63. številka. V Trstu, v sredo 8. avgusta 1888. „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, vgako sredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ca vse leto gl. fi.—; izven Avst. 9.— pl. za polu leta „ 3.— ; „ „ 4.5U „ za ietrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ PoHAmirne številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrstB po nov., ▼ (Jorloi in v Ajdovščini po nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vii dopisi se poAiljajo uredništvu v ulici Torrente St. 12. Y*ako pismo mora biti frankovrtno, ki>r nefrunkovunu se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vrat'ajo. Oglasi in Oznanila ne račune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obspglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserato prejema upravništvo V ulici Torn-nte 12. Odprto roklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V adinoati j* moftt. Naši nasprotniki. m. Razpravljali smo v zadnjem članku, česa prav za prav treba tržaškim Slovencem, da se ojačijo ter se lehko v bran postavijo z mnogobrojnim laškim sovražnikom ter postavili v zgled našim družtvom lahonsko družtvo „Progresso*. — Složnost, celokupnost in istomišljenost progressovih članov so res hvalevredne lastnosti, a namen družtva sploh je napačen, zgrešen, ker je protiavstrijsk. Smoter družtva je, ojačiti po možnosti v Trstu laški živelj, razglasiti mesto in njega okolico za laško, odtelesiti je od Avstrije in združiti je z Italijo. Enak namen imajo tudi druga politična družtva v Istri, Gorici, Dalmaciji in Tridentu. Organizacija družtev je zatorej hvalevredna in preporočevalna, a namen je slab. Tega slabega namena svesti so si Lahoni sami ter hočejo ga prikrivati z puhlimi frazami in zagovori po svojih glasilih, kakor tudi z črnenjem slovenskega domoljubnega življa. Lahon ravna po reku: reci mi, da ti ne rečem. Svest si je izdajalskih namenov in v svojpj slepoti meni, da je tudi Slovan navdahnjen z enacimi idejami ter da na druzega ne misli, nego kako bi avstrij-ake Slovane odtrgal od Avstrije ter jih Bprijaznil z rusko vlado. DA, nam Slovencem očitajo gospoda Lahoni rusofilizem, toda pri tem no pomislijo, da mi tirjamo od vlade samo to, kar nam je postavno določeno ter nam tudi pripada. Lahoni nočejo v svojej trmi ničesar vedeti o istini, da Slovenec nima še svojih popolnih, niti potrebnih uradov in sploh ustanov, kjer bi se delila pravica njegovemu jeziku, kjer bi se vzgojevali njegovi sinovi na podlagi materinskega jezika. Vsega tega nam Slovencem še manjka in to iščemo si postavnim potem pridobiti, ne oškodoč s tem nikake druge narodnosti. Naravno je, da, ako se nam rusofilizem očita, godi se to iz golega ne-resnicoljublja in strankarske slepote. Ako se tedaj Slovencem sploh v narodnem obziru uže gode velike krivice, so iste gorostasne na Primorskem in osobito v Trstu, kjer nam se je boriti z dobro organizovanem, trmastim nasprotnikom. Bila njegova jo čestokrat nepremagljiva, kajti nn spaja z moralnimi sredstvi, z prepričevalno i/dajsko besedo tudi materijalna PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. Ceski Kpiaul Svatopluk Čech; provol M. Vrnilož. (Dalje.) Idoč okrog znane kavarne, spomnil se je, da bi bilo dobro popognati stoječo poljsko zadevo. S tem namenom je vstopil. Našel je danes svojo naklonence v družbi nekoliko prijateljev, v židani volji. Tajnik poljskega plemiča gostil jo vso družbo z gorkim puncem, kojega je on strašno mnogo goltal. Ta tajnik bil je klasična podoba. Spominal je na šablono starih kastelanov, kakoršne nahajate v skoro vsaki zgodovinski povesti v tesni bližini z neobhodno velikansko čašo. Glavo je imel gladko ostriženo, da je kaj strogo izgledal, proti temenu ožil se je njen obris nalik stožca in tvor ušes bil je surov; senca je imel vdrta; obličje nagubano, razorano, in v njegov obraz kakor bi bilo vsekanih nekoliko globokih sporednih prask, da je bilo njegovo lice tako, kakor bi bilo iz nekoliko navpičnih jermencev žolte perga-mentne kože sestavljeno. A čez to ježila so je na obeh straneh podvzetno zmršena, siva brada in goste belkaste obrvi dopolnjevale ho vitežko celoto zanimivega obličja. Stasa je bil visokega in drobnega. Z znanimi kaštelani delil jo i razsajajoč način sredstva, s katerim podkuplja naše pre-lehkoverno ljudstvo v največjo narodno sramoto. Težko je postati iz gospodarjevega sužnja gospodarjev gospod, enako bode tudi težko, predno se povzdigne ubožnejši slovenski narod v Trstu in v okolici ter v Istri nad gmotno bolj obdarovanega nasprotnika Lahona. Pri vsem tem pa nam svedoČi bližnja minolost, da se to da doseči, ako napnemo vse sile in se resno spravimo na delo. Tudi v nekaterih mestih Istre gospoduje Lahon nad bornim Slovanom; i tam ima v gmotnem obziru nad Slovani nekaterih prednostij, ali zavednost širi se vedno bolj mej preprostim isterskim narodom; njemu se vedno bolj odpirajo oči, spoznava svoj položaj, ter v resnici napreduje. Izid volitev v raznih isterskih mestih in zmaga narodne stranke nam priča živo, kako se Istra budi. Ako se isterski seljak, ki bi se v omiki ali vsaj v spoznanju ne smel primerjati z našim okoličanom, ki biva blizu velicega svetovnega tržišča, ter ima priliko likati ho, zaveda svoje narodnosti, ter postane iz roba sam gospodar, premaguje svojega sovražnika, širi svojo narodno idejo in si vstanavlja lastne učilnice, vpeljuje svoj jezik v svoje urade, šole itd. — zakaj bi pač tudi tržaški Slovan in slovenski okoličan ne prišel slednjič do spoznanja, zavedel se lastne narodnosti, cenil lastno neodvisnost in lastne pravice P Volitve minolih let so nam živa priča, kako napačno postopamo, ako se tujcu La-honu damo podkupiti, ako so od njega damo prepričati. Vsakdanja skušnja nam predočuje slaboželjnosti in pohlepno strast naših političnih nasprotnikov; otresimo se zatorej tega jarma, trdimo svojo neodvisnost, in ako smo jo izgubili, delujmo na vso moč, da jo zopet pridobimo! Prevla-danja si ne želimo; pustimo Italijanom kar njim pripada po postavnim pravu a ne dopustimo, da nam malobrojni sodeželani ukazujejo in upravljajo naše težko pridobljeno premoženje. Ne moremo se sicer nadejati večine v tržaškem mestnem svetu, a preko 30 000 tukaj 8tanujočim Slovencem pripada menda več, nego samo štirje zastopniki, kakor do sedaj. Glejmo, da ne pustimo iz rok vsaj tega, kar je po vsej pravici naše. Okolica morala bi imeti šest svojih svćt-nikov in mesto vsaj dva, kateri bi združeni z zmerno konservativno stranko v vedenja in ginljivo ljubav do raznovrstnih tekočin. Na gospoda Grlico tvoril je s prvega početka vtis veliko bodrosti. Posredovatelj dobrih služeb bil je napram temu gizdalin v najlepših letih, kojemu bi bilo le to prigovarjati, da je bil rad nekoliko ekscentričen. Kocke na njegovi srajci so bile nekoliko prežive, oblika klobuka precej izvirna in vonja vijolic in rezed, kojo jo širil okolu sebe, precej pronikava. „Ah, danes pridete neobično pozno!" ogovori vstopajočega Grlico in predstavši ga družbi, seznani ga z imeni in naslovi ostalih. Gospod Grlica" jo spoznal, da se v istinito izbranem krogu nahaja. Moral je prisesti in se pogrezniti v punčovo morje, v kojem jo poljski tajnik svoje prijatelje potapljal." Gizdalin poše-petal mu je na uho, da svojega šahovega nasprotnika še nikoli ni videl v tako dobri volji in da treba danes železo kovati. In tajnik bil jo res poln razposajenega humorja. Začel je dithiramb na punč in jo obžaloval, da je ta šampanjec severa bas v Nemcu dobil svojega Anakreona; ali kedor hoče poznati polno čarovno moč te nebeško pijače, piti ga mora v pomladni družbi poljskih gospodov in gospej, v topli starožitni dvorani, ko zvunaj buči snežna burja in težke bele jelkine veje loputajo ob okna in volkovi tulijo iz dalje. S tem občutil ee je pred poglavjem lov- skih pustolovstev bajnih dogodkov z volkovi in medvedi, v mnogem obziru tako smelo kombinovanih, da bi bil pred njim celo gospod Prašil osramočen umolknil. Brzo se je nalezla vsa družba njegove dobro volje. V govorjenju in smehu bežala je ura za uro, ne da bi jo bil kedo iz družbo na velikanskem številniku v ozadju kavarne v brzem begu prestregel. Naglo ozvala so jo iz to vesele vrevo od nekod čarovna besoda: karte. Za tre-notek je sicer propala, a znova se silnejše na površje prerila. Dobivala jo zapeljive moči, konično jo jo vzel sam čestivredni kaštelan v zaščito. „Da, da, gospodje bratci! Vesel večer brez kart, kakor ljubezen brez poljuba!" zakličo vstajajo. Nekateri so sicer to in ono prigovarjali, dva nista drugega umela nego črnega Petra; a saj je govor le o zabavi in lahko ae vzame tako jednostavna igra, da vsi njeno zakone po dveh, treh partijah spoznajo. Izbrali so v resnici zelo prosto igro. Tri karte so vzamejo v roke, vrže se adut, delilec si ga lahko izmenja — pa se sumo igra. Gospod Grlica igral jo to prosto igro često v dolgih zimskih večerih na Supo-vem z svojo obiteljo za fižol. Umel je razven te šo drugo igro, k, se ji pravi mariage in je zelo zabavna. mestu morali priboriti tudi nam Slovencem v Trstu in okolici to, kar imajo tukajšnji Lahi uie mnogo let. Sedaj je čas, imeniten čas, dragi okoličani in slovenski mestjani, v katerem se morate pripravljati na bHžnje mestno-zborske volitve. Šo enkrat vam kličemo: skupite se okolo političnega družtva „Edinost" ter v smislu njegovih pravil delujete na to, da prodre o prihodnjih volitvah vsaj 08em narodnih kandidatov. Zmerni Italijani v mestu se tudi uže zbirajo ter si namerujejo vstanoviti družtvo, katerega namen bode pridobiti 1 a š k e j narodnosti Trsia lastnih pravic (P) in to na podlagi državne ustave, o čemer bi to družtvo bilo različno od libeialuškega družtva „Progresso", katero tirja pravic, ki se no nahajajo v nobenem avstrijskem zakonu. Z enako zmerno stranko znali bi se strinjati i mi, kajti terjatve so nam enake, izvzemši razliko jezika. Prijateljstvo to bilo bi pač lepo in priporočljivo, ne smeli bi pa postati sčasoma preveč popustljivi, kajti v narodnih stvareh popustljivost je greh. Pred vsem se moramo sami dobro vtrditi in še le potem se lehko močni in zavedni, nevstrašljivi in junaški dogovarjamo z našimi drugonarodnimi sodeželani. Politično družtvo „Edinost" mora nam postati središče! Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji. dne 29. julija 1888. (Dalje). Po nagovoru prvomestnikovem poroča tajnik o delovanji družbinem v dobi od II. do III. velike skupščine. Poročilo slove : Slavna skupščina! Najbolj pereče vprašanje na Slovenskem je nedvomno šolsko vprašanje. Da bi bilo to za naše slovenske razmere čim prej ugodno rešeno, iz tega namena je bila ustanovljena naša vseslovenska družba. — V komaj dveh letih se je nepričakovano hitro razširila po vseh deželah, koder so glasi slovenska govorica; istinit dokaz, kako rodoljubi uvidajo njeno potrebo in preime-nitno nalogo. Vodstvo, katero jej jo postavljeno n& čelo v središči naših zemelj, v beli Ljubljani, ima vedno prod očmi glavni smoter, ki si ga je stavila naša družba. Kako ga je dosegla, pouče se častiti rodoljubi deloma uže iz vodstvenih objav. Kako pa je vodstvo skušalo se oddolžiti svojemu uzvišenemu nalogu i v pretekli upravni dobi, čast mi jo danes veleslavni skupščini narisati vsaj v glavnih potezah. 1. Po II. veliki skupščini dne 19. julija 1887 v Trstu, o koji jo vodstvo podalo natančno poročilo v „Vestniku" I. zv., kateri jo v dokaj obilnem številu razposlalo vsem podružničnim načelništvom v razdelitev mej častite družbenike, sešlo se je vodstvo k osmim sejam, da reši družtvene zadeve. Bilo so pa: X1IT. oziroma 1. letošnja seja dne 29. julija, XIV 20. oktobra, XV. 27. decembra 1887. 1. XVI. 16. febru-varija, XVII. 7. marca XVIII" 23. maja, XIX. 27. junija in XX. dno 19. julija 1888. leta. V I. seji po II. redni skupščini so je družtveno vodstvo po § 18 al. a) in b) konatituvalo tako, da je soglasno potrdilo opravitelje prejšnjega leta*), kateri so drago volje prevzeli ta posel. 2. V tem času je stopilo vodstvo z raznimi rodoljubi v dotiko, spodbajajoč jih, naj bi osnovali kolikor največ mogočo novih podružnic. V tem obziru smemo biti zadovoljni, kajti ob lanski skupščini imeli smo v glavnem izkazu zaznamovanih (14 podružnic s 4180 družbeniki, a letos jo poskočilo število uže na 77. Nove podružnico so pa nastopno: G5. Ormožka na Štajerskem. 00. Sv. Ivan na Vrdeli polog Trsta. 07. Ženska podružnica za Bistriški okraj na Notranjskem. 08. Žu-žonberk in okolica. 09. Naklo z okolico na Gorenjskem. 00. Podružnica za Dornberg, Prvačino in Gradišče. 71. Zilska Bistrica na Koroškem. 72. Podružnica za Crkljan-ski okraj na Goriškem. 73. Kotmaravas na Koroškem. 74. Pliberk in okolica na Koroškem. 75. Apače na Koroškem.^ 70. Velika Pirešica na Štajerskem. 77. St. Kan-cijan na Koroškem. Osobito važnost pripisuje vodstvo osnovanju koroških podružnic, katerih za- *) Glej „Vostnik" I. str. 21. igral jo je proti koncu grofovih izletov na Supovem s komičnim plemičem, da bi grof no vedel. In to je bila vsa vsota njegovega znanja v ti stroki. Družba je šla za tajnikom v stransko sobico kavarno, ki je bila od te s težko modro zaveso oddeljena. Točaj je užgal tam svetilnico, zaprl okna, spustil zaveso in zagrnil tudi oba zrcala viseča drugo proti drugemu in zroča zaljubljeno drugo v drugo. Gospod Grlica jo nekoliko premišljal, ali bi tudi on z drugimi igral. Na to prisede k mizi. Spominal se jo, da jo na Supovem vedno dobival, da so lahko /.gube obvaruje, ako je oprezen in hladnokrven in da so poljski graščak, v čegar službo jo imel stopiti, po tajnikovi svedočbi včasih rad z uradnikom s kartami zabava. Demon igre poslužuje se pri lovu človeških duš dokaj jednostavne in pregledne metode, a vender postaja tisoč modrih in opreznih ljudij žrtva teli nekoliko natrganih papirjev, iz kojih vsa njena peklenska umetnost obstaja. Ni čudo, da je neskušeni gospod Grlica navzlic svoji sivi glavi za kratka v njeni mreži trepetal. S početka žrtvoval jo večjo pozornost zanimivemu obrazu poljskega tajnika nasproti sebi, nego poslikanim listkom, koje je nerodno držal v roki in jo razmišljeno .poslušal pouk posredovalca služeb, ki se »topnike imamo čast danes pozdraviti v tej slavni skupščini. Najtežavnejša naloga čaka naše družbo ravno v slovenskem Gorotanu, kateri uže toliko časa hrez-vspesno kliče slovenskih šol. In le tedaj, ako so ondotni rodoljubi zavzimajo ter se ljudstvo vzdrami, mogoče bode izvojevati slovensko šolo, da bode ugajala koroško-slovenskim razmeram. In čast vrlim rodoljubom, stopili so na pozorišce — in narod za njimi! — S posebnim zadovoljstvom omenjamo, da so vzorne Slovenke ob sinji Adriji našle vzorne posnemalke. (Živile!) Vrli tržaški ženski podružnici prirastla je čvrsta posestrima v Ilirski Bistrici na No* tranjskem. (Živela, slava!) 3. Z radostijo beleži vodstvo lepo čislo onih častitih rodoljubov, ki so po § 4. postali pokrovitelji*) naši družbi s tem. da so vplačali vsoto 100 gl. Vseh je preteklo leto pristopilo 9 ali z zaporedno številko: 20. f Mnsgr, profesor Andrej Einšpieler v Celovci. 30. Slavna Orraožka posojilnica. 31. Oroslav Dolenec, mestni odbornik in svečar v Ljubljani. 32. Jurij Jan, častni kanonik in dekan v Dolini v Istri. 33. A. vitez Vicco, grasčak v Podgradu v Istri. 34. Phil. dr. Ivan Svetina, prof. v Ljubljani. 35. Maks Vršeč, tajnik v Celji. 36. Slavna mestna županija v Idriji in 37. J. Zelenik, odgojitelj na Dunaji. 4. Družbena zavoda „otroški zabavišči" v Celji in Trstu sta tudi tekoče leto lepo uspevala, da ao bili roditelji z svojo deco, katera ji je pohajala, prav zadovoljni. Tudi gg. šolski nadzorniki so se pohvalno izrazili o teh zavodih. — V Celjski vrtec pri čč. šolskih sestrah je zahajalo krog 59, v Tržaški pa krog 40 otrok. Nekako polovico otrok bilo jo plačujočih, drugi pa so bili brezplačno poučevani, kakor sta primerno in potrebno spoznali ondotni podružnični načelništvi. Ker se je v Celji potrebna spoznala premomba, in ker je prednica ČČ. šolskih sester č. m. Angelina Križanič stavila jako ugodne pogoje, je vodstvo dne 25. marca 1888 št. 401 naznanilo prečastiti m, predsednici in slavnemu podružničnem načel-ništvu v Celji, da z bodočim šolskim letom (15. septembra 1888) izroči družbeno zabavišče v popolno oskrbljevanje čč. šolskim sestram, katerim bodi za dosedanjo podporo izražena tu očitno vodstvena zahvala. Glede Tržaškega zavoda se ni zgodila ni kaka sprememba. — Dasi zabavišče v Podgori pri Gorici ni družbin zavod, ven-der so sme z njegovimi uspehi ponašati i družba sv. Cirila in Metoda, ki je ondot-nemu županstvu z besedo in dejanjem šla na roke, da se je čez 60 slovenskih otrok vzgojevalo v domačem vrtci. H. Izvršujoč prejšnji vodstveni sklep, podal se je družbeni prvomestnik ■/. več rodoljubi dne 23. avgusta 1887 po mnsgr. Einšpielerjevi slavnosti k milostnemu g. knezu-vladiki dr. Josipu Kahnu, pojasnil razmere slovenskih šol ter preporočil družbo v blagohotno pospeševanje. Da ima tudi ta korak svoje dobre posledice, pričajo nam deloma i podružnice, ki so niknile na koroških tleh — iati korak bode v kratkem storil in k Nj. ekscelenci mil. knezoškofu Jakobu Maksimilijanu, v čegar vladikovini zborujemo danes. *) 1'okrovitolje «t. 1—28 gled. „Vestnik" str. 27-2H. 6. Ako posežemo v zapisnike prej naštetih sf\j, imenovati mi je tu zadeva, ki je princijelne važnosti. — Ko se je po naši državni polovici začelo znano šolsko gibanje, tudi naša družba, ki naj se principijelno poteguje za slovensko Šolstvo v domovinskem zmislu, ni mogla molčati, kajti slovenski svet je v višjih in nižjih slojih radovedno pričakoval, kako stališči bo zavzela družba sv. Cirila in Metoda. — Vodstvu se pač ni bilo težko odločiti; na edno stran je imelo pred očmi družbena pravila, kažoča naravnostno pot, na drugo pa položaj in potrebo slovenskega šolstva, ki skoro nikjer ni oprto na zdravi peda-gogiški temelj. V tej zavesti je sklenolo v XVII. seji 7. marca 1888 poslati peticijo visoki državni zbornici za versko-narodno šolo z materinščino kot učnim jezikom po vseh javnih ljudskih šolah, koder bivajo Slovenci. Ob ednfm se je prosilo, naj bi visoka naučna uprava vender uže izvela one resolucije, ki jih je praslavna državna zbornica uže opetovano vsprejela v prid slovenščine po naših šolah. S posebno okrožnico dd. 8. marca štev. 385 priporočalo je vodstvo i slavnim načelništvom, naj bi se z identično peticijo zglasila pri visokej zbornici na Dunaji. In res se je vodstvu kmalu pridružila večina slavnih naČelništev. Z pismom dd. 21. marca in 16. aprila 1888, pojasnovalnim slovensko šolstvo, je vodstvena uprava poslala vse peticije p. n. g. dr. Josipu Poklukarju, kot načelniku kluba slovenskih državnih poslancev, ki jih je pravilno izročil visokej zbornici v 207. in 212. seji. Nekatere podružnice pa so iz lastne incijative poslale prošnje neposredno na Dunaj. 7. Prošenj za podporo, bodisi v novcih, knjigah ali drugih učilih, dospelo je v zadnji upravni dobi mnogo. Večinoma jim je vodstvo ustreglo, a osobito se je oziralo v dovoljevanji podpor na kraje, ki leže ob meji slovenski in kjer preti največje raznarodovanje. Tako je v 26 slu-šajih priteklo na pomoč, ko se je prepričalo, da je prošnja utemeljena in opravi* čena. — Pri tem moramo z zadovoljstvom beležiti ustanovitev podružničnih knjižnic na Koroškem, v katerih se bodo lehko družbeniki (učitelji in učenci) izposojevali primernih knjig. Vodstvena hvala v tem oziru vsem rodoljubom, ki so pripomogli, da se je ta misel oživotvorila ! — Važen korak jo družba storila s tem, da je vodstvo v XIX. seji dne 27. junija sklenolo z bodočim šolskim letom pričeti z I. razredom osnovne šole v Trstu. Po vseh obravnavah z Tržaškimi podružnicami bo je prepričalo, da je to v sedanjih razmerah do zaželjenega smotra najkrajša pot — ako-prav morda najdražja. 8. Posebno pozornost je vodstvo obračalo na dobavo denarnih pomočkov, kar je — kakor povsod — pri naši družbi cilj za uspešno delovanje. Uže lani se je bilo zglasilo pri vseh denarnih zavodih slovenskih, naj se ob sklepanji vsakoletnih računov blagohotno spominajo s kakim darom tudi te šolske družbe. In res so nekatera ravnateljstva poslala lep dar, mej njimi nam je posebno imenovati družbeno pokroviteljico slavno Mariborsko posojilnico. (Jastitim skupčinarjem so še v spominu slavnostni dnevi, ko so naši mili bratje Češki obiskali slovensko zemljo; vsak po- je bil igri blagodušno odrekel, da bi prijatelju začetniku z svetom lahko pomagal. Ali iznenagia jela se je na njegovi vnanjosti pojavljati ona napetost, ki jo daje demon igre svoji žrtvi. Roka je karte trd nejse držala, ustnice so so stisnile, oči so poželjivo izstopile in lepo njegovo obličje, malo naprej nagneno, dobivalo je ostrejših obrisov. Gospod Grlica je dobival. S krčevito nakrivljenim prstom grabil je priigrani novec in včasih žarnim očsom pogledaval na rastoči kup novcev pred seboj. Pri tom porajale so se mu v duhu nejasne predstave užitkov, ki si jih bode lahko ž njimi nabavil. (Dalje prili.) Nemaničeve, prej svobodnjaka, tožbe. Zložil Fr. Mestoselec Goriški. Vihar razsaja, oblaki pode, Nad inano grmf in gore bobne; Želodec nagaja, v mošnji je noč, So strgane hlače na moč, na moč! Svobode sem želel, za njo sem upil, In glej, kar na cesti sem jo dobi1: Nobena ptica svobodnejša ni, A mraz mi je noge, želodec golči. Oj ti in tvojo presneto kol6! Ti, zoperna sreča, storila si to! Ti vzela si znance, ti vzela si dnar, Ti vzela si Zaljko — pa Rog jo obvar! kje je, oj, kje je obetani raj? Svobodo vso drugo sem slikal si kdaj: Želodec nasičen, sladkostij kolač, A zdaj pa mi pravi vsakdo — postopač. Res, kakor sem hotel, ves svet je moj ; Samo, da ne vem se, kje spal bom nocoj. Ukazi so naši, tako sem upil — In palico to sem za žezlo dobil. V sovražnih spremembah živenje slovi: Prej ples po dvoranah, pijača, jedi; Zdaj močnik na pragu in vodo in mraz, Raztrgane čevlje in kisel obraz. Svoboda, zdaj vidim, vse lajša, sladi: Lej, v mršavi mošnji ni vinarja ni, \h'\ žepi so prazni, v njih grejem roke, Pa tudi me čevlji več ne tisče. (J mrzli vetrovi razsajajte le, Skoz luknjast klobuk mi Hprehajnjto se, Svobodi le vkljub ini hladite glavo, Ki prej verovala prevroče je v njo. zdrav, kateri so jim skazovala slovenska srca, so takorekoč odzdravili z zlato roko. Dne 14. avgusta 1887 so po blagih damah Neureuterjevi in Preissovi nabranih 155 gl. izročili v Trstu naše podružnice načelništvu. Istotako je slavni „češko-slo-venski spolek", ki se je uprav vsled tega pohoda osnoval, po g. Jan Legotu družbo razveselil z lepim darom. Bog blagoslovi drage brate! Slava jim! — (Slava! Slava!) S posebno okrožnico z 19. novembra 1887 zglasili smo se tudi pri čč. poverjenikih slavne Mohorjeve družbe, in tudi oni so nas razveselili z lepimi darovi, ki so jih položili na domovinski oltar. — Dobro osnovane veselice s primernim vedrilom, donesle so družbeni blagajni znatne svote. Imenujemo le nekatere podružnice Ljubljanske, y Šentpetersko na Notranjskem, Tržaške, Žalsko, koroške itd., pevsko druž-tvo „Slavec", veselice štajerskih dijakov. Izmej ustanovnikov daroval je dr. Žižek v Gradci 50 gl. Večje svote profesorji dr. Primožič, dr. Celestin in J. Ciperle iz slovenskega kluba Dunajskega. S poučnimi knjigami so priskočili vodstveni udje M. Močnik, katehet A. Kržič, in knjigovez A. Bonač, katere spise je vodstvo razdelilo mej šolsko mladino. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Deželni odbori pripravljajo gradivo za deželne zbore, ki bodo kmalu sklicani. Deželni zbori bodo imeli letos menda dosti dela; dobe zasedanja bodo daljše ali krajše, kakor bodev uže državni zbor sklican prej ali pozneje. Češki deželni zbor snide se 10. oktobra. Razpravljal bode mej drugim o zakonu o učiteljih veronauka. Na mesto pokojnega grofa Tharna volila bode ljubljanska trgovinska zbornica svojega predsednika g. Kusarja v deželni zbor. Valed tega je za grofa Paceja zgubljena nada, da bi bil izvoljen deželnim glavarjem kranjskim, za katero mesto kan-didujeta gg. Grasselli in dr. Poklukar. Klerikalci 80 sklenili osnovati verska učiteljišča, in to predno pride Liechten-steinov zakon v veljavo (če ga sploh državni zbor sprejme). V to svrho so uže pripravili pole, katere mislijo razposlati v vse kronovine, da nabirajo denar v dosego njih namena. V tem je bode podpiral tudi nemški katoliški šulferajn. Nemci imajo namreč tri šulferajne: občni nemški šulferajn, kateremu smejo biti udje Nemci in židje vsi povprek; nadalje je Schonererjev šulferajn, kateremu smejo biti udje samo Nemci, nikdar pa židje in tretji je katoliški šulferajn. Vsa ta družtva in povrhu še italijanska „Pro patria", razni mestni magistrati in slavno naučno ministerstvo so si vsaj v eni stvari podobni: da si prizadevajo Slovence kolikor mogoče potlačiti. Levičar dr. Kraus, poslanec nekaterih štajerskih mestec, poročal je te dni volil-cem o svojem državnozborskem delovanji. O tej priliki je prav čvrsto mahnil najprej po grofu Taaffeju in celem njegovem ministerstvu skupaj, češ, da dela samo zdražbo mej narodi, potem si je pa privoščil vsacega ministra posebej, izvzemši Gauča. Najbolj mu je na želodcu Pražak, minister pravosodja, zato ker si ta mož prizadeva biti pravičen vsem narodom in nikakor no priznava Nemcem pravice teptati do site volje druge narode, kakor so bili vajeni pod prejšnimi ministerstvi. Da je pod sedanjim ministrom tudi naš slovenski jezik dobil veljavo, zdi se temu ured-nemu levičarju pravosodju škodljivo, ker podpira Slovanstvo. Takih obsodeb si ne bode pač nikdo jemal k srcu; baš nasprotno vsak Slovan Še odločnejše zahtevaj. da se njegov jezik spoštuje pred sodiščem in v vsakem drugem uradu. Tudi mi smo državljani, plačujemo enemu in istemu cesarju svoje davke v denarji in krvi, zato hočemo tudi z vsemi drugimi enake pravice! — Dr. Kraus jo o tej priliki udaril po Liechtensteinovem in Ileroldovem šolskem predlogu in oba na kratko obsodil, da nista za nič. Volilci so mu izrekli zahvalo in zaupanje in prepustili njegovemu razsodju, ostati ali izstopiti iz državnega zbora, kakor se mu bodo zdelo potrebno. V Karlovcih sešel bo jo srbski cerkveni zbor. Predseduje mu patrijarh proti volji naroda in po volji madjarske vlade v Pešti Adjelić.. O njega in vseh njegovih škofov narodnosti in poštenosti bodi dovolj povedano, ako rečemo, da so neločljivi prijatelji in zavezniki madjarske vlade. O poštenosti te vlade in madjarske državne in občinske uprave pa piše „Pesti Naplo", eden največih madjarskih listov, da vso oblast v vasi imata župan in vaški notar ali beležnik. Najdeš li kje poštenjaka župana ali beležnika, bodi preverjen, da je to redka izjema. Vsi ti gospodje in vai občinski uradniki z njimi, sleparijo in kradejo eden pred drugim, kedor bolj more. Ako je med uradniki prav nekoliko ljudi, ki ne kradejo, držijo uže zaradi prijaznosti z svojimi tovariši in je zagovarjajo. In ako se kdo pritoži zaradi tega na višjem mestu, začne se koj „preiskava". Ti „poštenjaki*4 napišejo cele zapisnike o zaslišanji prič, ki so pa od prve besede do zadnje izmišljeni in lažnjivi. Te sleparske akte pošljejo v ministerstvo, tam je pregledajo in se prepričajo, da je „vse v redu.* Tako, kakor v upravi notranjega ministerstva, godi se v vseh drugih. Tako in še hujše piše madjarski list o razmerah na Madjarskem. Tak je ta viteški narod, ki zatira Hrvate, Srbe, Rumune in Rusine ter po svojej zvijači gospoduje celo v našej državnej polovici, določujoč* premnogokrat našo carinske tarife. Vnanje dežele. O shodu nemškega cesarja z ruskim čarom v Peterhofu piše „Kreuz Zeitg.", znan Bismarkov organ, da je ta dogodek obnovil in vtrdil prijateljstvo Aleksandra III. in Viljelma II. Car se je 0 tej priliki baje tudi prepričal o lojalnosti in zanesljivosti nemške politike ter se oddaljil od svojih dosedanjih prijateljev in rešil jih panslavističnih teženj. Posebno pozornost se je o tej priliki obrnilo na bolgarsko vprašan je. Za bolgarski prestol je bodoči kandidat princ V a 1- jdemar, kateri mora pa, predno postane bolgarski knez, prestopiti k pravoslavni veri. Revizijo berolinske pogodbo predloži ! se evropejskemu kongresu. O sestanku treh cesarjev ni bilo v Peterburgu govora. | Tudi o finančnih odnošajih rusko-nemških se baje ni govorilo, kakor tudi ne o ukazu za inozemce na Ruskem (po katerem ne sme noben tujec na Ruskem dedovati ne-1 premakljive imovine), in tudi ne o razmerah protestantske cerkve v baltiških pokrajinah. — Sploh pa se še dan danes j nič natančnega ne ve o dogovorih v Peterhofu. Srbski kralj Milan je uže zopet na Dunaji. Govoril jo dolgo z ministrom vna-njih zadev grofom Kalnokyjem. Mnogo poslanikov tujih držav oddalo jo tam svoje vizitnice, med drugimi tudi ruski veleposlanik knez Lobanov. Milan je bolan, zdravniki so dognali, da je zelo, zelo ner-■ vozen, vsled dogodkov v zadnji čas, kakor ' tudi vsled pijančevanja in nerednega življenja. Kralj malo spi in je v vednih j skrbeh, da bi mu ne odvzeli sina. Ko je ' zadnjič slišal, da jo princ Aloksander izrazil neke nazore, katere je pridobil od matere svoje, razjaril se je kralj ter ga dal nekoliko ur zapreti v sobo. Za učitelje 1 zbral mu je same Nemce, za kar mu vsi | židje in Nemci slavo pojo, srbski narod pa ga proklinja. Pravijo, da si z neke strani prizadevajo kraljevo soprogo zopet pomiriti. I Nemški cesar Viljem II. snide se te dni z angležko kraljico "Viktorijo v nekem kopališči, v London pa ne pojde. Na Dunaj pride izvestno tn jeseni; da izpolni tudi Italijanom željo, poda se zatem v Rim, kjer bode gost kralja Ilum-berta. Nemška vlada je uže vprašala papeža, da li bi Viljem kot gost italijanskega kralja mogel tudi k papežu v pohode in da li bi ga ta sprejel. Iz Vatikana sood-' govorili, da po določbah izza 1870. leta ; papež ne sprejme nobenega katoliškega j vladarja, ki je gost na Quirinalu (t. j. v j kraljevem dvoru); ker pa Viljem II. ni ka-t tolik, sme papeža obiskati in ga sv. oče tudi sprejme. Viljem II. pojdo zatorej v Rim. O shodu Bismarka, Kalnokyja, Cri-8pija in Giersa v letovišči Karlsbadu ali Kisingenu ni več govora. Pisali so, da so to poletje ti državniki snidejo da, so prijateljski dogovorijo o vseh še odprtih političnih vprašanjih, da izravnajo nespora-razumke ter zagotovijo evropejski mir. Vse to je splavalo po vodi. Italijanski ministerski predsednik Crispi razvil jo v zadnji čas nasproti Franciji silno eneržijo. Francija ni hotela nikakor Bprejeti carinsko pogodbe z Italijo ter po vsej sili hoče delati Italiji škodo na polji trgovine. Razmere moj obema sosednima in sorodnima državama so se VBled tega zelo poostrile, vzlasti ker se jo z one in druge strani delalo na to, da bo sklene za obe državi ugodna carinska pogodba, kar se pa vender ni doseglo vkljub vsej dobroj volji. Italija je odgovorila na francozke represalije s tem, daje v Afriki zasela deželico Z u 1 a blizo Massave. Na to deželico je Francija, kakor trde tamošnji listi, imela mnogo več pravice, zato francozka vlada slovesno protestuje proti tej zasedi ter misli poslati okrožnico na vse vlade. Ta okrožnica in ves protest pa ne bode imel nikacega vspeha, kajti na italijanskej strani so vse vlade, na Fran-cozkej pa samo ruska. Kako svobodomiselni so Angleži, ki se kažejo pred svetom, kakor bi bili vzeli v zakup vso svobodoljubno3t tega sveta, priča nam ta dogodek: Irskega narodnega zastopnika v državnem zboru Mandevilleja so zaprli zaradi nekega političnega pregre-ška. V zaporu so pa tako surovo postopali z njim, da je revež v par dneh umrl. Tako barbarski bi mogli ravnati samo Hrističevi ali Garašanivi žandarji v Srbiji, ali pa roparji v Abruzzih na Italijanskem. Slava „svobodoljubnim" Angležem. Na čast jim bodi l — DOPISI. Iz Trsta. 6. avgusta 1888. (Izv. dop.) Ker se baš o poštnih pečatih mnogo govori, omeniti mi je o tem le dogodku: Pred nekaj meseci napravilo je 8elo „Medulin" ▼ Istri prošnjo na ministerstvo, da bi se napravilo v imenovanemu aelu pošto. Selo „Medulin" leži li/t ure od Pulja, in njega prebivalstvo je popolnoma hrvatsko, da, nahajajo se odlični rodoljubi v onem selu, — in vendar napravila se je prošnja na ministerstvo v italijanskem jeziku! Ni čuda zatorej, da se ima v nekaterih višjih krogih istersko prebivalstvo sploh za čisto italijansko! Potem takem ne bilo bi se čuditi, ko bi dobili vrli Medulinci za poštarja „trdega Italijana", in ko bi bilo na dotičnom poštnem pečatu čitati „Me-dolino" namesto „Medulin". Gotovo nam je znano, da je piscu imenovane prošnjo žal, ker je rabil italijanski, mesto hrvatski jezik, — bilo je to le „nepremišljeno delo" 1 A Medulinci znado si v tem lahko še pomoči. Ko so njih prošnja obistini, zahtevajo naj odločno poštarja, ki popolnoma razumi njih materinski jezik, in da se napravi na poštnem pečatu hrvatski napis „Medulin". Ker so nam vrli Medulinci poznani kot vzgledni rodoljubi, upamo, da ne ostanejo navedene besede brez vspeha. Vsled smrti g. Križanca, poslanca 1. okraja v okolici, in poslanca isterskega dež. zbora, ima naše pol. družtvo priliko pokazati svojo veljavo. Poskrbelo naj bi se uže zdaj za primernega kandidata 1. volilnemu okraju v okolici. Seveda, družtvo „Edinost" moralo bi se pred z domačimi dotičnimi možaki o tej zadevi posvetovati in zmaga bode izvestno naša. Poskrbelo naj bi se za moža, kateri bodo znal zagovarjati pravico našega ljudstva — pravice našega zatiranega jesika. Enako velja i za volitve v isterski dež. zbor. Slovanski poslanci isterskega deželnega zbora izvestno lahko rečejo svojim volilcem: „Malo nas je, — a smo ljudje!" Poskrbelo naj bi se za odličnega moža, kateri bode pomagal „neustrašljivi naši manjšini" ▼ deželnemu zboru „grometi" proti neizmernim krivicam rodu našega. Istinito! Pol. družtvo „Edinost" lahko pokaže pri imenovanih volitvah svojo moč in veljavo. Vrtojba pri Gorici 6. avgusta. — Ako z goriškega grada v slovensko planjavo pogledaš, razširi se ti srce. Ni čuda. Če tudi no sliši), a duševno uho ti pove, tamo glasi se mila naša beseda; tamo deluje naš brat s koso in plugom. Tudi ako daleč ne vidiš, vender se ti vse živahno slika v duhu. Slovenske vasi so tudi tu v prelepih legah: griči, pleno,gozdiči, reke, potoki, graščino in lepa polja! Vse je obrobljeno sinjimi hribi. Tudi Vrtojba jo v narodnem in kmetovalnem obziru za nas znamenita občina. Pokojni g. Jak. Arcon, bivši suplent na goriškej gimnaziji, potem znamenita politična oseba, bil je u č o n slavist, rodom iz Vrtojbe. On je bil prvi, ki je slovenščino v Gorici učil znanstveno. Velik častilec bil jo Koseskega navdušene muzo, kakor drugi, ki vodo, da vsaj v oduh in velečastnih distihih ni šoj dosežen v Slovencih ta toliko a po vsej dokazljivej krivici proganjan pesnik, kije z latinsko magnilokvencijo izražal obilico svojih poet. mislij. Vsaj ni ga šo med nami, ki bi spravil kaj na vidik kakor „Odo ' cesarju Ferdinandu, Novice bralcem" itd., I katere jo sicer celo vso grajajoči gospod Levstik pohvalil. — Vrtojbančan gospod ■ Arcon bil je med onimi, ki po komaj ča-i kali, da pride i/ Koseskega peresa kaj na i svitlo. Vao jo bilo v Koseskem ogenj in velikota. Slog priča o navdušenosti, slovnica jo mrzla. In pa narodnjak! Dejal je Ivoscski svoječasno uradnikom kot finan-l čni svetovalec v Trstu: „Od danes, da veste, je tukaj vse slovensko"! Tako zlatih besed, kateri uradnik bi si upal izustiti? Še danea ne. Evo! Vrtojba ima dve lepo obskrbljeni cerkvi. Gospod vikarij je požrtvovalna, radodarna in jako uljudna oseba, vzgled svojej vernej čedi. Moram pohvaliti to-dešnje, cerkve iščoče ljudi, ki so tudi pridni kmetje in kmetovalci. Med mnogimi naj omenim gospoda M a r a š o, posestnika, zavednega kmetovalca in narodnjaka prve vrste in pridnega bralca slov. časopisov in knjig. A tudi njegova razsodnost in posebna uljudnost ga pripro-Čati na mah. Letina bi bila tudi dobra, le da rosa gospoduje in grozdna gnjiloba. Zaradi poslednje naj bi vel. dež. odbor zaukazal kmet. šoli, da to novo prikazen preiskuje. Vsaj so1 zdaj počitnice! Gospod Povše bil bi takoj prihitel. Bog mu daj dobro, kjer je! Prezgodej šel je iz našo dežele. — Domače vesti. Slovenska ljudska iola v Trstu. Doznamo iz zanesljivega vira, da je si. deželni šolski svet v Trstu principijelno odobril prošnjo družbe sv. Cirila in Metoda, da se odpre z prihodnjim šolskim letom v i Trstu prvi razred slovenske ljudske šole. i Opozarjamo slovensko stariše, da pripravijo : svoje otroke sposobne za I. razred ljudske j šole. Letni izpit na slovenskem otročjem , zabavišču pri Sv. Jakopu v Trstu vrši se ; dnć 14. t. m. ob 9. uri d. p. Pozivamo zatorej dotične stariše in vse prijateljo naše mladine, da se vdoleže izpraševanja ter se prepričajo osebno, kako nežna naša , deca v naukih napredujo. Za družbo sv. Cirila in Metoda daro-, vali so rodoljubi v nedeljo 5. t. m. na i Prošeku 7 gl. 64 kr. — V gostilni g. Sinčiča na Greti nabralo so je mej „v e-aelo družbo" f. 1.20. — Vivant se-quentes! i O volitvah za isterski deželni zbor. | Kakor smo zadnjič omenili, vršila so bode volitev zastopnika vnanjih občin koper-skega okraja dne 30. t. m. in da se sko-| raj napovedć volitve volilnih mož v posa-' možnih občinah. To se je danes uže ure-I sničilo. Dobivamo namreč poročila iz raz-| nih občin tega okraja, v katerih se nam javlja, da se bodo vršile volitve volilnih , mož izmed 12. in 18. t. m. in da delujejo ! uže naši narodni nasprotniki na vse krip-l lje, kako bi pridobili na svojo stran našega kmeta, katerega navadno poznajo le .kakor „ščava". I Razume so samo ob sebi, da so svoje mreže raztegnoli v prvej vrsti nad obči-! nami, katere so v nepoarednej bližini italijanskih mest, kakor bo občina Pomjan, Milje, Piran, Korto itd. Vse te občine | stale so do zdaj trdno pod narodno zastavo ; in pričakujemo, da se ne bodo tudi v bodoče izneverile svojemu rodu in jeziku. Dolžnost je vsacega rodoljuba, da se postavi v bran nezavednemu kmetu in da ga vodi po poti, katera ga pripelje do duševnega in telesnega spasa. Na to so poklicani v prvej vrsti čč. gg. narodni duhovniki in učitelji, kateri morajo skrbeti za duševno in telesno korist povorjenega' jim naroda. Nikdo naj se ne izgovarja z I zaprekami ali težavami, kajti brez boja ni' nam svobode in spasa. Vsak, kdor se ponaša s krasnim imenom rodoljuba ali narodnjaka, naj posegne z besedo in delom v narodni boj za pravice ubozega našega naroda. O tej priliki prosimo vse prijateljo našo in vse boritelje za našo sveto stvar, da nam redno in hitro oznanijo vse, kar! se tiče predstoječih volitev; njim pa polagamo še enkrat na srce, da ne zanemarijo svoje sveto dolžnosti in da se možko j potegujejo za pravice naših volilcev ko-j perakega okraja. i Delalsko podporno družtvo priredi dno! 26. t. m. v proslavo rojstnega dno preja-1 snega družtvenega pokrovitelja, Nj. ces. j kr. Visokosti cesarjeviča Rudolfa in v j spomin obletnice blagoslovljenja družtvene j zastavo na vrtu gostilne „Mondo nuovo" veliko veselico, katere vspored objavimo kasneje. Za danes omenjamo samo da ve-selični odsek uže sedaj marljivo deluje v 8vrho, da se veselica dostojno vrši, — in nikdo nam ne bodo očital indiskretnosti, — ako povemo, da se namerava o toj priliki ] iznenaditi občinstvo. S čemer ? tega seveda ] ne moremo ovaditi. Tudi vrli družtveni pevoi1 j se pripravljajo, da častno rešijo svojo nalogo. — Opozarjamo zatorej uže sedaj vsa si. slovenska družtva iz Trsta in okolice, kakor tudi vse ostale rodoljube, da ne izostanejo o tej priliki, kajti veselica obeta vršiti se izredno lepo. Kolikor več nas se snide, toliko jasneje dokažemo našim nasprotnikom, — »da smo še tu"! Pevsko družtvo „Hajdrih" priredilo jo v nedeljo 5. t. m. na Prošeku uže objavljeno veselico. Iz Trsta in bližnje okolice pripeljalo soje na poziv vrlega mladega družtva izredno mnogo občinstva, na čelu jim naši prvaki z našo inteligenco; dični „Sokoli" pa so jo vdarili peš na kraško višine. Ob 4% ure pp. sprejel jih jo pred vasjo poseben odbor pod vodstvom g. Gorjupa ter je pozdravil z primernim nagovorom. Podstarosta „Sokolov", g. K. je srčnemu pozdravu z dobro prevdarjenimi besedami odgovoril. Korakali so zatem „Sokcilaši" z zbranim občinstvom v gostilno g. Godine in od tod naravnost na lice mesta, na dvorišče g. Nabergoja. Zbralo se je mej tem tudi ostalo občinstvo v tolikem šcevilu, da je bilo prostrano dvorišče polno. — O vsporedu nam je omeniti, da je bil izborno sestavljen ter sejo točno izvrši]. Petje je bilo skoz in skoz izvrstno ter moremo brez prigovora trditi, da broji družtvo „Hajdrih" med najboljše okoli-čanske pevske zbore. Dokazalo jo v kratkem Času svojega obstanka, kaj zamore dobro vodstvo, vstrajnost in trdna volja. Pogumno naprej, in občudovali Vaa bodo celo Vaši nasprotniki! — Telovadba tržaških „Sokolov" izzvala je odobravanje gledalcev. Posebno nam jo omeniti telovadbo „Sokolov" gg. Jeršeka in Turka, ki sta dokazala, da tržaški „Sokol" pozna pravi svoj namen. — Pohvaliti moramo se igralce glume „Stempihar mlajši." Gg. diletantje so bili na svojem mestu in vidoti je bilo, da sleherni popolnoma razumev svojo nalogo, kar posebno velja o gospej Čok (Cenka) ter gg. Slaviku (Jurij) in Gorjupu (Stempihar, Debeljak). Skoda, da je dež, ki je začel padati proti koncu igro, preplašil mnogo občinstva. — Po končanem programu zbrala so bo družtva zopet v gostilni „pri belemu konjiči", ostali gostje pa so se razšli po raznih gostilnah, da so krepčajo z slo-večo božjo kapljico, ter so rasveseljujejo z petjem in prijateljskim razgovorom. Pozno zvečer odšli so zadnji gostje zadovoljni v Trst. — Zahvaliti nam so je pevskemu družtvu „Hajdrih" na lepej zabavi in prepričani smo, da nam ta večer ostane še dolgo v prijetnem spominu. Želimo, da bi bil tudi gmoten vspeh dober, ter da vidimo skoraj vrli „Ilajdrih" pod novo svojo zastavo. Izlet v postojinsko jamo. V nedeljo 5. t. m. obiskali so častniki španjsko eska-dre postojinsko jamo. Odpeljali so bc iz Trsta ob 8 in 26 min. zjutraj zapovednik es-kadri, don Carranza z 36 častniki, več konzulov in drugih oaob ter 20 naših višjih častnikov. Povabil jih je k temu izletu kontre-admiral baron \Vipplinger. — Jama je bila z 10.000 svečami in električno divno razsvitljena in španjski gostjo niso se mogli zadosti načuditi podzemelj-Bkej krasoti. V takozvanej „plesnoj dvorani" bil jo obod, o katerem je bilo mnogo napitnic. Ob 8. uri zvečer vrnila so je družba v Trst ter se zahvalila na gostoljubnosti avstrijskej. O 1 J/a uri po polu-noči odplula je eskadra v Mletke. O državnej isterskej železnici. Iz raznih krogov tržaškega občinstva prihajajo pritožbe o večnih neredih na Hrpelj-skej železnici, kjer posebno o nedeljah vozni red nima skorej nobene veljave. Sploh pa se ozira jako malo na želje občinstva. — Kaj ne bi moglo si. o. kr. že-leznično ravnateljstvo v svojem interesu vso enake nedostojnosti odpraviti? Vilharjeva slavnost v Planini jo preložena na uedeljo dne 26. avgusta. Zastran kranjske gimnazije dovolilo je ministerstvo, da tretji in četrti razred letoa še ostaneta. Deželni zbor kranjski in mostni odbor ponovita bajo prošnji, da bi so gimnazija zopet vstanovila. *31.b Kip osiguranja. V torek 7. t. m. razkril seje nad krasnimi stopnicami palačo družtva Assicurazioni Generali nov kip, predstavljajoč alegorično „osiguranje". Izdelan je prekrasno iz belega mramorja po načrtu našega umeteljnika gosp. Rendiča. Kip predstavlja oklopljeno žensko, stoječo z 3no nogo na penečem se zmaju, z ščitom 7 desnici pa pokriva deklico, katera pol Iclečeča prosi pomoči proti nestvoru. Misel je prekrasna, delo izborno ter časti lomačo umeteljnost. Izgubljen deček. „Sl.tt piše: Dne 27. ulija igralo je več dečkov na Mirji, ko >ride k njim neznan človek ter jo vsakemu )onujal zlato uro, lepo obloko in po 8 fld. na mesec, ako gredo ž njim v Trst. Deček Friderik Majer šel jo ž njim, in kakor nam je pravila mati. ni več sledu za njim. Star jo 10 let, ima rumene laso. in višnjeve oči. Mati stanuje na tržaški cesti št. in prosi, da bi ji naznanil, ako bi kdo kaj zvedel o dečku. — Tukaj še nismo dognali nič o tej stvari. Zdrava Ljubljana. Pod tem naslovom prinašajo „Novice" nastopni zanimljivi dopis: Mnogo let uže je vsled uradnih izkazov vsak teden umrlih prišla Ljubljana na glas najnezdravejšega mesta, ker izkazi pričali so redno, da v Ljubljani umrje v primeri k prebivalstvu največ odstotkov ljudij. Sedaj še le se je potrudil mestni fizikat ljubljanski ter je s številkami dokazal, da v deželno bolnico ljubljansko in drugo take zavode dohaja dokaj vnanjih ljudij iz zatorej tudi število tukaj umrlih pomnožuje tako neprimerno, da jo v tem obziru samo Celovec še v neugodnejšem položaju. Izkaz leta 1887. umrlih namreč kaže: v Celovcu umrlo je 38.3% vnanjih, v Ljubljani 32.8%, v Zadru 20.1%, v Inomostu 21.7%, v Pragi 21.4%, v Linzu 18.6%, na Dunaji 12.1%, v Trstu 2.2% in v Gorici celo samo 1.3%. — Ako se odštejejo umrli vnanji, kaže se, da je leta 1887, umrlo izmed 1000 prebivalcev v Gorici 34.0, v Lvovu 34.5, r Trstu 30.8, v Brnu 30.2, v Črnovicah 29.6, v Pragi 28.6, v Lincu 28.6, v Ljubljani pa samo 28 ljudi na 1000 prebivalcev; ugodnejša razmera je: v Gradcu z 24.4, v Pulji 24.6, Dunaj z 24.3, Solnograd 24.2, Celovec 23, Inomost 20.5) in Zader z 20,9 umrlih na 1000 prebivalcev. — Priznanje izrekamo zatorej sedanjemu ljubljanskemu fizikatu, da je nekoliko prerešetal statistične številke na korist Ljubljani in s tem odgnal strah onim ptujcem, ki sicer radi prihajajo k nam, onim pa, ki ao v srcu sovražni beli Ljubljani zato, ker ni več trdnjava „Nemštvu do Adrije", je s tem odvzeta vsaj pretveza zdravstvenega nasprotstva. Tako jo na pr. lani pobijal c. kr. deželni predsednik Koroški namen, koroške prisiljence še daljo pustiti tukaj, s tem, da je prišteval Ljubljano najnezdravejšim mestom države, kamor se užo zaradi tega no sme pošiljati prisiljencev. Izvrstno ga jo res zavrnil, nopoznajoč štatitičnih nadrobnosti, pošten in mnogoskušen nemec vitez Ilillinger: „Ako jo Ljubljana dosti zdrava za več kot 27.000 poštenih ljudi, bode tudi dosti zdrava za nekoliko koroških postopačev!" K Sokolskim siavnostim. Južna železnica dovolila jo za udeležence Sokolsko slavnosti za (retjino znižano vožnjo v II. in III. razredu na progah: Beljak-Maribor-Ljubljana, Čakovec-Pragarsko- Ljubljana, Zagreb-Zidanimost-Ljubljana, Reka-St. Peter-Ljubljana, Gorica - Brežina-Ljubljana. Listki veljavni bodo od 5. do 12. septembra ter bodo opravičevali za vožnjo z vsemi poštnimi vlaki. Dobivali se bodo listki na vseh postajah imenovanih prog proti družtvenim izkaznicam. Kdor torej želi k Sokolskim siavnostim priti v Ljubljano, oglasi naj se pravočasno pri „Sokolovem" odboru, da se mu dopošlje izkaznica. Vabilo k shodu v proslavo štiridesetletnega vladanja našega presvitlega cesarja Franja Jožeta L, katerega priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico v nedeljo dno 12. avgusta t. 1. na Brnci v prostorih gostilno g. pl. Kloin-raayr-a, pri lepem vromonu na vrtu, sicer v sobanah. Spored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Slavnostni govor; govori posestnik J. pl. Kleinmayr. 3. Deklamacija: „Pozdrav Njega Veličanstvu cesarju". Oda po S. Gregorčičevi, prirejena za to slavnost, de-klamuje g. J. Troiber, stud. med. 4. Prisega Rožanko; doklamuje deklica Rog. Koman. 5. Poučni govor o živino zdravstvu ; govori zdravnik Dular. 6. Šaljivi govor; govori posestnik Wuherer. Med posameznimi točkami pojo domači pevski zbor in igra domaČa godba. Shod so prično po blagoslovu ob ^4. uri pop. in je vstop dovoljen samo udom in onim, ki hočejo k podružnici pristopiti. Po dokončanem sporedu bo domača zabava. Ker je shod jako važen, vabi k prav obilnej udeležitvi za podružnični odbor: Predsodništvo. Vabilo k svečanosti, katero priredi povodom štiridesetletnega vladanja našega presvitlega cesarja Frana Josipa I. ormoška čitalnica v nedeljo 12. avgusta 1888 z sodelovanjem godbe c. kr. pešpolka štev. 47. iz Gradca in možkega, ženskega in mešanega pevskega zbora ormoškega okraja. Razpored: Ob 10. uri predpoludno slovesna sveta maša. Od Vsi2 do i/sl uro svira vojaška godba na glavnem trgu mesta Ormoškega. Koncert bodo ob 4. uri popoludno na Gršakovem vrtu, tik čitalnice, ki se p. n. gostom otvori ob 3. uri popoludno. 1. Herold: Ouvertura iz opere „Zampa", 2. dr. G. Ipavec: Pozdrav, mešan zbor. 3. Slavnostni govor; 4. Cesarska pesem ; 5. Ivanovici: „Doniiuvvellen", valček 6. M. Vilhar: Slavjanska, možki zbor. 6. Yra-dier: „La Paloma", meksikanska narodna pesen. 8. A. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 9. J. F. Wagner: „Gas-s' Ifahr' n", polka trancozka. 10. A. Haj-drih: V tihi noči, možki četverospev. 11. Kosini: Arija iz „Stabat mater", 12. Sa-rafan, mešan oktet. Narodna pesen. 13. Meyerbeer: Fantazija iz opere „Huge-notten". 14. dr. G. Ipavec: Slovenka sera, ženski zbor. 15. J. F. "VVagner: Novo: „In der Operette", veliki potpouri. 16. F. S. Vilhar: Bojna pjesma, možki zbor. Po končanem koncertu ples v čitalničnej dvorani, na vrtu pa godba. Ustopnina h koncertu in plesu za osebo 30 kr. (Op. Svečanost »e vrši, če je vreme tudi neugodno.) V Ormož i, 8. julija 1888. ODBOR. Mestna hranilnica ljubljanska prične, kakor poroča „SI.", svoje delovanje z 1. oktobrom t. I. Nova mestna glasba zaradi slabega vremena do sedaj ni mogla še javno nastopiti. Prvi koncert bode v četrtek 9. t. m. zvečer na velikem trgu. Statistika umrlih. Od 29. julija do 4. t. m. umrlo je v Trstu 87 oseb in sicer 39 možkih in 48 ženskih. Po starosti jih je bilo: 32 do 1., 15 do 5., 4 do 20., 0 do 30., 2 do 40., 11 do 60., 15 do 80. leta in 2 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 11 oseb manj. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 28*99. Poskušeno samoubojstvo. Užitninski uradnik Bartel Mikolič je skočil iz okna svojega stanovanja v 2. nadstropju hiše št. 24 ulice Fontanone na cesto. Pobil se je tako močno, da ne bode več ozdravel. Govori se, da Mikolič uže nekaj dni prej ni bil pri pravej pameti. Umrl je v bolnici mešetar Jakob Co-rini, ki je padel v petek 3. t. m. vsled lastne neopreznosti na obali del Sale v morje. Akoprav so ga bili hitro spravili na kopno, vendar ni mu mogla spasiti življenja zdravniška umetnost. Nesreča. 51etna Eliza Poderžaj padla je raz ograjo na stopnicah v 3. nadstropju hiše št. 6 v ulici Rossetti v vežo ter se hudo poškodovala, Stariši so odnesli nesrečno dete v bolnico. Malo je nadeje, da ozdravi. Nezgode. 241etno zasebnico Marijo Moro napadla je božjast v ulici Economo. Zgrudila seje na tla ter se izdatno pobila. Odpravili so jo v bolnico. — Težak Avgust Vrles je padel na obali „dei Pesca-toriM v morje, ker so mu odpovedale noge vsbid v obilnej meri vžitega žganja. Spravili so ga slučajno navzoči mornarji na kopno, a vino mu je vsled stcahu izpuhtelo il glave. — Dninarju Domeniku Zonti padel je mej delom v vodnjaku težak kamen iz viaočine na lice in ga tako silovito pobil, da so ga morali odnesti takoj v bolnico. — Na enaki način ponesrečil je na parniku „Achille" mornar Romej Smrdu, kateremu je padla težka posoda na glavo. Zblaznel je 54letni pisar Josip Ortali iz Trsta. Prijeli so ga v ulici Beccherie ter ga takoj odpeljali v blaznico. Sodnijsko. 501etna dekla Katarina Pernardi iz Storja pri Sežani osleparila je razne zasebnike za izdatne svote denarja. Obsojena je zaradi goljufije na 8 mesečni zapor. — Dninar Bartol Pertot iz Nabre-žine je obsojen zaradi hudodelstva javnega nasilstva na 6 mesečni zapor. — Razprava proti bivšemu ravnatelju mestne zastavljalnice Siro Mantiju in Arturu Pau-licievichu preložena je bila iz važnih vzrokov na danes, sredo 8. t. m. Policijsko. Ogljar Andrej Kupena se je spri z raznimi neznanimi postopači na obali Mandrachio. Eden njegovih nasprotnikov zabodel mu je nož globoko v pleča in na-to so vsi pobegli. Kupeno so odpravili stražniki v bolnico. — Peka Ivana T. so zaprli, ker je neusmiljeno pretepal lastno svojo ženo. Zakonska ljubezen! — Mizar Josip Milic je zaspal na klopi pred neko gostilno v ulici Torrente. Neznan tat odnesel mu je mej tem uro in verižico, vredno 16 gld. — Črevljar Josip S., 23letni pobič, grozil se je svojej mačehi, da jo ubije. Prestrašena ženska ga je prijavila redarstvu in zato so spravili nevarnega mladeniča v varnost. RAZNE VESTI. Srbski kralj Milan pripeljal se je danes 8. avgusta dopoludne z separatnim vlakom v Lesce in od tod ide na Bled. Konec krvavi osveti. Kakor javlja „Glas Črnogorca" je krvava oiveta mej Arbanasi in Črnogorci odpravljena. Na Ržaničkem mostu je dotična komisija proglasila „izmirenje" in za simbolično znamenje vrgla kamen v vodo. Kdor bi odslej zakrivil krvavo osveto, bode obsojen kakor navaden zločinec. Arbanasi in Črnogorci, na obeh straneh reke stoječi, so to objavo vsprejeli z radostnimi klici: „Živio gospodar ! Živio padišah!" Dunajska boraa dne 7. avgusta, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81,55 „ v srebru---„ 83.30 Zlata renta------— _ n 111.80 5°/0 avstrijska renta — — —--„ 9Y.— Delnice narodne banke--— — „ 869.— Kreditne delnice —-----„ 312 60 London 10 lir storlin-----„ 123 70 Francoski napoleondori — — — — „ 9 78'/, C. kr. cekini----— — — „ 5,82 Nemške marke---_____ n 60 40 Naznanilo. Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se 24. avgusta tiskarna preseli v ulico Čari ntia št. 28. lillliiifllii Naznanilo. Podpisani javlja, da je prevzel lekarno, „Alla Madonita" (bivšo Xicovich), Via Nltova 18, katero bode vodil pod imonom PREMIATA Farmacia Franzoni sucessore Xicovich. Nadajaje se, da mu ostanejo zvesti dosedanji p. n. gg. klijenti, nadeja pridobiti si tudi novih, ter bode storil vse mogoče, da zadovoli si. občinstvu. A. FRANZONI kemik-lokarnar, odlikovan z srebrno kolajno o raznih razstavah za svoje proparate. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2l/»°/o j 30-dnevni odkaz 2°/0 „ 8- » „ | 3-mesečni „ 2»/4 „ 30' » 3 , ' G- „ „ 2'/, „ Vrednostnim papirjem, glasečim nanapoleone, kateri se nahajajo ▼ okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako Bvoto. V napoleonih brez obreati. Nakaznice za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lrov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermangtadt, Inom ost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troikov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku !%0 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5«/20/o letnih obrestih do 1000 gld., za vekse svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 9. marcija 1888. 48—16 Jaz, Ana CsiHag se svojimi 18octm. dolgimi orjaškimi Loreley-vlasi, katero sem dobila po 14 mescčnej uporabi svojega sumoiznnjdene-ga mazila, je odino sredstvo proti izpada* nji vlas, za pospeševanje rasti, za ojaienje kože, pospešuje pri možkih polno, jako bra-dorast in uže po krat-kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter je obvaruje pred zgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Cena lon-čeku I gld. do 2 gold. PoSilja se vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem Bvetu. 20—3 Csillag & Comp, Budapest, — KOnigsgassc \r. 52., kamorse morajo poSiljati vse naročbe. Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letnn garancija, da ide ura to5no. Ta ura, ki odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi koNj-nami je v okvirju iz Cuivreqol-zlam kovin* po gore stoječem načrtu ter ima patentovano pl- ščato stekleno kaalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem- nei noči samo ob sebi _ ——— aveti kakor mesečni žarki, ssmi Razun tega ima budilnl zvonček, ki s-i more staviti na kateri koli čas, 2 bron-riimna tezul a in, kir je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, mire si vsak to kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaus „zur Kaiseriu Maria Thercsia", Wien. III. Bezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. >_ —■ ■ ■ —— ——-------------- Rajžev škrob (štirka) tovarne na Reki Jjfij (z b o 1 e t o in brez nje) m _ _ Oj]] zagotovljen, prost vseh tujih snovi j, zaradi tega se lchku upotreblja lirez f^il ■flJJ strahu v hranilno sredstvo. Kar He tičo kakovosti kakor tudi cene, ne boji se m nobene konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi novo jjy malo Skatljico. pFji jd 'Dobiva se v zalogi via Carintia JJ. 22 v Trsti }|| t^l kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin. 1!£} ---------------M „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmetovalecu prinaša poljedelske, livinarske, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom, svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalec" stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle Številke tistega letnika. METOVALEC. aHCKV Hcuroiu guptftnti lisi t tnlDjo „irtiu" ^firjIlIlT&lfc tJrndBo gA Flnirllo Sgjffll I ' jjf^ Lir 4ru*. TVT <«ji.n«i 1-tijiU SK'Kl »••»• i'"* "j'— đjj^^roBEkTj^''——- -raT-"-*- ■ ^ ImSO^mBSalSZ * t ^ W> * —"ti im K» I tu. h« »"*<» ■>, fj < "LTii j^'.siTjr«": - "T. „ Vrtnar" je list s podobami, hi prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj. Najboljši papir za cigarete 13-26 je pristni LE HOUBLDN franoozki fabrikat Caivleje? in Umrj«? v Parizu, Svari se pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočnjo gospodje dri. J. J. PohI, E. Ludwig, E. Lipnmnn, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegovu fiistotj in z.