mm čestitajo tm, a Skupščina občine Družbenopolitične organizacije Samoupravne interesne skupnosti Uredništvo Savinjski I------------ Celje - skladišče D-Per III 5/1986 1119860841.11 COBISS © O Leto IX Številka 11 November 1986 ‘SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konfaranca SZDL Žalae Uradnički adber: Vančaslav Satlar (glavni uradnik), Janaz Krafne (adgavarni uradnik), člani t Marjan Drabna, Jaia Galič, Marjan Oalab, Vara Kalčič, Janka Kaa, Jamaj Kačtamaj, Cvata Mikuž, Mejca Nahtigal, Darka Naraglav, Brada Varstsvčak in Milan Zupanc. Novinarki: Irana Jalan-Bača, Marjana Matijac-Natak Tajnica In vodja dopisništva: Vladka Caraviak Laktorica: Anka Krčmar Naslov uradničtva: Žalac, Haroja Stanata 1, talefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČOP Vačar Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklopu RK za informiranja M. 421-1/72 ja časopis Savinjski občan oproččon TPO. SPET VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI Manifestacija Vlak bratstva in enotnosti je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije z gostitelji v Srbiji, kjer so našli svoj drugi dom. Večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojnih viher ter prenašali vse njene napore in trpljenje. Vlak BIE je simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Postal je največja manifestacija povezovanja slovenskih izgnancev z njihovimi gostitelji, hkrati pa tudi porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle, z njo pa se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka bratstva in enotnosti v Srbiji in Sloveniji sta sklenila, da prihodnje leto pripelje vlak gostitelje medvojnih izgnancev iz Srbije v Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oz. Titovega Užica dne 4. junija v Maribor in na Jesenice, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se zgla-se na sedežih svojih konferenc SZDL po posebna vabila, s katerimi bodo najkasneje do 20. januarja 1987 povabili svoje medvojne gostitelje na obisk z Vlakom bratstva in enotnosti. Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti1 Slovenije Tudi Rdeči križ za bolnišnico V akcijo zbiranja denarja za izgradnjo celjske bolnišnice so se letos vključili tudi v občinskem odboru Rdečega križa. Denar za bolnišnico so nameravali zbirati že lani, vendar so zaradi drugih dejavnosti akcijo prestavili na letošnje leto. V občinskem odboru so se s člani sklada za zbiranje sredstev za posodobitev bolnišnice, ki deluje pri občinski organizaciji Socialistične zveze, dogovorili, da bodo zbirali prostovoljne prispevke med člani krajevnih organizacij Rdečega križa, mladimi člani Rdečega križa ter med mladinci v krajevnih skupnostih. Člani Rdečega križa ter mladinci naj bi prispevali po 100 din, mladi člani pa po 50 dinarjev. Akcijo naj bi zaključili najkasneje do konca februarja prihodnjega leta. V drugi etapi izgradnje plinovoda bodo cevi napeljali do Juteksa, Ferralita, Mlekarne ter Keramične Industrije (Foto: J. Kroflič) lamio mn m. plinovoda ^ OKRNJENA OBNOVA CESTE Zatajila solidarnost TT Prebold O nujnosti obnove in posodobitve cestnega odseka Latkova vas—Prebold je bilo že veliko napisanega, številni sestanki in razgovori pa niso premaknili problema z mrtve točke. Potem, ko so leta 1983 stekli prvi razgovori, pa vse do zadnjega pred dnevi, se je zatikalo pri odločitvi Tekstilne tovarne, ki nikakor ni našla sredstev, ki bi jih morala primakniti za obnovo ceste. Pri tem pa je odveč poudarjati, da je ta cesta življenjskega pomena tako za tovarno kot tudi njihove delavce. Zato so izgovori predstavnikov tovarne toliko bolj nerazumljivi, čeprav kdaj tudi opravičljivi, saj brez njihovega prispevka ni mogoče obnoviti ceste. Izgleda, da sta zanje solidarnost in samoupravno sporazumevanje povsem nerazumljiva in tuja pojma, čeprav tudi oni menda živijo v samoupravnem socialističnem sistemu. Zastavlja pa se tudi vprašanje, ali tako mislijo vsi delavci in samoupravni organi, čeprav to trdijo predstavniki oziroma njihovo vodstvo. Kakorkoli že, posledice bodo čutili tudi sami, če ne drugače, pa ob vožnji na promet- no že ogroženi cesti. Žal so in bodo prizadeti tudi vsi tisti, ki so bili in bodo tudi sedaj pripravljeni s skupnimi močmi rešiti ta problem. Ostale organizacije združenega dela, krajevna skupnost in samoupravna interesna skupnost za komunalo in ceste so se namreč odločile, da bodo z deli pri obnovi ceste začele. To pa pomeni, da bodo obnovili toliko ceste, kot bo na razpolago sredstev. Po njej pa se bodo prav gotovo vozili tudi delavci Tekstilne tovarne Prebold! jk Pred petimi leti so v žalski občini začeli uresničevati zamisel o izgradnji plinovoda. Prvo etapo plinifikacije so letos zaključili, zdaj začenjajo uresničevati drugi del načrtov. V prvem delu plinifikacije so v občini načrtovali dvoje: izgradnjo, plinovoda od glavnega slovenskega plinovoda do regulacijske postaje na Ložnici in pa izgradnjo plinovoda od Tovarne nogavic Polzela do Aera in Sipa v Šempetru. Prvi del plinifikacije^e zahteval enaindvajset milijard starih dinarjev, čeprav so jih prvotno načrtovali enaintrideset. Po besedah predsednika režijskega odbora druge faze plinifikacije Leona Bauerja je to predvsem rezultat dobrega delovanja Petrolove enote za zemeljski plin. Zdaj v žalski občini uresničujejo drugo fazo plinifikacije. Po načrtih bodo uporabo zemeljskega plina razširili do naslednjih uporabnikov: Juteksa, Ferralita, Mlekarne v Arji vasi ter Keramične industrije v Libojah. Vsi ti bodo zemeljski plin začeli uporabljati sredi prihodnjega leta. Gradnja plinovoda pa bo po sedanjih izračunih stala enainšestdeset milijard dinarjev. Denar bodo prispevali uporabniki, Petrol ter interesna skupnost za nafto in plin. Ob gradnji tega plinovoda opozarjajo mnogi strokovnjaki, da velja zemeljski plin za enega najkvalitetnejših virov energije. Poleg tega ocenjujejo, da zagotavlja plinovod večjo gotovost obratovanja, saj organizacije ne bodo več odvisne od dobav tekočega plina. Navsezadnje tudi ni zanemarljiv ekološki vidik, saj je zemeljski plin tudi eden najčistejših virov energije. Ob vsem tem je spodbudna še cena, saj so npr. v Keramični izračunali, da bo cena zemeljskega plina za 17 odstotkov nižja, kot je cena tekočega plina. Zemeljski plin bi po ocenah strokovnjakov bil kvaliteten, poceni ter čistejši vir energije tudi za gospodinjstva. Vendar pa zahteva plinifikacija določenega naselja velika denarna sredstva. Ker pa možnosti za plinifikacijo gospodinjstev v naslednjih letih so, bi samoupravna stanovanjska skupnost, tako meni predsednik režijskega odbora, morala to možnost upoštevati pri nadaljnji blokovni izgradnji. Irena Jelen-Baša t fšitn) Smvtnfskt maga n rp C 35? ] \ j VSEM NAŠIM POTROŠNIKOM, DELOVNIM LJUDEM IN l5 Lb \ Savinjski magazin J V Žalec / OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER IN SE ŠE VNAPREJ PRIPOROČAMO Zbori skupščine o socialnem skrbstvu: Premalo za preventivno dejavnost Obravnava problematike socialnega skrbstva v žalski' občini bo osrednja točka dnevnega reda seje občinske skupščine, ki bo 26. novembra. Večino del socialnega skrbstva v naši občini opravlja Center za socialno delo. Delavci te ustanove skrbijo za izvajanje strokovnih in svetovalnih del po določbah družinske zakonodaje. To so predvsem področja varstva otrok, skrbništva, rejništva in varstva odraslih oseb. Med nalogami Centra za socialno delo je tudi ugotavljanje upravičenosti do denarne pomoči, ki je lahko edini ali dopolnilni vir preživljanja, je enkratna ali začasna, ter doplačila k stroškom oskrbe v socialnih zavodih in rejništvu. Po njihovih podatkih se je letos povečalo število izplačil, ki so edini vir preživljanja, nekoliko več pa je bilo tudi izplačil za otroke v zavodih za usposabljanje. Pri vseh ostalih kategorijah pa ni bistvenih sprememb v primerjavi s preteklim letom. Kot ugotavljajo na centru, je poraslo število nezakonskih rojstev, preživnin in obsojencev. Med njihovimi pomembnimi nalogami so še zakonska svetovanja in spravni poskusi, ki jih je bilo letos že 60, zakonskih svetovanj pa kar 470. To so le najpomembnejše naloge te socialno-varstvene ustanove, delavci le-te se zavedajo, da ‘jim zmanjkuje časa za preventivno dejavnost. Še posebej pa jih letos pestijo hude kadrovske težave, kajti od trinajstih delavcev so letos kar štirje odsotni. Prav kmalu bo potrebno rešiti tudi prostorske težave. V socialno varstvo se aktivno vključujeta še dom Nine Pokorn v Grmovju in dom upokojencev na Polzeli. V obeh so letos dokončali naložbe za povečanje zmogljivosti, kar je dokaz da imamo v žalski občini dokaj dobro poskrblje- no za starejše občane. V domu upokojencev na Polzeli so uspešno dokončali obnovo graščine Šenek. S prvimi deli so začeli že pred dvema letoma. Takrat je investicijska vrednost znašala nekaj nad 93 milijonov dinarjev, zaradi dodatnih del in povišanja stroškov pa je bila končna vrednost obnove kar 310 milijonov dinarjev. Večino denarja je prispevala SPIZ iz sklada za gradnjo stanovanj upokojencev in invalidov za žalsko občino. S to pridobitvijo bodo v Domu upokojencev na Polzeli lahko ugodili vsem številnejšim potrebam občanov naše in mozirske občine. Zmogljivosti doma so namreč vseskozi polno zasedene. Kot ugotavljajo v polzelskem domu, je število samoplačnikov iz leta v leto večje. Lani je bilo leteti samo deset odstotkov, letos pa jih je že petintrideset. mn. ^ Priprave na letne seje sindikata ^ , LETOS KRITIČNO 0 GOSPODARJENJU y »Na letnih sejah naj tokrat člani še posebej kritično obravnavajo gospodarske razmere v svojih sredinah.« Takšno je na kratko sporočilo, ki so ga slišali predsedniki osnovnih organizacij, konferenc in koordinacijskih odborov sindikata na novembrskem posvetu v žalski skupščinski dvorani. Člani občinske sindikalne organizacije so še posebej spodbujali k temu, naj na letnih sejah razpravljajo o učinkovitejšem gospodarjenju, doseganju večje produktiv- nosti, večjega izvoza, o zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda, pa o tem, kako izboljšati delovne in življenske razmere delavcev. Še na eno nalogo članov sindikata so posebej opozorili na tokratnem posvetu; v zadnjih letih je namreč prišlo v nekaterih organizacijah združenega dela na žalskem območju do sprememb pri samoupravnem organiziranju. Ker o spremembah razmišljajo še v nekaterih organizacijah, v občinski sindikalni organizaciji opozarjajo na sodelovanje sindikata pri reševanju teh problemov ter na tesnejši stik z delavci občinskega sveta. Poleg vsega tega pa naj bi na srečanjih obravnavali še vrsto drugih vprašanj in nalog članov sindikata. Letne seje pa naj bi povsod izpeljali do dvajsetega decembra. Poleg letnih sej so udeleženci posveta poslušali in razpravljali še o dveh temah: o nalogah sindikata pri izdelavi in uporabi varnostnih načrtov ter o varnostno-političnih razmerah. Irena Jelen-Baša ZA OBRATNA SREDSTVA BITKA Aktivnosti, ki so jih vodili izvršni svet in družbenopolitične organizacije za izboljšanje rezultatov gospodarjenja, so šicer dale pozitivne premike, vendar so stopnje rasti posameznih ekonomskih kategorij nižje od ugotovljene inflacije v devetih mesecih letošnjega leta. Resolucijski cilji so tako še naprej v razhajanju z načrtovanimi. Sicer pa podatki po devetih mesecih kažejo negativno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, nenehno padanje izvoza, še zlasti na konvertibilni trg, zmanjšanje sredstev za akumulacijo in reprodukcijo, povečanje izgub in števila izgubašev. Razkorak med stopnjo rasti dohodka in sredstev za osebne dohodke je nekoliko manjši kot v preteklih obdobjih letošnjega leta. Kljub izrednemu povečanju izdatkov za obresti za obratna sredstva je bila rast porabljenih sredstev manjša kot rast celotnega prihodka, kar je povzročilo minimalno izboljšanje ekonomično- Voznik, varnost je v tvojih rokah sti. Rast zaposlovanja v gospodarstvu je le polovična od načrtovane. To so na kratko glavne značilnosti gospodarskih gibanj po devetih mesecih letošnjega leta. Fizični obseg proizvodnje je za 3,9 odstotka manjši, vendar pa kažejo zadnji podatki, da bo načrtovan obseg do konca leta vendarle dosežen. Manjši obseg proizvodnje so zabeležili SIP, Ferra-lit-Strojni obrat in TT Prebold, največji porast pa LIK Savinja, Garant, Zarja-lesna, GIP Ingrad-LO Gomilsko in Ferralit Modelar-na. Celotni prihodek, ki je sicer večji za 79,2 odstotka, je realno manjši ob upoštevanju inflacije, kar je posledica manjšega obsega proizvodnje, povečanja zalog v strojni in lesni industriji ter ukrepov na področju cen. Višjo rast materialnih stroškov beleži le trgovina, v celotnem gospodarstvu pa so bila porabljena sredstva večja za 78,7 odstotka. Primerljivi ustvarjeni dohodek je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 89,9 odstotka, v skupnem ustvarjenem odhodku pa se je zmanjšal delež dohodka industrije. Za 18,5 odstotka je še vedno presežena rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v primerjavi z rastjo dohodka. Poprečni mesečni osebni dohodek na delavca (92.995 din) je večji za 104 odstotke in je realno višji kot lani, vendar za 7,5 odstotka nižji kot v republiki. Omenili smo že, da se je ekonomičnost sicer minimalno izboljšala, vendar predvsem na račun materialnih stroškov, naraščajo pa drugi stroški, zlasti obresti. Zelo slaba pa je rentabilnost gospodarstva, saj se je v primerjavi z lanskim letom realno zmanjšala za 33 odstotkov. Zunanjetrgovinska bilanca je sicer še vedno pozitivna (indeks 127), lani 178, kar kaže na občuten padec izvoza še zlasti na konvertibilno tržišče. Izgube so se v primerjavi s polletjem povečale v SIP-Tovarna kmetijskih strojev zaradi še vedno nerealiziranega izvoza na Poljsko, v DEM Podlog, presenetljivo pa je to za LIK Savinja Šempeter, medtem ko se je v Mlekarni zmanjšala na 70 milijonov din. Večja od načrtovane pa je bila v Hmezadovi organizaciji Gostinstvo in turizem. Za sanacijo razmer v tej organizaciji bodo ustanovili družbeni svet. Izvršni svet je ob obravnavi devetmesečnih rezultatov ocenil stanje, posledice prekomernega najemanja kreditov za obratna sredstva pa izpostavil kot največji problem, ki mu bo potrebno v prihodnjem obdobju nameniti največ pozornosti. Gospodarjenje na zdravih ekonomskih temeljih je možno le z lastnimi obratnimi sredstvi, je v stališčih zapisal izvršni svet Izvršni svet bo temeljito analiziral razmere, zlasti v tistih OZD, ki se nahajajo v težavah, posebej pa bo obravnaval sanacijske in predsanacijske programe. jk PRIZNANJA DELAVCEM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Razvejanost ozkih in marsikje slabo vzdrževanih cest ter vse gostejši promet sta tudi v naši občini vse večkrat vzrok za prometne nesreče, je poudaril dolgoletni predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec Vinko Jug. Opozoril je na infrastrukturo in promet ter predlagal čimprejšnjo izdelavo idejnih projektov posameznih odsekov cest ter urejenost površin za počasen promet oz. za kolesarje, voznike koles z motorjem in traktoriste. Potrjen je bil predlog kadrovske sestave novih komisij, in sicer: za vzgojo predšolske in osnovnošolske mladine, za ugotavljanje in preučevanje cestne problematike in železniških prehodov komisije za vzgojo odraslih ter komisije za obveščanje in propagando. Svet bo zaradi vse bolj pereče problematike, ki jo povzročajo vozniki koles z motorjem, predlagal odelku za promet Republiškega sekretariata za notranje zadeve, da se za ta vozila uvede registracija, varnostna čelada ter vozniško dovoljenje za A kategori- J. Koštomaj »Kako naj korakamo vzporedno s sodobnim svetom razvitih, če našemu učitelju dajemo v roke le kredo in tablo. Sedanje razmere lahko zavrejo uresničevanje temeljnih vzgojno izobraževalnih ciljev, je bila le ena od misli Lidije Koceli, predsednice konference sindikata, ki je spregovorila na srečanju delavcev, vzgoje in izobraževanja. Le-to je bilo letos v prvi polovici novembra v žalskem kulturnem domu. Kljub težavam v vzgojno izobraževalnih organizacijah so v preteklem letu dosegli lepe rezultate. To so predvsem uspehi v računalništvu, športu, taborništvu, gasilstvu, tudi pevski zbori so vedno izkazali svoje znanje, je poudarila. Na srečanju so podelili še pri-' znanja za uspešno delo v vzgoji in izobraževanju. Prejeli so jih: Vladimira Rode — OŠ Žalec, Tanja Cehner — Glasbena šola, Štefka Ručigaj — OŠ Braslovče, Ernest Šeler — OŠ Prebold, Danijela Puncer — OŠ Ljuba Mikuš, Anica Erritene — OŠ Šempeter, Breda Verstovšek - DSSS VIO Žalec, Marina Kraševic, Cvetka Teržan, Rezka Pšenič — VVZ Janko Herman, Ida Ocvirk — OŠ Prebold, Majda Hribar, Dragica Ulaga — OŠ Polzela, Martina Feldin — OŠ Griže. Kolektivno priznanje pa sta dobili še šoli Petrovče in Žalec. —mn. Vedno več požarov Da sta zavest in odgovornost še vedno premajhna, so ponovno ugotovili delegati problemske konference, ko so ocenjevali požarno varnost v občini. Zaskrbljujoče je predvsem povečanje števila požarov in s tem seveda tudi škode — še zlasti na zasebnem premoženju. Malomarnost, neodgovornost pa tudi neznanje so še vedno glavni razlog za nastalo precejšnjo družbeno škodo. Zato bo potrebno v prihodnje še več storiti na področju preventivne dejavnosti, so menili delegati problemske konference. Tudi tokrat so kritično ocenili udeležbo na konferenci, ki je bila skromna, hkrati pa potrjuje neodgovoren odnos do sicer pomembne družbene dejavnosti. Pogoji dela dimnikarske službe so se sicer izboljšali, še vedno pa jih pesti pomanjkanje dimnikarjev. S servisno službo za pregled in polnenje gasilnih aparatov je bil dosežen precejšen napredek, vendar je število glede na potrebe še vedno premajhno. Na zadnji konferenci so sprejeli nalogo, da bodo v osnovnih šolah ustanovili gasilska društva, _ vendar jim je to uspelo le v Žalcu in Šempetru. Delo gasilskih enot civilne zaščite v preteklem obdobju ni bilo uspešno, kar potrjuje tudi predvidena zadnja vaja, ki je odpadla zaradi slabega odziva. Od 45 enot se jih je za vajo prijavilo le osem. Pereč problem še vedno ostaja odlaganje nevarnih snovi, so menili delegati, ko so ocenjevali opravljeno delo po zadnji problemski konferenci. V razpravi pa so delegati kritično ocenili razmere v gasilski organizaciji, saj je vse preveč obremenjena s tradicionalizmom, slabi medsebojni odnosi pa hromijo delo organizacije. Vloga samoupravne interesne skupnosti in pa gasilske zveze ni ustrezno razmejena, pri čemer tudi strokovne službe ne odigravajo potrebne dolžnosti. Ne nazadnje pa zadnji čas predstavlja vedno večji problem pomanjkanje finančnih sredstev za dejavnost, zlasti na preventivnem področju in zagota-Ijanju potrebne opreme. jk Štipendije nadarjenim učencem Samoupravni sporazum o štipendiranju, ki je začel veljati z novim šolskim letom, jè prinesel določene spremembe in novosti. Poleg kadrovskih štipendij, štipendij iz združenih sredstev ter štipendij, za katere združujejo sredstva delovni ljudje preko Skupnosti za zaposlovanje, so v žalski občini letos prvič podelili štipendije nadarjenim učencem. To je povsem nova oblika štipendiranja. Predloge zanje dajejo člani svetov vzgojnoizobraževal-nih organizacij. Denar je namenjen tistim učencem in študentom, ki s svojimi izrazito nadpo-prečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Te štipendije so letos že podelili trinajstim učencem. Poleg teh štipendij so v občini na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma podelili še kadrovske štipendije ter štipendije iz združenih sredstev. Le-te dobiva 410 upravičencev. Deset učencev in študentov pa je dobilo štipendije iz-sredstev, ki jih delovni ljudje združujejo preko Skupnosti za zaposlovanje, in sicer v višini 0,50 % iz bruto osebnega dohodka. Irena Jelen-Baša Gasilci se izobražujejo Gasilsko društvo Griže je v okviru meseca požarne varnosti izvedlo tečaj za svoje člane. V pe-tindvajset-urnem tečaju, ki je potekal pod nazivom »Doseči čim boljšo izobrazbo za pomoč sebi in družbi«, bodo tečajniki pridobili naziv »izprašani gasilec«. Ob zaključku pa so izvedli gasilsko vajo ter podelili priznanja in diplome najuspešnejšim. L. Korber Sonja Kupec: »DELATI Ml NI TEŽKO ... ČE VEM, ZAKAJ DELAM<, PRAVI NOVA [PREDSEDNICA 0K ZSMS J Pred dobrim mesecem so jo mladi na volilni konferenci izvolili za svojo predsednico. Zato smo jo povabili, naj spregovori o svojih prvih izkušnjah pri delu z mladimi, o svojih načrtih, o tem, kaj pričakuje od današnjega mladega roda. S. KUPEC: »Prve izkušnje so takšne: veliko, zelo veliko je sestankov. Želim si, da bi jih bilo čim manj in da bi mi več časa ostalo za delo z mladimi. Nič pa nimam proti sestankom v osnovnih organizacijah. Občinska organizacija mora imeti svojo bazo, če je nimamo, če nas mladinci v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter šolah ne podpirajo, potem tudi občinska organizacija ne pomeni ničesar.« — »Kako si predstavljaš delo v mladinski organizaciji, kakšne načrte ste si zastavili?« S. KUPEC: »Jaz sama in vsi člani predsedstva si želimo, da bi lahko konkretno reševali probleme, ki se pojavljajo. Ni mi všeč, da nekaj samo govorimo in govorimo. Mislim, da bi se morali zelo veliko ukvarjati z odgovornostjo. V tujini je tako: če ga polomiš, lahko samo še pomivaš posodo. Pri nas pa lahko greš celo na višji in boljši položaj. Brez uveljavljanja odgovornosti ne moremo pričakovati česa drugega kot to, kar imamo.« »Kako si v mladinski organizaciji zamišljate reševanje čisto konkretnih težav; tudi v žalski občini namreč mlade pestijo težave pri iskanju stanovanj, pojavljajo se takšni negativni pojavi, kot so mamila, pijančevanje, kriminal?« S. KUPEC: »Takšna dejanja, kot so mamila, kriminal, pijančevanje gotovo ostro obsojamo. Vprašanje pa je, kaj lahko storimo. V vsakdanji praksi se namreč srečujemo s tem, da niti osnovni organizaciji sredi Žalca ne moremo najti prostora, kjer bi se zbirali. Konkretne problème bomo po moje lahko reševali le, če se bomo tesneje povezovali s krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami ter ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Velika odgovornost pa je tudi na samih starših. Če starši mladih, torej svojih otrok, ne bodo vzgajali, če zanje ne bodo skrbeli, potem tudi mi ne moremo narediti nemogočega« »S čim se trenutno ubadate v organizaciji mladih?« S. KUPEC: »Zdaj se z delom in nalogami počasi seznanjamo. Člani predsedstva smo si porazdelili osnovne organizacije, s ka- Sonja Kupec terimi bo vsak sodeloval, sestavili smo komisije, decembra planiramo politično šolo za nove predsednike, v planu imamo tudi organizacijo kvizov. Začeli smo, zdaj moramo naprej. Med konkretnimi nalogami bo zelo kmalu tudi štafeta mladosti, še zlasti, če bo na pot res krenila iz Slovenije. To bi tudi za nas pomenilo večje obveznosti. Precej nalog dobivamo tudi iz republiške organizacije. Želimo si, da bi imeli čimveč svojih akcij, takšnih, ki bi pritegnile mladega človeka. Še to naj povem, da imamo odprto knjigo za razne pripombe, želje, predloge za delo. Vendar knjiga zaenkrat še ostaja prazna, ničesar niso napisali niti tisti, ki imajo sicer največ pripomb.« »Kakšne so tvoje dosedanje izkušnje z mladimi, z delom na mladinskem področju?« S. KUPEC: »Bila sem član predsedstva občinske mladinske organizacije, in sicer sem delala na področju družbenoekonomskih odnosov. Dolgo časa sem bila kulturni referent, dva mandata predsednica osnovne organizacije mladih v Gradnji. Pri vsem tem delu sem spoznala, da sprejmemo veliko sklepov, malo pa jih uresničimo. Premalo močni smo mladi, premalo podpore imamo, da bi lahko bili uspešni. Tudi izkušenosti nam manjka, bi rekla.« »Za konec še besedo, dve o sebi?« . j S. KUPEC: »Sem referent prodaje v Gradnji., Delati, pa naj si bo kjerkoli, mi ni težko, če vem, zakaj delam. Upam, da sem si z dosedanjim delom nabrala nekaj izkušenj. Koliko jih bom lahko izkoristila, pa je odvisno tudi od drugih — od samih mladincev in vseh tistih, s katerimi bom sodelovala.« Irena Jelen-Baša Prispevek za posodobitev bolnišnice Na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice so do 13. novembra 1986 nakazale sredstva naslednje delovne organiza- cije iz naše občine: — Enota Ljubljanske banke Žalec 70.485,- — Hmezad, KZ Savinjska dolina, TZO Gotovlje 164.000,- — Hmezad, DS Interna banka Žalec 50.872,- — Upravni organ ŠO Žalec — TO 43.506 - — Upravni organ SO Žalec — TO 122.618,- — DS družbeni pravobranilec Žalec 3.800.— — Družbeni pravobranilec samoupr. Žalec 10.265,- — Sodnik za prekrške občine Žalec 26.957,- — DS sodnika za prekrške 18.311,— — DS upravni organ SO Žalec 511.267,- — Vračilo E. Z. občina Žalec 5.676,- — Hmezad, KZ Savinjska dolina — TZO Braslovče 411.000,— — GG Celje, TOZD Gozdnik Žalec 185.195,- — GG Celje, TOK Vransko 121.898 - - MIK Prebold 490.493,- REKAPITULACIJA PO OBČINAH CELJE 107.788.938.- LAŠKO 16.497.888— ŽALEC 11.684.788— MOZIRJE 6.487.611 — ŠMARJE 4.187.551 — VELENJE 2.875.431 — ŠENTJUR 1.247.403— SL. KONJICE 398.691 — SEVNICA 251.286— SKUPAJ VPLAČNO: 151.419.587— Štab občine Žalec za zbiranje sredstev za posodobitev bolnišnice poziva vse tiste delovne organizacije in zasebnike, ki še niso nakazali enodnevnega zaslužka v letu 1986, da store to čimprej. Dobrodošla bodo tudi vsa izredna sredstva, ki bodo nakazana na račun, kot tudi prostovoljni prispevki upokojencev in ostalih občanov KIL Liboje Nova peč je pripravljena Kljub ovirani proizvodnji so devetmesečni rezultati dobri Prve dni decembra bodo v II-bojskl Keramični industriji vključili v redno proizvodnjo novo peč. Stara peč v temeljni organizaciji Keramika jim je bila že dolgo trna v peti. Letos so se je lotili in čez dober teden bo proizvodnja v Keramiki spet normalno stekla. Nova peč zmore za 30 odstotkov več kot prejšnja. Še pomembnejši pa je podatek, da porabi precej manj energije. V keramični tovarni načrtujejo, da bodo z enako količino energije proizvedli za 15 odstotkov več, kot so naredili s staro pečjo. Poleg tega je novo peč možno tudi regulirati, kar jim bo omogočilo še večjo kvaliteto izdelkov. Za novo pridobitev so v Libojah odšteli petindvajset starih milijard. 2a tovarno to ni ravno majhen zalogaj, še zlasti, ker so naložbo plačali iz svojega žepa, brez vsakih kreditov. Menjava peči je razumljivo ovirala normalno delo, zato so rezultati nekoliko slabši kot lani, a še vedno takšni, da so v Libojah z Letos so v Libojah namenili za naložbe okrog 35 starih milijard. 25 so jih morali odšteti za novo peč, ostalo sta pobrala plinovod ter dograditev enega oddelka. Prihodnje leto bo po besedah direktorja Franja Tilingerja prišla na vrsto nova oprema. Naročili so že stroje za loščilnico, kasneje bodo obnovili opremo v strugami. Vse te novosti in izboljšave naj bi pripomogle k petnajstodstotnemu povečanju proizvodnje. njimi zadovoljni. Po devetih mesecih namreč dosegajo v tozdu Keramika akumulacijo z indeksom 88,5, v tozdu Grafit pa 98,2. Delavci so v devetih mesecih dosegli naslednje proizvodne rezul- tate: izdelali so preko šest milijonov keramičnih ter več kot osem tisoč grafitnih izdelkov; vsega skupaj okrog 2500 ton. V tujino, in sicer polovico na vzhodna tržišča, polovico pa na zahodna, so odpeljali skoraj 900 ton keramičnih izdelkov. Zanje so dobili skoraj dva in pol milijona dolarjev, kar je po njihovih podatkih kar za 46 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Tudj na domačem tržišču jih kupci cenijo, saj povpraševanje presega ponudbo. Tega pa ni mar delavcem v državnih organih. V libojski tovarni so namreč morali znižati cene, tako da so do prvega novembra letos prodajali izdelke po cenah, ki so bile le za 20 odstotkov večje kot tiste v zadnjih mesecih lanskega leta. »Ob obstoječi inflaciji,« je dejal direktor Keramične industrije, »so takšne cene povsem nerealne.« Irena Jelen-Baša Zadovoljni s Tudi ob zadnjem obisku delegacije žalske občine v pobrateni občini Kruševac so tekli pogovori o sodelovanju, ki je bilo doslej uspešno predvsem na kulturnem področju, manj pa na gospodarskem področju. Obisk predstavnikov trgovske organizacije Kruševac-promet v Žalcu pa potrjuje, da se je premaknilo tudi na tem področju. Potem ko so predstavniki združenega dela predstavili svojo dejavnost, so stekli konkretni pogovori o možnostih sodelovanja. O rezultatih pogovorov nam je več povedal predsednik KPO Kruševac-promet Svetozar Grandič. »Ne morem reči, da doslej nismo sodelovali, vendar pa smo ocenili, da so možnosti in potrebe mnogo večje. Prav to pa so pokazali tudi pogovori z poslovnimi razgovori Svetozar Grandič vašimi predstavniki, ki jih je organiziral vaš izvršni svet. Kot pravimo trgovci, smo zaključili precej poslov. Seveda pa pričakujemo, da se bodo vase organizacije držale dogovorov in nam blago tudi pravočasno dostavile. V preteklosti žal ni bilo tako, zaradi izvoza so posamezne organizacije združenega dela zanemarjale domači trg. Pričakujemo pa tudi, da bomo s pomočjo nove zakonodaje o posredništvu, ki je bila tudi ena izmed ovir, uspešneje sodelovali. Prav zato smo se tudi odločili za takšno obliko dogovarjanja in bodočega sodelovanja. Za naslednje leto že pripravljamo nove dogovore, vaše predstavnike pa smo povabili v Kruševac. Sodelovanje, kakršnega smo začrtali sedaj, bo veliko prispevalo k utrjevanju bratskih vezi pobratenih občin.« jk Brez potrebne mehanizacije delavci ne bi mogli opravljati sicer težkega dela. Nakladalec je zanje nepogrešljiv pripomoček pri raztovarjanju in natovarjanju različnih surovin 35 iet Surovine Za čisto okolje in gospodarsko korist Petintrideset let delavci sestavljene organizacije Surovina opravljajo pomembno družbeno in gospodarsko dejavnost. Tako kot je njim svojstvena skromnost, tako tudi praznujejo visok jubilej. Praznujemo ga predvsem delovno — v bitki za čimboljše posloven rezultate in z opravljanjem naloge, ki jim jo je naložila družba. »Nismo navajeni, pa tudi sicer se neradi hvalimo,« je pristavil poslovodja žalske enote Karli Gorišek. V poslovni enoti Žalec je zaposlenih osemnajst delavcev, skrbijo pa za zbiranje, odkup in predelavo sekundarnih surovin, med katerimi je največ tekstilnih odpadkov, papirja, barvnih kovin, železa in litine. »Letos načrtujemo, da bomo zbrali in predelali okrog sedem tisoč ton raznih odpadkov. Največ težav nam povzročajo tisti odpadki, ki so pomešani s komunalnimi odpadki, ki jih moramo pred nadaljnjo uporabo odstraniti. To pa nam povzroča precej ne- Karli Gorišek potrebnega dodatnega dela. Zato želimo, da bi občani bolj upoštevali naša priporočila in nam tako olajšali delo. Komunalni odpadki so za nas namreč neuporabni. Najbrž še marsikdo misli, da smo, kot so nekdaj imenovali našo dejavnost, odpad—organizacija za zbiranje vsakršnih odpadkov. Zavedati bi se namreč morali, da skrbimo predvsem za čisto okolje in da opravlja- mo pomembno gospodarsko dejavnost. Zbiramo torej tiste surovine, ki jih naše gospodarstvo ponovno uporabi za nove izdelke. V zadnjih letih beležimo velik napredek pri zbiranju starega papirja. Predvidevamo, da bomo letos zbrali 700 ton starega papirja, v akcijah pa so najbolj uspešne in prizadevne osnovne šole. Zato bomo sodelovanje s šolami še okrepili, njihovo delo pa tudi kar najbolje nagradili. V bodoče si želimo več sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, še zlasti s komisijami za varstvo okolja, saj bi lahko s skupnimi močmi storili še veliko več. Le dobro organizirane akcije so tudi racionalne in uspešne. Za dosedanje uspešno sodelovanje se zahvaljujem osnovnim šolam, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, zasebnim obrtnikom in občanom v žalski in mozirski občini, kjer opravljamo naše poslanstvo,« je še dodal Karli Gorišek. ■.<. Ugodna prodaja sadnih sadik V Hmezadovi organizaciji Sadjarstvo Mirosan so letos vzgojili 75 tisoč sadnih sadik: jablan, hrušk, sliv, češenj, višenj, ribeza, lešnikov in breskev. Nekatere vrste sadilnega materiala so pošle že v začetku meseca, kmalu po začetku prodaje, čeprav so za maloprodajo namenili 15 tisoč sadik. Kot pravijo v Sadjarstvu Mirosan, se je letos zelo povečalo povpraševanje po starejših sortah jablan, predvsem zaradi domnevne večje odpornosti proti škodljivcem. Izvoz sadik je bil letos manjši, predvsem zaradi obnove lastnih nasadov. Tako so letos na tuje tržišče prodali le 22 tisoč sadik, čeprav so se zanje zanimali še drugi kupci. Le-tem niso mogli ugoditi, ker bodo velik del sadilnega materiala potrebovali za svoje nasade. Letos bodo začeli obnavljati petindvajset hektarjev, in tako bodo obnovili večino nasadov, ki so bili poškodovani po lanski pozebi. -mn. Čistilna naprava poskusno obratuje Po številnih zapletih je bil konec oktobra le opravljen tehnični pregled čistilne naprave v Kasa-zah. Tako so ta mesec preizkušali, ali le-ta obratuje skladno s projektom. To so najprej preizkušali kar s čisto vodo, v začetku decembra pa naj bi čistilna naprava začela poskusno obratovati. Dokončanje in obratovanje bo za našo občino vsekakor pomembna pridobitev, saj se bodo v končni fazi vanjo stekale vse odplake mesta in odpadne vode Mlekarne v Arji vasi. —mn Foto:L. K. Po poteh NOB v Savinjski dolini Preteklosti vso pozornost Pri občinskem svetu ZSS že več let deluje odbor za tradicije delavskega gibanja. Njegova glavna naloga je zbiranje gradiva o predvojnem delavskem gibanju in o povojnem razvoju. Na zadnji seji so ugotovili, da bi bilo v okviru matične knjižnice nujno urediti tako imenovano domoznansko knjižnico, v kateri bi zbirali razna glasila krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in šol ter razne druge publikacije, ki bi lahko služile našim kasnejšim rodovom za spoznavanje naše sedanjosti. Omogočiti jim je treba, da bodo imeli kar največ gradiva na primernem mestu, ki se ga bodo lahko posluževali, da ne bo tako, kot je sedaj, ko zaradi pomanjkanja gradiva vse preradi pozabljamo na nekatere dogodke in ljudi. Dogovorili so se. da ustanovijo aktiv sindikalnih funkcionarjev — veteranov, v letu 1987 pa bo treba v prvi vrsti osvetliti vlogo sindikata v času obnove domovine, 50-letnice KPS ter izgradnjo ceste Celje—Šempeter in udarniško delo takoj po vojni. Načrtujejo tudi več srečanj z brigadirji veterani. V analizi objavljenih prispevkov g delavskem gibanju in povojnem razvoju ugotavljajo in izrekajo priznanje uredništvu Savinjskega občana za posluh pri objavljanju tovrstnega gradiva. Delovnim organizacijam pa predlagajo, da bi ob proslavljanju raznih jubilejev posvetile večjo pozornost ne le tehnološkemu razvoju, naj tudi pogosteje sežejo po osvetljevanju svojih začetkov in o položaju delavcev v njih. Bojan Lenart je prevzel prapor I. Savinjskega bataljona Ponosno bodo nosili prapor Pohod ob spomenikih NOB Na mestu, kjer je bila formirana 24. 7. 1941 I Savinjska četa, so v teh dneh pripadniki enote teritorialne obrambe pod poveljstvom Zvoneta Hribernika slovesno prevzeli prapor I, Savinjskega bataljona. Na priložnostni slovesnosti je o borbeni poti tega bataljona spregovoril prvoborec Anton Kotnik in poudaril, da je ponos nositi prapor junaške enote, kakršen je bil I. Savinjski bataljon, posebno še v miru, in z njegovo tradicijo ohranjati mir. Po zaključni slovesnosti je enota nadaljevala s programom dvodnevnega urjenja, ki je bilo v sklopu rednega usposabljanja. L. Korber Krajevna skupnost, krajevna konferenca SZDL in Planinsko društvo Zabukovica so ob dnevu OZN in dnevu miru pripravili- pohod ob spomenikih NOB. To je bil že štirinajsti pohod po vrsti, ki ga izmenoma jeseni ali pomladi organizira PD Zabukovica. Pri osrednjem spomeniku v Migojni-cah so pripravili umetniški program, v katerem so sodelovali pevski zbor Svobode Griže, učenci osnovne šole Nade Cilenšek in godba na pihala iz Zabuko-vice. Navzoči so počastili spomin na 144 žrtev, med njimi je 72 borcev, 35 talcev in 37 taboriščnikov, kar je brez dvoma velik krvni davek za območje Griž, če ga primerjamo s podatkom, da je bilo v celi občini 988 žrtev. Pohodna kolona se je poklonila tudi žrtvam eksplozije iz leta 1946, ko je v boju za večji kos premoga, ki ga je porušena domovina nujno potrebovala, omahnilo v smrt 17 rudarjev. Korak pohodnikov je postal tudi pri spomeniku I. Štajerskega bataljona, pred Goriškovo domačijo, kjer je o delu kurirjev spregovoril Karel Podvršnik-Živko. Pri Gustlovi domačijo je Angelca Drolc predstavila vse gorje okupacije, ki ga je preživela v tem času tukaj. Nemci so ji požgali dom. Spregovorila je o svojem sedemletnem bratu, ki ja/nateri obljubil, da ne bo izdal partizanov, in res jih ni. Dejal ji je: »Ne bom jokal, pa tudi izdal ne bom!« Mladoletno sestro so Nemci odgnali v gozd in jo zasliševali, vendar je otrok molčal. Takoj po osvoboditvi so šolarji naredili verigo iz doline visoko pod Hom, kjer leži ta domačija, in si podajali opeko za obnovo domačiie. Pohodniki so sklenili pohod na Homu, kjer je vsak udeleženec prejel spominsko skodelico Keramične industrije iz Liboj. F. J. Franc Udovič V začetku novembra smo se poslovili od tragično preminulega prvoborca in nosilca partizanske spomenice 1941 Franca Udoviča-Florjana. Po končanih letnih delih bi sedaj lahko z družino lagodneje zaživel na kmetiji. Toda delovna vnema in skrb za družino mu nista dali miru. V 71 letu je na poti k hčeri v Laško klonil v smrt. Za njim pa so ostala družina in jesenska polja, ki bodo spomladi zelenela brez njega. Florjan, kakor so ga klicali soborci, se je rodil kot kmečki sin v Senožeti pri Doljskem. Po končani šoli je ostal doma na kmetiji in se trdo prebijal skozi svojo mladost. Družina je bila napredno usmerjena in se je že v predvojnem obdobju borila za znosnejše pogoje kmečkega življa. V Leta 1941 — po okupaciji je Florjan z bratoma odšel v partizane, kjer je preko Save prevažal partizane, kurirje, hrano, zdravila in dragoceno pošto s Štajerske na Dolenjsko in obratno preko Štajerske na Koroško. V sušnem obdobju je vodil kolone preko Save peš, kar je bilo sicer zelo redko. Pogosto je moral začeti s prevozi zvečer, končal pa je šele proti jutru, ko ga ni več krila tema noči. Florjan si je organiziral dobro obveščevalno službo na obeh bregovih Save in tako sovražniku onemogočal, da bi kdaj padel v njihove roke. Tudi Sava je bila polna nevarnosti in pasti in le njen dober poznavalec jo je lahko krotil. Delo brodnika je opravljal vse do konca 1943, Florjan ko je odšel v Savinjsko dolino kot komandir kurirske postaja TV 32, katere kurirji so imeli nalogo vzdrževati zveze preko doline. Po osvoboditvi je ostal še nekaj časa v varnostni službi, nato pa se je v celoti posvetil zemlji. Za svoje aktivno delo v partizanih je bil odlikovan s spomenico 1941 in z vrsto ostalih visokih odlikovanj, ki so odraz njegovega velikega prispevka v boju za osvoboditev naše domovine. Njegova življenjska pot je bila težka, polna odrekanj jn revolucionarnega zanosa. Življenjske sile so mu izčrpavali medvojni napori in tudi aktivna izgradnja po osvoboditvi, za kar se mu združenje borcev NOV občine Žalec in krajevna organizacija ZB Šempeter iskreno zahvaljujeta. A. K. j NASA KS IN TOZD V OBRAMBNIH PRIPRAVAH V prejšnji številki smo se seznanili s področji dela v TOZD in KS, tokrat pa pogiej-mo neposredno obliko delovanja delovnih ljudi in občanov v sistemu SLO in DS. V naši družbi poznamo dve neposredni zadolžitvi — razporeditvi delovnih ljudi in občanov v sile SLO in DS, in sicer: vojaško in delovno dolžnost. Vojaška dolžnost Neposredne priprave KS in TOZD se prično z nabornimi obveznostmi: pri spoznavanju nabornikov, z njihovimi nagnjenji in hobiji, da bi laže določile ustrezno vojaško-evi-denčno specialnost posameznemu naborniku, ki bo to dolžnost nato opravljal do šestdesetega leta starosti, ko mine vojaška obveznost. V temeljnih okoljih je treba ugotoviti primernost vojaško evidenčne specialnosti, saj obveznik nabornik, ki je po poklicu kuhar, na primer ne more opravljati v oboroženih silah dolžnosti kovača. K oceni veliko prispeva tudi zdravstveno stanje obveznika nabornika. Ko obveznik nabornik dopolni starost 18 let, pristopi po predhodnih kadrovskih postopkih in opravilih k naboru, s sprejemom vojaške knjižice pa postane vojaški obveznik. V svoji vojaško evidenčni specialnosti se v JLA izpopolnjuje dvanajst mesecev, kolikor traja vojaški rok, usposablja pa se za opravljanje oz. izvajanje specialnosti, ki mu je bila določena na naboru. Po poteku usposabljanja v JLA je razporejen v rezervni sestav oboroženih sil, ki sestoje iz JLA in teritorialne obrambe. V obroženih silah opravlja svojo dolžnost skladno s potrebami do dopolnjenega šestdesetega leta starosti. V glavnem vojaško obveznost opravljajo moški, ženske pa se lahko vključijo v oborožene sile prostovoljno. Takrat postanejo vojaške obveznice in opravljajo dolžnost enako kot moški, dokler ne izpolnijo 55 let starosti. V morebitni vojni družba pripadnikom oboroženih sil v celoti zagotavlja eksistenco. Pred skorajšnjim praznikom — dnevom JLA — 22. decembrom — iskrene čestitke vsem pripadnikom oboroženih sii. Delovna dolžnost Vse družbe na svetu, tudi naša, temelje na družbenoekonomskih odnosih, v katerih delovni ljudje in občani opravljamo aktivnosti, s katerimi pridobivamo dohodek za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb. To pa je osnova za našo delovno dolžnost v sistemo SLO in DS. Družba se pripravlja na dolgotrajno vojno in tudi v njej bo potrebno zadovoljevati osebne in družbene potrebe, in to z združevanjem dela in sredstev v dejavnostih, ki jih opravljamo tudi v miru. Tako bomo na primer tudi v vojni nosili nogavice, izdelane v tovarni nogavic, pili bomo mleko, zbrano pri kooperantih in predelano v mlekarni Arja vas. Seveda pa je potrebno vedeti, da v najtežjih pogojih agresije obseg dela ne bo manjši, bo pa pomanjkanje r delovnih obveznikov zaradi odhoda v oborožene sile, zaradi žrtev in podobnega in bo teže zagotoviti pogoje za enostavno in razširjeno reprodukcijo kot v časumiru. Delovno dolžnost opravljajo vsi občani skladno s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz.delovnih razmerij. Iz delovne dolžnosti pa izhaja še cela vrsta aktivnosti, ki jih bomo delovni ljudje in občani morali opravljati poleg dolžnosti, izhajajočih iz delovne obveznosti. Takšna dolžnost je tudi delovanje v civilni zaščiti. Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se organizira v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih nesrečah ter za izvajanje drugih samozaščitnih nalog. GZ je organizirana preko enot štabov, deluje pa preko ukrepov civilne zaščite. V naši občini imamo v enote in štabe civilne zaščite vključenih približno 15 odstotkov prebivalcev, kar nas uvršča v republiško poprečje. Ljudi v enotah in štabih usposabljamo in jih opremljamo s sredstvi in opremo za izvajanje osnovnih nalog. Med ukrepe in aktivnosti civilne zaščite sodijo: — zaščita in reševanje ob rušenjih — zaščita in reševanje ob požarih — prva medicinska oomoč — radiacijska, kemijska in biološka zaščita . . . Vseh ukrepov je trinajst, seveda pa lahko vsaka sredina deluje tudi preko dodatnih ukrepov, ki so posledica specifične ocene ogroženosti posamezne temeljne sredine. Prihodnjič pa nekaj več o obveznostih, ki izhajajo iz delovnih obveznosti, in o tem, kako se na te naloge pripravljamo. H. Krajnc Turizem smo ljudje zveze Žalcu in Polzeli Odličja turistične Sklepna slovesnost letošnjega, po vrsti že osemnajstega — tradicionalnega tekmovanja slovenskih turističnih krajev je bila pred dnevi v Žalcu. Žalec je letos že drugič zapored ocenjen za najlepše urejen kraj v skupini izletniških in tranzitnih krajev, Polzela pa se lahko pohvali z drugim mestom v skupini manjših turističnih krajev, to je tistih, v katerem so Obrazložitvi TZS »Kot postaven, urejen, prešerno razposajen mladenič deluje Žalec, če mu vdahnemo poosebljeno podobo. Že drugič zapovrstjo je prekosil vse tekmece v svoji disciplini, poskrbel za rože in zelenice, za kulturne vrednote vseh vrst in prireditve, za gostinsko ponudbo in trgovske stro-tve, za zunanji videz zgradb, za varnost in obveščenost v prometu in za prijetno počutje gostov med domačini.« »Na mladih svet stoji! Ta avtoritativna izkušnja naših prednikov velja na Polzeli še posebno. Mladi po letih in mladi po srcu so vzeli turizem zares, razgibali kraj In krajane, pripravili turistični vodnik, polepšali obcestja, uredili okolja, stresli na plan nekaj izvirnih idej, zaročili hmelje-vo kobulo z lastovko in na račun svoje prizadevnosti pospravili kar lepo število območnih, republiških in zveznih priznanj.« štete vasice brez prenočitvenih zmogljivosti in ki se šele uveljavljajo^ turistični dejavnosti. Letos je Turistična zveza Slovenije izvedla akcijo s pomočjo 232 turističnih društev in 21 območnih turističnih zvez. Gesli pa sta bili »Slovenija — moja dežela« in »Turizem smo ljudje«. Tekmovanje je potekalo v štirih skup-nah, v finalu pa se je pomerili 27 krajev. Na slovesnosti v Kulturnem domu, kjer se je zbralo kar veliko obiskovalcev, je v imenu KS Žalec spregovoril predsednik sveta KS Janez Kroflič, v imenu Turistične zveze Slovenije pa predsednica komiteja za varstvo okolja Zvonka Kneževič, ki je poudarila, da ima akcija iz leta v leto večji pomen in se s tem tudi urejenost krajev izboljšuje. Priznanja je na slovesnosti v Žalcu podelil častni predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, v kulturno-umetniškem programu pa so nastopili učenci nagrajenih krajev Žalca in Polzele, mladinski pihalni orkester iz Žalca, dekliški pevski zbor Žalec in kvintet Lastovka s Polzele. V ostalih skupinah so prvo mesto osvojili Bled pri večjih turističnih krajih, pri majnših pa Kočna pri Zgornji Polskavi, Kranjska gora pa v drugi skupini turističnih krajev. Tekst in foto: TONE TAVČAR Častni predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese podeljuje odličje Srečku Mehu, predsedniku TD Žalec Medalje hotelu Prebold Na vsakoletnem gostinsko-turi-stičnem zboru Slovenije, ki je bil tokrat na Bledu, se je zbora udeležila tudi tekmovalna ekipa hotela Prebold. V močni konkurenci šestindvajsetih ekip iz vse Slovenije je tokrat ekipa Prebolda, ki jo je uspešno vodil upravnik hotela Franc Serdoner, dosegla odlično tretje mesto in s tem osvojila bronasto medaljo. Ekipo so sestavljali kuhar, slaščičar, natakar in barman. Posebno pa je treba poudarJti uspeh Slavice Ocvirk, ki je v kategoriji »natakar« s svojim domiselnim pogrinjkom svečanega kosila ob poroki hmeljske princese vzbudila pozornost strokovne komisije, ki ji je enoglasno dodelila srebrno medaljo. Prav tako uspešen pa je bil v kategoriji barmanov s svojim coctailom Jože Ocvirk, za katerega je prejel srebrno odličje, ki bo krasilo njegovo bogato zbirko osvojenih na V grad in priznanj. Tako so gostinski delavci hotela Prebold še enkrat dokazali, da s svojimi spo- sobnostmi sodijo v sam slovenski vrh. L. Korber Slavica Ocvirk pri delu Ohranjajo sloves dobre kuhinje V restavraciji Slovan Vransko strežejo od jutra do večera pristne domače jedi, kot so fižol, zelje, pečenice in žganci. Sloves dobre kuhinje v tem gostišču je star že več desetletij, odkar je kraj postal sodobno »furmansko« postajališče. Vsak dan se tam ustavi nad sto avtobusov in potniki se lahko v tej restavraciji odžejajo in najedo. Ti postanki niso dolgi in pri Slovanu so temu prilagodili način strežbe. Se posebej nitro, v eni do dveh minutah, postrežejo šoferje. Hitrost torej, ki je nismo vajeni v večini gostinskih lokalov. Dobrih petnajst let je Slovan že enota Hmezadove organizacije Gostinstvo — turizem Žalec. Pred desetimi meseci je vodstvo enote prevzela Jožica Vitanc, dolgoletna gostinska delavka. Prizadeva si, da bi se tradicija dobre domače kuhinje nadaljevala, saj se zanjo vse bolj zanimajo tudi oslovni gostje. Letos so nekaj-rat poskrbeli tudi za posebno ponudbo, ki je bila najbolj namenjena krajanom. To so bili sobotni večeri in prireditev Raj pod lipo. Kot je povedala Jožica, se gostinci niso izkazali s peko čevapčičev. Gostom so postregli z domačimi jedmi: potico, flancati, kračo in pečenicami. Posebnost so bile predstave Martina Krpana, Krjavlja, ki so Jožica Vitanc jih prikazali člani igralske skupine iz Ljubljane. »Mislim, da je prireditev uspela in jo bomo prihodnje leto zopet priprayili. Veliko tovrstnih novosti pa ne moremo obljubljati, kajti na Vranskem imamo zelo aktivno Turistično društvo. Veliko sprememb se obeta petindvajsetim delavcem Slovana že konec letošnjega novembra. Na Vranskem bodo odprli novo avtobusno postajališče, ki bo poslej na južni strani restavracije. Jožica Vitanc je o tem povedala naslednje: »Prav gotovo se bo zmanjšalo število gostov v restavraciji. Potniki bodo imeli do nas precej daleč. Seveda smo pripravili vse, da bodo lahko prihajali v stavbo tudi z južne strani. Rešiti smo morali kopico problemov, saj so v tem delu pomožni prostori gostišča. V ureditev smo vložili deset milijonov dinarjev in pri tem nismo namenili niti dinarja za našo dejavnost« Tem spremembam se bodo morali delavci Slovana čimprej prilagoditi. Kot je povedala Jožica, bodo še letos začeli zbirati vso potrebno dokumentacijo za gradnjo restavracije tik ob avtobusnem postajališču. »Vsekakor bi morali začeti delati že spomladi. To naj bi bila gostišče s petdesetimi sedeži. Obdržali bomo klasičen način strežbe, samopostrežne restavracije so za večino ljudi neprivlačne. Veliko bolje je, da gost dobi jed na mizo in naši delavci so vajeni, da potnike avtobusov še posebej hitro postrežejo,« je pripovedovala Jožica. Temeljite obnove pa bi bila potrebna tudi celotna stavba Slovana Vransko. Tako bodo lahko gostom nudili dobre gostinske usluge in ohranili sloves savinjskega furmanskega postajališča. MN Kaj pa naša turistična zveza? V začetku leta smo v naši občini ustanovili Turistično zvezo. Z njo naj bi povezali in spodbujali delo turističnih in hortikulturnih društev oziroma vse tiste dejavnike, ki skrbijo za lepši izgled krajev in s tem tudi občine. Po vzoru Turistične zveze Slovenije smo za spodbudo sprejeli slogan Savinjska — moja dolina. Sedaj ko se leto izteka, lahko ugotovimo, da smo na tem področju dosegli pomemben napredek, o čemer pričajo tudi številna priznanja. Turistični društvi Žalec in Polzela se ponašata s priznanji Turistične zveze Slovenije. Prireditve Žalska noč, Festival večno zelenih melodij, Srečanje slovenskih citrarjev, Pomlad v Peklu in druge so se uveljavile preko naših meja. Hmeljarski praznik je med temi najstarejši. In kdo so organizatorji vseh teh in še mnogih prireditev in akcij? Predvsem so to številni krajani, ki razumejo turistično gostinsko dejavnost v najširšem pomenu. Njim dajemo javno priznanje predvsem z besedo, saj jih različna družbena priznanja še vse preveč obidejo. Zato najbrž ni odveč pobuda naši turistični zvezi, da razmisli o obliki priznanja, ki bo hkrati nagrada in spodbuda. Turistični nagelj in bodeča neža v takšni ali drugačni obliki bi lahko uvedla tudi naša Turistična zveza, saj je tudi to njeno poslanstvo. jk Dnevi dalmatinske kuhinje Delavci sestavljene organizacije Brodosplit iz Splita že nekaj let preživljajo letni oddih v Preboldu. Vsako leto jih prihaja več, letos jih je prišlo kar 450, kar očitno kaže na to, da so s preživljanjem Ivo Maškovič letnega dopusta v Preboldu zadovoljni. »Naši delavci radi prihajajo v Prebold, saj so tudi zelo dobri pogoji za oddih. Še posebej so zadovoljni z osebjem hotela, saj so z našimi delavci skovali trdne prijateljske in lahko rečem tudi bratske vezi. Naravne lepote, bogata kulturna dediščina, športni objekti, ki nudijo možnost aktivnega odmora, in še marsikaj privablja naše delavce. Zato smo se dogovorili za sodelovanje tudi v prihodnje. Sicer pa želimo ponovno okrepiti gospodarsko sodelovanje s Hmezadom, zlasti na področju preskrbe. Dnevi dalmatinske kuhinje, s katero smo želeli obogatiti gostinsko ponudbo preboldskega hotela, so uspeli, še več pa pomenijo vzpostavljeni dobri odnosi in stiki med našimi in vašimi delavci. Pomembno pa Stipe Kovačič in Stanko Sedminek sta pripravila ribje jedi na različne načine, vse pa so bile zelo okusne je tudi, da so bili zadovoljni številni obiskovalci, zato bomo še radi prišli v vaš in naš Prebold, kot radi rečejo ' naši delavci,« je dejal Ivo Maškovič, predsednik konference sindikata SOZD Brodosplit. Resnično je lahko marsikomu žal, da ni okusil dobrih dalmatinskih jedi, ki jih je pripravljal Stipe Kovačič in postregel Ante Brnič. Večere dalmatinske kuhinje pa so obogatili člani kvinteta Lastovka s Polzele, ki so z dalmatinsko pesmijo pričarali prijetno in nevsakdanje razpoloženje v hotelu Prebold. Vodja hotela Franci Serdoner pravi, da bodo nekatere dalmatinske jedi sedaj redno nudili, dneve dalmatinske kuhinje pa bodo pripravljali vsako leto. jk Ante Brnič: V Preboldu smo se odlično počutili, goste pa je zelo zanimalo, kako se pripravljajo jedi, ki smo jim jih ponudili Obnovili so železniško postajo Zadnje tedne dobivajo stavbe na žalski železniški postaji povsem novo podobo. Obnavljajo namreč celoten zunanji videz postaje. Pri obnavljanju so morali upoštevati zahteve delavcev Zavoda za spomeniško varstvo. Za vsa opravljena dela bodo po sedanjih predračunih odšteli šeststo starih milijonov din. (Foto: J. Kroflič) ŠPORTNI NOVINARJI V ŽALCU V hotelu Golding Rubin v Žalcu so se minulo soboto zbrali slovenski športni novinarji na rednem letnem občnem zboru. Zbralo se jih je kakih šestdeset in najprej so poslušali poročilo dosedanjega predsednika združenja Francija Pavšerja in predsednike številnih komisij. Po poročilih so v razpravi, v kateri sta med drugim sodelovala tudi predsednik TKS Slovenije Andrej Bervar in predsednik Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije Ivo Zorčič, na predlog izvršnega odbora za novega predsednika izbrali Staneta Trbovca, urednika Teleksa, sicer pa znanega športnega novinarja Dela. Redni občni zbor je med drugim na začetku pozdravil tudi predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik; Adi Arzenšek pa je dosedanjemu predsedniku Franciju Pavšerju izročil eno najnovejših svojih del. Zbor je med drugim sprejel tudi sklep, da bo letošnja proglasitev najboljših športnikov Slovenije 22. decembra v Žalcu. TONE TAVČAR Športni novinarji so bili s pogoji dela v Žalcu zelo zadovoljni V moji beležnici piše takole: Anton Župane, Sip Šempeter, dosegel tretje mesto med orodjarji na letošnjem srečanju kovinarjev. Bil je edini iz celjskega območja, ki se je pred dobrim mesecem odpravil na pot v Kragujevac, kjer so letos gostili dvajseto srečanje kovinarjev Jugoslavije. Že pred tem je ubiral pota na regijsko tekmovanje v domačem Sipu ter na republiško prvenstvo v ravensko železarno. »Ja, že drugič sem letos sodeloval na državnem prvenstvu,« je bil ponosen. »Dvainosemdesetega sem tekmoval v Titovi Mitroviči, kjer sem prav tako osvojil tretje mesto,« je še dodal. Sicer pa se moi sogovornik udeležuje teh stalnih srečanj že sedmo leto. »V veselje mi je pač,« je dejal in še razložil, da mu pomeni tudi določeno priznanje, če lahko na teh srečanjih zastopa svojo delovno organizacijo, svoje območje ali pa Slovenijo. »In kako je bilo v Kragujevcu,« sem mu poskušala obnoviti spomin. »O, srečanje je bilo vzorno pripravljeno,« je ocenjeval. »Na visoki ravni,« je še pripomnil. Nato: »Vsi tekmovalci so v prostorih Crvene zastave imeli enake delovne po- §oje,« je pojasnjeval. »Toda,« je il kritičen, »organizatorji bi morali biti pravičnejši, tako pa imajo domači tekmovalci ponavadi prednost, tudi boljša mesta so rezervirana zanje.« A kljub temu bo Anton Zupanc še sodeloval na takšnih srečanjih. »Koristna so, saj moraš obnoviti vsa teoretična, pa tudi praktična znanja,« je razmišljal. Sam ima za to sicer dan za dnem dovolj priložnosti. Zadnja leta je namreč zaposlen kot učitelj praktičnega pouka v Sipovi učni delavnici. Svoja orodjarska znanja in učenosti tako prenaša na mlajši živelj. Verjamem, da se bo v njihovih vrstah našel kdo, ki bo stopal o učiteljevih sledeh. Nekdo, ki o na srečanjih kovinarjev s ponosom zastopal svojo delovno organizacijo, svoje področje ali svojo ožjo domovino. Irena Jelen-Baša Anton Zupanc med svojimi učenci (Foto: L. Korber) Jure Pešec: »RAZVOJNIM SMO UMETNIKI« Prišel je točno ob napovedani uri. Nekoč, že več kot deset let je od takrat, sva gulila iste osnovnošolske klopi. Bil je živahen, vedno znanja željan fantič širokih temnih obrvi in modrih oči pod skodranimi lasmi. Zdaj je stal pred mano fant, še vedno istih širokih temnih obrvi in modrih oči po skodranimi lasmi. Zanj so mi povedali, da je dober strokovnjak in dober družbenopolitični delavec. Takoj je bil nared za pogovor. Ni bilo treba dosti spraševati in že je govoril o svojem delu. Strojništvu se je bil Jure zapisal. Uspešno je končal študij in sedaj že tri leta dela kot razvojni inženir v Ferralitu. »Moja naloga«, je pojasnjeval, »je iskanje novih izdelkov, ugotavljati moram, če so ti izdelki tržno zanimivi in potem, če so zanimivi, moram stopiti za risalno desko, kasneje izdelati prototip, na koncu pa še spremljati začetno serijo, vendar, «je razlagal,» je izdelava novega izdelka zahtevna stvar; iskati moraš material, se ubadati z raznimi službami, ki ne delajo vedno tako, kot bi morale. Poleg tega,« je dodal,» so tu še ljudje, ki zahtevajo čim-krajši čas izdelave nečesa novega, vsaka novost pa naj bi prinesla čim večji profit.« Malce je pomislil in nato pol za šalo pol za res menil: »Razvojniki smo umetniki. Ideja za nekaj novega se ti ne porodi na silo, včasih se ti neka misel utrne ob koncu službe ali pa ob sobotah, nedeljah.« Kot je sam povedal, Jure takrat ni pomišljal. Ostal je za ri- Jure Pešec salno desko tudi potem, ko so drugi že zdavanj odšli skozi tovarniške duri. Kaze, da mu tega ni žal. »V razvojnem delu ie dinamika,« je razlagal. Vse moraš opravljati; enkrat si nabavni, drugič si demonstrator, potem človek za desko, pa čisto fizični delavec, ko nosiš material po terenu. A potem, ko vidiš, da si nekaj naredil, ko veš, da tvoj izdelek nekje deluje, potem si zadovoljen,« je bil ponosen. V pogovoru ga včasih le težko dohajam. Je pac vešč strokovnih stvari, katerim nisem kos, navdušen nad rečmi, ki mi ne dišijo. Zato ga kar pustim, da razlaga, kako ravno sedaj v dogovoru z železni- co pripravljajo oziroma že kontrolirajo prototip hidravlične dvigalke za dvigovanje kretnic, kar bi bistveno olajšalo in skrajšalo čas dela železničarjev. Nad skodelicama kave je tekel najin pogovor in Jure se je razgovoril o tem, kakšen je odnos do razvojnega dela. »Okolje je kar razumevajoče,« je razmišljal, »le strokovnjakov je premalo.« En človek dela hkrati dve do tri naloge, nikdar se ne moreš posvetiti eni sami stvari,« je bil kritičen. A kljub temu se je Jure resnično zapisal svojemu poklicu. Tudi doma namreč ne sedi križem rok in prenekatero uro brska po strokovni literaturi. Toliko, kolikor mu pač dopušča trimesečna hčerkica Katja. Da pa zna resnično za-preči s podvojenimi močmi in si utrgati čas za strokovno delo, za strokovno izobraževanje, je najlepši dokaz Nagrada in priznanje inovator Žalec 84 za razvijanje in uvajanje nove proizvodnje, Ki jo je prejel pred dvema letoma. Volje do dela mu ne manjka tudi na družbenopolitičnem področju. Opravlja namreč funkcijo predsednika izvršnega odbora sindikata skupnih služb, poleg tega pa je še podpredsednik komisije za standardizacijo. Kljub malodušju, ki ga ugotavlja pri družbenopolitičnem delovanju drugih ljudi, veje iz njega zvrhana mera optimizma. »Mogoče pride pesimizem z leti,« je resno razmišljal. Morda ima prav. A po njegovem optimizmu sodeč bo Jure še dolgo, dolgo pravi mladenič. Irena Jelen-Baša Na Visokem, ob poti proti Ponikvi, stoji v dokaj strmem bregu hiša 43-letnega Frančka Pečnika, ki jo je tako rekoč sam pozidal. Takrat je bil zidar, mizar, vodovodar, elektrikar. Seveda samouk, vendar hiša trdno stoji in v njej živi Franček z ženo, dvema sinovoma in hčerko. »V kamnolomu V. Pirešica sem začel delati že leta 1965. Mnogi so se dela s kamenjem izogibali, zame pa ima vsako delo svojo ceno. Včasih je bilo delo v kamnolomu drugačno kot danes. Vse je bilo ročno: vrtanje, streljanje, odvažanje, privažanje na »mlin«. No, nato so pomagali stroji, nato elektrika. Sčasoma je začela prihajati mehanizacija, ki me je vselej zelo zanimala. V glavnem je bila iz Rusije, kamor so me dali na Franček Pečnik izpopolnjevanje. V skupini šestih sva bila dva iz našega kamnoloma. Ja, potovanje je bilo zelo imenitno. Vlak, letala pa zopet vlak in avtobus do Žodine. Rečem vam, da so tam ljudje dobri kot kruh, ampak živel pa tam ne bi. Kako drugače je živeti tam, kar nekako tesno ti je pri srcu. Ljudje pa tam pošteno delajo. Veliko sem se naučil in tudi videl sem veliko. Vsako soboto so nam pokazali katero od znamenitosti. Ruski narod je plačal res visok krvni davek. S TV pa je tako: Rusija, njihovi vzhodni prijatelji, Jugoslavijo pa ne omenjajo kaj dosti. Škoda, pri njih v podjetju smo si bili pravi tovariši, prijatelji... Vse, kar sem se naučil pri njih, mi sedaj na novem delovnem mestu še kako prav pride.« Drago Kumer Kdaj se je Vili Viđali zapisal športu, še sam ne ve. Verjetno so temu botrovali dobri smučarski tereni v okolici Prevalj na Koroškem, kjer je pognal korenine. Kot otrok je dobil prve doma usločene dile, s katerimi se je pognal po tamkajšnjih strminah. Kmalu je bil med boljšimi smučarji in to mu je odprlo vrata v »koroško reprezentanco«, kot sam pravi. Čeprav se takratna oprema nikakor ni mogla primerjati z današnjo, je bil vendarle med bolje »oblečenimi« smučarji. Od tega je že dobrih trideset let, sedaj pa Vili že več kot deset let prodaja športno opremo v Nami. Najprej je to počel v Velenjski, od odprtja žalske pa v Žalcu. Tako si vsak dan prihrani dobršen del poti iz Šempetra, kjer živi že šestindvajseto leto. Športu, ki mu namenja ves prosti čas, se je tako na svojstven način zapisal na delovnem mestu. Vili Viđali, ki je vodja oddelka v Nami, je prvič stopil za prodajno mizo v rodnih Prevaljah. Leta 1949. Takrat še ni bilo mogoče misliti o kakršni koli specializaciji v trgovini, tudi športne opreme se skorajda ni dalo kupiti. »Da bi sedaj delal karkoli drugega, si ne želim. Sam se ukvarjam s športom, ne glede na to, Vili Viđali kateri letni čas je. Še vedno pa najraje smučam,« je pripovedoval. S svojo športno zagnanostjo že desetletje pomaga pridobivati najboljše uvrstitve žalski Nami, tako na zimskih kot letnih športnih igrah celotnega kolektiva. Vseskozi so Žalčani prvi v tej disciplini. Zadnji dve leti so bili dobri na letnih igrah. Viliju je smučanje sicer najljubši šport, toda vseh ostalih se ne ustraši. »Vsako leto tekmujem najmanj v treh disciplinah. Lahko bi sodeloval v vseh, razen v plavanju, kjer ne tekmujem,« je pripovedoval. Prizadevnosti za šport mu ne zmanjka na delovnem mestu. Takole je povedal: »V občini se šport vse bolj razvija in Nama kot trgovska hiša si prizadeva, da bi potrošnikom ponudila čimveč tovrstne opreme. Lahko bi je še več, če naš oddelek ne bi bil stisnjen na tako majhen prostor. Tako je težko prikazati vse blago. Upam, da se bo Nama čimprej razširila in teh problemov ne bo več.« V zadnjih letih je dobre športne opreme na pretek. Razen Kamp opreme, ki je poglavje zase, saj zanjo ni dovolj proizvajalcev. Tako pravi Vili, ki ve, kaj je dobro blago in kot športnik lahko kupcem postreže z marsikaterim koristnim nasvetom. Prizadevnost proizvajalcev in trgovcev ne moreta narediti vse- fa. Prav gotovo ne zanimanje za port vse večjega števila ljudi. Cene so v zadnjih letih tako poskočile, da si ljudje pomagajo kar s staro opremo. Zgovoren dokaz za to je prodaja smuči, o čemer je Vili povedal: »Še pred tremi leti smo prodali 2400 parov smuči, lani smo jih samo 500.« Marjana M. Natek Mirko Podgoršek GLEDALIŠČNIK, GODBENIK, GASILEC ... Pfsati o človeku, kakršen je Mirko Podgoršek, ki je pred kratkim praznoval tudi 70-letnico plodnega in ustvarjalnega življenja, ni lahka naloga. Prav gotovo pa je pogovor z njim nadvse prijeten in zanimiv in predstavlja izziv za vsakogar, ki zeli brskati po njegovem življenju. Gotovo ni Preboldčana, ki ne bi poznal ali vsaj slišal o Mirku. Še več, poznajo ga ljudje širom po naši dolini, saj je kar 30 let imel opravka z njimi kot zavarovalni agent. Njegova klena beseda, hudomušen pogled, žar v očeh in vesela narava, 'ajeio okolju, v katerem živi, pe- čat, ki ostaja. Njegov jubilej, kateremu se pridružuje s čestitko tudi naše uredništvo, pa je nedvomno priložnost, da z njim pokramljamo o njegovem življenju in ljubezni do kulturnega snovanja, v katero je vpet preko pol stoletja. »Si imel pa srečo, da si me našel doma,« me je skozi okno kuhinje ogovoril Mirko, katerega je opozoril na prišleka njegov pes. -4 Pod nogami pa se mi je smukal še njegov drugi ljubljenček — sivi kodercek, ki je komaj čakal, da so se odprla vrata in da je lahko smuknil v kuhinjo. »Praviš, da bi katero rekla o meni,« je dejal, ko sva sedla za mizo v kuhinji, in nadaljeval, »bova dolgo govoričila?« je vprašujoče pogledal izpod obrvi. Ko sem mu dejal, da tudi sam nimam veliko časa, sva začela. Mirko je zagledal luč sveta 9. oktobra 1916 v Celju. Očetu Haložanu in materi Šentjurčanki se je rodil sin, ki je znal ubirati pota življenja in si ustvarjati svoj jaz. Čeprav rož ni bilo na pretek na njegovi poti, pa so tiste redke dajale več optimizma in življenjske energije. 2 abecedo se je srečal v osnovni šoli v Šempetru, potem se je znašel med tekstilnimi delavci ter ob delu v tovarni naredil še izpit za poklicnega voznika. Prišla so leta vojne, ki ga niso obšla. Kot mobiliziranec in hkrati reševalec svojih najbližjih se je znašel v vrstah nemške vojske, vendar je po letu dni pristal na sovjetski Mirko Podgoršek strani, kjer je okusil tudi sibirski mraz. S svobodo se je tudi zanj začelo novo življenje. Ljubezen do kulturnega dela, s katerim je aktivno pričel že pred vojno kot član gledališke skupine v Šempetru in v sokolski organizaciji, ga je venomer gnala naprej. Tudi danes ga srečujemo v vrstah pe-boldsl