno ostajali v domu. Seveda ni potrebno, da bi slepega otroka ves čas vzgajala posebna institucija, toda včasih je to resnično edina rešitev. Ni pa rešitev neprestano bivanje v domu,saj bi se mlad človek lahko počutil odrinj^. nezaželenega. Dandanes, kodam* vse boli izboljšuje in je' ljudi manj obremenjena s p J tudi starši z manj pomisleki otroke domov. Več časa pn njimi tudi med počitnicami z be po organizaciji kolonij ščene otroke niso več tako i nekdaj. Vendar vsako leto organizira tudi letovanje nas nimi počitnicami in šolo v Kam z učenci po končani šoli, kako jih poklicno nami bodo svoje bodoče delo zznogk' ti pa se ne bodo počutili kot ci, s tem se intenzivno uJ vod skupaj s starši, stroke-lavci in socialnim skrbstvo* pon poklicev za slepe je omejen. Slepi se zdaj sicer L sujejo v splošne šole, posebej I zanje privlačni poklici kot na f fizioterapevt, maser, daktitej seveda že klasični telefonist tega se najbolj zanimajo sa l zije in srednje glasbene šok grami in pričakovanja s tega | ja se zdaj vse bolj ure— prihodnje pa si zavod v _ z zvezo slepih želi še bolj paleto poklicev, ki bodo slepim. V zavodu, kjer biva 90 otrok številka variira in doseže 120 otrok - je trenutno J. vo nekaj drugega. Velika kflfj namreč glede učbenikov, pri " je predviden poseben, po\ za slepe. Tiskanje le-teh n ganizirati in finančno kriti ni le težavno, pač pa predvt. go. Slepi otroci do zdaj tudi š?1 dobili telovadnice. Zeljo, ki y najmočneje izražajo, bodo potešili prihodnje leto in bri lastnimi sredstvi, ki jih je št na razpolago. 28. SEPTEMBRA 1981 ŠPORT IN REKREACIJA 11. STRAN G L A t 2 ^■knl K8 Brnik — V sobota dopoldne je Zveza rezervnih vojaških "tareitn Cerklje organizirala v počastitev krajevnega praznika tekmo r streljanju z vojaško puško M-48. Letošnje tekmovanje je bilo *w> dobro organizirano in eno najbolj množičnih doslej. Sodelovalo je *nr 135 strelcev. Ekipe krajevnih skupnosti so sestavljali trije člani in dva mladinca in članici. Prehodni pokal je osvojila drugič zapored *ryeena skupnost Brnik s 161 krogi pred Zalogom s 154 krogi in ^ntenikom s 130 krogi. Med ženskimi ekipami je bila najboljša krajevna skupnost Brnik s 125 krogi. Med člani ZRVS je zmagal Jure Bobnar (Cerklje), kije od 50 možnih *odel 42 krogov, drugo mesto si delita Ivan Stirn (Brnik) in Frane ^rošeh (Poženik) s 40 krogi, četrti je bil Franc Zorman (Grad) s 37 **fiffi,peto mesto pa si delita Avgust Peme (Cerklje) in Franc G last n-{BnuAj s 36 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Franc Dolinar Poženika, ki je dosegel tudi najboljši rezultat tekmovanja. Od 50 Rožnih je zadel kar 45 krogov, drugi je bil Franc Balič (Velesovo) z 42 tretji pa Peter Slatnar (Cerklje) z 41 krogi itd. Med ženskami pa Ma najboljša Mija Burgar iz Brnika s 33 krogi. — J. Kuhar irenjci v ligaških tekmovanjih ET - Igralci' Triglava in se v šestem kolu slovenske no-%e razšli brez zadetkov in si na --*m igrišču pravično razdelili V prvem delu je bila igra povsem , medtem ko je bila v drugem na strani domačinov, ki _ 'tni pred golom gostujoče .ranjca. Rezultat: Triglav : *0 (0:0). Nogometaši Triglava so tem kolu na enajstem mestu s **čkami. V naslednjem kolu od-poroembno tekmo v Kamnik k u stolu. ^asprerooč 7* tal neaoret L%tarja Krar *l (H) i OMET — V prvem ženskem pr —.. derbiju na slćvenskih tleh so igralke Alplesa iz Železnikov pri-■«od> kljub temu so se enakovredno '■naloženimi igralkami Olimpne. *š»ce Alplesa so celo šestkrat v*ndar pa so v finišu napravile napak v napadu in točki Rta Ljubljani. V tretjem kolu y> igralke iz Železnikov v Trogir. PINISTIČNE NOVICE pj nekaj novic 'Jattnko: delu članov ^ nAetku meseca je Rihard Murn ■■ovil mer Fritch-Lindenbach v 'Grbini, nekaj dni zatem pa je z '**raicar}em ponovil še Steber i v kombinaciji s smerjo Nad - Luka Kamičar ie v navezi z ♦^egu ftenkom ponovil tudi Zajedo k^jnaun v Doli ki škrbini, sam pa Š^^BI5V? še Mumčkovo smer v Z "■rtavca (2. ponovitev), Di-afalem Kupu (S stena 13. 9. ie prvenstveno smer, nenoval Vera, upanje, Iju-"teni Kočne, ki kot idealno je Direktne v Malem Kupu ino na vrh Kokrške Kočne Joka 300 m in ocenjena z II, **kj*n«kih gora sta se vrnila Gartner in Matej Kranjc, ki sta M dve težki klasični smeri. - *** se povzpela preko Rume IVI) na Mak) Cino, nato pa * °dpravua pod steno Piz Badile. ' "** Preplezala slovito Cassinovo ,v+. 99 m). Velikim, klasičnim • ki so jih v Svoje knjige .vpisali kranjski alpinisti, sta ie eno trofejo. %t*^l>j*ki alpinisti pa so plezali tudi Si? J*1 so Tschadov steber v S O« rnivnika preplezali Marko Až-\T* Kr«»d Mark** ter Janez Triler \^*«J Zidar lati dan sta Tomo * Rudi Lanz preplezala smer ^-»Coeevar s S steni Sit (IV, -V) Vt_^J* Tomo Česen v navezi z Ni Kranjcem preplezal v osmih HjL,Jr°*r Sit (VI), njegov brat C**1 Česen pa je 13. 9. skupaj s celj ^^»•knuatkama Meto Meh in Mar .Preplezal Čopov steber v S ^m inclava. Rudi Lanz in Janez Triler f*3fc«\ Z«j«do Ekar-Jamnik v JV«K wb«u. nad Češko kočo pa so tudi Franci Markič, Andrej Zi-1 Vn* Herlec, ki so preplezali X»šod *>*tsv*ev steber Matjaž Dolenc V drugi zvezni rokometni ligi — sever sta gorenjska predstavnika osvojila le točko. Rokometaši Jelovice so na domačem igrišču v športni dvorani Poden igrali neodločeno z ekipo Dubovca, kar je bila tudi njihova prva točka v letošnjem prvenstvu. Rezultat: Jelovica : Dubovac 22:22 (10:10). Domačini so bili nekoliko bliže zmagi, toda razdelitev točk je glede na potek igre še najpravičnejši izid. Največ zadetkov za domače sta dosegla Pe-temel 7 in Vidic 8. V četrtem kolu gostujejo rokometaši iz Škofje Loke v Ribnici pri ekipi Inlesa. Igralke Preddvora tudi v tretjem kolu niso okusile slasti zmage in brez točke ostajajo na dnu razpredelnice. V nedeljskem kolu so v Rajiču proti ekipi Dl Trokuta ves čas držale korak z domačinkami, toda v finišu je gostjam pošla sapa in zmaga je ostala doma. Rezultat: Dl Trokut . Preddvor 17:15 (9:10). V naslednjem kolu se bodo igralke Preddvora doma srečale z ekipo K oke. Gorenjski ekipi v slovenski rokometni ligi sta v četrtem prvenstvenem kolu osvojili polovico možnih točk. Igralke Dupelj so na težkem gostovanju v Andražu ugnale borbene domačinke. Rezultat: Andraž : Duplje 11:12 (8:6). Igralke Andraža so ves čas tekme vodile, rokome-tašice iz Dupelj so izenačile v 58. minuti, v zadnji minuti pa dosegle zmagoviti zadetek. V naslednjem kolu igrajo Dup-ljan! doma z rokometašicami Smartne-ga. Rokometaši Peka iz Tržiča pa so se s težkega gostovanja v Trbovljah vrnili praznih rok. Domači Rudar jih je povsem nadigra) in s kombinatomo igro razbil obrambo Tržičanov ki so v prvem delu predvsem po zaslugi Majca še držali ravnotežje na igrišču. Rezultat: Rudar : Peko 32:25 (16:14). V petem kolu igrajo rokometaši Peka doma z ekipo Mokerca KIG Lovci tekmovali Cerklje - Lovska družina Cerklje na Gorenjskem je priredila že XII. t radiom nalno lovsko športno strelsko prireditev v počastitev krajevnih praznikov cerkljanskega območja. Tudi tokrat so tekmovanje izvedli pri spodnji postaji žičnice Krvavec. Te lovske prireditve se je tudi tokrat udeležilo izredno veliko število ekip in posameznikov, na samem tekmovanju pa so nastopili ekipno in posamezno v tekmovalnih disciplinah na umetne golobe in na izpadanje, v tarčo srnjaka in v tarčo na zračni pritisk. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano. S pi^ejšnio prednostjo je tokrat zmagala ekipa LD Domžale s 507 točkami in s tem za eno leto osvojila prehodni pokal krajevne skupnosti Cerklje, ki ga je na slovesen način podelil njen predsednik ing. Jože Žun ob navzočnosti številnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja tega kraja in lovcev. Ostali pa so se uvrstili takole: LD Motnik 496, LD Udin borit 492, LD Jošt 489, LD Komenda 487, nato pa LD Šmarna gora, LD Tuhinj. LD Pšata, LD Storžič, LD Moravče, LI) Jezersko, L D Cerklje itd. Od posameznikov pa so najboljša mesta osvojili Boris Pflaum LD Storžič 186 točk, Franc Barbič LD Srnama gora 185, Srečo Ivančič LD Motnik 179. Marijan Kovic LD Domžale 178, Jenko Ivan LD Tuhinj 177 itd. V tekmovalni disciplini na izpadanje pa prvo nagrado osvojil Franc Barbič iz i Smerna gora (tokrat že • šestič pod Krvavcem), za njim pa so se uvrstili Slavko Kern LD Komenda. Marijan Kovic LD Domžal*. Ivo Zavrl LD Jošt Usposabljenje mladih prostovoljcev Od 20 do >d QAnlnmkro i a m n nnnm uliai^ a »ku _ * ___a______ ____ itd. -an Od 20. do 24. septembra je na Okroglem potekalo usposabljanje mladincev prostovoljcev za enote teritorialne obrambe, ki sta ga pripravila občinski štab TO in občinska konferenca ZSMS Kranj. Mladince so sprva teoretično dodobra podkovali v organizaciji enot teritorialne obrambe, poudarek pa je bil na praktičnih vajah, ki so jih pod nadzorom treh inštruktorjev vodila dekleta, pred nekaj meseci usposobljena na mariborskem vojaškem seminarju. Taktične vaje so potekale po ustaljenem programu: osnovno znanje o orožju, soočenje z načini gibanja po terenu, stražarska in kurirska služba, v katerih najprej urijo posameznike, potem delo posameznika utrjujejo in ga vklaplja-jo v skupinsko delo. Poleg osnov vojaškega znanja so se mladi lahko poučili tudi o družbenopolitičnem življenju. Štiridnevno bivanje na Okroglem so spremljale tudi proste dejavnosti, vse od športa, kulturnih programov do tabornega ognja, pogovorov z udeleženci NOB. V času taborjenja so prostovoljce obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, še posebej pa so se za njihovo usposabljanje zanimali člani občinske konference ZSMS. Smisel usposabljanja mladih za enote teritorialne obrambe, ki v kranjski občini poteka od leta 1975, je v podružbljanju ljudske obrambe, ki vsakomur omogoča vključitev' v sistem SLO in družbene samozaščite. S sprejetimi osnovami vojaškega urjenja in taktike se tudi mladi, ki niso vključeni v redni pouk SLO, Košarka Savčanke s Polonio iz Varftave Kranj — Sredi septembra so bile na krajši turneji v Sloveniji košarkarice poljske ekipe Polonia iz Varšave. Med gostovanjem pri nas so sodelovale na turnirju Jezice v Ljubljani, med povratkom domov pa so se za dva dni ustavile tudi v Kranju, kjer so v okviru priprav na nastope v prvi poljski ligi odigrale še dve tekmi s košarkaricami kranjske Save. Tudi njim sta bili srečanji s tako kakovostnim mostovom dobrodošli pred startom v drugi zvezni ligi zahod. V prvi tekmi so igralke iz Varšave na parketu dvorane na Planini demonstrirale odlično košarko, medtem ko se je košarkaricam Save močno poznalo, da so za njimi naporne kondicijske priprave. Rezultat 80:50 (40:25) v korist Poljakinj je odraz razmer na igrišču. V ekipi Polonie je bila najboljša državna re-prezentantka Komacka, ki je kot za stavo polnila koš domačink in pobirala odbite Žoge. Savčanke so pričele tekmo tudi s prevelikim spoštovanjem do igralk iz Varšave. V domači vrsti sta največ pokazali Oblakova in Trojarjeva. Koše za Savo so dosegle Žagar jeva 8, Balderma-nova 2, Verlakova 6, Baligačeva 11, Oblakova 5, Kuzma 8 in Trojarjeva 10. V drugi tekmi so igralke Save zaigrale mnogo bolje, tako da so se morale gostje za zmago potruditi. V prvem delu je bila prednost še na strani domačink, v drugem polčasu pa so morale priznati premoč boljših gostij. Rezultat: Sava : Polonia 81:88 (47:45). Med strelke so se vpisale Žagarieva 15, Oblakova 9, Ažmanova 8, Verlakova 2, Trojarjeva 6, Baligačeva 21, Habjanova 11 in Kuzma 9. Varovanke trenerja Urlepa so v pripravljalnem obdobju pokazale dopadljivo igro, ki obeta tudi v prvenstvenih nastopih v drugi zvezni ligi. C. Z. Cilj — obstanek v ligi Kranj — Trenerju Urlepu in njegovim varovankam je letos uspel veliki met. Brez izgubljene točke so košarkarice Save zasedle prvo mesto v slovenski ligi in si s tem pridobile pravico nastopa v drugo-ligaškem tekmovanju. Tod so si košarkarice zastavile cilj, da bi tudi prihodnjo sezono nastopale v konkurenci drugoli-gaikih ekip - obstanek v ligi. Savčanke so s kondicijskimi pripravami pričele ob koncu julija. Tudi dvakrat dnevno so trenirale na igrišču v Stražišču ali na stadionu Stanka Mlakarja. Pri tem ni bilo težav, saj je večina igralk dijakinj ali študentk. Od 18. do 23. septembra so s pripravami nadaljevale v Beogradu, kjer so v petih dneh odigrale pet tekem s tremi prvoligaškim i ekipami (Voždovac, Crvena zvezda in Partizan) in z dvema drugo-ligašema (OKK Beograd in Radnički). Zatem so nastopile še na močnem turnirju ženskih ekip v Subotici, domov pa so se vrnile v nedeljo, 27. septembra. V klubu so se odločili za tako dolgo pot v Srbijo iz dveh razlogov: v Sloveniji razen redkih izjem ni tako kakovostnih ekip, in drugič, moštvo potrebuje pred startom v drugi zvezni ligi težka srečanja z boljšimi ekipami. Zdaj nadaljujejo igralke Save s pripravami v Kranju, medtem pa bodo do pričetka prvenstva odigrale še četrtfi-nalno tekmo za jugoslovanski pokal za področje Slovenije s košarkaricami Alpi-ne iz Zirov. Tekmovanje v drugi zvezni ligi - zahod se prične 31. oktobra, Savčanke pa bodo v prvem kolu gostile igralke Murse iz Varaždina. Vse tekme kranjskih košarkaric bodo v športni dvorani na Planini. Vstopnice bodo po 20 dinarjev. V klubu pa so pomislili tudi na zveste navijače in vnete privržence ženske košarke v Kranju in zanje pripravili stalne vstopnice za ogled vseh prvenstvenih tekem igralk Save. Cena je !20 dinarjev. C. Z pripravljajo na obrambo in vstopanje v oborožene sile SFRJ. Nekajdnevno urjenje, kakor je bilo zadnje na Okroglem, daje osnovno znanje in nekako predhodnico fantom pred služenjem vojaškega roka, dekletom pa omogoča enakovredno vključe- vanje luui v praktično obrambno vzgojo. Z znanjem in izkušnjami, pridobljenimi v taktičnem urjenju, mladi lahko pripomorejo tudi k oblikovanju obrambnih načrtov svoje delovne organizacije in krajevne skupnosti. d % Tabora mladih prostovoljcev na Okroglem pri Naklem se je udeležilo 50 m ta dincev. od tega kar 20 »novopečenih* prostovoljcev „ jk«aat ....._____........... Taktične vaje so pod nadzorom treh inštruktorjev vodila dekleta, rezervne razvodnice, ki so se v začetku poletja udeležile vojaškega usposabljanja v Maribora Urnik vadbe Kranj — TVD Partizan Kranj je že izdelal umik vadbe za otroke, mladino in člane za sezono 1961/82. Vadba za otroke in mladino bo v telovadnici osnovne šole na Planini. Predšolski otroci od dveh let do .treh in pol bodo skupaj s starši vadili v ponedeljek od 16.30 do 17.30, mlajša skupina cicibanov (starost od 3,5 do 7 let) vsak torek od 16.30 do 18. in starejša skupina (otroci od 5 let do vstopa v šolo) v sredo od 16.30 do 18. ure. Vadba za pionirke in mladinke je vsak ponedeljek (pionirke od 17.30 do 18.30 in mladinke od 18.30 do 19.30) in četrtek (pionirke od 18.30 do 19.30 in mladinke od 19.30 do 20.30), za pionirje vsak torek od 18. ure do 19.30 in četrek od 17. do 18.30. Rekreacija za članice je v osnovni šoli na Planini vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30, v telovadnici osnovne šole France Prešeren v ponedeljek od 20.15 do 22. ure, in za odbojkašice v sredo od 19.30 do 21.30 v telovadnici osnovne šole na Planini. Člani od 35 leta dalje se bodo rekreirali v telovadnici osnovne šole Helene Puhar vsak torek in petek od 19.30 do 20. ure, nogometašem bo na voljo telovadnica osnovne šole Simon Jenko (Komenska ulica) vsak torek in četrtek od 20. ure do 21.30 in košarkarjem telovadnica osnovne šole Simona Jenka ulica XXXI. vizije) v torek od 20.30 do 22. di- Občinski kros v Hrastjah Hraatje - Športno društvo Jakob Štucin Hrastje-Prebačevo je organizator letošnjega jesenskega občinskega krosa. Tekmovanie bo v soboto, 3. oktobra, v gozdičku ob Savi v Hrastjah (pričetek ob deveti uri) in bo veljalo tudi za sestavo občinske reprezentance, ki bo 18. oktobra nastopila na šestnajstem republiškem krosu za pokale uredništva Dela. Ce bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo soboto, 10. oktobra. Prijave sprejema organizator na naslov Športno društvo Jakob Štucin, Hrastje 101, po telefonu na številko 25-443 ali pol ure pred startopn. Tekmovalci bodo razdeljeni v osemnajst kategorij. Mlajši pionirji in pionirke (rojeni leta 1968 in 1969) ter starejši pionirji in pionirke (letnik 1966 in 1967) bodo tekli na tisoč metrov dolgi progi, mlajši mladinci (letnik 1964—65) ter starejše mladinke (letnik 1963—64) in članice (rojene leta 1962 ali preje) na dva kilometra dolgi progi. Za mlajše mladinke (letnik rojstva 1965) in veteranke (rojene leta 1951 ali preje) bo proga dolga 1500 metrov, za starejše mladince (1. 1963—64) in pripadnike jugoslovanske ljudske armade tri kilometre, za mlajše in starejše veterane (rojene leta 1941—46 oz. leta 1940 ali preje) štiri kilometre in za člane (letnik rojstva 1961 ali preje) pet kilometrov. CZ. Na delovno soboto, 3. oktobra letos bo od 10. do 13. ure HA/V tovarna športnega orodja v Begunjah odprta za ogled širši javnosti. Pod strokovnim vodstvom bodo obiskovalcem razkazal! nro izvodne obrate smuči, telovadnega orodja in čolnov. Vabljeni! CL,AS12.STRAN_ KRONIKA TOREK. 29. SEPTEMBRA Nov lovski dom v Železnikih Ob 35-letnici lovske družine Železniki so predali namenu nov lovski dom, v katerem so lovci dobili prostore, ki so potrebni za delo in razvoj družine ter sanitarno zaščito Železniki - V soboto so v Železnikih predali namenu nov lovski dom. ki je za lovsko družino izrednega pomena, saj so dobili klubske prostore, hladilnico in prostore za shranjevanje kadavrov, kar je Se posebno pomembno ob sedanjem pojavu stekline. Hkrati so s tem dogodkom proslavili 35-letnico ustanovitve lovske družine Železniki in podelili priznanja ustanovnim ter najbolj zaslužnim članom družine. Lovska družina Železniki ima 9.000 ha zemljišč, v katerih so zastopane vse živalske vrste, značilne za slovenski predalpski svet. V teh f;ozdovih še vedno poje veliki pete-in, ruka jelen, na Ratitovcu še vedno občudujejo gamse in poslušajo čuhanje ruševcev. »Nič nismo pokvarili v teh 35-letih,« je poudaril predsednik lovske družine Jože Demšar,« saj nam stalež raste, odstrel je iz leta v leto bolj kvaliteten in bolj selektiven. Lovci smo postali gojitelji, saj praviloma odstranimo iz lovišča to, kar je bila nekoč naloga volka, risa ali narave, če se je divjad preveč razmnožila« Lovska družina Železniki ima 83 članov. Njihova aktivnost se odraža tudi v izgradnji številnih poti, lovskih naprav in objektov. Pod Ra-titovcem so zgradili lovsko kočo, na Prtovču lovski dom odprtega tipa, v soboto pa so odprli lovski dom v Železnikih. Ob tem so se zahvalili delovnim organizacijam in posameznikom, ki so jim pomagali, predvsem pa Alplesu, Perutnini Ptuj, občinski skupščini, krajevni skup- nosti Železniki, SDK, in Liku — TOZD Borovnica. Posebno priznanje pa so izrekli Janezu K obla rj u in Stanetu Bertonclju ter vsem lovcem, ki so opravili pri gradnji skoraj 700 prostovoljnih delovnih ur. L. B. Tekmovanje ekip civilne zaščite - Minulo nedeljo je na nogometnem igrišču v Lescah tekmovalo 58 radovljiških ekip civilne zaščite. Vse ekipe so pokazale solidno znanje, med ženskimi desetinami pod 40 let starosti je bila prva ekipa Vezenin Bled, med ženskimi desetinami nad 40 let pa ekipa Toplic z Bleda. V vajah z motorno brizgalno se je pri moških najbolj odrezala ekipa krajevne skupnosti Begunje ter Verige Lesce, v vaji s hidrantom pa ekipi krajevne skupnosti Zasip in hotela Golf z Bleda. - F.oto: D. Sede/ Pri Murkinem ELGU v Lescah so dobili zelo iskano »dimno« steklo. Izdelek iz Rogaške Slatine. Vse imajo na voljo: od vaz, kozarcev vseh velikosti, vrčev, do skled za bovlo ali kompot. IZBRALI SO Zk VAS Jesen je tu in čas za kuhanje žganja. Pri FUfcl NAR JU na Jesenicah so spet dobili v prodajo prave bakrene kotle za žganjeku-ho. Imajo pa tudi plinske goniče za te kotle. Velikosti kotlov: 60, 80 in 100 litrov Cena gorilec 902,50 din kotel (1001) 14.590,80 din Smrt na tirih Jesenice - V petek. 25. septembra, ob 6.40 se je na cestno železniškem prehodu v Žirovnici pripetila huda nezgoda, v kateri je umrla Frančiška Dolar (roj. 1920) iz Žirovnice. Dolar jeva je prečkala progo kljub temu. da mi bile spuščene polzapornice, na semaforju pa je utripala rdeča luč. Strojevodja tovornega vlaka, ki je pripeljal s kranjske smeri je Dolarjevo zagledal na 20 metrov, dal je sicer zvočni signal in začel zavirati, vendar pa ni mogel pravočasno ustaviti. Vlak jo je zadel, da jo je odbilo s proge na cesto, kjer je obležala tako hudo ranjena, da je takoj umrla. Lokomotiva iztirila Jeaenice — Na železniški postaji Jesenice je v sredo, 23. septembra, nekaj po 23. uri iztirila lokomotiva. Vlakovodja Anton Strajner iz Radovljice je mislil, da znak, ki je bil dan lokomotivi na sosednjem tiru velja zanj, zato sta obe lokomotivi istočasno speljali. Strajnerjeva lokomotiva je zato trčila v lokomotivo na sosednjem tiru, pri tem pa je lokomotiva iztirila. Škode je za okoli 300.000 din. Ogenj v Izolirki Jesenice — V nedeljo, 27. septembra, okoli 13. ure je začelo goreti v skladišču Izolirke na Jesenicah. Vžgale so se izolacijske blazine. Ogenj je uničil 125 kvadratnih metrov blazin in okoli 5000 kosov polivinilnih vreč. Škode je za okoli 80.000 din. Ugotovljeno je bilo, da je ogenj nastal zaradi samovžiga blazin: pri proizvodnji izolirne volne ob zastareli tehnologiji lahko ostanejo v izolimi volni še toplotna žarišča, ki pa se jih pri pakiranju ne da opaziti. V Izolirki so že nekajkrat imeli podobne nezgode. S SODIŠČA NESREČE TRČILA V PROMETNI ZNAK Ljubno - V nedeljo, 27. septembra ob 1,15 uri zjutraj se je na magistralni cesti Kranj-Jesenice v bližini predora Ljubno pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Almira Zupan (roj. 1955) iz Kranja je vozila proti Kranju, na delu ceste, kjer je le enosmeren promet zaradi popravila cestišča pa je trčila v prometni znak in nato še v delovni stroj. V nesreči si je sopotnica Dragica Bezovičar iz Kranja zlomila roko Na avtomobilu je škode za 50.000 din. AVTO ZANESLO NA MOKRI CESTI Podvin — Na magistralni cesti v bližini Podvina se je v nedeljo, 27. septembra, popoldne pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila, Branku Bobnarju (roj. 1930) iz Ljubljane. Bobnar je v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti ter zaradi izrabljenih gum zaneslo, da je trčil v dvignjen robnik kolesarske steze, od tam pa ga je odbilo v levo s ceste v travnati nasip. V nesreči je bil voznik huje poškodovan, zlomil si je rebra in medenico. Škode na vozilu pa je za 30.000 din. SKOZI RDEČO LUČ Jesenice - Na cesti Borisa Kidriča se je v nedeljo, 27.septembra, ob 16.35 pripetila prometna nezgoda zaradi vožnie skozi križišče ob rdeči luči. Voznik osebnega avtomobila Suad Dedič (roj. 1962) z Jesenic je peljal proti Žirovnici, v križišče na Koroški Beli pa je zapeljal kljub temu. da je na semaforju gorela rdeča luč. V tem je skozi zeleno luč z leve pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, kateremu se je voznik Dedič umikal v levo, da bi preprečil trčenje. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal po svoji desni voznik osebnega avtomobila Franc Zaveljcina (roj. 1944) z Jesenic, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je bil voznik Zaveljcina ranjen, prav tako tudi dva sopotnika v njegovem avtomobilu, v Dedičevem pa je bil prav tako ranjen sopotnik Škode na avtomobilih je za .50.000 din AVTO ZGOREL Jeprca - V ponedeljek, 21. septembra, ob 5.25 je med vožnjo od Kranja proti Ljubljani začela goreti stoenka last Sap-Viatorja, ki jo je vozil Caro Hegič iz Ljubljane. Kranjski poklicni gasilci so ogenj na avtomobilu pogasili, vendar pa je vozilo povsem uničeno in je škode za okoli 150.000 din. Voznik je Še pravočasno skočil iz avtomobila, zgoreli pa so dokumenti. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi napake na dvodu goriva, ki je prišel v stik z elektriko. Člariarino ZK pobirala n blagajne Na tri leta in dva meseca zapora je temeljno sodišče v ki obsodilo Ivanko Strajnar, ker si je prilastila del pobraaf narine Decembra 1977 je Ivanka Strajnar iz Kranja, stara 33 let. prevzela dolžnost blagajničarke v osnovni organizaciji ZK Huje Planina. Med blagajniška opravila je spadalo tudi pobiranje članarine. Denarje morala mesečno s položnico pošiljati komiteju občinske konference ZK Kranj skupaj z mesečnim poročilom, ob kancu leta pa še letno poročilo o pobrani članarini. Strajnarjeva je Članarino redno pobirala in tudi pošiljala komiteju vse do marca 1978. Članarino je sicer redno pobirala še naprej, vsakič pred sestankom osnovne organizacije, in vpisovala zneske v članske izkaznice, vendar pa je ni več redno pošiljala naprej. Tudi zneski članarine, ki jih je vpisovala članske izkaznice, so bili včasih manjši, kot je bila članarina. Opustila je tudi pošiljanje mesečnih poročil komiteju. Ker je denar od članarine porabila, je skušala zamegliti stanje bolj ali manj prazne blagajne tako, da je sicer nakazala s položnico 1845,00 din v maju 1978, položnico pa je kasneje popravila tako, da je imela »dokaz«, da je poslala 18.458,10 dinarjev. Ostale kopije na položnici pa seveda takega popravka niso imele. Na komiteju so sicer ob kontroli poročil iz osnovnih organizacij opazili, da manjkajo poročila iz OO ZK Huje-Planina in so začeli Strajnarjevo na to opozarjati in jo priganjati, naj vendar pošlje zakasnela poročila. Strajnarjeva pa ni imela več prave evidence nad tem, koliko članarine je pobrala, in je ni poslala naprej, tako da je iz meseca v mesec odlašala. Zdelo se ji je samo, da je vsota, ki jo dolguje, že precej velika. Računovodkinja na komiteju občinske konferenc«:, ki Je posle konec 1978 in z novkn začela natančneje kontrolne narino, je seveda prav tako da nekaj ni v redu, saj »o poročila Strajnarjeve. Ta obljubljala, da bo poslala ga terja, storila pa ni nic\ ni posumil, da bi taksna in nered v blagajniškem lahko pomenila kaj je Strajnarjeva veljala družbenopolitično delavko, nikoli ni branila ne dela ne Domevalo se je celo, da je nakazala članarino na n^wrrJk račun. Da pa bo vendarle vrniti denar, je vedela tiah narjeva, zato si je aposodi dinarjev in to nakazala kot članarino. Pri kontroli ae izkazalo, da se datumi ni_ in v poročilu ne ujemajo, da na položnici popravljeni a jeni datumu v poročilih, kontrola je pokazala, da si w narjeva prilastila 86.248,85 dm Senat temeljnega sodišča enota Kranj, jo je zaradi p ponareditve in izdajanja ■ čekov obsodil na 3 leta in ! zapora. Pri odmeri kazni ie moralo upoštevati višino prik ga zneska in predvsem to da kot dve leti zlorabljala* članov v svoji osnovni oi pa tudi na komiteju. Sodišfe našlo tudi olajševalne ok< sicer poleg odkritega prima* dosedanjo neoporečnost otroka, kakor tudi to* « sprva kontrola članarine ni manjkljiva. Vozila mimo kontrol Službena tovorna ali osebna vozila niso vedno brestuhat Kazni za te gospodarske prestopke so malenkost v p ' s posledicami prometne nezgode zaradi pomanjkljivosti V enotah temeljnih sodišč se v zadnjem času vrstijo sodne obravnave, na katerih se morajo organizacije združenega dela kot pravne osebe in seveda tudi njihove odgovorne osebe zagovarjati zaradi kršitev določil zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Novi zakon, ki je začel veljati s 1. majem letos, namreč ni prinesel večjih obveznosti do varnosti v primetu le voznikom motornih vozil, pač pa tudi delovnim organizacijam in drugim pravnim osebam, ki imajo v lasti motorna vozila. Člen 203 zakona o temeljili varnosti cestnega prometa namreč določa, da se vozilo v prometu ne sme obremeniti nad dovoljeno nosilnostjo ali nad dovoljeno osno obremenitvijo aji nad največjo dovoljeno težo, ki jo dopuščajo lastnosti ceste in moč motorja. Vendar pa, kot kaže, delovne organizacije pogosto spregledajo takšno »malenkost«; tudi ni redko, da v prometu vozijo motorna vozila, last organizacij združenega dela ali drugih pravnih oseb, ki nima io brezhibnih nanrav za ustav- ljanje. Prometne nesreče na > cestah pa niso nobena redka tudi vzrok — tehnične napake ali preobremenjenost vozda -nobena izjema. Delovne o*| zacije običajno sicer imajo a*l vozne parke z organizirano vozila in dokumentov; fcjj pa se še dogaja — to I ,etne nezgode, pač pa kontrole organov milice, da vozila izmuznejo notranji b ali pa gre za malomarnost vornih oseb. Sodišča za te gospodarska ke seveda izrekajo kazni: predvideva ravno nizkih ka najnižja kazen za pravno 20.000 do 150.000 din, za osebo pa od 2000 do 2O.0I__ prav je morda denarna kases huda, pa bi vendarle kazalo, i ceste prihajala iz delovnih zacij le brezhibno urejena tovorna in osebna; pa ne, c manj opravka na sodiščih, predvsem iz važnejšega i ne bi bilo hujših posledic metnih nezgod. Gorenjska oblačila Kranj Cesta JLA 24/an.sol.o. Delavski svet TOZD Konfekcija Kranj razpisuje delovne naloge vodje TOZD Konfekcije Kranj Za vodjo TOZD je lahko imenovan kandidat, ki poleg sušo*** pogojev, določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje poset* zahteve: - da ima višjo izobrazbo tekstilne stroke ali z delom pride*!*-* delovno zmožnost, - da ima pet let praktičnih izkušenj pri delih, kjer J*l«hko doka** svoje sposobnosti organiziranja in koordiniranja dela ter san* stojnost, ustvarjalnost in uspešnost pri opravljanju del in naj* - da ustreza družbenopolitičnim in moralnoetičnim menlom n dn* benega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občim Rn* Kandidati morajo poleg prošnje s kratkim življenjepisom m opis* dosedanjih zaposlitev ter družbenopolitične aktivnosti predložiti w* potrdilo o nekaznovanju v dokaz, da niso v sodnem postopku. Rdk za prijavo je 16 dni po objavi. Kandidati bodo o i«** obveščeni piameno v petih dneh po sklepu DS. Svoje prijave pošljite na aplošno-kadrovsko slušbp, CeataJU 24/a, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«, kj«r kanđMa* dobijo tudi oatale informacije. FK 29 SEPTEMBRA 1981 OBVESTILA. OGLASI IN OBJAVE 13.STRAN G L, A rm i muPAsm stnrtiishi Bil veseli skok v smučarsko sezono 81-82 Vse ljubitelje smučanja in tudi ostale vabimo, da se udeležite otvoritvenega KOMPASOVEGA SMUČARSKEGA BALA, i - ' JUGOSLAVIJA vj/-i oivtuv>Mnors. com dmlm, KI BO V PETEK, 9. oktobra 1981 ob 20. uri v veliki restavraciji hotela LEV. CENA 500 din na osebo SPORED IN CENA VKLJUČUJETA: - ob 20. uri svečana otvoritev in bogata večerja (po izbiri 2 menuja) -ob 21. uri predstavitev kompasovega ZIMSKEGA PROGRAMA 1981/82 - od 22. do 24. ure glasba s plesom - ob 24. uri bogat srečelov: 1. nagrada: 9—dnevni aranžma za 1 osebo AVORIAZ - Francija 2. nagrada: 8—dnevni aranžma za 1 osebo KOR ALPE - Avstrija 3. nagrada: smuči ELAN 4. nagrada: smučarski čevlji ALP INA 5. nagrada: smučarski pulover RAŠICA - od 00,30 dO 02. ure ples Za prijetno vzdušje bo poskrbljeno ob zvokih ansambla „12. NADSTROPJE". Vokalni solist bo naša znana pevka TATJANA DREMELJ. Celotni program bo povezoval ZNANI — NEZNANEC". Pri celotnem programu sodelujejo tudi: ELAN, RAŠICA, ALPINA. Predprodaja vstopnic in rezervacije ter vsa pojasnila dobite v HOTELU LEV. Prosimo da se gostje ob rezervaciji — vplačilu odločijo tudi za menu. HOTEL LEV LJUBLJANA, telefon: (061) 310-555 t te0 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ vk Mim temeljnih organizacij kooperantov Skorja Loka, Trtic in Preddvor, da bodo v času od 30/9 do 8/19-1961 delni zbori članov po naslednjem razporedu: TOK Gozdarstvo Škof}a Loka: četrtek, 1/10 ob 9,00 uri zadružni dom Sorica nedelja, 4/10 ob 9,00 uri pisarna KZ nedelja, 4/10 ob 9,00 uri pri Jemcu Davča ponedelj. 5/10 ob 17,00 uri osnovna šola Martinj vrh nedelja 4/10 ob 8,00 uri zadružni dom Češnjica sobota 3/10 ob 18,00 uri pri Urbanu Dražgoše nedelja 4/10 ob 7,30 uri zadružni dom Selca petek, 2/10 ob 19,30 uri zadružni dom Bukovica nedelja, 4/10 ob 9,00 uri sejna soba TOK Gozdarstvo Sk. Loka nad Petrolom nedelja, 4/10 ob 9,30 uri zadružni dom Zminec petek, 2/10 ob 19,00 uri zadružni dom Log nedelja 4/10 ob '9,00 uri kulturni dom Poljane sobota, 3/10 ob 19,00 uri zadružni dom Lučine sobota, 3/10 ob 17,00 uri zadružni dom Hotavlje 2/10 ob 17,00 uri zadružni dom Sovodenj j5jrtinj vrh S*a2gose GRELCA &K0VSCICA *KL0KA JOTAVLJE Vodenj petek, TOK Gozdarstvo Tržič: L~' i2 tega področja bodo o času in kraju zborov obveščeni no ^k*lnem radiu. TOK Gozdarstvo Preddvor: torek, 6/10 ob 19. uri zadružni dom P»DDV0R četrtek, 8/10 ob 19. uri pri Majču JjjORlCE petek, 9/10 ob 19. uri kulturni dom JJAKLo četrtek, 8/10 ob 19. uri zadružni dom rgJRREZJE četrtek, 8/10 ob 19. uri gasilski dom JEMILJE ponedeljek, 5/10 ob 19. uri Na Razpokah ijr BESNICA ponedeljek, 5/10 ob 19. uri dom DPO UmcA torek, torek, sreda, sreda, sreda. 6/10 ob 19. uri zadružni dom 6/10 ob 19. uri zadružni dom 7/10 ob 19. uri revirna pisarna 7/10 ob 19. uri zadružni dom SgjritfiSKA *WA sreda. 7/10 ob 19. uri Grilc Miha, Apno 8 ^**T*i red zborov članov je naslednji: ■ Obmvnava sprememb in dopolnitev ~ "smoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG Bled ~ statuta 8OZD GLG Bled arS^11**11 m Potrditev kandidatne liste za delegate v delavski »vet ^ <*JZD in samoupravno delavsko kontrolo SOZD mmi*0*** m Potn*,tev sprememb in dopolnitev samoupravnega ^**Ul»s o trajnem poslovnem sodelovanju in ureditvi osnov in t me"J*a oblikovanje dohodkovnih odnosov (SOZD) ato»lVn*Vi m Jx*nB^*v sprememb in dopolnitev samoupravnega 2*«*«is o združitvi v Poslovno skupnost za razvoj kmetijstva in $ ra-T* "»dortnje Slovenije SnT'S? m Potsditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi gwidružbenih dejavnosti v občini Kranj (samo za področje TOK '"ntantvo Preddvor) ▼asklaii dnevnega reda, ker bomo o 1 %' inovnaga reda glasovali na renueadn- valit vek, vas Mane proaimo, da ae delnih zborov ■illlJUu. HOTEL BOR GRAD HRIB Preddvor Cenjene obiskovalce STEREO KLUBA v GRAJSKI KLETI obveščamo, da disco obratuje od danes spet vsak večer, razen ponedeljka. Vabljeni! =5V ■■NJI ■ 0tLiy GORENJSKA PREDILNICA Skofja Loka, Kidričeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: - avto kombi ZASTAVA 4M-F - mostno dvigalo LITOSTROJ - teleprinter z rezervnimi deli - fakturira i stroj SHARP 1M - gasilsko prikolico - razmnoževalni stroj - tennogeneko peč - barvna vlolka - emajlirano peč - garderobni omari - pomivalno korito - prtljažnik za avto - garderobno polico - večje število telefonov, tehtnic, elektromotor- tjv, računskih strojev, uhalnikov, sesalcev, losčilcev, stolov, miz in drage stanovanjske opreme Licitacija bo v petek, 2. oktobra 1981 ob 10. uri v Gorenjski predilnici Skofja Loka, Kidričeva cesta 75. Vse informacije daje splošna služba delovne organizacije. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče GRADITELJI! 3£~>, Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement - Schiedel - YU - dimnik — parket — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov — teraco plošče — salonit plošče r Izkoristite ugoden nakup! ELEKTRO GORENJSKA RH£X£A ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. aub. o, KRANJ, Cesta JLA 6 TOZD ELEKTRO KRANJ, n. sub. o. Ulica Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge 1. KV ELEKTROMONTERJA - 2 delavca za področje Škofje Loke in Železnikov Pogoj: — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj. — poklicna šola elektro stroke 2. ELEKTROTEHNIKA - 1 delavec za opravljanje del energetike Pogoj: — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednja pogoja: — srednjo tehniško šolo, elektro jaki tok — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje za objavljena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov TOZD Elektro, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Informacije na naslov: TOZD Elektro Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3. emona globtour 6L0BT00R VASI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, ČSSR, POLJSKA, ITALIJA, AVSTRIJA HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE Ime in priimek............................. ulica, hišna številka......................... kraj in poštna številka....................... Prosim, da mi pošljete brezplačen prospekt ZIMA 1981 /82 na moj gornji naslov. Kraj in datum........ (podpis) Izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite najbljižji Glob-tourovi poslovalnici. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Vse poslovalnice GLOBTOUR in pooblaščene agencije. O L, A S14.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 29. ŽELEZARNA JESENICE Na ono vi aklepa delavskega sveta delovne organizacije z da* M. 8 1M1 in v skladu < M. in M. členom Statuta delovne organizacije razpisujemo dela oziroma naloge: 1 VODJE SEKTORJA za tekate no kontrolo in raziskave šifra 570011-5 I oseba i VODJE SEKTORJA za ekonomiko in organizacijo šifra 5151 U-5 1 oseba i VODJE SEKTORJA NOVOGRADENJ Šifra 5601 17-5 1 oseba in ponovno: i VODJE CENTRA za proučevanje samoupravljanja in informiranje šifra 5590 T-5 1 oseba Pogoji: pod 1. — visoka Šola metalurške smeri, — 5 let delovnih izkušenj na področju raziskav. — kandidati morajo imeti moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do samoupravljanja pod 2. — visoka Šola ekonomske, organizacijske ali tehnične usmeritve. . — 5 let delovnih izkušenj. — kandidati morajo imeti moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do samoupravljanja pod 3. — visoka šola metalurške, strojne ali gradbene usmeritve. — 5 let delovnih izkušenj, — kandidati morajo imeti moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do samoupravljanja pod 4. — visoka šola sociološke, politološke, novinarske ali pravne usmeritve, — 5 let delovnih izkušenj na področju samoupravljanja in informiranja, — kandidati morajo imeti moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do samoupravljanja Kandidati naj pošljejo piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 1* dni po objavljenem raspisu na kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta Že lesarjev 8, pod točke 1., 2. in 3. z oznako »za razpisno komisijo delovne skupnosti EK-TRK-NG, pod točko 4. pa z oznako »za razpisno komisijo delovne skupnosti KSI. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD TISK b. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge za: DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG pomoč v tisku (za določen čas) Pogoj: - končana osnovna šola, delo je dvoizrnensko in se združuje za določen čas, z enomesečnim poskusnim delom DELAVKO ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG opaaovanje tiskovin (za določen čas) Pogoj: — končana osnovna šola, delo je dvoizrnensko in se združuje za določen čas, z enomesečnim poskusnim delom Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Moie Pijadeja 1, Kranj v 15 dneh po objavi. SKUPN08T OTROŠKEGA VARSTVA RADOVLJICA Na podlagi pravilnika o varstvu otrok v varstvenih družinah Komisija za izvedbo in spremljanje varstva predšolskih otrok v varstvenih družinah pri Skupnosti otroškega varstva Radovljica objavlja prosta dela in naloge VARUHINJ na domu za nedoločen čas Pogoji: - končana osemletka oziroma šola za varuhinje, — starost nad 18 let, — veselje in sposobnost za delo z otroci in izpopolnjevanju ob delu, - zahtevane prostorske zmogljivosti Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za izvedbo in spremljanje varstva predšolskih otrok v varstvenih družinah pri Skupnosti otroškega varstva Radovljica, Kopališka 10. VZGOJNOVAR8TVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA objavlja prosta dela in delovne naloge HIŠNIKA ZA OTROŠKI VRTEC BLED Pogoji: — KV delavec kovinske ali elektro stroke, - opravljen tečaj za kurjača centralnih naprav, — tečaj za upravljanje s plinsko postajo, - šoferski izpit Prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi na zgornji naslov. IMOS SGP »GORENJC« RADOVLJICA RADOVLJICA, Ljubljanska 11 Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisujemo — dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DO Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in '.i oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih v gradbeni stroki, — opravljen strokovni izpit. — ustrezne moralno-politične vrline Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in '2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. — opravljen strokovni izpit, — ustrezne moralno-politične vrline Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah na naslov IM08 SGP »GORENJC« Radovljica, Ljubljanska 11 pod oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO Ponudne sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Komisija za razpis pri delovni skupnosti KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ OBČINE JESENICE objavlja dela in naloge REFERENTA ZA KMETIJSTVO - ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM Poleg splošnih pogojev za sprejem morajo kandidati imeti: - višjo strokovno izobrazbo, ki so si jo pridobili s končano I. stopnjo biotehnične fakultete - agronomska smer ali višjo agronomsko šolo — dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema Komisija za razpis 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska cesta 34 razpisuje dela in naloge VODENJE IN ORGANIZIRANJE ORGANIZACIJSKO-KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka izobrazba ustnjzne usmeritve, — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju, — da je družbenopolitično aktiven in sodeluje pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema Delavec na razpisanih delih in nalogah ima posebna pooblastila in odgovornosti in bo izbran za dobo 4 let. Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zaprti kuverti na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34, s pripombo — za razpisno komisijo Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA \ Uprava družbenih prihodkov Razpisna komisija objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge POMOČNIKA DAVČNEGA INŠPEKTORJA Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali komercialne smeri in leto delovnih izkušenj, - da je moralno politično neoporečen Zaželjen je šoferski izpit. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je tri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Uprava družbenih prihodkov - razpisna komisija - SO Radovljica. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. j\'~id£tL~': ,a ■'" ■« ■< ' L% «.l -"i j- »v tt"^^ j\ >v ■ f " '.* i- »• •{.'"• '• »vs« Xi »J. .v'1 ---—-■ _:_i—.--*- ČP €~Tkv i Ji- ,1 KRANJ sodelavki 1 ADMINIBTRA DELO Z STROJEPISJA po 4 ure vsak sredo oziroma po dogovoru 2 ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV za 2 uri dnevno (od ponedeljka do petka) Ponudbe in ČP Glas, Kranj, Pfjadeja 1, tel. ODEJA Tovarna prešitih odej SKOPJA LOKA Kidričeva M Poslovni odbor kadrovsko šolsko leto 1 »S 1/82 |B' 1 STIPENDIJO ZA TEKSTILNI TEHNIK -konfekcijska same Kandidati morajo prijavi roma vlogi (obr. DZS 1. Prijava za štipendiranje ložiti: — potrdilo o šolanju — zadnje šolsko — potrdilo o stanju družine — potrdilo o dohodkih iz preteklega ko leta Priiave z dokazili kadrovska siamfee l objavi oglasa m Odeja, tovarn* odej, p.o. Skofja Kidričeva 80. Turistična in gostinska del. organizacija TOZD hoteli Komisija za delovna merja objavlja prosita in naloge: VODJE FINANČNO -RAČUNOVODSKIH DR za nedoločen čas Izobrazba: višja ali srednja — smeri, 4 leta ustreznih delovnih šenj, poskusno delo 3 mesece Rok za prijavo je lf dat objavi. Kandidati naj Crošnje z dokazili e rasni in strokovnost: delovnimi izkušnjami Ijejo komisiji za razmerja pri TOZD hoteli Kranjska gora. DR. JANKI MENCDfGK* Bistrice gltrv^dmevaiea.) Kandidatke naj" pošljejo ve z livljenjsmsom v 15 po objavi razpisa. 73 29. SEPTEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15. STRAN G L A PRODAM ^fodun kompletno MESARSKO gUDlLNICO (za približno 16 kub m) 27«*Kije: Prusnik. Britof 73 Kranj. ^22-402 9071 Prodani 1 leto »Ure KOKOS I neanice; 5? » v skrinjo. Senično 19, Tržič, telefon '3* 9187 up**** trodelno rabljeno OKNO 3*»xl»z leseno roleto in rabljen KAVČ Srednja van 75, Šenčur 9307 nodun borove PLOHE in »pobijon ^*« DE8KE. Sp. Brnik 67, Cerklje 9308 \*vp+>o prodam suha bukova DRVA (3 ^»») Ambrož 6. Cerklje 9309 Prooun OBRAČALNIK za »eno (son-^ Cerklje 98 9310 nsaun 6 tednov stare PRAŠIČKE * Brnik 25, Cerklje 9.311 ^rodun 30 komplet VENTILOV za in več bakrenega-MATERI <* centralno in vodovod, Bešič Titov trg 22, Kranj 9312 '■m 20 kv m LADIJSKEGA fcnna 14 cm. Bolka. Tu pa liče 36, 9313 m 85 vreč APNA. Križnar, Novi TJ«. Skofja Loka 9314 plodno prodam hidravlično PREŠO za Sodj« Janez, Blejska Dobrava 76 9315 zdo ugodni ceni prodam stereo 10 z ojačevalcem HSR-48 in ZVOC-> 2x35 W. Ogled možen vsak dan od 17. ure razen sobote in nedelje. Bojan. (JI. 1. avgusta 1, Kranj 9316 .Tul>odun OPAŽ, Širina 7 cm. Preddvor 9317 EMO 20 central s 130-litrskim Eržen, Zirovski vrh 5, Gorenja 9318 kotov rabljene CEMENTNE (in rušenje ostrešja) takoj progo minimalni ceni. Erat August, .Grajska cl 9319 novo DIRKALNO KOLO ma-Cadež Janez. Gorenja vas 153 f jo Loko 9320 Prodam malo rabljen nemški TELEOBJEKTIV 4/200 in pol let staro nerabljeno KITARO palma ter ETIJI Primožič Lado, Veljka Vlahoviča 7, Kranj, tel 27-618 9352 Prodam zadnji traktorski NAKLADA-LEC riko. za gnoj in pesek ter cevovodov BOKS zs teleta SuAtarAič. C. na Svetje 44. Medvode 9353 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Zg. Duplje 78, tel. 47-106 9354 Nov trofazni CIRKULAR z motorjem. 3 k VV za žaganje- debelih drv. ugodno prodam, ftmarca 56. Kamnik 9355 v vsakem gorednjem domu gorenjski O LAS KUPIM -prodam Kupim TROSILEC hlevskega gnoja. Meglic Francka. Podbrezje 30. Duplje 9248 Kupim VRATA za VVARTBURGA Sifrar Jože. Stara Oselica 6. Sovodenj * 9321 VOZILA jSaun 9^) MARIJA PRIMC ^esta na Klanec 3 Kranj *vbutini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. i priporočam! Prodam TAM 5000, letnik 1972 ali zamenjam za osebni avto. Orehovi je 9, Kranj 9120 Prodam neregistrirano ŠKODO S-100 letnik 1972. Rob le k, Bašelj 36, Preddvor 9125 FIAT 132 - 1800 GLS, letnik 1975 prodam za 80.000 din. Telefon 064-27-747 9127 BMW 1502, letnik 1975, vgrajen nov motor, 2000 ccm, 100 KM, prodam za 270.000 din. Telefon 064-27-747 9128 MOTOR za BMW 1563 ccm, 75 KM, potreben generalnega popravila, prodam Telefon 064-27-747 9129 Prodam R-4, letnik november 1977, prevoženih 54.000 km. Naslov v oglasnem oddelku. 9142 Prodam SIMCO 1100, letnik 1974, V račun vzamem FlCOTA«. Telefon 74-210 popoldan 9222 Prodam ŠKODO, letnik 1970, dobro ohranjeno. Vodnik Miran, Srakovlie 8 9322 Prodam ZASTAVO 750 de lux, dobro ohranjeno in novo dirkalno KOLO maraton. Grenc 4, Skofja Loka 9323 Prodam AMI 8, po delih. Potočnik Silvo, Sv. Duh 74, Skofja Loka 9324 Zelo poceniu prodam NSU 1200 C, registriran do aprila 1982. Bajt, Tominčeva 11, Stražiiče - Kranj 9325 Prodam dobro ohranjeno DIANO 6 za 30.000 din in RENAULT 4, po delih. Do-linar, Stara cesta 20. Skofja Loka, telefon 064-62-169 po 17. uri 9326 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 -november. Piršič Miran, Malo Naklo 7 9327 Prodam ŠKODO 100 L. letnik 1972, 93.000 km, registrirano do julija 1982. Drinovec, Naklo 231 (nasproti Diskonta) 9328 Prodam FIAT 125-P. letnik december 1978. Skerjanc, Srednja vas 38. Šenčur 9329 Prodam ZAPOROZCA. celega ali po delih in OPEL KADETT, po delih Zepič Milan. Struževo 69. Naklo 9330 Poceni prodam PONY EXPRESS av toma tik. letnik 1980. Savič BoAko. Križe 7. Tržič 9331 Ugodno prodam osebni avto OPEL rekord 1700. Selčan Vinko. Radovljica. G radni kova 121 9332 Prodam FIAT 126-P. letnik 1976, dobro ohranjen, cena 5 SM Telefon 064-82-996 9333 Prodam NSU 1200 C. celega ali po delih Kuhar, Podboršt 27. Komenda 9334 ZASTAVO 750 z novim motorjem, letnik 1980, 12.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Kovač, Vodnikova 12, Lesce, tel. 77-234 dopoldan 9.335 Ugodno prodam MOSKVlC karavan, star 3 leta. registriran za celo leto. Sp. Gorje 125 9336 Prodam R-4, letnik 1976, cena 7 SM, možna menjava za drug avto. Telefon 77-820 9337 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG de lux, s pomično streho, garažiran. 80.000 km. letnik 1972. Erat Vinko. Bled, Grajska c. 2 9338 Prodam dobro ohranjen R-4. letnik 1977 Golob, Struževo 12, Kranj 9339 Športno opremljen MZ 250, 5.300 km, prodam ali zamenjam za avto. Zupan, Na jezerca 8, Radovljica 9340 Prodam motor, menjalnik in razne dele za Z-750, motor generalno obnovljen - I. brušenje Telefon 79-608 9341 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Meglic, Veljka Vlahoviča 9, Kranj. tel. 27-420 9342 Prodam MOTORNO KOLO JAWA 350, nov model, po ugodni ceni Primožič Lado, Veljka Vlahoviča 7, Kranj, telefon 27-618 9356 Prodam dobro ohranjen V/ARTBURG 74. Telefon 23-315 9357 Prodam R-4, v nevoznem stanju. Možnost posojila. Golmajer, Podljubelj 3, Tržič 9358 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1976. Praprotnik, Bistrica 36, Tržič, tel. 50-354. Prodam MOPED T-12. Telefon 25-213 CPOLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov STANOVANJA ISKRA COMMERCE Ljnbljana TOZD SERVIS ,ivlja prosta dela in naloge za potrebe servisa v Kranju b vabi k sodelovanju za nedoločen čas, s 3 mesečnim Okusnim rokom. ELEKTROMEHANIKA u Popravljanje gospodinjskih aparatov fc°!oji: J* Poklicna šola — elektromehanik, 5" 1 leto delovnih izkušenj v stroki, v* opravljen vozniški izpit B kategorije. fc**ttdati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Vejejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Commer-Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58. V centru Kranja oddam za dobo treh let trosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem in telefonom. Ponudbe pod šifro: Predplačilo 9343 V centru Kranja oddam novembra dvema Študentoma ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod: Enoletno predplačilo 9344 Mati z majhnim otrokom išče STANOVANJE v najem, v Skofji Loki ali okolici. Tome Julija, Spodnji trg 9/a, Skofja Loka 9345 Iščem SOBO v Radovljici ali na Bledu. Sira: Tudi pomagam 9346 Samski moški išče STANOVANJE s souporabo sanitarij. Šifra: Sanitarije 9347 Dijakinja išče ogrevano SOBO v Kranju. Šifra: Ostalo po dogovoru 9348 i POSESTI Iščem PROSTOR za gostinski obrat v Kranju ali okolici. Šifra: Po možnosti s stanovanjem — ni pogoj 9349 V najem oddam DELAVNICO (60 kv. m). Naslov v oglasnem oddelku. 9350 Najamemo GARAŽO v Tržiču ali okolici. Informacije po tel. 061-322-193 -Koželj »351 ZAPOSLITVE K V ali VKV KUHARJA, KV NATA KARJA (mlajšega) ter žensko za pomoč v kuhinji, takoj zaposimo. GOSTIŠČE »PI-BERNIK« - Blejski otok, Bled, telefon 77-820 »726 S OBVESTILA BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja Kranj, obvešča da začne nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ v tednu od 28. septembra do 2. oktobra 1981. Delavski dom Kranj — vhod 6 ali prijave po tel. 47-256 9288 POPRAVILO HLADILNIKOV! Telefon 064-60-801 9298 V 81. letu starosti je umrla naša nadvse dobra in skrbna draga mama in stara mama TEREZIJA MAČEK Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, 30. septembra 1981, ob 16. uri iz domaČe hiše na pod b reško pokopališče. ŽALUJOČI: hčerki Mara in Ivanka, sinova Peter in Janez ter drugo sorodstvo Podbrezje, Radovljica, Poljšica, Canberra, 28. septembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete. svakinje in botri«*« MARIJE JERALA Upuljeve Micke iz Ovais se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno aožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni za vso pomoč v težkih dneh sosedom: HajdinJakovim, Mulejevim, Frelihovim, Angelci Debeljak in Rozmanovim. Zahvaljujemo se dr. Cernetu za lajšanje bolečin, tov. Cirilu Rozmanu za govor ob odprtem grobu, organizaciji ZB Podnart in pevcem za zapete žalostinke. Nadalje se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za opravljeni pogrebni obred in cerkvenim pevcem za njihovo petje. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! Ovaiše, 20. septembra 1981 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta FRANCA VRTAČNIKA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom, posebno Mihovi mami, dr. Zgajnarju. kolektivu Tekstilindusa — TOZD Plemenitilnica Obrat L, organizaciji ZB, govorniku za izrečene tolažilne besede, pevcem za zapete žalostinke in častitemu g. župniku za lep pogrebni obred; vsem, ki ste nam pismeno in ustno izrekli sožalje in z nami sočustvovali, mu darovali vence in cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala! VSI NJEGOVI! Visoko, 16. septembra 1981 Sporočamo, da je umrla ANGELCA GARTNER upokojenka Vestoo sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu! tozd zdravstveni dom Skofja loka Sporočamo žalostno vest, da je v 9.3. letu starosti umrl naš dragi mož, oče in stric VALENTIN STROJ iz Podbrezij, bivajoč v Arandelovcu Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Beogradu. Za njim žalujejo: žena Marija, hčerki Valči in Ani, zet Jim vnukinja Diana ter Ema TamŠe in prijatelji iz Podbrezij! ' Beograd, Indiana, Podbrezje, 25. septembra 1981 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta in strica MIHA KRAMARJA upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in pomoč, dr. Janezu Bajžlju za nesebično pomoč pri lajšanju bolečin, govornikoma Jožetu Trilarju in Matiju Suhadolniku za poslovilne besede, organizaciji ZB in ZK ter osnovni šoli L. Seljak in sodelavcem. Žalujoči: sin Miha, hčerka Milka, vnuka Bojan in Dragica Jabolk in krompirja je dovolj, peša pomoč V trgovinah je dovolj krompirja, jabolk in čebule za ozimnico - Osnovne organizacije sindikata naj bi več naredile za pomoć tistim, ki težko zmorejo jesenske nakupe - Je 2.600 dinarjev na člana družine pogost dohodek Čeprav imamo v vseh večjih potrošnih središčih v trgovinah dovolj jabolk in drugega sadja ter krompirja in zelenjave vso zimo, je vendar ostala navada, da si jeseni naredimo zalogo. To ni le železna srajca. Z večjim nakupom jeseni, Še zlasti, če se zapeljemo kar na »kmete«, se da prihraniti marsikateri dinar in v sedanjem času, ko je realna vrednost plačilne kuverte vse manjša, je to še toliko bolj pomembno. Se nekaj let nazaj je bil običaj, da je za ozimnico poskrbel sindikat. Predvsem so bili to organizirani nakupi jabolk, potem pa je bilo sprejeto priporočilo, naj bi za organiziran odkup ozimnic poskrbele trgovine, ki so za to usposobljene, sindikat pa naj bi organiziral denarno pomoč. Ko smo te dni povpraševali po gorenjskih trgovinah, smo izvedeli. Organizirano do ozimnice Kranj — Komite za gospodarstvo skupščine občine Kranj je Že večkrat prejel opozorilo kmetijskih organizacij, da nekatere organizacije združenega dela odkupujejo kmetijske pridelke za ozimnico neposredno pri kmetih. S tem ustvarjajo nepotrebne težave pri organiziranem odkupu. Komite zato priporoča delovnim organizacijam in skupnostim, da se vključijo v organiziran odkup in s tem prispevajo k enotnemu in ure- jenemu trgu. Ce pa se že odločajo za neposreden nakup pri kmetih, pa naj dosledno upoštevajo odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Kranj. Le-ta predvideva, da morajo kupci plačati 20 odstotkov vrednosti pridelkov kot prispevek za pospeševanje kmetijstva. Komite za gospodarstvo bo odkup spremljal in če se bodo pojavile nepravilnosti, bo v sodelovanju z inšpekcijskimi službami ukrepal. GLASOVA ANKETA Po krompir na kmete Čeprav se že nekaj let lahko kupi vsa ozimnica v trgovinah, je še vedno v navadi, da vsaj krompir kupimo na kmetih. Ne le, da je za dinar cenejši, nekako bolj se zanesemo na kakovost in sorto. Pa še ena prednost takšnega nakupa je; večina stanovalcev v novih stanovanjskih naseljih, tako v blokih kot tudi v zasebnih hišah ima centralno ogrevanje in betonske kleti. Ozimnica pa dobro drži le v stari in vlažni kleti in zato je najbolje, da vsaj tisti del, ki ga bomo porabili v drugi polovici zime, za nekaj časa shranimo pri prodajalcu. Kaj o nakupu menijo gospodinje: jemo na tržnici. Vendar menim, da je jeseni le dobro napraviti nekaj zaloge. Spomladi je vse tako drago. Pri pokojninah, ki so majhne pa je potrebno gledati na vsak dinar. Posebno še, ker ozimnica ni le zelenjava, potrebno je poskrbeti tudi za kurjavo in druge nakupe.« Marija Tomac, upokojenka iz Kranja: Živim skupaj s hčerko. Stanujeva v bloku. Krompir kupiva kar pri kmetu. Po 6 dinarjev sva ga plačali in sva ga kar pri njem nekaj shranili. V naši kleti je že do novega leta ovenel in skoraj neužiten. Druge zaloge ne delava. Ce se bova odločili še za vloženo zelenjavo, se bova zapeljali v Kamniško Eto in kupili. Doma ne vlagava veliko. Sicer pa v trgovini skoraj ne kupujeva zelenjave. Ce jo zmanjka, grem na trg. Je bolj sveža in še za Itak dinar cenejša.« Anica Baje, upokojenka iz Kranja: »Krompir vedno kupimo na kmetih, jabolk pa bolj malo, drugo zelenjavo pa sproti kupu- dtefka Pucelj, aervirka pri Alpetouru: Krompir sem kupila pri kmetu. Bil je po 7 dinarjev. Jabolka pa sem naročila v podjetju. Sindikat zbira prijave in sicer velja kg jabolk 13 dinarjev. V trgovini pa so od 16 do 20 dinarjev. Razlika je takšna, da se prihranek že nekaj pozna. Krompir pa na kmetih ni cenejši, le zberem ga lahko in sem sigurna, da je dober.« L. Bogataj da se tega sklepa dosledno držijo v kranjski občini in deloma tudi v radovljiški in jeseniški, manj v Tržiču, v škofjeloški občini pa nakup večjih količin ozimnic poteka še vedno prek sindikata. Ce gledamo s stališča potrošnika, je v škofjeloški občini v bistvu še najbolj ugodna ponudba, saj lahko osnovne organizacije sindikata dobijo jabolka, krompir in čebulo po grosistični ceni. medtem ko je drugod k ceni, tam seveda, kjer imajo ozimnico v trgovinah, prišteta še marža. V kranjskih Živilih so začeli ozimnico prodajati 20. septembra in po dogovorjeni ceni bo na voljo v trgovinah do 21. oktobra. Potrošniki lahko kupijo štiri vrste jabolk od 16 do 20 dinarjev. Cena je odvisna fredvsem od sorte in s tem tudi od akovosti. Krompir je po 7,80 dinarja in čebula po 12 dinarjev. Septembra so prodajali tudi papriko za vlaganje in sicer najmanj 5 kilogramov jo je bilo treba kupiti, da je veljala 19 dinarjev. Tudi sedaj jo je še na zalogi, le cena je poskočila na 27 dinarjev, kupite pa jo lahko tudi le nekaj deset dekagramov. V Škof j i Loki je za preskrbo z ozimnico zadolžena Loka. Sprejemajo naročila sindikalnih organizacij in sicer so jabolka: pet vrst — jonatan, zlati delišes, zlata parmena ter j ona go ld in idared od 13,20 do 16,50 din. Krompir je po 6,80 dinarja v vrečah po 30 in 50 kilogramov, čebula pa je po 10,40 dinarjev. To so grosistiČne cene. Seveda se da ozimnica kupiti tudi v trgovini, vendar so tam cene nekoliko višje, toliko kot znaša marža. Špecerija Bled skrbi za oskrbo v radovljiški _ in deloma v jeseniški občini. Ozimnico je moč kupiti v sleherni prodajalni in sicer prodajajo trenutno jabolka zlati delišes po 15 dinarjev, druga bodo začeli prodajati čim jih bodo dobili. Krompir je po 7,80 dinarja, čebula od 12 do 13 dinarjev, papriko pa so prodajali po 22 dinarjev. Ozimnico so začeli prodajati 20. septembra, prodajali pa jo bodo dokler bo veljalo zanimanje. V jeseniški Golici prodajajo krompir za ozimnico že približno 14 dni in velja 8 dinarjev pretekli teden so začeli prodajati tudi jabolka in sicer zlati delišes in jonatan po 14,80 ter čebulo po 12,50 dinarja. Ozimnico bodo prodajali, dokler bo povpraševanje. To je le kratek pregled cen in ponudbe, ki pa pokaže le eno stran organiziranega nakupa ozimnice. Za drugo, gmotno pomoč družinam, ki težko zmorejo breme jesenskih nakupov, ki pa niso samo to kar spada v klet, temveč tudi šola, oblačila in kurjava, morajo še vedno poskrbeti osnovne organizacije sindikata. Vendar vse kaže, da se tega vprašanja marsikje lotevajo preveč formalno. Mogoče je temu krivo tudi splošno manjše poudarjanje pomena te pomoči. Tako smo zvedeli, da so v marsikateri delovni organizaciji postavili lestvico dohod ka^ki določa pravico do ozimnice, tako nizko, da so izločili večino upravičencev. V eni kranjskih organizaciji so v sindikatu sklenili, da je do najvišjega zneska pomoči upravičen tisti, ki ima 2.600 din dohodka na člana, drugi cenzus pa znaša 2.800 dinarjev. Najbrž bodo. čeprav je kolektiv velik, na prste prešteli upravičence do najvišjega zneska .. . L. Bogataj Gorenjska naj goji od po jablane Pod vin — Pred kratkim so se gorenjski sadjarji zbrali na krajšem predavanju o novih vrstah jabolk, ki so ga pripravili na plantažnem nasadu Resje pri Podvinu. Dober poznavalec sadnih sort pri nas. ing. Tine Benedičič, je podrobneje obrazložil vse prednosti pa tudi vse slabosti novih sort. Poudaril je, da naj bi na Gorenjskem sadili predvem tiste jablane, ki so odporne proti škrlupu in plesni. Ce je sadjar vesten in sadje redno škropi, potem si lahko privošči tudi občutljivejše sorte. Ce pa je take vrste sadjar, ki sadje le posadi, pa čaka na sad, potem naj bodo to odpornejše sorte. Zelo odporne nove sorte »Prima«. »Prisila« in »C« pome so na škrlup in bi a pogojih, kot jih Gor« lahko uveljavile. Srednje »Jonatan«, »Koksova < neta« in »Grafenstein«. čutljive, ki pa so vseeno pri nas, pa so »Rdeči »Zlati delišes«, »Jonagotd« a< panjska reneta«. Kot so povedali na pi te in še številne druge vrS dobe na naših gorenjskih med drugim tudi na na Planini pri Kranju. Razstava oklepnih vozil in orožja Uvod v usposabljanje Kranj — Sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj pripravlja pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Kranj in revije Naša obramba od 1. do 3; oktobra v prostorih poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem razstavo oklepnih vozil -ter protioklepnega orožja in sredstev. Na razstavi bo predstavljenih deset najsodobnejših oklepnih vozil, od iz-vidniških vozil, tankov, oklepnih transporterjev do samohodnega orožja in poveljniških in inženirskih vozil, in protioklepno orožje — od množičnih sredstev, min do protioklepnega helikopterja. Protioklepna borba je tudi vsebina letošnjega izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Razstava bo Zgodba o vremenu v. Kranj — Lutkovno gledališče GLG v gradu Kiesselstein v Tomšičevi ulici z oktobrom ponovno oživlja četrtkove lutkovne prireditve. V četrtek, 1. oktobra, se bo z dvema predpremierskima uprizoritvama, ob 16.30 in 17.30 predstavila »Zgodba o vremenu« režiserja in scenarista Saše Kum-pa, ki so jo imeli nekateri otroci že priložnost videti na poletnem Zivžavu. Lutkovno predstavo bo spremljala razstava Izidorja Jalovca, na koncertu pa se bo predstavila mlada kranjska skupina Gestalt. Premiera »Zgodb«, ki jo bo z lutkami odigral Cveto Severr bo v petek. 2. oktobra, ob 18. uri. Literarni prvenci Radovljica - V četrtek. 1 oktobra ob 18. uri bo Zveza kulturnih organizacij Radovljica prire dila v Šivčevi hiši Večer s pesniki in pisatelji začetniki Gorenjske. Prireditev je posvečena 150-letnici rojstva Frana Levstika. Svoje literarne prvence bodo predstavili: Jože Cop Z Broda pri Bohinjski Bistrici, Milka Valenta iz Kranja, Mateja Grilje iz Kamnika. Bojana Gradišar iz Križev, Breda Belehar iz Šenčurja pri Kranju, Monika Grilc iz Zapuž pri Begunjah, Franc Kopač iz Dobra-čeve pri Zireh, Branislav Grohar z Bleda, Janez Jelene iz Virmaš pri Škof ji Loki, Miroslava Škerl-Ozmec iz Begunj, Darja Teran iz Kranja in Boris Pintar iz Poljan nad Skofjo Loko. Z recitacijami bodo večer popestrili člani Linhartovega odra iz Radovljice: Maruša Avguštin. Alenka Bole-Vrabec, Branka Bori savljevič, France Cerne, Marko Cr talič, Darko Čuden, Janez Dolinar. Matjaž Konda, Nejka Lorenčič, Jovanka Ozmec, Andrej Potočnik in Alenka VVeithase. V glasbenem delu večera bodo na kljunaste flavte igrali učenci iz oddelka profesorja Klemena Ramovša na Glasbeni šoli v Radovljici. Shakespeare v Prešernovem gledališču Jutri zvečer ob 19.30 uri bo Prešernovo gledališče uprizorilo svojo letošnjo prVo premiero. Po uspešni predstavitvi Moliera v predstavi MOLIERE ZA MLADE, ki so jo uprizarjali dobri dve sezoni, so se v kranjskem gledališču odločili za W Shakespearea. Uprizorili bodo njegovo znamenito komedijo SEN KRESNE NOCI. Zadnja uprizori tev te znane komedije je bila y Kranju pred dobrimi dvajsetimi leti, tokrat jo seveda uprizarjajo mlajši kranjski igralci. Predstava je namenjena predvsem mladim ter naj bi tako kot pri Molieru za mlade bila odličen informator o velikem dramatiku, ki ga vsako leto uprizarjajo na vseh koncih sveta. Ob številnem igralskem ansamblu so predstavo pripravili režiser Lojze Domanjko, scenograf Jože Logar, kostumografinja Nina Carnelutti, glasbenik Vinko Šorli, lektor Ludvik Kaluža, dramaturginja Tanja Premk in koreograf inja Saša Šubic Komedija Sen kresne noči ni v ciklusu abonmaja za odrasle. Prva uprizoritev za abonma za odrasle pa bo že 3. oktobra, ko bo kranjsko gledališče predstavilo tragikomedijo S. Mrožka Emigranta. M L. uvod v to izobraževanje, kt spomladi sledil tudi prakt izkus protioklepne borbe, pomenilo tudi zaključek al nas ne sme presenetiti. Drugi del razstave bo prikazal letošnjo akcijo tretji del pa možnosti luUafl vojaške poklice. Razstavo J spremljale tudi demonstracije A terih vozil, obiskovalcem p« zavrteli tudi filme o organnafifl poteku protioklepne borbe * stava bo odprta vsak dan od B ure in je namenjena vsem di*4 ljudem in občanom, še pose**J vodstvom krajevnih skupnosti.* nizacij združenega dela. SS nopolitičnih organizacij. * ZRVS, pripadnikom Civilne »' rodne zaščite, rezervnemu L-oboroženih sil ter Šolski mladin! Tehnična (ne)izpravnost vozil Skorja Loka - Tudi leto*: misija za preventivo in cestnem prometu pri skup,, ja Loka organizirala akcijo janje tehnične izpravnoati nt vozil. V akciji, ki jo je srei' tembra organizirala tudi milice Skofja Loka, je nih 54 vozil, od tega 31 tovornih. Največ pomanjl vozilih so miličniki c_ svetlobnih napravah, vozila izrabljene gume, oprema manikljiva, nekaterim voi potekla veljavnost doki_ drugo. Pet voznikov j« bilo no kaznovanih, enemu pa vozniško dovoljenje. Med danimi osebnimi vozili je hi hibnih le 12, med tovornimi Kaže, da notranja kontrola organizacijah združenega d zadovoljiva, ponekod pa je Pregled osebnih vozil je sker zal, da so ta vozila nekoiuV opremljena, vendar je še vsds*j več voznikov, ki poskrbe za mobil le pred tehničnim nato pa vse leto bolj malo. S. Z Glasom na nagradni izlet Letošnji jesenski nagradni časopisa Glas bo izžrebane nike popeljal skozi zaai kraje naše domovine. Dola* naselja rudarskih območij $ *" turno zgodovinskimi značite^1 mi ter nova nuklearna e' ' na, po gričih pa trta z obloženimi in vabljivimi Izlet je predviden za 9 oktobra. Z žrebanjem bomo ii udeležence tako kot vedrK* boste pri tem imeli kaj preberite v prihodnjih štev našega časopisa. Podrobno«* izletu bomo zapisali Še pned hodom. R