Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo j« v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Da.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe~ titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popuat. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo.
Štev. 860	Sreda, 23. oktobra 1930.	Leto V.
Brigada Pilsudskega
Kje je svobodna volja naroda?
Dne 12. maja 1926 je generalni inšpektor poljske vojske, maršal Jože Pilsudski, s svojo vojsko vkoraikail v Varšavo, prepodil zakonito vladio ter prevzel vojno ministrstvo. Od takrat je Pilsudski dejanski voditelj^ poljske državne upnaive, sedaj iznova tudi formelno, ker ije ministrski predsednik. Takratni puč so poljski delavci in kmeti z "veseljem pozdravljali; delavska milica je podpirala fikcijo, železničarji so zabranili prevoz čet proti puču. Množice -so menile, da je sedaj konec gospodarske bede in korupcije; ivesele so bile puč a tiuidi manjšine, ker so mislile, da je Pilsudski branitelj demokracije in pravice.
'Ni trajalo dolgo, ko ije shlapmela slava, da je Pilsudski večkratni osvoboditelj Poljske. Revoluc i jonarni borec proti carizmu, voditelj socijalistične straiike, ustanovitelj legij v svetovni vojni — da, do tedaj je veljal Pilsudski kot narodni junak. Postaijal je pa bolj in bolj vojaški diktator. Zbiral je okoli sebe stare prijatelje iz legije, odrival pa svoje prejšnje socijalistične sobojevnike. Nje gora surovost so poznali prej le ožji krogi prijateljev, sedaj pa je zašla v obliki blaznega nasproftstva iv časopisne članke in in-tenvirve vedmo pogosteje. Izjave maršala so polne igrozoivito surovih izrazov proti ustavi, demokraciji in njiju predstavnikov v parlamentu. Veiliko število častnikov, ki niso soglašali s Pilsudskim, je upokojil. Neodstav-ljivost sodnikov je razveljavil z naredbo, zatiral tisk, iztrgal delavcem bolniške blagajne, pometal na cesto njih uradnike, ter jih nadomestil s častniki ali drugimi svojimi ljudmi. Iz odpadnikov socijalistične stranke je organiziral pravcato lašistovsko tolpo, ki naj bi z napadi in oboroženimi grožnjami ustrahovala delavske množice.
Sejm fparlament) je ibil sklican le ob skrajnih izakonitih terminih, tako, da svojih nalog ni mogel VTiiti. Tu je bil zopet vzrok, da je bil sejm odgoden, proračun pa uveljavljen z naredbo. Sejm je več kršitvanih narodih razveljavil, toda taikoj po odgoditvi so bile zopet uveljavljene. Pred 'državnim sodnim dvorom, ki ga je parlament pozval proti prejšnjemu finančnemu ministnu Czechowic-zu, da ga sodi zaradi nasilnega prekoračenja proračuna, si je dovolil Pilsudsiki kot priča parlament nezaslišano opsovati. Končno je razpustil parlament ter določil vendar nove volitve na dan 16. novembra t. L
Že pri prejšnjih volitvah v sejm so se delali zli manevri v prilog ivlaidne stranke (sanacijska stranika), pa je vendar napram socijalistom, kmetijskim strankam levice in centruma ostala v manjšini; tudi prav kmalu razočarane narodne manjšinske narodnostne stranke so glasovale z opozicijo. Z ozirom na pričakovani vladni pritisk na volilce so socijalisti in kmetijske stranke kakor tudi druge levičarske skupne že pred razpustom sejma sklenile volilni blok. Tedaj pa je bilo takoj po razpustu seijma, ko je ugasnila imuniteta, aretiranih veliko število vodilnih in aktivnih opozicijskih politikov ter odvedenih v oddaljeno tndnjavo Brest-Litowsk, kjer ravnajo z njimi kot s kniminelnimi vojaškimi aretiranci brez šarže, ter jih muči s sadističnimi 'mukami zloglasni oberst Bjernazki, ki je bil postavljen za komandanta poslanske ječe. Poslance zapirajo še neprenehoma dalje. Obtožbe še ni nobene, državni pravdnik, preiskovalni sodnik in vladni tisk pa širijo 'proti jetnikom najbolj neumne ob-dolžitve, za katere nimajo najmanjšega dokaza in ga ne dobe. Namen je jasen: Uspeh volitev za opozicijo naj se z ropom voditeljev poslabša. Hišne preiskave pri opozicijo-nalcih po vsej Poljski, odvzemanje vsakršnega obrambnega orožja proti fašistom, strahovito preganjanje opozicijonalnega tiska, direktni predlogi za volilno sleparstvo na upravne oblasti — to so pojavi po zaporu in mučenju opozicijskih voditeljev.
Namen teh preganjanj in 'pravnih kršitev najhujše vrste je bil že davno povedan: ■v novem sejmu naj ima Pilsudskijeva vlada 300 poslancev od vseh mandatov, ki jih šteje sejm 440! Opozicija naj kot onemogla manjšina ne bo več zmožna, kakršnekoli želje In predloge vlade prekrižati, odkloniti, ali za-braniti njih izvedbo. Parlament mora reči k vsemu ja in amen, kar predlaga vlada, ki bo ponižan do glasovalnega stroja, ne bo smel storiti nič drugega 'kot dovoliti, pa bo vendar veljal v inozemstvu kot legalno ljudsko zastopstvo.
Poljska je morala1 v 15 letih štirikrat iz-premeniti svojo denarno veljavo; trikrat je postal ves denar ipopolmomia ibrez vrednosti, četrta veljava, na dolarju stabilizirani zloty, je izgubil skoro polovico svoje vrednosti. Pomanjkanje kapitala, 'Ogromno oboroževanje, slab položaj kmetijstva, izguba velikega ruskega prodajnega trga za poljsko industrijo — ki še davno ni izravnan zaradi trgovske vojne z Nemčijo —, vse to povzroča, da Poljska1 zopet neobhodno ra/bi veliko inozemsko posojilo. Denarne države zahoda pa zaupajo diktatorskim državam samo, če so
Delavcem, delavkam!
Svobodne strokovne organizacije so nameravale sklicati
delavska zborovanja
ki bi se bila morala vršiti
V MARIBORU, v četrtek, dne 23. oktobra ob pol 7. uri zvečer v veliki
Unionski (Gotzovi) dvorani.
V CELJU, v petek, dne 24. oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske
zbornice.
V TRBOVLJAH, v soboto, dne 25. oktobra ob 3. uri popoldne v dvorani
»Delavskega doma«.
V LJUBLJANI, v nedeljo, dne 26. oktobra ob 9. uri dopoldne v dvorani
»Delavske zbornice«.
NA JESENICAH, v pondeljek, dne 27. oktobra ob 7. uri zvečer v dvorani »Delavskega doma« na Savi
z dnevnim redom:
Gospodarska kriza in delavstvo.
Kot glavni govornik bi bil nastopil
dr. Živko TopalovK.
V zadnjem trenutku zvemo, da 50 bila vsa ta
zborovanja prepovedana
od banske uprave Dravske banovine.
Socialni demokrati proti fašistom.
Napoved najodločnejšega boja.
Na berlinski manifestaciji v nedeljo teden je rekel izvoljeni predsednik parlamenta, socijalni demokrat Pavel Loebe:
»Magari naj se pokaže meščanstvo tudi slabotno, delavstvo bo tem ljudem (narodnim socijalistom) svojo železno voljo in, če bi moralo biti, tudi z delavskimi pestmi dokazalo. V tem boju bodo voditelji korakali spredaj in ob straneh.
Soc. dem. poslanec Franc Kiister je rekel:
Potrpljenja socijalnih demokratov in republikancev je konec. Ce se hoče nasilno razračunavanje namesto boja z duhovnim orožjem, tedaj povemo Hitlerjancem: Če je potrebno, bomo socijalni demokrati udarili tudi s pestjo. Ti ljudje so danes tako drzni, ker je delavstvo v dneh revolucije ravnalo prehumano s svojimi razrednimi sovražniki. Sedaj hočemo nadomestiti, kar smo zamudili.
•
Na seji državnega zbora dne 18. t. m. je bila seja jako burna. Socij. dem. poslanec dr. Hoegner je očital
fašistu Strasserju prelom častne besede, dalje je očital narodnim socijalistom vojaško zvezo z Italijo ter izdajstvo južnotirolskih Nemcev. Tu se je oglasil fašistični poslanec Heine, ki je bil obsojen zaradi zavratnega umora, češ, pobiti bi vas morali, na kar je bil izključen za eno sejo. Končno je očital dr. Hoegner narodnim socijalistom, da jih je finančno podpiralo inozemstvo in veleindustrija.
Ob takih očitkih, ki so dokazani, so nacijonalni socijalisti seveda onemogočili zasedanje parlamenta.
*
Izzivanja nemških fašistov.
Nemški nar. socialisti so predložili držav, zboru resolucijo, v kateri zahtevajo, da naj bo nemško prebivalstvo, pa naj biva v katerikoli drugi tuji državi, kakor na primer v Avstriji ali na Čehoslova-škem, zastopano v nemškem' državnem zboru. — G. Hitlerja bo zaradi njegove duhovitosti najbrže kmalu glava bolela, ker se jamejo nemške politične stranke streznjevati, da napravijo afront proti fašistom.
o njih stanovitnosti absolutno prepričane; sicer zahtevajo jamstvo vsega naroda, ki ga da zakonito ljudsko zastopstvo. Naipram finančni sili Poljske pa obstoja že tako nezaupanje, da brez tega jamstva sploh ne more biti govora.
Prihaja pa neprijetnost, da je krakovski opozicijski kongres, ki se ga prejšnja vlada ni upala preprečiti, izjavil slovesno, da na kongresni oficijelno zastopane stranke takratne sejmske večine ne bodo nikdar in nikoli naknadno odobrile v parlamentu nezakonitih, nepravilnih ipo parlamentu prej neodobrenih dejanj, ki bi jih ukrenila vlada. Prav zaradi tega sklepa krakovskega kongresa se vlada boji, da ne bi v sejmu opozicija imela večine. Krakovski sikleipi kongresa so znani vsemu svetu — tudi kapitalistom zahodnih držav. In sedaj ,se hoče s skrajno brutalnostjo volja narodov države, 'ki šteje 39 milijonov prebivalcev, potvoriti. Tak je namen vseh teh ukrepov! Na vse te priprave svet ne sme pozabiti, če ibi dne 16. novembra izšla iz volitev Pilsudskijeva vlada kot »zimaigovalka«.
V Italiji ni problema narodnih manjšin.
Vsaj za fašiste ne.
V soboto so bili v Gorici zapriseženi državni funkcijonarji. Ob tej priliki je govoril goriški prefekt don Pieri, ki je obravnaval kriminalno delovanje gotovih organizacij (II) ter naglasil pravico Italije na današnje meje, v katerih ni problemov narodnih manjšin. Nemčija se danes spo-prijaznjuje z Italijo in ena balkanska država, prej neprijateljica Italije, je zaprosila, da ji Italija da kraljico. Italija je največja katoliška država na svetu, za katere prijateljstvo se vsi trgajo. — Tako govori narodu fašistični prefekt. Za nas je to razumljivo.
Manifestacija za demokracijo.
Kongres nemških socialnih demokratov na Čehoslovaškem.
Nemška socialno - demokratična stranka na Čehoslovaškem ie imela te dni svoj strankin zbor v Tep-litz-Schonauu. Navzočih je bilo iz cele republike okoli 500 delegatov. Kot zastopnik druge internacijonale in belgijske socialne demokracije ije bil navzoč znani naš prijatelj De Brouckere. za čehoslovaško socialno demokracijo pa so se udeležili bratskega kongresa ministra dr. Meissner in Bechyne, senatni predsednik dr. Soukup, podpredsednik poslanske zbornice Stivin in senator Habrman. Navzoči so bili tudi delegati ogrske in poljske socialne demokracije, nemški in avstrijski socialni demokrati pa so z ozirom na notranje domače razmere opravičili odsotnost.
Zlasti pomembne so izjave ob o-tvoritvi kongresa dne 17. t m.
Kot prvi je govoril zastopnik druge internacionale ter izjavil:
Na tem kongresu gre za problem, ki postaja v celotni internacionali vedno bolj nujen. Gre namreč za stališče, ali naj socialna demokracija sodeluje v vladi ali ne. S tem, da postaja ta problem vedno nujnejši, je doprinešen dokaz, da se socializem bliža trenutku triumfa. V tej situaciji je mogoče le dvoje: ali da pridobimo zaupanje množic ali pa se umaknemo fašizmu z bojišča.
Senatni predsednik dr. Soukup je prisrčno ob živahnem odobravanju govoril za najtesnejše sodelovanje nemške in češke socialne demokracije v čehoslovaški republiki. Zahvaljujemo vas iskreno, ie rekel, za vse. kar ste storili, da je socialna demokracija v tej državi ostala trdno v edinstveni fronti. Predvsem zahvaljujemo vašega voditelja Ludvika dr. Czeclia, ki je s svojo neizmerno delavnostjo, kot eden nai-pridneiših ministrov republike, tako mnogo storil za trpeče in gladujoče. Opozarjal je na sklepe kongresa če-hoslovaške socialne demokracije, ki gredo vsi v smeri najožjega sodelovanja obeh strank.
Njegov nagovor je sprejel kongres z burnim’ odobravanjem.
Nemški fašisti — demagogi.
Sabotaža delovanja nemškega državnega zbora.
V nemškem državnem zboru u-ganjajo največjo demagogijo skrajni levičarji: fašisti in komunisti.
V državnem zboru je prišlo v razgovor, da je fašist Fedra pred Hitlerjevim pučem dvignil iz svoje banke 40.000 delnic in prenesel svoje imetje v druge zavode, ker se ie bal. da bo njegov pristaš Hitler zaplenil banke. Sedaj je ta mož njih poslanec.
V petek so pa predložili narodni socialisti državnemu zboru predlog, da naj vlada zapleni celokupno premoženje bančnih in borznih magnatov ter njihovih rodbin, ki so ga na-kupičili po 1. avgustu 1914. Ves denar. ki se ie stekel v njihove bla-predsedstvom svojega pristaša Stoh-ra ozmerjal ministre. Dria Wirtha gajne zaradi vojne, revolucije in inflacije in deflacije, naj se porabi v blagor splošnosti nemškega naroda1 brez odškodnine.
Tak predlog torej stavijo ljudje, ki so prejemali denarne podpore od
Prelat in njegovi fašisti.
Prelat dr. Seipel bi rad skrival grehe fašistov. Pabst se je pogajal z italijanskimi zastopniki.
Prelat dr. Seipel je sedaj avstrijski zunanji minister in nima rad, če listi poročajo o protidržavnih kom-plotih, ki jih delajo njegovi kolegi v vladi oziroma voditelji fašističnega gibanja v Avstriji. Prelat dr. Seipel je te ljudi podpiral in sedaj sede v vladi, čeprav preti nevarnost, da Avstrija zaradi teh ljudi izgubi ugled v inozemstvu.
Nedavno so objavili nekateri listi vest, da se je izgnani major Pabst pogajal v Avstriji z oficijelnimi italijanskimi zastopniki glede udejstvovanja italijanskega, avstrijskega in nemškega fašizma. Notranji minister Vau-goin je te vesti dal zapleniti, čeprav so se tikale le fašističnega rovarenja proti avstrijski republiki in je le v interesu države, če se take stvari razkrijejo in objavijo v svarilo prav svojih strankinih interesov.
Socijalni demokrati so si pa kmalu pomagali iz zadrege ter so stavili v dunajskem deželnem zboru interpelacijo v celi zadevi in s tem omogočili objavo te za sedanjo krščan-sko-socijalno-fašistično vlado neprijetne stvari.
Toda prelat dr. Seipel je objavo interpelacije na vsak način še zadnji
hip hotel preprečiti. Pisal je deželnemu glavarju in dunajskemu županu, socijalnemu demokratu Karlu Seitzu, da naj te stvari ne da imunizirati v deželnem zboru ter jo v časopisju objavljati, ker bi to škodovalo ugledu države.
Župan Karl Seitz mu je takoj odgovoril in rekel, da stvari ni mogoče več preprečiti, ker je že objavljena v inozemskem časopisju in utegne prej koristiti državi, če se dejanje pošteno ožigosa, tudi v inozemstvu.
Seveda je bil dr. Seipel, ki se brati s takimi elementi, razočaran in se je obrnil na javnost s prošnjo, da opusti v volilni borbi vse, kar bi utegnilo škodovati ugledu v inozemstvu.
Ta gesta gospoda prelata jasno kaže, kakšnih metod se hoče posluževati sedanja avstrijska vlada v sedanji volilni borbi. Socijalni demokrati pa bodo to dejstvo izrabili v volilni borbi tako temeljito, da se bodo v sedanji volilni borbi nahajali krščanski socijalci in plemski fašisti v defenzivi, kakršne še niso doživeli. Presmešno je, da se politiki, ki že sedem let izigravajo avstrijsko republiko, postavljajo sedaj v pozo — braniteljev te republike.
Francoski socialisti proti fašizmu in za
mir.
Za dobre odnošaje z Nemčijo.
nemških kapitalistov zato. da s svojimi širokoustnimi frazami oškodujejo delavsko gibanje.
Mnogo kalinov fašisti ne bodo ujeli na take limanice.
*
Hitler zmerja ministre.
Nemški fašist Strasser je pod predsedstvom svojega pristaša Stoh-ra ozmerjal ministre. Drja Wirtha je imenoval nemškega Don Ouicho-ta, Curtiusu je rekel, da je zunanji minister brez časti, ministru bram-be Gronerju je očital, da je brez nacionalnega ponosa in da ie izvršil nad mladimi častniki, ki so bili obsojeni v Lipskem, izdajo.
Podpredsednik Stolir mu ie dal ukor šele na zahtevo političnih strank.
•
Odgoditev nemškega državnega zbora.
Državni zbor je v soboto sprejel zakon o amnestiji s 395 proti 147 glasovom ter bil nato odgoden do 3. decembra 1930.
Francoski minister trgovine na Balkanu
Namen potovanja.
Francoski minister trgovine Flan-din se je nedavno mudil na Balkanu. Posetil je zlasti Beograd in Bukarešto. Italijansko časopisje je ljubosumno in pravi, da gre za francosko posojilo Jugoslaviji v agrarne in industrijske namene, kar je verjetno, ker trgovinski ministri imajo nalogo, da placirajo kapital svojih državljanov v inozemstvu, če ga imajo doma preveč.
Knjige „Cankarjeve dru2be“
za leto 1930/31, ki izidejo letos sredi novembra, so sledeče:
1. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1931. Vseboval bo polno zanimivih slik, proletarskih povesti in pesmi, poučnih razprav, potopisov itd.
2. VVeiskopI: »Komur ni dana izbira.« Knjiga bo imela tri krasne povesti znamenitega češko - nemškega proletarskega pisatelja. Prevedel je knjigo Talpa.
3. Jože Kranjc: »Ljudje s ceste.« Izvirni roman, film dveh dni, v katerem bo čitatelj videl slike življenja brezposelnih in v največji bedi živečih delavcev.
4. »Poslednji dnevi.« To je v obliki povesti pisana zvezdoznanska razprava o postanku in umiranju zemlje. Napisal jo je znameniti francoski zvezdoznanec Flamarion. priredil v slovenščini pisatelj Angelo Cerkvenik.
Vse 4 knjige bodo imele tudi krasno opremo. Zato, cenjeni čitate-lji, kdor še ni član, ne štedi 20 Din. Ker te 4 knjige bodo vsakega zadovoljile.
Tone Maček:
Ženin Iz Amerike.
»Dolgo sem te čakala,« je šepetala. »Kamra je pripravljena —. Oh —, zdaj bo pa vse dobro —.«
Nande in Lojze sta se sporazumela med seboj v nemškem jeziku:
»Kako sc ti zdi?« vpraša Nande.
»Tu ne bo treba več računati z dnevi. Komaj še z urami.«
»To vidim sam, ali mislim to, da te smatra za Toneta?«
»Mogoče vidi v meni res neko podobnost z njim1. Če že prej njena razsodnost ni bila čisto v redu, ie to tembolj slučaj sedaj, ko se bliža koncu. Umirajoči imajo včasih tako intenzivno domišljijo, da često vidijo uresničenje svojih najljubših želj.«
»Prosim te, prevzemi vlogo, ki ti jo je sama določila.«
Lojze je sedel k postelji: »Prav rad.«
Nande mu je v nemščini na kratko razložil položaj.
»Nič ne skrbi. Torej, jaz sem Tone, ki se je končno vrnil iz Amerike k svoji izvoljenki. Prtljago imam še v Polzeli.«
Narodni svet francoske socialistične stranke je izdal proglas, v katerem poudarja resnost mednarodnega položaja. Konstatira, da se je v velikih evropskih državah uvedel an-tidemokratični režim z vladno metodo fašistične ali boljševiške diktature, ki je že zaradi svojega obstoja
»Jutro« poroča z dne 10. oktobra iz Beograda med drugim:
»Pred nekaj tedni se je mudil v Beogradu župan mesta Bakra. Posredoval je pri raznih osrednjih uradih v stvari izgradnje bakarskega pristanišča, kateremu se vsled ogromnega prometa, ki se mu s prevozom železne rude iz bosenskega rudnika Ljubije pri Prijedoru obeta sijajen razvoj. Angleži, ki so prevzeli izkoriščanje tega neizmerno bogatega rudnika z »dnevnim kopom«, se obvezujejo, da odpremijo na leto nič manj ko okoli 35.000 vagonov železne rude preko bakarskega pristanišča in da zgrade v Bakru sami vse potrebne pristaniške naprave.
Toda ni samo ta rudnik, ki ga izkorišča angleški kapital. Ravno danes se namreč otvarja zelo star, ali vendar nov velik rudnik, ki bo tudi v angleški upravi.
Tilka je med tem zopet zaprla oči. Lojzetovo roko je pritegnila na prsi in jo božala. Obraz ji ie postal čudovito miren, z njega je odsevala sreča, na ustnih ji ie obvisel blažen smehljaj. Poklicala ie:
»Maina! Prinesite moj šal!«
Mati ji ga je prinesla iz skrinje. Pritisnila ga jc na ustnice:
»Glej, Tone! Nisem ga še nosila. Sem ga hranila, da prideš.
»Ni bilo treba, Tilkica. S seboj sem ti prinesel še lepšega. In lepo obleko sem ti prinesel.«
»Ne, ne. Ravno tega bom imela.« Božala mu je roko: »Tako dolgo te ni bilo. — Tako daleč si bil. — In jaz nisem mogla k tebi. — Je bila dolga pot? — Strašna pot? — Morje! — O-o-o! — Koliko vode. — Voda — voda— sama voda. — U-u! — Ribe! — Velike. — Strašne. — Odprta žrela! —«
Naenkrat jo jc zagnal hud kašelj. Zadnji ostanki krvi so ji šinili v obraz, telo sc ji ie zvilo v silovitem krču, v smrtnem' strahu je lovila sapo in na usta ji je izstopila krvava pena. Lojze ji ie privzdignil gornji del života in ii nastavil robec k ustom. Čez nekaj minut ji je zo-
najopasnejši vir vojne nevarnosti. — Proglas se izreka proti nacijonalizmu, ki v raznih državah pospešuje oboroževanje in skuša tudi v Franciji za-netii šovinistični nacijonalizem. V zaključku apelira proglas za splošno razorožitev.
Trepča pri Kosovski Mitroviči je bila znana celo že starim Feničanom, ki so tu kopali srebro in svinec. Sledili so jim Grki in Rimljani, potem Dubrovničani, a srbski car Uroš I. je poklical v Trepčo Saksonce, da so delali v rudniku. Pod Turki je rudarstvo popolnoma prenehalo. Delo se je v Trepči zopet začelo šele leta 1923. Pozneje je izkoriščanje kopao-niškega rudniškega področja prevzela mogočna angleška družba »Selec-tion Trust Linited«, kateri stoji na čelu podpredsednik londonske borze Chester Beaty.
»Selection Trust« je doslej otvo-ril, oziroma prevzel v izkoriščanje sedem rudnikov:
Novo Brdo (zlato in baker) z glavnico 125.000 angl. funtov (35 milijonov Din).
Trepča (svinec in baker) z glavnico 125.000 angl. funtov, ki pa se je
pet odleglo. Izmučena ie ležala in težko dihala.
Polagoma ji je izginil trpeči izraz iz izsušenega obraza. Umirila se je in zopet iskala Lojzetovo roko.
Pristopila je mati: »Boš pila malo mleka?«
»U-u.«
»Kaj ji naj dam? Še mleka več ne prenese.«
»Raztepite eno jajce na zavretem vinu. Sedaj ji ne more več škodovati,« jc ukazal Lojze.
Jedva je zavžila par žlic. A zdelo se jc, da jo jc to nekoliko poživilo. Čez nekaj časa jc zopet odprla oči in premikala ustnice. Lojze se jc sklonil nad njo.
»Tako mi je dobro. — Nič več me ne boli v prsih. — Jutri bom vstala. — Se peljeva s kočijo k poroki?«
»Da, da. S kočijo. Sem že naročil. Le mirna bodi in skušaj zaspati. Da boš jutri čisto zdrava.«
Čez nekaj časa zopet:	»Imaš
prstane?«
»Imam, dragica, i mani. Lepe. Zlate.«
Pomirjena in srečna je spet za-
pozneje zvišala na 1 milijon in se v kratkem dvigne na 4 milijone angl. funtov (1100 milijonov, torej 1 milijardo in 100 milijonov Din).
Kratovo (Zletovo pri Kratovem), kjer se koplje svinec in baker, z glavnico 125 tisoč angl. funtov.
Janjevo (svinec in cink), s kapitalom 125.000 angl. funtov.
Kopaonik (svinec, baker in cink) z glavnico 125.000 angl. funtov.
Belasica (svinec in cink) z glavnico 125.000 angl. funtov.
Kakor se vidi, se je angleška družba vrgla na kar najintenzivnejše izkoriščanje rudišča v Trepči, za katero bo početvorila doslej vloženo glavnico, s čemer je rečeno, da se bo še več ko početvorilo doslej začrtano delo. Dalje je treba pripomniti, da je tudi Trepča »dnevni kop«, da že sedaj daje dnevno 60 vagonov rude in se že bodočega leta zviša dnevna dajatev na 120 vagonov.
Pod gradom Zvečanom so Angleži ustanovili svojo kolonijo. Za vsakega delavca se zgradi posebna hišica po angleškem načrtu, z vrtom in centralno kurjavo za vso kolonijo. Družba vzame v zakup večje zemljišče, na katerem uredi vzorno gospodarstvo po ameriškem načinu in kmetijsko šolo za mladino domačega prebivalstva. Semenje, sadike in vse potrebno se dobavi iz Kalifornije. Živino, zlasti pa polnokrvne konje, bodo dovedli iz Anglije. Po poteku zakupne pogodbe preide to vzorno posestvo brez odškodnine v last naše države.
Na naših pristojnih oblastih je sedaj, da s primernimi ukrepi zavarujejo to delo domačinom, a z druge strani pa našemu delavstvu, da se samo pobriga za ta zaslužek.«
Pape2 dela Bulgariji skrbi.
Princi bi morali biti katoličani.
Papež se baje še vedno upira, da bi srnel biti prestolonaslednik bolgarski pravoslavne vere, če se rodi iz zakona kralja Borisa in italijanske princezinie Ivane. Le pod tem pogojem dovoli papež zakon, če bodo vsi otroci katoliške vere. V Bolgariji pa ta stvar dela veliko žalost in skrb. Bolgari pravijo: kraljevska rodbina je že itak tukaj in sedaj naj bodo še otroci kraljeve hiše druge vere. S tem se Bolgariji jemlje nacionalna dinastija in potrjuje tuje pokolenje. — Take stvari so res važne za one, ki ne razumejo življenja.
V Berlinu so cestni nemiri na dnevnem redu, zlasti v delavskih četrtih vzhoda in severa. Enkrat se spopadejo nacijonalni socijalisti in komunisti, drugič zopet komunisti z »Reichsbannerjem«, včasih gredo pa hitlerjevci in komunisti skupno proti policij. Nc mine dneva, da bi ne razbili par lokalov in da ne bi streljali.
tisnila oči. čez nekaj časa jc začela v pretrganih besedah poltiho peti:
»Rasti — rasti — rožmarin,
ti — deviški — lep — spomin.«
Mati je začela na glas jokati.
»Pst! Ne jokajte, da je ne vznemirite!«
Nekaj časa jc bilo vse mirno, ni bilo ničesar slišati, dasi ie bolnica venomer pregibala ustnice in pela svoji nevidni, solnčni sreči nasproti. Samo konec pesmi so mogli še razumeti, ki ga je pela z malce povzdignjenim glasom kakor himno novemu življenju:
»Venček — pa — bo — lep^— zelen mi — na — glavco — položen ...«
Čez trenutek je začutil Lojze še en rahel stisk roke, izsušene ustnice so se še enkrat zganile, kakor da hočejo še enkrat ponoviti svoj sladki »Tone!«, nato pa se ni več ganila.
Lojze sc jc nagnil nad njo. položil ji je roko na srce, otipal žilo in resno izjavil: »Dotrpela je ...«
In Nande ie pristavil: »Izpolnila se ji je vroča želja tik pred smrtjo. Umrla je srečna.«
Konec.
Angleški kapital v Jugoslaviji.
Doma in po svetu.
Nacijonalni šovinizem in pravice narodov. Rekli so, da je po vojni sklenjeni mir prinesel narodom — svobodo. Trdimo, da to ni resnica; zakaj, dokler bodo politične meje hotele biti meje tudi za kulturno življenje narodov, toliko časa ne more biti govora o narodnostni svobodi. Narodi namreč niso geografično in pogosto-ma tudi ne gospodarsko zaokrožene celote, da bi jih nagnali v ograjo, kakor čredo ovac. — V sedanj dobi, komaj dvanajst let po svetovni vojni, je skoro po vseh državah oživel nacionalističen šovinizem, ki nima nič opravka s prakultumo narodnostno svobodo. Sklepali so svetovni mir; če bi bili hoteli, bi bili takrat lahko konkretneje rešili to vprašanje. A zmagovalci tega niso hoteli. Danes oživlja iznova nacijonalistični šovinizem, katerega otroka sta iredenta in vojna. Prvotni izvor zlu je iskati v fašistični Italiji, ki je že okužila vso srednjo Evropo. Gode se krivice. Na te krivice se vnema šovinistična propaganda po časopisju in po javnih nastopih in zlo postaja večje, nasprotja in sovraštvo se večajo, hujska se na vojno, na revanžo. Nikogar pa ni, ki bi za krivico poiskal pravico. Mednarodna vprašanja so to in le mednarodno se morajo rešiti, če posamezne države niso pravične. Šovinizem je zlo, je pa tudi dvorezen nož. Šovinistično vzgojeni narodi so nevarna igrača tudi za državne mogotce, ker niso razsoden element, ampak le impulzivna tolpa, ki se danes navdušuje zate, a jutri proti tebi. — Kratko: svarimo proti vsakršnemu šovinizmu in tudi proti nacijonalnemu. Zato je potrebno, da tudi naše časopisje opusti propagando šovinizma.
V avstrijske vojaške svete so se
pred par -dnevi vršile volitve. Zmagala je seveda lista krščansko soci-jalnega vojnega ministra Vaugoina. ker socijalni demokrati sploh niso vložili svoje liste in so svojimi pristašem med vojaštvom' naročili, naj se vzdrže glasovanja in hranijo svoje glasove za državnozborske volitve. Volilo je povprečno 60 odstotkov, ostalih 40 odstotkov reklamirajo socijalisti zase. »Slovenec« pa tendencijozno poroča, da so bili socijalisti pri teh volitvah tepeni, da so dobili samo 600 glasov in pravi, da ie to merilo za predstoieče volitve?!
Dr. Strafella, generalni ravnatelj zveznih železnic, je z okrožnico prepovedal vsako volilno agitacijo in razširjenje volilnih tiskovin v območju zveznih železnic. Ta odredba socijalistov ne bo posebno zadela, ker njim ni treba po železnicah agitirati, pač pa so to zlorabljali heim-\vchrovci, pri katerih pa oblasti kljub odredbam' zatiskajo oči.
Kovinarji v Berlinu še vedno stavkajo. Odločbe razsodišča, ki so jih podjetniki sprejeli, da se plače znižajo za 8 odstotkov, je delavstvo odklonilo.
Demonstracije pri predavanju Tomasa Manna. Glasoviti nemški pisatelj 'P. Mann, ki je bil letos odlikovan z Noblovo nagrado, je imel 17. t. m. na Dunaju v Bethovnovi dvorani predavanje o političnih vprašanjih, pri katerem ie pozval vse napredne avstrijske državljane, naj oddajo svoje glasove za socijalno demokracijo in naj delujejo za sporazum s Francijo. Proti temu so nekateri navzoči lieimvvehrovci in nacijonalni socijalisti burno protestirali in jih je morala policija odstraniti iz dvorane.
Znižanje dnevnic nemškim poslancem. Državni zbor je sklenil znižanje poslanskih dnevnic za 20 odstotkov, sejnine pa za 50 odstotkov. To znižanje je smatrati začasno, dokler se poslanske dnevnice ne bodo regulirale na podlagi znižanja uradniških plač.
Demagogija nacijonalmh socijalistov. Nacijonalnosocijalistični poslanec Strasser je v Reichstagu med drugim rekel; »Hočemo novih smeri v socijalni politiki. Pobijali bomo zapravljivost z zidanjem novih palač bolniških blagajn, v katerih se šopiri 10.000 socijalnodemokratskih lenuhov
Starhemberg, kontrabandist z orožjenn Lansko leto so v Linzu oblasti zaplenile veliko zabojev z označbo »Pozor, steklo!«, ki so prispeli na naslov kneza Starhember-ga. V njih se je nahajalo poleg drugega materijala 36.000 nabojev za manliherce. Državno pravdništvo ie radi tega vložilo proti Starhember-gu tožbo. Sedaj pa, ko je Starhemberg minister, pa zahteva državno pravdništvo od preiskovalnega sodnika. da proces ustavi. Justični minister, ki je tudi heirmvehrovec. bo to gotovo dosegel.
Zaradi Nietzscheja koniisciran poljski list. Letos praznuje ves kulturni svet stoletnico rojstva znamenitega nemškega filozofa Frid. Nietzscheja, ki pa je bil rojen Poljak. Listi priobčujejo tudi njegovo sliko, ki pa je skoro na las podobna sliki poljskega diktatorja Pilsudskega. Te dni je nek poljski list v Thornu objavil članek s sliko Nietzscheja. V tem članku je govora tudi o Nietzschejevi blaznosti, zadnje dni njegovega življenja. Oblasti so to številko lista zaplenile, češ, da članek, ki govori o blaznosti človeka, ki je na sliki tako zelo podoben Pilsudskemu, predstavlja žalitev sedanjega diktatorja Poljske. Znano je namreč, da merodajni ljudje dvomijo v zdrav razum Pilsudskega in da znameniti psihologi resno trdijo, da je Pilsudski duševno bolan, kar priča vsak njegov nastop zadnjih let in njegov način izražanja, pri katerem rabi besede, ki bi se jih ne poslužil najzanikrnejši rovtar. Boluje na takozvani koprolaliji.
Novi komunistični kravali v New Yorku. V New Yorku se vedno bolj pojavlja komunistični živelj. Pred par dnevi so imeli komunisti v nekem parku velik shod, po katerem so hoteli korakati pred mestno hišo. Policija jim je pohod zabranila in se je pri tem razvil krvav pretep. Kakor vse kaže, se tudi Amerika bliža težki krizi. Točko svojega najvišjega blagostanja je že prekoračila. Zdaj gre rapidno navzdol.
Generalna stavka v Toledu, V Toledu, Španija, je delavstvo stopilo v generalno stavko iz protesta proti nekemu shodu monarhističnih oficirjev.
Zopet črn dan na newyorški borzi, V petek je izbruhnila na newyor-ški borzi nova panika. 2.6 milijona akcij je bilo prodanih. Kurzi so padli do 20 stopinj. Še celo železniške akcije, ki so se doslej najbolj držale, so beležile precejšnje izgube.
Osem milijonov brezposelnih imajo v Združenih državah. Predsednik Hoover je s posebnim proglasom pozval vse javne ustanove in denarne mogotce, da z vsemi silami skušajo val brezposelnosti zajeziti. Nekatere velike banke so votirale večje vsote za javna dela. Tudi večja mesta so sklenila izvršiti razna javna dela, da tako zaposlijo del brezposelnih, katerim zlasti v zimskih mesecih grozi pogin.
Zaključek drugega leta »pjatilet-ke«. Sovjetski komisarijat v Moskvi objavlja statistične podatke o uspehih druge obletnice programatične pjatiletke, in naglaša, da se je popolnoma obnesla. Skupna produkcija sovjetske veleindustrije se ie dvignila za 25 odstotkov, medtem ko je bilo v načrtu predvidenih samo 20 odstotkov. Industrijska produkcija ie presegla predvojno produkcijo za 197 odstotkov: produkcija težke industrije se je dvignila za 37, lahka industrija pa za 11 odstotkov v prošlem letu. Produkcija premoga je znašala 47 milijonov ton, kar znači porast za 18 odstotkov; produkcija nafte je pa znašala 17 milijonov ton. O uspehih poljedelske produkcije poročila še niso zaključena. Najbrž tam ne beležijo toliko uspehov.
Maribor.
Ali je s tein kaj pomagano? Naši dnevniki so pred kratkim poročali, da je mestna občina mariborska dala one oboke državnega mosta, kjer so obupani deložiranci v prvi
Umor sredi mesta Ljubljane.
Nerazjasnjen zločin ob zgodnji večerni uri.
Pred ljubljanskim južnim kolodvorom' se nahaja glavna ljubljanska carinarnica. V tem poslopju se je izvršil v petek zvečer kmalu po šesti uri v uradu blagajne strahovit umor. Ustreljen je bil blagajnik Gvo-zdan Pantelič, ki je imel že odpotovati v novo službo v Beogradu.
Pripovedujejo, da so že po dnevu videli postopati tam okoli tri mlajše moške. Eden je šel celo v tretje nadstropje hiše ter vpraševal tam', kje je blagajna carinarnice, kar je pa najbrže imelo le informativni namen v svrho ogleda raznih izhodov, če bi jih zalotili pri umoru.
Zvečer so se atentatorji sešli v stopnišču, kjer so jih videli otroci. Kmalu nato so počili trije streli, morilci pa so pobegnili neznano kod in kam, ko je carinarniški sluga Jamnik, ki je ravno prišel iz sosednje sobe, jel klicati na pomoč. Takoj se je oglasil tudi preglednik Kolar in! klical: Ubijalci, roparji! Ljudje so prihiteli, šli pogledat v blagajniško sobo ter našli za mizo ob blagajni ustreljenega blagajnika Panteliča.
Kako se je odigral umor, ki se je
najbrže izvršil v nekaj sekundah, nihče ne ve. Ali se je umor izvršil iz maščevanja ali z namenom ropa, je še nepojasnjeno. V blagajni je bilo skoro en milijon dinarjev denarja in vrednostnih papirjev.
Pantelič je bil po delovnem času v pisarni sam'. Uredil je knjige iti se najbrže pripravljal za odhod, ker je stanoval v Medvodah. Zločinci so morali torej delati s silno naglico, tembolj, ker je v carinarnici tudi vso noč varnostna služba.
Če je šlo pri umoru za rop, potem je bil poizkus tega ropa naivno zasnovan. V tem primeru se ie blagajnik mogoče uprl in zločincem ni ostalo drugega kakor ga ustreliti in pobegniti. Drugačna pa je stvar, če je bil umor zasnovan iz drugačnega razloga.
Varnostne oblasti so sicer ukrenile vse, kar je bilo mogoče, vendar so jo zločinci popihali v svoja skrivališča.
Pantelič, ki je dobil en strel v srce, drugi v prsni koš, je že med vožnjo v bolnico preminul. Pokopali so ga v Beogradu.
Cvetko Kristan:
Proti dovoljevanju blagovnih kreditov in za prodajo v gotovini.
(Dalje.)
Nato predlaga glavni tajnik May zahvalno rezolucijo Avstrijcem, v kateri se zahvaljuje Zvezi in Velenakupni družbi avstrijskih konzumnih društev za prijazen sprejem, za krasno organizacijo in za velikopotezno gostoljubnost, ki je bila izkazana vsem delegatom in kongresu. Dobrodošlica od občinske uprave, krasen sprejem pri županu, pohod1 mladine in druge prireditve bodo pripomogle k temu, da bo ostal ta kongres delegatom v neizbrisnem; spominu. Kongres želi dalje izraziti svoje zadovoljstvo in priznanje za način, na kateri je tisk v splošnem in »Arbeiter-Zeitung« v posebnem deloval in priobčeval izčrpna poročila o poteku kongresa in ž njim' združenih prireditev. Posebno se je še zahvalil v utemeljevanju te rezolucije avstrijskim zadružnikom dr. Rennerju, Emmy Freundli-chovi, dr. A. Vukovichu, A. Korpu, Thon-nerju in drugim, ki so osebno z neumornim delom pripomogli do celotnega uspeha. — Predsednik Tanner izjavlja, da je prepričan, da bo rezolucija sprejeta soglasno z aklamacijo. — To se zgodi. — Freundlichova (Dunaj): Ravnokar ste nam izrekli zahvalo. Mi smo se že davno veselili na Vaš poset in na dejstvo, da Vas bomo mogli pozdraviti v našem mestu, v naši ubogi, mali Avstriji, ki je morala prenesti menda najhujšo usodo med vsemi deželami Evrope v povojnem času. Posebno smo se pa veselili, da Vam moremo pokazati, da smo tudi v dobi najhujše gospodarske krize, ki jo je preživela naša država, tudi v času gospodarskega poloma celega starega gospodarskega ozemlja, v dobi, ko je naša Zveza doživela amputacijo kot je ni morala nobena druga Zveza na svetu, da smo torej v takem' času vedno držali zadružno misel visoko. Veselimo se, da Vam moremo enkrat pokazati, kaka notranja skupnost obstoja tu med masam! delovnega ljudstva in med zadružnim gibanjem v tej državi. Veselili smo se, da Vas bomo mogli vse videti in danes vidite Vi vsi, kako se težko ločimo od Vas. Tudi mi se Vam moramo zahvaliti za prireditev tega kongresa pri nas. Zahvaljujemo se Vam za čast, da je bil do-sedaj največji in najvažnejši kongres pri nas, v naši državi, v našem Dunaju. Imejmo ob ločitvi vsi občutek, da smo udi velike skupnosti, da ne stojimo vsak sam na ozemlju naše države, nego da smo vsi navezani po našem praktičnem in po našem idealnem delu na zadružno idejo. — White-head predlaga, da naj se zahvali predsedniku Tannerjn za izvrstno vodstvo kongresnih poslov. Poisson podpira predlog. Tanner je lahko ponosen, da je predsedoval kongresu, ki je bil eden največjih in eden najvažnejših v zgodovini mednarodnega zadružnega gibanja. Tej zahvali se pridružuje glavni tajnik May, nakar je zborova-
nje počastilo predsednika z dvigom in s klici: Živijo! — Nato se je predsednik Tanner za počaščenje zahvalil in predlagal, da se izreče zahvala tudi tajniku Mayu in njegovemu štabu. Za tem' je zaključil kongres s sledečim govorom:
Predno izjavljam ta kongres za zavr-šen, moram dati izraza velikemu in tudi — o tem sem trdno prepričan — od nas vseh' globoko občutenemu veselju, da smo imeli priložnost, nekaj krasnih dni poznega poletja prebiti v dražestnem mestu Dunaju.
Zastopniki raznih delov sveta so si podajali te dni v tej dvorani roke in gradili so mostove od naroda do naroda, preko katerih moramo stopati, da bomo uresničili idejo skupnosti vseh narodov. Naše bivanje na Dunaju je postalo dvakrat prijetno radi brezprimerne gostoljubnosti in oskrbe, ki je bila nudena vsem udeležencem kongresa in njih spremljevalcem, ne le od avstrijskih zadrugarjev, marveč tudi od občine Dunaja, organizacij vseh vrst in tiska vseh smeri. Z eno besedo: imeli smo občutek, da bivamo med prijatelji in znanci. Zato hočemo izraziti najglobljo zahvalo.
Med kongresnimi razpravami smo složno in po svojih najboljših močeh delali za tem, da dostojno razvijemo prlnclpijelne in praktične temelje naše organizacije. Upam, da se nam je posrečilo, občutno utrditi temelje, na katerih se bo enkrat dvigala mogočna stavba mednarodnega zadružnega gospodarstva. Ne vemo, ali ga bomo mi sami gledali že dovršenega in v polnem sijaju. To pa med tem pravzaprav ni glavna stvar, kajti mi delujemo že stoletja. Cesar ne bomo gledali mi, to bodo živo zagledale generacije, ki pridejo za nami. Mi moremo bodoči generaciji, oni, katere del je tudi tu na Dunaju pred nami defiliral z razvitimi in plapolajočimi prapori, zaklicati besede, ki jih je nekoč nek nordijski vladar naslovil na svojega sina: »Ule faciet!« — »On bo dovršil!«
Nove generacije bodo nadaljevale naše delo in one bodo videle zoreti sadove stremljenj naše sedanje generacije. Upam, da je dalo delo tudi tega kongresa našemu gibanju dobrih vzpodbud za nadalje.
Vračamo se zopet k svojemu vsakdanjemu delu. Delo, mravljično in požrtvovalnosti polno delo, daje zagotovljene garancije naši stvari. Dejanje je največj! vladar sveta. S svojimi dejanji mora tudi zadružno gibanje človeštvu nuditi najboljše usluge. Naj nas vodijo naša načela in naši sklepi pri onem delu, h kateremu se sedaj vračamo. Naj nam zopet dovedejo številna krdela pripadnikov, dokler se ne bomo sestali ponovno na prihodnjem svetovnem zadružnem' kongresu. Do tedaj pa: Na svidenje!«
Ob 2. uri popoldne zaključi Tanner kongres.	(Nadaljevanje.)
sili iskali zavetja, zagraditi tako, da se nc bo nikdo več mogel tamkaj naseliti. Ker pa hišni gospodarji ne mislijo nehati z deložacijami, ie tedaj jasno, da bodo ljudje, ki bodo vrženi na cesto, ostali brez strehe, kajti do sedaj še niso javne korporacije preskrbele potrebnih stanovanj. Tudi niso ničesar ukrenile gle-de najemnin, ki nikakor ne odgovarjajo prilikam, kakršne vladajo pri nas. Kajti najemnine se ne ravnajo po zaslužku najemnikov. Hišni posestniki nočejo graditi novih hiš, dasi so to preje obljubovali, ampak inkasirane zneske najemnin raje vlagajo v banke, ker se jim za naloženi denar nudijo dovolj visoke
obresti. Torej, da ie to res vse, kar se da storiti na tem polju, da se brezstanovanjcem onemogoči bivanje pod mostom; (za kar menda ni bila mestna občina kompetentna, ker je most in prostor pod istim državna last) ? O tem' poglavju ne bomo nehali pisati toliko časa. dokler se ne bodo razmere izpremenile na bolje.
Kulturno delo v mariborski »Svobodi«. Kakor vsako leto bo tudi letos priredila »Svoboda« vsak teden predavanja za svoje člane in tudi za ostalo delavstvo. Odbor je pridobil doslej že nekaj predavateljev, ki bodo predavali o zdravstvu, zgodovini, tujih deželah, sociologiji itd. Pre-
Jli
žjui
davanja se bodo vršila vsako sredo ob 8. uri zvečer v društvenih lokalih na Slomškovem trgu; prvo predavanje bo 29. oktobra. Naslov bomo pravočasno javili v našem časopisju in na letakih. — Prav tako pa bo tudi letos organizirala »Svoboda« v zvezi s strokovnimi organizacijami delavske predstave v gledališču po zelo znižanih cenah; vsak mesec se bo vršila ena predstava, prva že meseca novembra, nakar že danes opozarjamo. Odbor je prepričan, da se bo delavstvo zavedalo kulturnega pomena predavanj in gledaliških predstav, da bo oboje posečalo v polnem številu in zanje agitiralo. — Odbor.
Ustavitev cestnega prometa. O.b obisku (grobov na Pobrežju ma dan Vseh svetnikov dne 1. novembra t. 1. se brezpogojno od 12. do 19. ure prepoveduje vožnija vsem vrstam vozil po Pobrežki cesti, t. j. od začetka državnega mostu nas Kralja Pettra trgu do pokopališča.
Otvoritev mostu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku — preložena. Okrajni cestni odbor nam poroča, da se mona radi nepredvidenih zapre.k otvoritev mostu -pri Dupleku preložiti od 26. oktobra na nedeljo, dne 9. no-iveanbra 1930. Skraijno slabo vreme zadnjih dni je zakrivilo, da mi ibilo mogoče izvesti vseh idiel, kakor je ibiilo predvideno. Vsled slabega vremena se je zadržal tudi dovoz materijala. Prosimo, da vizamejo vsi, ki so prejeli vabila za 26. oktober, to sporočilo nai znanje. Spored ostane za 9. november isti, kakor je bil idloločen za 26. oktober.
Preureditev ceste v Framu. Okrajni cestni odlbor skupno z občino Fram preurejuje cesto od oerkjve v vasi Fram do državne ceste. Cesta se na novo fumdina in valja, da ho siposobna za izredno (veliki promet, ki se tam vrši dan za dnem.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Celje.
Javna borza dela. Ponujeno delo moškim: 4 k.pnjsikim hlapcem, 3 hlapcem za govejo živino, 1 ipastirjiu, 1 sadjarju, 2 hiš. hlapcema, 5 poljskim (delavcem, 6 nudarjem-ko-pačesn, 1 peičarju, 1 lončarju, 2 kolarjema, 2 sodarjema, 8 čevljarjem, 2 krojačem, 1 pe-kat, 1 prodajalcu slaščic, 1 strojniku, 7 vajencem. — Za F.riancijo: 50 rudarjem. — Ženskam: 19 kmečkim ‘deklam, 2 -kmečkima gospodinjama, 1 ipoljsiki delaivki, 1 pletilki, 2 šiviljama perila, 2 natakaricama, 1 gostilniški kuharici, 1 fcuih. služkinji, 3 navadnim delaivikam, 2 kuharicama, 14 služkinjam, 2 varuškama in 4 vajenkam.
Črna.
Cene mesu in zakon o pobijanju draginje. iKar počenjajo gotovi mesarji pri nas, presega že vse meje. Ti mesarji ,bi radi, da bi jim ibajtarji! in kmeti živino kar zastonj 'dajali. Na »,vago« me marajo kupovati, zato najraje kupujejo na čez in obljubijo tako sramotno nizko ceno, da bi mu prišla živa na Din 4.50 za kg, prodajajo pa meso po Din 18.—, tako, da hoče tak mesar pri enem komadu živine zaslužiti 85 odstotkov. Kravjega mesa pri nas sploh ni dobiti, čeprav se malo viodofv pokolje, krav pa dosti. Če kupi kak mesar viola1, ga po pol dneiva gonijo sennintja, da bi ga vsaj vsak videl, krave pa najraje priženejo ponoči in zjutraj je volov j e meso gotovo. Razlike v ceni mesu pa ni nobene. Neumni delavec bo že plačal, kajne? čudno se mam izdi, da naši purgarji kar molčijo, mogoče jim pa tak mesar boljše postreže kot pa nam delavcem in morda jim pri nakupu še kaj navrže?
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nollono pero
ali pa KUrschnerjev roCnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ weli“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
\ ulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile, kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETELIN, Maribor, (lasni trs 4.
ioni v verno izein
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnllna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov Irg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih' motorjev in dynamo-strojev.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica St. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah, - Oglejte si izložbe.
Naročajte
novo izišlo knjigo
Taškent
if
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel I. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda' Ljubljana in v vseh knjigarnah.
Esperanto.
Proti esperantu, ker mu je sin jezikoslovec v Essenu. Vršil se je propagandni večer za esperanto med delavstvom'. Med poslušalci je bil slučajno navzoč član akademije. Ta poklicni jezikoslovec je med diskusijo izjavil, da proti ideji, da se povsod upelje skupni pomožni jezik, gotovo noben modro misleč človek ne more kaj reči. — Brezdvomno, da bi bil tak svetovni jezik velika prednost za celo človeštvo in da na drugi strani on kot oče ne bi bil nikdar pripravljen kaj storiti za uresničenje te ideje. Z začudenjem, sem. ga vprašal, kako more biti razlika med »očetom« in »človekom«? Nekako nerad je odgovoril: »Glejte, izdal sem na tisoče mark za študij svojih sinov, v glavnem za študij jezikov. Kako bi torej zdaj mogel pomagati, da se esperanto upelje v vse šole, s čemur bi se potem' tudi delavski otroci lahko sporazumeli z ljudmi celega sveta. Takrat ja ne bi bilo več razlike med njimi in mojim sinom, ne, tega ne zahtevajte od mene. Nočem zastonj zavreči mojega denarja.« — Izgovoril je to v nepremišljenem trenutku človek, kar bolj previdne osebe mislijo. Da se ohrani med ljudmi razlika, torej, radi lastnega interesa se borijo proti napredku. Bilo bi dobro, če bi tudi delavstvo enako razumno skrbelo za svoj interes.
Meh za smeh.
Franc Jožef v kinu. V nekem dunajskem kinu so prvič kazali film: »Franc Jožef Prvi.« Med občinstvom je bilo zelo veliko število bivših oficirjev v svojih c. kr. uniformah, na katerih so se svetile zvezde in svetinje, na novo očiščene s sidolom.
Sredi predstave, ko se je ravno videlo, kako se »narodni« cesar sprehaja v Išlu, se zasliši iz zadnjih vrst, z najbolj izbranim občinstvom, navdušen vzklik: »Glej, Amalija, ravno na temle kraju mi je visoki vladar stisnil roko!« Tedaj pa se glasno obregne nekdo iz najbolj sprednih vrst: »Pa si dajte na Vašo taco napraviti spominsko ploščo, tukaj pa držite jezik!«
Tisti s »stisnjeno roko« je vstal in razžaljen zapustil »Franca Jožefa.«
*
Iz teologije. Jezuitski pater v svojem seminarju: »Danes vam bom govoril o laži. Koliko izmed vas je pre-čitalo 25. poglavje našega teksta?«
Vsi dvignejo roke.
Jezuit: »Prav dobro. Vi ste moji verni poslušalci. 25. poglavja sploh ni.«
*
Pogodil je. Pri veronauku v šoli je katehet izpraševal o »Izraelcih v Egiptu,« o čemur so se predidočo uro učili. Katehet vpraša: »Kdo mi ve povedi o rojstvu Mojzesa?« Prebrisan fantek se oglasi: »Mojzes je bil sin faraonove hčere.«
»Hm, ali se nismo zadnjič učili, da ga je faraonova hčer samo našla, ko se je šla kopat, v košari, skriti med ličjem?«
»Ja, seveda, ona je tako rekla!«
se je odrezal dečko.
Popravilu nr
irebrnine, kakor tudi
najboljše, hitro in poceni
M. JLGERJEV SIN
URAR
Maribor, Goaposka 15
Pristopajte k zadrugi
(t
M
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Vabilo na
društveni veter
ki ga priredi društvo Svoboda* v Studencih pri Mariboru ob priliki proslave svoje 10bletnice, dne 26. oktobra 1930 v telovadnici v Studencih. SPORED: Govor, Petje, Dramatična predsta, Zabijanje spominskih žrebljev. — Začetek ob 15. uri. Vstopnina prosta. Po sporedu ples, svira priljubljena .LovskaGodba’ Studenci. Odbor.
od
Papw/nw&
mhoMVL
Hiša v Pivoli štev. 32
(Radanowitsch) pri železničarski postaji v Hočah pri Mariboru 5 minut nad gradom Hiša na Pohorju* krasna lega v okolici, gozdovi, primerna za letovišče in vpokojence (3 sobe, kuhinja, klet, vrt s trstjem, sadjem in zelenjavo, v celem 1 oral zemlje) je s pohištvom za Din 54.000'— na prodaj. Dopisi naj se naslovijo na Fischer, Wien IX, Alserbacherstrasse Nr. 16.
SKLADISCNIK
dober prodajalec, vešč manufakturne in špecerijske stroke, kavcije zmožen, dobi stalno službo. Plača po dogovoru. Nastop 1. januarja 1931. Prednost imajo oni, ki so že bili kot skladiščniki zaposleni, ter so zmožni poučevati petje. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve je poslati do 1. novembra t. I. na naslov »DELAVSKI DOM«, TRBOVLJE.
i m m iz
i v noro. -
Holatoite svole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Vloge obrestujemo pa 71.
proti trimesečni odpovedi.
■I
£
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.