LETO XXIX.. ŠT. 10 PTUJ, 11. MARCA 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA IZVAJANJE SKUPŠČINSKEGA DELEGATSKEGA SISTEMA ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ BODO 17. MARCA 1976 RAZPRAVLJALI O UVELJAVLJANJU DELEGAT- SKEGA SISTEMA V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH TER V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. ZA RAZGOVOR PRED ZASEDANJEM SMO ZAPROSILI PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ, OTONA POLIČA. Kako ocenjujete uveljavaljanjc delegatskega sistema samouprav- nih interesnih skupnosti m v skupščinskem sistemu? „Po ustavi uvajamo resnično najbolj demokratično obliko vladavine delavskega razreda m vseh delovnih ljudi. Ta oblika vladavine in odločanja je nepo- sredna, ta neposrednost pa se lahko uresničuje le preko delegatskega sistema. Razlike med SIS in družbenopolitičnimi skup- nostmi ni. Glede na konkretno delovanje pa v naši občini ugotavljamo, da delegatski sistem v občinski skupščini deluje bolje in to, po mojem mnenju, iz dveh vzrokov. 1) kmalu bo dve leti, odkar je bila občinska skupščina oblikovana po delegatskem siste- mu, zato smo lahko v tem času že prebrodih začetne težave delo- vanja delegatov, medtem ko smo delegacije za SIS volili skoraj leto dni pozneje. 2) skupščinski sistem je imel že v prejšnjem odborni- škcm in poslanskem načinu svojo prehojeno pot in določene izkušnje, medtem ko so delegat- sko oblikovane SIS brez izkušenj in so dejansko prvi velik korak k odmiranju države." Ali delegat na zasedanju skupščine res zastopa mnenje delegacije? „Menimo, da prihajajo na zasedanjih zborov do izraza predvsem stališča in mnenja delegacij. Večja težava je v tem, kako delegacija prihaja do svojih stališč. Po dosedanjih izkušnjah ugotavljvamo, da se je dosti delegacij osamilo, da postajajo delegacije zaradi delegacij in pozabljajo na temeljni prindp delegatskega sistema, to je, da delegat oziroma delegacija izobli- kuje svoja stališča predvsem na smernicah sredine, ki gaje izvolila v delegacijo." Želeli bi zvedeti, ali se debgacije sestajajo pred zaseda- njem zborov, saj lahko mnogokrat opazimo, da delegati prebirajo gradivo šele na seji? „Večina delegacij se sestaja redno, so pa take, ki tega ne počno. To velja za delegacije nekaterih krajevnih skupnosti, delno za tiste, kjer je cela delovna skupnost delegacija in tiste delegacije, ki sestavljajo še konference delegacij. Tukaj so še težave, vendar moramo povedati, da itdno sestajanje še ne pomeni zadovoljivega dela, saj nekatere delegacije dostikrat niso niti sklepčne." Kakšen je vpliv delovnih ljudi in občanov na stališča, ki jih zastopa delegat na zasedanju dcupščinc? „Jaz bi to vprašanje postavU drugače. Kako so delovni yudje in občani, organizirani v vseh naših družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih, izkorostUi svojo pravico in dolžnost, da neposredno izvršujejo oblast in razrešujejo družbene probleme. Ce bi izkoriščah vse dane oblike bi člani delegacij, ki so sestavni del vseh teh obUk, neposredno sodelovali pri ugotav- ljanju svojih interesov v kraju, kjer živijo in delajo, zato jim ne bi bilo težko Sprejeti temu ustrezna stališča." Torej vpliv do take mere, kot bi moral biti. Kje so po vašem mneju vzroki za to? „Že v začetku sem omenil, da je naša družbena ureditev takšna, ki je ne moremo posnemati iz nobenih doslej znanih ureditev. To velja predvsem za obdobje po ustavi leta 1974. Zato menim, da je za dojemanje delovanja in izvrševanja svojih pravic v taki ureditvi, dvoletna doba prekratka, da bi lahko zahtevali popolno uveljavitev delegatskega sistema. Dosedanje izkušnje pa nam zagotavljajo, da razvoj gre v zastavljeno smer. Hvaležno po- dročje za delovanje naših najnaprednejših socialističmh sil, organiziranih v ZK, SZDL, sindikatih in drugod je, da pomagajo pri boljšem delovanju delegatskega sistema. Vzroki za slabo delovanje so delno v nepoznavanju delegatskega siste- ma, ki se kaže v prcmali osveščenosti, delno pa v nerazum- ljivi nezainteresiranosti delavcev in delovnih ljudi za razreševanje ks svojih in s tem tudi skupnih problemov. Še vedno nekateri trdijo, da se zadeve rešujejo na „višjih nivojih", pri tem pa pozabljajo, da je potrebno nekatere rešitve in sklepe sprejeti in če pri tem sami ne sodelujejo, s tem končno prisilijo nekoga, da ustrezne rešitve sprejme." Kako po vašem mnenju odpraviti to nerazumljivo, nezain- teresiranost, kot ste dejali? „Tudi jaz postavljam to Vprašanje, ker mishm, da bi njegova razrešitev bistveno pripo- mogla k res samoupravnemu odločanju na vseh nivojih. Menim pa, da premalo poudarjamo, da je interes delavcev in delovnih ljudi za razreševanje širših družbenih interesov v močni odvisnosti od dejanskega samoupravljanja v njegovi neposredni sredini. Kon- ka-tno: temeljne delegacije v OZD, kjer je samoupravljanje in delovanje DPO dejansko, je tudi delovanje delegacij zelo aktivno. Skoraj z gotovostjo pa lahko trdim, da se za slabo delujočo temeljno delegacijo skriva vrsta nerešenih organizacijskih in samo- upravljalskih rešitev v OZD ali KS. Razen tega pa si moramo priznati, da takšna samoupravna in socialistična ureditev kot je naša, ne more delovati spontano brez močnega angažiranja družbeno- političnih organizacij, predvsem pa ne brez tega, da ne bi vsaj temeljne prvine in značilnosti sistema poznali vsi delovni ljudje, predvsem pa vsi člani delegacije. Strinjam se, da so nekatera gradiva za skupščine zapletena, težka, vendar menim, da je potrebno oceniti ali so res nerazumljiva. Če so, kljub trudu članov delegacij, potem lahko ponudim samo en nasvet, to je: Zavrnite tako gradivo!" V zadnji številki Tednika je bilo v prilogi objavljeno gradivo za skupščino, ki bo 17. marca. Kakšne so vaše pripombe h gradivu? ,,Gradiv o je razultat nekaterih dosedanjih ugotovitev o delovanju delegacij in delegatov za občinsko skupščino, ki ga je pripravil sekretariat skupščine in ga je potrdilo predsedstvo občinske skupščine. Predvsem pričakujemo, da bo gradivo podlaga za širšo razpravo o delovanju delegatskega sistema. Pri tem ne mislimo samo na temeljne delegacije, pač pa predvsem na razpravo v vseh samoupravnih organih v OZD, KS in v DPO. Ugotovitve teh razjjrav nam bodo služile za še boljše in hitrejše uresničevanje neposredne vladavine delavskega razreda in vseh delovnih ljudi." Nevenka Poljanšek Družbeno usposabljanje Uveljavljanje socialistične samoupravne vsebine v celotnem sistemu socialistične samoupravne demokracije zahteva nenehno usposabljanje — ne le nosilcev posameznih funkcij, temveč vseh delovnih ljudi in občanov. Boj samoupravno organiziranih delovnih ljudi za uveljavitev in krepitev oblasti delavskega razreda zahteva organizirano in aktivno idejno-politično delovanje zveze komunistov. Zato ni slučaj, da sta prav občinski organizaciji ZKS in SZDL —tako v ptujski kot tudi v drugih občinah — v zadnjem času posveti- li posebno skrb nalogam na področju družbenega usposablja- nja. Komite občinske konference ZKS Ptuj je na seji, februar- ja 1976, razpravljal o vlogi idejno-političnega usposabljanja in o družbenopolitičnem pomenu delavske univerze. V sklepih te seje je poudarjeno, da so nosilci idejno-političnega in družbenega usposabljanja vse družbeno-politične organizacije v občini, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in občinska skupščina. Poudarjeno je tudi, da je treba temeljni program idejnega izobraževanja razširiti na člane samouprav- nih organov, ostalih družbeno-političnih organizacij in vodstvenih struktur. Pri tem velja posebna skrb predavatelj- skemu aktivu, ki ga je treba razširiti in angažirati zlasti peda- goške delavce iz srednjih šol, ki lahko prevzamejo posamezna področja. Občinska konferenca SZDL Ptuj je na svoji tretji seji ugotovila, da je bilo na tem področju doslej napravljenega že precej, da pa je treba v prihodnjem obdobju usmeriti vso politično dejavnost na usposabljanje delovnih ljudi in obča- nov, da bo takoimenovana ,,delegatska baza" lahko postala resnični pobudnik, usklajevalec in usmerjevalec družbenih prizadevanj v svobodni menjavi dela in sredstev. To je glavna naloga sindikatov v združenem delu in SZDL v krajevnih skupnostih. Ugotovitev je tudi, da so delovni ljudje in občani premalo seznanjeni tako z vsebino kot tudi z organizacijskimi oblikami delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. V delegatsko bazo še ni docela prodrla zavest o samoupravnem urejanju odnosov, zato je v naslednjem obdobju potrebno posvetiti posebno skrb prav usposabljanju na tem področju. Oba organa sta v svojih sklepih in stališčih poudarila pomembno vlogo delavske univerze, ki jo mora imeti pri idejno-političnem in družbenem usposabljanju kot temeljni izvajalec nalog s tega področja družbene dejavnosti. Zato je nujno delavsko univerzo kadrovsko in materialno okrepiti, predvsem pa ji nuditi konkretno pomoč pri izvajanju. Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj je že pripravil program izobraževanja delegatov. Predvideni so seminarji v vsaki krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela, s podrobnejšo navedbo, koga vse vabiti na te seminarje in kdo je neposredno odgovoren za uresničitev programa. V sklepih komiteja je tudi zapisano, da se morajo komunisti v organiza- cijah združenega dela in v samoupravnih delovnih skupnostih odločno zavzeti za to, da bo s samoupravnim sporazumom predviden en odstotek od bruto osebnega dohodka, namenjen za izobraževanje, resnično tudi porabljen v ta namen, ker doslej ni bilo povsod tako. Izvajanje programov družbenega usposabljanja nosilcev delegatskih in drugih družbeno-političnih funkcij ter sklepov političnih organov, da bi ta program kar najbolje uresničili, bo ena naših glavnih skupnih nalog v naslednjem obdobju. Franc Fideršek Komemoracijski zbor ob obletnici smrti revolucionarja Veljka Vlahoviča nujnost pravičnega reševanja manjšinskej^a vprašanja. S Komemorativnega zbora v Crešnjevcu, so udeleženci poslaU protestno pismo zveznemu sekre- tariatu za zunanje zadeve in predsedstvu SRS. V pismu občani obsojajo odločitev avstrijske vlade, podpirajo prizadevanja in protestne slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Na komemorativnem zboru, ko je bila sočasno poimenovana OŠ Črešnjevee po revolucionarju Veljku Vlahoviču, so sprejeli v zvezo komunistov 35 novih članov iz bistriške občine. Ob tej priložnosti je novosprejetim čla- nom ZK govoril o liku komunista Adi Žunee, namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS. Po bogatem kulturnem sporedu, ki so ga pripravili za to priložnost, so odkrili spominsko ploščo in odprli razstavo, ki prikazuje življenje in delo Veljka Vlahoviča. F. Golob Slavnostna tribuna z gosti in člani pevskega zbora v Crešnjevcu. Foto: V. Horvat Kritična ocena integracij v dvorani narodnega doma v Ptuju se je včeraj popoldne sestala na svoji 9. redni seji občinska konferenca ZKS Ptuj. Glavna toč- ka dnevnega reda je bila ocena integracijskih gibanj v občini in tudi širše. Priprave na sejo so se za- čele v osnovnih organizacijah ZKS že pred meseci, saj so organizacije imele nalogo, da same, vsaka v svoji TOZD in delovni organizaciji oceni, kaj so na področju povezo- vanja in združevanja že dosegli, kaj še načrtujejo, predvsem pa, katere slabosti so se pri tem pojavljale, še obstajajo in kako jih odpraviti. Vse te ocene je zbrala komisija za ekonomska vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj, čla- ni konference so prejeli kratek povzetek iz ocen, uvodno poročilo k oceni na seji konference pa je imel predsednik komisije, Martin Učakar. V razpravi na seji so so- delovali tudi sekretarji osnovnih organizacij ZKS, ki so objektivno in kritično nakazali, kaj bi na tem področju bilo potrebno še spre- meniti, da bodo določila ustave dosledno uveljavljena. Poleg ohlapnega povezovanja v okviru raznih združenj gre v ptujski občini predvsem za dve vrsti zdru- ževanj: v sestavljene organizacije združenega dela in v delovne or- ganizacije kot samostojne TOZD ali pa tudi kot delovne enote. Obe vrsti združevanj močno segata tudi izven občinskih meja. Pri po- vezovanju tudi družbene dejavnosti ne zaostajajo dosti za gospodar- stvom. Nekaj podatkov: V zadnjih dveh letih so se po- vezali v SOZD: Kmetijski kom- binat Ptuj s sorodnimi delovnimi organizacijami iz Maribora in Le- narta v kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, TGA „Boris Kidrič" z IMPOLOM iz Slov. Bistrice v SOZD Unial, Me- sokombinat,,Perutnina" Ptuj s so- rodnimi proizajalci v združeno pe- rutninarstvo Slovenije, trgovski podjetji Izbira in Merkur, ptujske srednje šole in dijaški dom so se združile v SOZD srednješolski center, enako tudi združeni zdrav- stveni dom in bolnišnica s TOZD v ormoški občini v zdravstveni cen- ter. Pri tem velja zapisati, da so se navedene delovne organizacije v ve- čini primerov tudi notranje ustrez- no organizirale po TOZD in da so precej združitev opravili v okviru delovnih organizacij. Pri tem vodi KK Ptuj, saj so se samo v okviru občine združili z njim obe gostinski podjetji in ,,Petovia" Ptuj. Povezovanje v SOZD, njihovo uveljavljanje in delo skupnih služb je področje, ki zasluži posebno po- zornost, saj skoraj nikjer ne gre ta- ko, kot je bilo zamišljeno in kot je zapisano v samoupravnih spo- razumih o združitvi v SOZD. Zato bo ocena z včerajšnje seje občinske konference ZKS služila, skupno z oceno, ki jo bodo pripravili v občinski organizaciji ZKS Maribor, za širšo oceno problematike SOZD, ki jo pripravlja medobčinski svet ZKS za območje podravskih občin. Več o oceni integracijskih gibanj, ki je bila dana na včerajšnji seji ob- činske konference ZKS Ptuj bomo poročali prihodnjič. F. Fideršek Za srednješolski center Na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ptuj in kadrov- ske komisije pri komiteju OK ZKS, bodo organi vseh družbe- no-političnih organizacij in skupščine občine Ptuj v teh dneh imenovali odbor za orga- nizacijo priprav referenduma za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju. Naloga odbora bo, da bo na območju celotne ptujske občine organiziral vse družbeno-politi- čne organizacije v krajevnih skupnostih, v temeljnih in dru- gih organizacijah združenega dela in v samoupravnih delov- nih skupnostih v pripravah in izvedbi referenduma za občin- ski samoprispevek za postavi- tev srednješolskega centra. Priprave bi naj bile končane do konca novembra, v začetku de- cembra pa bi izvedli referen- dum. Iz predstavnikov ptujskih srednjih šol in občinske izobra- ževalne skupnosti pa je obliko- vana tudi posebna komisija, ki bo morala čimprej poskrbeti za pripravo idejnega načrta in glavnega projekta srednješols- kega centra in bo skrbela za njegovo uresničitev vse do do- graditve srednješolskega centra v Ptuju. FF Spomin na velikega revolucio- narja in državnika Veljka Vlaho- viča, so počastili tudi občani občine Slovenska Bistrica. V soboto so krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije, osnovna šola Črešnjevee in komite občinske konference ZKS Slov. Bistrica pripravili komemoracijski zbor, ki se ga je udeležilo okoli 3.000 delovnih ljudi, občanov, mladine bistriške in sosednjih občin. Na slovesnosti so bili tudi vidni gosti, med njimi: Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva CK ZKS, Miran Potrč, član IK CK ZKS, Slavko Soršak, sekretar medobčinskega sveta ZKS ob- močja Maribor in drugi. Slavnostni govornik na koine- moracijskem zboru je bil Vojislav Srzentič, sekretar v IK CK ZKJ. Po tem, ko je orisal lik revolucionarja in državnika Veljka Vlahoviča, je opozoril tudi na sovražno dejavnost nekaterih emigrantskih in reakcionarnih sil v evropskem političnem podzemlju. Tovariš Srzentič je ob tem rekel, da z ogorčenjem in zaskrblje- nostjo ugotavljamo, da pristojni organi v zvezni republiki Nemčiji še vedno niso storili vsega, da bi v zvezi z ubojem našega konzula Fdvina Zdovca, našli zločince in jih kaznovali. V svojem govoru se je dotaknil tudi odnosov s sosedno Avstrno in ob tem posebej naglasil 2. stran TEDNIK - četrtek, 11. marca 1976 Slov. Bistrica 57 družbenih stanovanjletno Stanovanjska problematika je močno prisotna tudi v občini Slov. Bistrica , saj ni mogoče zadovoljiti vedno močnejših naraščanj potreb po družbenih stanovanjih. V bistriški občini zadnja leta prav te- mu vprašanju posvečajo veliko pozornost, saj so organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe v občini pokazale veliko razumevanje in tudi pripravljenost. Predvsem se zavzemajo, da bi družbena stanovanjska gradnja postala še intenzivnejša. Velik korak v smeri družbene stanovanjske gradnje je bil storjen v letu 1974, ko so se občani odločili za 6-odstotni stanovanjski prispevek, katerega so letos pove- čali še za en odstotek. Preko 60 odstotkov tako zbranih sredstev je namensko usmerjeno v družbeno stanovanjsko gradnjo. Nekatere delovne organizacije pa so sklenile svojo stanovanjsko problematiko reševati še hitreje od občinskega, med njimi IMPOL iz Slov. Bistrice, ki ima kar 9a)dstot- ni stanovanjski prispevek. Prvi rezultati takšnih odločitev v bistriški občini so že vidni. V obdobju 1974—75 je samoupravna stanovanjska skupnost zgradila 84 stanovanj, v lanskem letu pa so pričeli z gradnjo 90 stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost gradi tako 57 družbenih stanovanj letno, in za 6 stanovanj več kot predvideva srednjeročni program stanovanjske graditve v tej občini. Takšno stanovanjsko gradnjo nameravajo držati do leta 1980. Kljub temu pa v bistriški občini pokrivajo komaj 70 odstot- kov vseh potreb. S sredstvi so- lidarnostnega sklada gradijo okoli 40 odstotkov vseh stanovanj. Tekst in foto: V. H. Novo stanovanjsko naselje v Slovenski Bistrici. VIMPOL-u reorganizacija ZK v največji delovni organizaciji na območju občine Slov. Bi- strica, v IMPOLU deluje trenutno sedem osnovnih organizacij ZKS, v katerih je vključeno skupno okoli 120 članov. Doslej so bile te osnovne organizacije medsebojno povezane v svetu ZK. Ugotovili so, da takšna organiziranost ni zagotavljala izpolnjevanje vseh nalog, kakor so si jih začrtali in tudi želeli. To je bil tudi osnovni vzrok, da nekatere osnovne organizacije v IM- POL-u niso bile vedno dovolj učinkovite, predvsem pri reševanju vsakodnevnih problemov na ravni OZD. Na osnovi teh spoznanj je komisija za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju občinske konference ZK Slov. Bistrica pripravila predlog za reorganizacijo ZK v OZD IMPOL. Komisija je predla- gala, da bi ustanovili 30-člansko konferenco s sekretariatom ali komitejem. Te dni potekajo v osnovnih organizacijah ZK v IM- POL-u širše razprave o predlogu nove organiziranosti. Po zaključenih razpravah v OO ZKS bo o njem razpravljal še komite OK ZKS, dokončno pa občinska konferenca ZKS Slov. Bistrica. VH POLJCANE Uspehi niso slučajni Se pred dvema letoma je bil delovni kolektiv Preskrba Poljčane s svojo proizvodnjo v majhnih in neprimernih prostorih, kar je oviralo hitrejši razvoj tega, za Poljčane pomembnega kolektiva. Z veliko mero prizadevnosti, varčevanja in aktivnosti na vseh področjih je kolektivu uspelo pred dvema letoma, v Poljčanah zgradi- ti novo veliko skladiščno dvorano. To je bilo odločilno tudi za hitrejši nadaljnji razvoj kolektiva, pred- vsem na področju razširitve trgov- ske mreže. Njihova dejavnost ni bila zaprta samo v občinske meje, temveč se že razvija tudi na področje SR Hrvatske, kjer imajo svoje trgovine. Med njimi v krajih Virje, Segetec, Rahitje in Donja Stubica. Vse te trgovine so sodob- no opremljene in tako privabljajo kupce. Skupno z povečanjem zaposlenosti je v zadnjih dveh letih narastel tudi promet, ki je lani znašal že okoli 40 milijonov dinar- jev, za 12 odstotkov pa je bila večja zaposlenost. Ti uspehi delovnega kolektiva so plod trdega in vestnega dela kolektiva in vsakega posameznega člana. S postavitvijo skladiščnega prostora v Poljčanah pa ta kolek- tiv ni izrekel zadnje besede. Prizadevajo si, da bi v Poljčanah zgradili sodobni market s samopostrežno trgovino, s soinvestiranjem pa bodo pomagali pri gradnji nekaterih trgovin. Ob vsem tem delu pa v kolektivu ne pozabljajo tudi na rekreacijo svojih članov tako v obmorskih -krajih, kakor tudi v planinah. V. H. Tudi klovni so včasih lačni in žejni Foto: Kosi Rajanje v maskah Pred nekaj leti je še kazalo, da bo pustna tradicija ,,rajanje v maskah" počasi izumrla. Letošnji primer pa je to ovrgel. Povsod, v vseh gostinskih lokalih je bilo skoraj več mask kot gostov v ,,civilu". Bilo je precej izvirnih mask, od najrazličnejših likov iz pravljičnega sveta do modernih iz današ- njega stehniziranega sveta. Ne bi sicer tega opisovala, če me ne bi prizadelo dejstvo, da so v ho- telski restavraciji zahtevali vstopnino tudi od mask. V soboto zvečer nam je sicer še uspelo vstopiti brez vstopnine, na sam pustni torek pa so bili ne- popustljivi. Nismo hoteli biti vsiljivi, vstopnine pa tudi ne plačati samo za- to, da bi se za nekaj minut pozabavjili z znanci in jih spravili k ugibanju, kdo smo, zato smo se raje umaknili. Pa brez zamere, morda bo prihodnje leto boljše. E. Z. Seminar za sindikalne delavce člani republiških odborov posameznih sindikatov bodo predavali o aktualnih nalogah sindikatov kot organizacije delavskega razreda, o organiziranosti sindikatov, družbeni samozaščiti in nalogah sindikatov pri uresničevanju njene vsebine. Zato občinski svet ZSS Ptuj pripravlja dvodnevni seminar za sindikalne delavce, ki je name- njen usposabljanju sindikalnega članstva. Seminar bo prispeval k idejni krepitvi poverjenikov in čla- nov izvršnih odborov in ostalih sindikalnih delavcev v smeri polne zaživitve sindikalne organizacije kot resnične organizacije delavske- ga razreda. Seminaristi se bodo srečali na Borlu 19. in 20. marca letos. Predsedniki osnovnih organizacij sindikata imajo naloge, da do 12. marca pošljejo prijave udeležencev na občinski sindikalni svet Ptuj. MG PROMETNA SIGNALIZACIJA? Prometna signalizacija jc na območju ptujske občine v izredno slabem stanju, zato bo potrebno v bodoče tudi v te namene vložiti nekoliko več denarja kot doslej. Ni potrebno posebej poudarjati, da je lahko včasih slaba signalizacija na prometnih poteh tudi vzrok za nekatere težje nesreče. V zadnjem obdobju jc bilo na novo postavljenih v ptujski občini le 17 znakov in 19 stebrov za prometne znake. V samem Ptuju pa je bila urejena potrebna signalizacija na cestah oziroma ulicah, za kar jc bilo porabljeno čez 800 kilogramov barve. šm. Aktivnost sindikata Na letni skupščini občin- skega sveta ZSS Slovenska Bistrica, so kritično ocenili dejavnost občinske organiza- cije in vseh 70 osnovnih organizacij sindikata, kolikor jih deluje v bistriški občini. Na skupščini so ugotovili, da je bila dejavnost sindikata v zadnjem obdobju močno razgibana. Po novi organizi- ranosti, s katero so dosegli boljšo kvaliteto dela, so skoraj v vseh osnovnih organizacijah sindikata zavzeto in odgovor- no uresničevali sprejete nalo- Čeprav je bilo lani zamenja- nih skoraj 80 odstotkov članov vodstev OOS in njihovih izvršnih odborov, je bila dosežena nova aktivnost. Vprašanje stabilizacijskih pri- zadevanj je bilo prisotno v sleherni osnovni organizaciji sindikata. V teh prizadevanjih povsod niso bili enako uspešni, vendar beležijo nekaj vidnih rezultatov stabilizacij- skega obnašanja. Bitka za stabilizacijo pa še s tem ni končana, kot je bilo poudarje- no na letni skupščini, zato bodo morali v občini bitko za stabilizacijo nadaljevati in to z večjo ostrino. Doseči bo treba še boljše izkoriščanje proiz- vodnega in kadrovskega po- tenciala. Glede urejanja in razvijanja stanovanjske in komunalne dejavnosti so menili, daje obe dejavnosti potrebno razviti predvsem tam, kjer se bo to najbolj odrazilo pri povečanju gospodarske dejavnosti in produktivnosti. Sočasno mora biti nenehno prisotna skrb za delovnega človeka. V zvezi s tem so dali posebno mesto urejanju otroškega varstva, zagotovitvi toplih oborkov hrane na delovnem mestu, povečanju počitniških zmog- ljivosti in se zavzeli za še boljše urejanje dnevnega in tedenskega oddiha delavcev. Ko so govorili o prihodnjih nalogah, so poudarili skrb za varnost, družbeno samozaščito in podružbljanje ljudske obrambe na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja. Velik pouda- rek v naslednjem obdobju bo dan tudi delu samoupravne delavske kontrole in nekaterim drugim pomembnim vprašanjem. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli povedati vse, kaj so že napravili in kaj še načrtujejo pri bistriškem občinskem svetu zveze sindikatov, zato bomo o tem še pisah. GF O DELU ZBORA BANKE V današnji številki bomo nekoli- ko širše opisali delo zbora Kreditne banke Maribor, podružnice v Ptu- ju, ki je bil 1. marca 1976. Ko je Anton 2agar, predsednik izvršilnega odbora KB Maribor, podružnice Ptuj govoril o spreje- mu začasnega statutarnega sklepa o uskladitvi pravil podružnice z ustavo, je med drugim povdaril, da se nekatera določila pravil podružnice iz leta 1973, to velja predvsem za področje samouprav- ne organizacije in pravic ustanovitelja, razhajajo z določili nove ustave. Podrobneje bo ta določila opredelil novi zakon o temeljih bančnega sistema. Da bi sledili zahtevam razvoja in približali upravljanje podružnice ustavnim določilom, je zbor sprejel začasni statutarni sklep o uskladitvi pravil podružnice z ustavo, s katerim se dopolnjujejo pravila podružnice na področju pravic upravljalcev, števila glasov, samoupravne kontrole upravljal- cev in udeležbe občanov — varčevalcev v upravljanju podružnice. V osnutku novega zakona o temeljih bančnega siste- ma je zapisano, da naj bi imel vsak član banke enak položaj. Število glasov je doslej pogojevala višina združenih sredstev; v prihodnje pa bo imel vsak član banke en glas, pri tem pa ne bo važno koliko sredstev je združil ali vložil. V upravljanju banke bodo sodelovali tudi občani — varčevalci, ki imajo hranilne vloge, devizne ali tekoče račune pri banki, združeni v svet varčevalcev. Novi zakon predvide- va tudi samoupravno kontrolo, kar soglaša z ustavnimi določili, da imajo vse OZD, SIS in združenja, organe samoupravne kontrole. Dogovor o poslovni politiki kreditne banke Maribor v letu 1976 je skupen in enoten akt, ki se uveljavlja tako za banko kot tudi za podružnico. Pomeni skupek načrta lastnega razvoja, ki je v skladu s smernicami republiške resolucije za leto 1976 in s smerni- cami družbenega plana občin Maribor, Lenart, Ptuj, Ormož in Gornja Radgona, hkrati pa je temeljni instrument uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja banke za obdobje 1976—80. Zbor banke je sprejel še predlog o spremembi tarife obrestnih mer. Banko je k sprejemu spremembe tarife obrestnih mer vodilo med drugim tudi načelo ustave, da združevanje sredstev v banki nima želje ustvarjanja dohodka, ampak zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za financiranje tekoče in razvojne dejavnosti upravljalcev banke. Ze v preteklem letu se je kljub znižanju obrestne mere na investicijske kredite, pokazal ne- pričakovan visok dohodek banke, je bilo povedano v obrazložitvi predloga za spremembo tarife obrestnih mer. Vzroke za to zasledimo v zmernem gibanju tečajev tujih valut, ki so proti predvidevanju, imeli pozitiven sal- do tečajnih razlik, dinamični rasti sredstev upravljalcev banke na žiro računih. Vse to je imelo za posledico, da je ostanek dohodka za ustanovitelje dosegel trikratno planirano višino, kar je redek do- sežek v okviru jugoslovanskih poslovnih bank. Predlog za spremembo tarife obrestnih mer izhaja tudi iz pred- nostnih nalog resolucije, kakor tu- di iz stabilizacijskih prizadevanj gospodarstva, da se z znižanjem obrestnih mer prispeva k večji re- produkcijski sposobnosti in hkrati s tem tudi k dinamičnejšemu raz- voju gospodarstva našega ob- močja, ki ga še biča dediščina zaostalosti. MG Samoupravna delavska kontrola v ptujski občini so bile samo- upravne delavske kontrole v orga- nizacijah združenega dela in TOZD ustanovljene po sprejetju ustave leta 1974. Temeljna naloga samoupravne delavske kontrole je uresničevanje ustavnosti in zakoni- tosti pri delu in samoupravljanju delavcev v združenem delu in v njihovih organizacijah združenega dela. S tega vidika bi lahko raz- vrstili naloge samoupravne delav- ske kontrole v dve skupini: — na naloge, ki so širšega pomena, torej splošne družbene in politične narave, katerih uresniče- vanje pomeni konkreten prispevek k razvoju samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov na podlagi določil ustave in naloge, ki prispe- vajo k javnosti dela in odgovor- nosti s krepitvijo zakonitosti in ustavnosti pri delu in upravljanju ter s tem tudi k hitrejšemu razvoju samoupravljanja v naši družbi, — v drugi skupini pa na naloge, ki prispevajo k bolj dinamičnem, ekonomičnemu in pravilnemu poslovanju vsake posamezne orga- nizacije združenega dela, k uresni- čevanju sprejetih delovnih in razvojnih načrtov organizacije združenega dela, k uresničevanju samoupravnih sporazumov in drugih določil samoupravnih aktov, ki so podlaga za obliko- vanje odnosov pri delu in uprav- ljanju s pogoji, sredstvi in sadovi združenega dela. Samoupravna delavska kontrola ni sredstvo ali oblika pregona, prisile. To ni organ, ki skrbi za varnost in red med delovnim procesom. Tudi ni in ne sme postati nadomestilo za disciplinsko komisijo. Namen samoupravne delavske kontrole je predvsem opozarjanje na napake pri uresni- čevanju ustavnih načel v samo- upravnih sporazumih, statutih in drugih samoupravnih aktih, na napake pri izvajanju teh aktov v vsakodnevni praksi organizacije združenega dela, pri sprejemanju samoupravnih odločitev in pri njihovem izpolnjevanju. In kako delujejo samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela v ptujski občini — ustanovljene so bile v vseh orga- nizacijah združenega dela v gospo- darstvu, v nekaterih iz negospo- darstva pa jih še ni. Ugotovitev ptujske podružnice SDK je, da delavska kontrola ni zaživela. V preteklem letu je služba družbe- nega knjigovodstva opravila dve anketi, zadnjo 30. oktobra, vendar je na 150 poslanih anket dobila odgovore le na 40. Vzroki, da se delavska kontrola še ni uveljavila so različni. Predvsem v mnogih organizacijah združenega dela Še niso sprejeli pravilnika o delovanju delavske kontrole, v gospodarstvu od 23 anketiranih kar 11, v negospodarstvu pa 13 od 24. Člani delavske kontrole niso povezani s strokovnimi službami v OZD, ki jim ne dajejo za njihovo delovanje potrebnih podatkov. Tudi struk- tura članstva delavskih kontrol je nezadovoljiva. Delavske kontrole nimajo kon- kretno zastavljenih nalog iz svojega področja dela, organi samoupravne delavske kontrole niso dovolj povezani z družbeno- političnimi organizacijami, pred- vsem z zvezo komunistov in sindi- kati, kar se odraža pri neinformi- ranosti neposrednih proizvajalcev o kontrolni funkciji samoupravne delavske kontrole. Prav tako pa se delavci v premajhni meri zanimajo za poslovanje cele organizacije združenega dela, slaba samouprav- na usposobljenost delavcev in njihova nezainteresiranost pa pogojujejo pasivno kontrolno delovanje delavske kontrole. V delovanju organov samo- upravne delavske kontrole ni pravilnega pristopa in pravilne metode dela, ni sistemskega dela. O sodelovanju s službo družbenega knjigovodstva je povedati le to, da organi delavske kontrole redko- kdaj poiščejo pomoč, ponavadi reagirajo na pobudo službe družbenega knjigovodstva. Teore- tičnih napotkov za delovanje organov delavske kontrole je dovolj, saj je delavska univerza organizirala precej predavanj, pa tudi predstavniki SDK so obisko- vali organizacije združenega dela in se s člani delavske kontrole pogovarjali o njihovem delu in nalogah. Marsikje je slabo delovanje delavske kontrole pogojeno z nerazumevanjem in nepoznava- njem vloge in namena delavske kontrole, zato lahko trdimo, da bo na tem področju potrebno storiti še mnogo, več kot smo storili doslej. Vendar moramo biti prepričani, da vsa predavanja, posveti in seminarji ne bodo pomagali, če se znotraj organiza- cije združenega dela ne bodo pove- zale vse družbenopolitične orga- nizacije, vsi organi, tako da bodo celota delovali kot samoupravna delavska kontrola. N. Poljanšek Ptujski gostinci prestali karneval, Ptujski gostinci so se za letošnje kurentovanje kar dobro p^ripravili. Skupno s peki so pripravih dovolj pustnih krofov in tudi drugih speciaUtet ni manjkalo. Tudi cene niso bile pretirano visoke, zato so tudi bili vsi gostinski lokali polni. Poleg tega so po celotnem mestnem območju postavili precej stojnic, založenih z jestvinami in pijačami, da številni obiskovalci nedeljskega kurentovanja niso odhajali lačni m žejni. Trdimo lahko, da so letos gostinski delavci „Haloškega bisera" dobro opravili svojo nalogo. Pravijo, da je bil problem predvsem v pomanjkanju prenočišč, zato so morah nekateri gostje od drugod iskati prenočišče tudi v Ormožu in Mariboru. Z. N. Stojnice s ptujske tržnice so uspešno služile tudi gostincem Foto: Kosi TEDNIK - četrtek, 11. marca 1976 3. stran PODLEHNIK Stara in nova šola Kot je znano, so učenci skupaj z njihovimi učitelji že leta 1971 stopili, v Podlehniku, osrčju Haloz, v zares lepo novo šolo, ki je ponos vašča- nov in kraja ob novi magistral- ni cesti, ki vodi skozi Haloze. Stare šole v Stanošini namreč ni bilo mogoče več obnoviti, ker bi bili z adaptacijo preve- liki stroški, zato je bil edini izhod v gradnji nove šole. šolska zgradba v Stanošini, ki je več kot 100 let dajala znanje haloškim otrokom, pa je ostala. Šolsko zgradbo je tedaj kupilo ptujsko gostinsko pod- jetje Haloški biser z namenom, da jo bodo obnovili in preure- dili v gostinski lokal. Pozneje se je pokazalo, da bi se obnova ne izplačala, zato je vodstvo Haloškega bisera od prvotnih načrtov odstopilo, še posebej, ker se je za gradnjo novega motela v Podlehniku zanimalo podjetje Petrol iz Ljubljane. Razumljivo, da sedaj razpa- dajoče zidovje šole hudo kazi okolico in kot so nam povedali na krajevni skupnosti v Skelet stare šole v StanoSni, kateri so že šteti dnevi, zaenkrat pa še stoji . .. Razveseljiv, enkratni pogled na lepo novo šolo v Podlehniku, levo je šolska telovadnica. Podlehniku, obstoja resna nevarnost, da bi v njej prišlo do nesreče, še posebej, ker otroci še vedno radi stikajo okoli šole. Šipe na oknih so že zdavnaj razbite, zato vodstvo KS v Podlehniku želi, da se stara šola čimprej poruši. Glede nadaljnje usode stare šole v Stanošini smo se namreč zanimali tudi pri kmetijskem kombinatu, TOZD Haloški biser v Ptuju. Direktor Franjo Rebernak nam je zagotovil, da, bo v najkrajšem možnem času prišlo do rušenja zgradbe in tudi odstranitve vsega mate- riala. Imajo kar tri ponudbe. Dela pri rušenju in odstranitvi materiala pa bodo oddali tistemu, ki se bo s posebno pogodbo obvezal, da bo pri rušenju poskrbel za varnost ljudi, ki bodo rušili in ne nazadnje tudi, da bo svoje delo res pošteno opravil. Zato je pričakovati, da bo ta haloški skelet, ki žal stoji ob neposred- ni bližini nove turistične ceste in v bližini motela v gradnji v kratkem odstranjen. Foto in tekst: F. Hovnik ZATIRANJE PROSENE VESCE Verjetno je kmetovalcem in pridelo- valcem koruze že znano, da je potrebno staro koruznico pospraviti najkasneje do konca marca v tekočem letu. Ta ukrep predpisuje odlok o zatiranju pro- sene vešče na območju Slovenije in je izšel v Ur. Ustu SRS, št. 4/75. Kakšen škodljivec je torej prosena vešča? Prosena vešča je škodljivec, ki napada mnoge rastline, kakor koruzo, sirk, hmelj, proso in druge. Pri nas povzroča veliko škodo na pridelku ko- ruze. Gosenice rijejo v koruznem steblu, v latnih pecljih in v storžih. Vhodna luknjica je zamašena z goseničjimi izvr- tinami. Zaradi rovov v steblih rastline slabijo, zaostanejo v rasti in običajno pri spodnji luknjici blizu metlice lomijo, lomi pa se tudi napadeno latje. Polomljene metlice in latje so torej vidni zrwki prisotnosti prosene vešče na polju. Gosenice pa delajo rove tudi v storžih in objedajo mlado zrnje, kar' usodno vpliva na normalni razvoj klasa, ki ostane manjši in malo upognjen. Metulji se pojavijo v mraku in ponoči konec junija in v juliju. Samci so temnorjave barve z rumenkastimi pre- čnimi progami. Samice so bledorumene barve s temnimi prečnimi progami na prednjih krilih. Samice ležejo belkasta jajčeca na spodnjo stran listov. Iz jajče- ca se v enem tednu izležejo bele goseni- ce s črno glavico. Dorasle gosenice so dolge 2 do 2,5 cm, so sivkastorjave barve s temno črto na zgornji strani tru- pa in s črno glavo. Na vsakem kolobar- ju gosenice je šest črnih pegic, ki nosijo redke dlačice. Gosenice rijejo rove od zgoraj proti spodnjemu delu rastline, tako, da osta- nejo čez zimo pretežno v Strdjih koru- znice, kar je glavni izvor okužbe v pri- hodnjem letu. Gosenice se v juniju zabubijo, v 14 dneh se iz bub razvijejo metulji, ki odložijo do 500 jajčec. Kako zatiramo tega škodljivca? Jeseni moramo slamo požeti čisto pri zemlji, da zajamemo čimveč gosenic, ki so ob tem času pri dnu stebla. KoruzišCe jeseni pobranamo, da porujemo štrclje, ki jih poberemo in sežgemo. Koruzno :>lamo moramo pozimi po- krmiti živini, ostanke krmljenja in ne- pokrmljeno slamo pa je najprimernejše sežgati. Za preprečevanje širjenja opisanega škodljivca je IS SR Slovenije sprejel odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije, ki določa, da morajo pridelovalci koruze in hmelja vsako leto do 31. marca porabiti oziro- ma imičiti (pokrmiti, podorati, kompo- sirati ali sežgati), koruznico in hmeljevi- no. Nadzor nad izvrševanjem tega odloka pa opravljajo občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. ing. Marija Ljubeč, vet. inSpektor Ko bo sneg skopnel, bomo tudi to koruznico poželi in uničUi. Foto: I. Gani Šopek cvetja tudi zanjo v okviru praznovanja dneva žena so bile v vseh krajih bistriške občine proslave. Obdarjena mamica s pohorske vasice Kebelj ne skriva sreče. Letošnje leto, ko stabilizacij- ski ukrepi omejujejo široko- gmdnost v porabi sredstev za razne obdaritve, so posvetili posebno pozornost kulturnim prireditvam, raznim sreča- njem pa tudi obiskom ostarelih mamic. Svečanosti so bile v središčih krajevnih skupnosti na sam dan 8. marca ali na sobotn predvečer, v krajih, kjer so naselja in domačije medsebojno bolj oddaljene so pričeli s praznovanji že prej. Učenci osnovnih šol in člani aktivov ZSMS so obiskali ostarele mamice tudi v najzakotnejših zaselkih, jim čestitali in izročili šopke cvetje pa tudi manjše darilce, katerega so največkrat sami izdelali pri likovnem pouku ali kar doma. Ostarele mamice so takšnih obiskov zelo vesele in mlade sprejmejo s solznimi očmi, vendar srečne in hvaležne, da niso pozabljene. Foto in tekst: V. H. Za boljšo organizacijo dela Pred dnevi je bila razširjena seja predstavnikov vseh družbeno- političnih organizacij Kidričevo. Glavni namen tega sestanka je bil, da se dogovorijo o nujno potrebni koordinaciji dela društev in orga- nizacij, saj posamezna društva de- lajo, vendar ne koordinirano s SZDL. Poudariti velja tudi to, da še v vseh krajevnih odborih nimajo ustanovljenih organizacij SZDL, kar velja predvsem za KO Strnišče, Njiverce in Kidričevo naselje II. Sklenili so tudi, da mora svet ZK v Kidričevem sklicati vse člane ZK, ki živijo na območju krajevne skupnosti, da se resno in odgovor- no pogovorijo o boljšem delu družbenopolitičnih organizacij. Vse družbenopolitične organizacije morajo do 15. marca dostaviti poročila o delu v letu 1975 in osnu- tek programa dela za leto 1976. Treba je narediti seznam raznih proslav in prireditev, dolžnost SZDL pa bo, da vse vodi in usmerja. Govora je bilo tudi o TVD Par- tizan Kidričevo, ki ni dovolj akti- ven in še ni imel niti občnega zbora društva. Prisotni so predlagali, da naj TVD Partizan opravi redni letni občni zbor do 15. marca 1976. FM Podlehnik Odbor za proslave pri KK SZDL Podlehnik je v soboto 6. marca pripra- vil proslavo ob dnevu žena. V kulturnem programu so nastopali pred- šolski otroci, učenci osnovne šole ..Martin Kores" in člani aktiva ZSMS Podlehnik. O pomenu mednarodnega praznika žena je govoril učitelj Ivan Klep. Proslava je lepo uspela. j. P. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU PROGRAM RK Prejšnji teden je imelo predsedstvo osnovne organizacije Rdečega kri- ža Lovrenc na Dr. polju prvo sejo v letošnjem letu. Razpravljali so o delu v preteklem letu, ki ni bilo, zaradi raznih objektivnih vzrokov, preveč aktiv- no in si zadali smernice za delo v bodoče. Dogovorili so se, da bodo imeli letno konferenco 25. aprila, na katero bodo zraven krvodajalcev in drugih članov RK povabili in pogostili tudi ostarele občane krajevne skupnosti Lovrenc. Nadalje so se dogovorili, da bodo organizirali več predavanj, kot npr. o krvodajalstvu, o raku in tuber- kulozi, o nudenju prve pomoči na vasi, o razvoju dojenčka, razvoju otro- ka, o razvoju družine na vasi, v mestu, o spolnih boleznih, o alkoholizmu in kajenju, boju proti temu itd. Nadalje bodo organizirali vsaj dve krvodajalski akciji, organizirali vsaj enkrat letno pobiranje papirja, organizirali razne akcije ob tednu rde- čega križa, da bodo pomagali ostarelim občanom, organizirali vsaj en izlet za krvodajalce in še nadalje stremeli za tem, da pridobijo v svoje vrste še več članov in predvsem krvodajalcev. Program dela je vsekakor zelo pester in tudi obširen, vendar predsedsvo organizacije upa, da bo program izpe- ljalo v celoti in tudi uspešno. R. TOMANIC O ješčih dolgouhcih drugače Pravda med kmetijci — sadjarji in lovci je že zelo stara, uglašena vedno na isto struno, da pravico vedno dobi lovec na škodo kmeta, da zajca, tega največjega ,,sovražnika" sadjarjev zakon ščiti itd. Tega se še danes ne moremo znebiti, čeprav so dejstva bistveno drugačna. Oh ti ubogi zajček, koliko prav- de je že bilo zaradi tebe, nedolžna stvarca, ki izumiraš prav zaradi agrokemičnih ukrepov, predvsem zaradi škropljenja raznih kultur, pa divjih lovcev, pa strojne košnje, da ne govorim o potepuških pseh in mačkah. Ali ni divjad družbena lastnina in nam krasi s svojo prisotnostjo naravo, vendar se mi zdi, da se v praksi ta osnovna načela postavljajo drugače, saj se za prekrške ali kazniva dejanja, storjena v loviščih smatra, kot družbeno nepomembna škoda in se zanje temu primerno izrekajo kaz- ni. Smatram, da bi se že sama presoja družbi škodljivega dejanja, t. j. pri krivolovu morala drugače postavljati, saj imamo pred sabo osebo, ki poseduje prikrito orožje. S prikritim orožjem izvršuje kaznivo dejanje in, če je pri takšnem kaznivem dejanju slučajno zaloten, je lahko zelo nevaren. Konkretno navajam dogodek, da je bil lovski paznik, ki se je uprl šestim lovskim tatovom ob 23. uri ponoči, zaradi težke telesne poškodbe, kateri je lovski tat pozneje podlegel, obtožen za naklepni uboj ter obsojen na štiri leta in devet mesecev strogega zapora, čeprav je bilo strokovno dokazano, da je bil krivolovec za- det s stransko šibro, ne pa z direktnim zadetkom, proti kri- volovcem pa, ki so bili zaloteni na tatvini s tremi uplenjenimi zajci in bili oboroženi z neregistriranim orožjem, še sploh ni bilo razpra- ve. Tudi take primere je treba videti in jih odpravljati. To bo vplivalo na moralno zavest lovcev, ki so v prvi vrsti poklicani in dolžni, da v skladu z zakonom, zlasti za načeli, ki so že zapisane v osnutku novega zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, čuvajo divjad, ki je družbena lastnina in skupno s kmetovalci, družbenega in zasebnega sektorja, tudi obvaruje- jo našo naravo, seveda ob polnem sodelovanju celotne samoupravne družbe. Veko CIGONCA Stari vodnjaki propadajo Pred dobrimi desetimi leti so bili vodovodi v vaseh in zasel- kih prava redkost, danes pa so Propadajoči vodnjak v Cigon- cih pri Slov. Bistrici. maloštevilna tista naselja in gospodinjstva, kjer še niso us- peli pripeljati v svoje okolje vo- dovoda. Kot mnoge druge pri- dobitve za olajšanje človeškega življenja je tudi vodovod, pri- nesel novost In spremembo sto- letne tradicije. Beseda je o kla- sičnih vodnjakih na kolo in ve- dro, ki so ob stanovanjskih in gospodarskih poslopjih veliko- krat predstavljali že kar pravo umetnino v načinu izdelave. Mnogokrat so se ob njih zbirali fantje in dekleta, zlasti ženske pa so izmenjavale dnevne novi- ce. Danes, razen v najoddalje- nejših hribovskih domačijah, vodnjaki propadajo, postajajo vse redkejši. Le ob suši se jih še radi spominjajo. Tekst in foto: V. H. KRATKE NOVICE CIRKOVCE: Že nekaj let je pereč problem stanovanj za prosvetne delavce, ki se vo- zijo v Cirkovce iz različnih krajev, celo iz Maribora. Poleg tega pri 76 let stari šolski zgradbi najbolj pogrešajo šolsko telovadnico. Oboje in še vrsto drugih problemov bi rešili, če bi enkrat zgradili dom občanov. Pri tem je pripravljeno s prostovoljnim delom sodelovati tudi 120 članov osnovne or- ganizacije ZSMS. mš... JURŠINCI: Da je na podeželju razmeroma visoka kupna moč zgovorno kaže po- datek, da so v lanskem letu v trgovini ,,Izbire" Ptuj v Juršincih prodali različnega blaga za okoli 8,7 milyona dinarjev. Gre predvsem za življenjske potrebščine in za druge predmete vsakodnevne potrošnje. mš... KIDRIČEVO: Pri krajevni skupnosti so ustanovili odbor za informiranje, ki bo skr- bel za kar najboljše obveščanje krajanov o delu KS in širše javnosti o pri- zadevanjih krajanov za napredek svojih vasi, naselij in celotne krajevne skupnosti. V odboru so: predsednik, podpredsednik in tajnik KS ter pred- sednik in podpredsednik zbora delegatov KS in dopisnik iz Kidričevega. FM LOVRENC NA DRAVSKEM POUU: Prejšnji petek je bilo predavanje o zdravju in o krvodajalstvu, ki ga je organizirala osnovna organizac^a RK. Predavala je dr. Jožica Vrečkova. Udeležba je bila izredno dobra, okoli 85 slušateljev, kar je za tukajšnje raz- mere veliko. Pod geslom ,,Človek človeku kri za življenje" je bila 24. februarja iz- vedena krvodajalska akcija, na katero se je odzvalo 52 občanov. Tudi tu- kaj so se pokazali rezultati dobre organiziranosti osnovne organizacije RK, predvsem pa pripravljenost ljudi — pomagati sočloveku. R.T. LENART V SLOVENSKIH GORICAH: V letošnjem letu bodo pripravili projektno dokumentacijo in zago- tovili vire financiranja za pričetek gradnje potrebnih gostinskih in nočit- venih zmogljivosti v Lenartu, turistične infrastrukture pri Črnem lesu in v Gradišču ter gostišč ob glavnih prometnicah. F. ORMOŽ: Arheologi pokrajinskega muzeja iz Ptuja so pred kratkim začeli z raziskavo tal, kjer je določena lokacija za novo posebno osnovno šolo na Hardeku pri Ormožu. Za tem bodo z raziskavo nadaljevali v Skolibrovi uli- ci, kjer je predviden začetek gradnje novega stanovanjskega bloka. F. PTUJ: Brodarsko društvo RANČA je v sodelovanju z ljudsko tehniko iz TAP-a organiziralo tečaj in izpite za voznike motornih čolnov. Te izpite je uspešno opravilo kar 150 kandidatov iz Ptuja, Maribora, Radenc, Radgo- ne, Celja, Ljubljane in celo iz Zagreba. Tako zanimanje je člane brodar- skega društva presenetil, zato že pripravljajo nov tečaj z izphi, ki bo pred- vidoma 20. marca. NP VIDEM PRI PTUJU: Krajevna skupnost je že pred leti obdala pokopališče z lepo zidano ograjo, kupili so tudi mrliški voz na konjsko vprego. Pred kratkim pa so nabavili še ličen mrtvaški voziček z ročnim potiskanjem. S tem so delo po- grebcem precej olajšali, saj jim ni treba več nositi krste s pokojnikom na ramenih. FH Osnovna organizacija RK usmerja svojo dejavnost na področje zbi- ranja novih krvodajalcev, nudenja socialne pomoči in povečanju števila članstva. Aktivisti RK redno skrbe za 50 socialno ogroženih občanov, ki ži- ve predvsem na haloškem območju. Lepe uspehe beležijo tudi pri nudenju prve pomoči. Organizacija trenutno šteje okrog 400 članov Rdečega križa. GF 4. stran TEDNIK - četrtek, 11. marca 1976 Več pozornosti urejanju gasilskih domov Po ugotovitvah je dejavnost na področju protipožarne varnosti v občini Slov. Bistrica storila v zad- njih nekaj letih velik korak naprej, predvsem na področju opremljanja društev z vozili, pomlajevanju v gasilskih vrstah in tudi njihovemu stalnemu izpopolnjevanju in izo- braževanju. Kljub temu v bistriški občini ugotavljajo, da ob že dokaj dobri opremljenosti društev in hitrim in- tervencijam njihovih članov, v pri- meru požarov ali drugih elemntar- nih nezgod, požarna škoda in tudi število požarov narašča. V zadnjih štirih letih je bilo samo v privatnem sektorju 48 požarov, ki so povzročili skupno za okoli 2. milijona dinarjev škode. Se slabše je na področju družbenega sekto- rja. Samo v OZD IMPOL Slov. Bi- strica je bilo v 4 letih zabeleženih kar 87 začetnih požarov, s skupno požarno škodo okoli 300.000 dinar- jev. S podobnimi težavami se sreču- jejo tudi v drugih delovnih organi- zacijah bistriške občine. Samo hi- trim akcijam gasilcev se je potreb- no zahvaliti, da povzročene škode niso večje. V sestavi občinske gasilske zveze Slov. Bistrica deluje trenutno 11 te- ritorialnih in tri industrijska gasil- ska društva, ki razpolagajo z veliki- mi materialnimi sredstvi. V sestavi občinske gasilske zveze Slov. Bistrica deluje trenutno 11 te- ritorialnih in tri industrijska gasil- ska društva, ki razpolagajo z veliki- mi materialnimi sredstvi. Skupno z OGZ Slov. Bistrica so gasilska društva sledila načelom nove ustave. Sprejeli so tudi okvir- ni program dela in oceno potreb po sredstvih za obdobje 1976—1980. Najpomembnejše naloge razvoja gasilstva v bistriški občini so po- pravila in adaptacije gasilskih do- mov, saj so prav vsi potrebni večjih ali manjših obnov. Ob tem pa bodo posvečali veliko pozornost tudi no- vim investicijam, predvsem gradnji požarno varnostnih rezervoarjev za vodo in ureditvi hidrantnih priklju- čkov. Posebno pozornost bodo pri • OGZ Slov. Bistrica in v vseh društ- vih posvečali izobraževanju in praktičnem izpopolnjevanju. Tako bodo v obdobju do 1980 leta opra- vili podčasniški tečaj in izvedli dru- ge oblike skupinskega in indivi- dualnega izobraževanja na podro- čju gasilstva. Obenem bodo v pri- hodnjem obdobju posvečali pose- bno skrb osebni zaščiti gasilcev, enako nabavi sodobnejše gasilske opreme in orodja. Za uresničitev srednjeročnega razvojnega programa gasilske zveze občine Slov. Bistrica bi letno potre- bovali okoli 2,242.888 dinarjev. Pričakujejo, da jim bo uspel najve- čji del teh sredstev zbrati na podlagi samoupravnega sporazuma o fi- nanciranju požarnega varstva na območju občine. 100-letnica PGD Slov. Bistrica je bila doslej največja gasilska manifestacija v bistriški občini. Yjl Kvedrova osebna izkaznica, izdana v občini Šmartno pri Slovenjem Gradcu, oktobra 1941 na ime Tomaž Orehek. Knjiga o Kvedru ob 10-letnici njegove smrti v petek, 12. marca bo po- teklo 10 let odkar je umrl na- rodni heroj Dušan Kveder- Tomaž, star komaj 51 let. Njegovemu razgibanemu in so- cialističnemu boju posve- čenemu življenju na zgodovin- ski prelomnici jugoslovanskih narodov je posvečena mono- grafija, ki bo izšla čez nekaj mesecev v založbi Obzorja v Mariboru. Monografijo je na- pisala Vida ROJIC. Iz nje ob- javljamo kratke sestavke iz raz- nih obdobij življenja: Leto 1942: ,,Ko je bil Dušan Kveder- Tomaž politični komisar dru- gega partizanskega bataljona, so v taborišču na Pugledu, de- set kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, pripravili pod Tomaževim vodstvom proslavo za Prešernov dan. Bilo je 8. fe- bruarja popoldan, ko so na proslavo prispeli gostje iz Lju- bljane in okoliških vasi. Tomaž je spregovoril o osvobodilnem boju, o dolžnosti Slovencev sodelovati v njem, o svobod- njaških nazorih velikega pes- niškega genija Prešerna, ki je že pred sto leti dvigal slovensko narodno zavest in klical k brat- stvu med narodi. Po njegovem govoru so nastopili recitatorji, pevski kvartet s spremljavo harmonike in kitare ter pevski zbor... Ko se je spuščal mrak, so patrulje spremile goste do Podlipoglava... 25. marca je sklical Tomaž na Medvedici partizanski zbor. Bataljonu je spregovoril o boju na Pugledu, ki so ga bojevali pred dvema dnevoma. Opozoril je na napake in pohvalil dobre strani boja. Spomnil se je pa- dlih, posebno neustrašnega mitraljezca Poldeta. Maroka je opozoril, da je bil preveč drzen, kar bi lahko plačal z živ- ljenjem. Pohvalil je najboljše borce, komandanta Staneta, nazadnje pa ves bataljon. Napočil je 1. maj — dan slo- vesne razglasitve, da je usta- novljena II. grupa odredov. Tomaž je na zboru obrazložil, da se I. štajerska brigada, ki so jo oblikovali 5. aprila iz dru- gega partizanskega bataljona preoblikuje po ukazu glavnega poveljstva slovenskih partizan- skih čet v II. grupo odredov. Razvili so bojno zastavo, ki jo je poslalo glavno poveljstvo v priznanje za uspeh, nazadnje pa je namestnik komandanta. Skala prebral povelje glavnega poveljstva o sestavi štaba odreda in štabov bataljonov, i Povelje je vsebovalo tudi pohvalo komandantu Stanetu in komisarju Tomažu za uspeš- no in požrtvovalno delo v enoti in pohvalo vsem borcem za nji- hovo hrabrost. Imenovana sta bila dva odreda: savinjski in pohorski... V drugi grupi odredov je pre- bil Tomaž od julija do konca decembra 1942. Do julija so se grupne enote mudile v Lju- bljanski pokrajini, julija po go- renjskih hribih, avgusta pa so se napotile na Štajersko, kamor je prispel Tomaž z delom grupe v drugi polovici meseca. Vi- harne dneve trdih bojev v II. grupi odredov osvetljujejo raz- ni dogodki... Od 7. decembra 1942 do 15. februarja 1943 je prebil Tomaž v bolniškem bunkerju pri me- dicincu Francu Polhu-Izaku v Škalskih Cirkovcah nad Ve- lenjem. Dr. Polh je o Toma- ževem bivanju v bolniškem za- vetišču napisal med drugim: ,,Hudo ranjenega Tomaža ob napadu na gestapovsko po- stojanko, 3. decembra 1942 v Josipdolu na Pohorju, so pri- nesli v moj bunker čez štiri dni. V dobro prikritem zavetišču se je počutil Tomaž varnega, saj so bile stene proti zvoku dobro obložene. Zato se zunaj bun- kerja ni slišalo govorenja v njem, niti ropota posode, se- kanja drv ali tipkanja na pisalni stroj... Tomaža sem sprejel v precej kritičnem stanju, ker je zgubil veliko krvi, ki se je izlila iz rane na nogi dokler mu rane niso ob- vezali. Slabo je vplival nanj tu- di naporni prenos po boju naj- prej na Skrivni hriber, nato na Glažutsko planino in od tam po zaledenelih poteh do mojega bunkerja. Poleg tega je veliko duševno prestal, kar je slabo vplivalo na njegovo zdravje. Bolelo ga je, da ni sodeloval v zadnjem boju, ampak je moral ležati brez moči na nosilih sredi bojnega prizorišča v smrtni ne- varnosti. Po nekaj dneh počitka v mo- jem bunkerju se je ranjeni To- maž pomiril. Moči so se mu po- časi vračale in z njimi dobra volja, čeprav je še prenašal hu- de bolečine... Tomaž je imel pravzaprav dve rani, kajti krogla je predrla debelo stegno. Obe rani pa sta se lepo celili..." (Dalje prihodnjič) MLADINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Ker smo pred vrati nadaljevanja spomladanskega dela prvenstva tudi v obeh skupinah MNL Ptuj, je prav, da se pred pričetkom prvenst- va še enkrat spomnimo lestvic v obeh skupinah, ki sta naslednji: Točen datum začetka spomladanskega dela prvenstva še ni dolo- čen, verjetno pa bo to 4. april, saj takrat začno s prvenstvom tudi v obeh skupinah conskih nogometnih lig. Komisiji pri MNL opozarjata vse klube, da si pred pričetkom pr- venstva dokončno uredijo registracijo, da igrajo v dovoljeni opremi, da morebitne spremembe rokov igranja zaradi izrednih prilik pravočasno in pravilno rešujejo preko komisij ali sedeža MNL, da posvetijo večjo pozornost organiziranosti tekem kot domačini, da proti nedisciplinira- nim igralcem sami posredujejo in jim preprečujejo večje izgrede (prete- pi), in da pravilno in pravočasno vlagajo morebitne proteste. Komisiji bosta namreč v spomladanskem delu še poostrili kriterij kaznovanja pri reševanju naštetih vrst nediscipline, istočasno pa tudi opozarjata vse klube, da bosta do nadaljnjega še vedno delali po pravilniku NZJ. Na koncu naj opozorita vse klube, da bo prišlo v spomladanskem delu prvenstva v nekaterih kolih do sprememb parov in časov odigrava- nja tekem (normalen začetek je 10. ura dopoldne) in objavljata razpo- red tekmovanja za prva štiri kola. 1. kolo — A: Markovci — Kidričevo, Zlatoličje — Gerečja vas, Hajdina — Stojnci, Grajena — Apače, Skorba — Rogoznica. B: Slove- nja vas — Zavrč, Varnica — Mladinec, Gorišnica B — Leskovec, Dra- ženci — Tržeč, Lovrenc — prost. 2. kolo — A: Makole — Markovci, Rogoznica — Grajena, Apače — Hajdina, Stojnci — Zlatoličje, Videm — Skorba (ob 11. uri). B: Lo- vrenc — Slovenja vas, Leskovec — Varnica, Tržeč — Gorišnica B (ob 9. uri), Zavrč — Draženci, Mladinec — prost. 3. kolo — A: Gerečja vas — Markovci (ob 11. uri), Stojnci — Ki- dričevo, Zlatoličje — Apače, Hajdina — Rogoznica, Grajena — Vi- dem, Skorba — Makole. B: Draženci — Lovrenc, Gorišnica B — Za- vrč, Slovenja vas — Mladinec (ob 9. uri), Varnica — Tržeč, Leskovec — prost. 4. kolo — A: Skorba — Markovci (ob 11. uri), Videm — Hajdina (ob 11. uri). Grajena — Makole, Rogoznica — Zlatoličje, Kidričevo — Apače. B: Mladinec — Draženci (ob 9. uri). Tržeč — Leskovec (ob 9. uri), Gorišnica B — Lovrenc, Zavrče — Varnica, Slovenja vas — pro- sta. Ostali del razporeda bo objavljen v eni od naslednjih številk, ka- kor tudi datum začetka prvenstva. R. T. KOŠARKA DRAVA DRUGA Končalo se je zimsko prvenstvo v košarki, v kateri je v predtekmovanju nastopilo 12 ekip. V finalni del tekmovanja se je uvrstilo 6 ekip in to: Muta, Kamnica, Radenci, Drava, Studenci in Dravograd. Članska ekipa Drave, ki jo vodi trener Kravina se je uvrstila visoko, premagala jo jc Ic zmagovalna ekipa Radenci. DrugI del tekmovanja se je odvijal v športni dvorani „Mladika", kjer so bih doseženi naslednji rezultati: Dravograd: Kamnica 70:62, Radenci: Studenci 68:56, Studenci: Muta 69:54, Radenska: Dravograd 73:56, DRAVA: MUTA 59:55 (53:53 - 36:28) Domačini so pričeli tekmo dokaj poletno, saj so kmalu prešli v prednost 6 do 8 košev, kar pa ob koncu niso znali obdržati, gostom je uspelo znižati in v zadnjih minutah izenačiti. Ob tem je predvsem neresnost in neposlušanje trenerjcvih navodil pripomogla gostom, da so uspeh, v nadaljevanju pa so domačini le premagali borbene goste. Za Dravo so koše dosegh Filipič P. 3, Bedrač 6, Šerona 6, Marčič Z. 10, Marčič M. 2, Srečkovič 6, Neudauer, Kilibarda 2, Sotler 16, Dobnjčvič 8. DRAVA :KAMNICA83:74 (47:26) V drugI tekmi so Dravaši ponovili dobro igro ter brez večjih težav uspeli premagati ekipo Kamnice, v kateri so nastopali starejši odsluženi todarutinirani igralci Branika. Uspešni so bili Filipič P. 5, Bedrač 10, Šerona 6, Marčič Z. 16, Marčič M. 8, Srečkovič 2,Neudauer, Kilibarda 12, Sotler 6, Dobrijevič 11, Musič 2 in Filipič R. 6. Pri domačinih seje zlasti v obeh tekmah odhkoval mladi nadarjeni igralec Sotler. Vse tekme so sodih: Zule in Groleger iz Slov. Konjic, Jurečko in Galun iz Slov. Bistrice in Centrih iz Ptuja. Tekme si jc ogledalo le malo število gledalcev, ker domačini kot organizatorji niso znah poskrbeti, da bi ljubitelje košarke obvestili da si dokaj kvaliteten turnir ogledajo. Končni vrstni red je naslednji: Radenci, Drava, Dravograd, Studenci, Muta, Kamnica. V razgovoru s trenerjem Kravino smo zvedeli, da sodi udeležba na tem turnirju v okvir priprav, na bližajočo se spomladansko sezono predvsem pa na kvahfJcacijsko tekmo za vstop v slovensko ,3" ligo. Nasprotnik bo tretjeuvrščena ekipa iz Celjske regije, predvidoma pa bo tekma v prvi polovici aprila. V tem delu turnirja je preizkusil vse igralce razen Šarniana, s katerimi bo nastopil v sezoni 1976. Prav tako pa bodo košarkaši v prihodnjem prvenstvu igrali v dvorani, zato bo potrebno v prihodnje mishti kam z gledalci, ki si bodo želeli tekme ogledati. anc Drava v Kamnici prva Na zimskem turnirju, ki je bil v Kamnici so pionirji pod vodstvom trenerja Tarbuka dosegU lep uspeh. Prikazali so dopadljivo in hitro igro, kjer gre pohvahti moštvo kot a^loto. Doseženi so bih naslednji rezultati Drava: Branik II 37:10 (16:3), Kamnica: Drava 24:38 (13:19) m Branik 1: Drava 33:31 (28:28 - 17:11). Za ekipo nastopajo Krajnc Z., Čeh, Kovačič, Krajnc L, MIloševič, Vukovič, Šuhgoj, Šegula, Kibbarda, Kosi in Korenjak. Kidričevo osnovnošolski prvak Odigrano je bilo občmsko prvenstvo osnovnih šol za pionirke, kjer je ekipa iz Kidričevega prikazala dobro košarko in v finalni tekmi premagala osn. šolo T. Žnidarič s 15:14, za tretje mesto je zmagala osn. šola I". Osojnik: Cirkulanam s 31:9. V predtekmovanju Kidnčevo: F. Osojnik 15:11 in T. Znidarič; Cirkulane 31:13. Kljub ustreznim pogojem dela pa niso nastopile ekipe iz osn. šol Majšperk, Podlehnik, Domava, Gorišnica in Markovci, kjerjc v zimskem času vadba možna v novih telovadnicah. Turnir v počastitev dneva žena Za razvoj ženske košarke v občini Ptuj med srednješolsko mladino in v počastitev 8. marca je bil v športni dvorani ,>lladika" turnir v katerem so nastopile ekipe gimnazije Murska Sobota, ŠCGU Ptuj in gimnazije iz Ptuja. Zmagala je ekipa gimnazije .Murska Sobota pred gimnazijo Ptuj in ŠCGU Ptuj. Tekme so bile borbene, največ znanja je pokazala ekipa iz Murske Sobote, ki je prepričljivo premagala obe ekipi. Žal se iz neznanih vzrokov turnirja ni udeležila ekipa Gimnazije-Vclenje. anc ŠAH Na rednem mesečnem brzo- poteznem turnirju šahovskega dru- štva ,,Izbira" Ptuj za mesec marec so bili doseženi naslednji rezultati: Podkrajšek 17 točk, Polajžer 14,5 točk, Bohak 14 točk, Cič 13,5 točk. Pernat 12,5 točk, Kneževič 10 točk, Seruga 9,5 točk, Habjanič 8 točk itd. Po treh prvenstvenih mesečnih brzopoteznih turnirjih je stanje v tekmovanju za društveno brzo- potezno prvenstvo naslednje: Pod- krajšek 34 točk, Bohak 26 točk, Cič 19 točk, Kneževič 18,5 točk, Hab- janič 17 točk, šeruga 14 točk, Po- lajžer 10 točk, Bakuš 6,5 točk. Per- nat 6 točk, Zupančič 5 točk itd. Komisija za šport in rekreacijo Kmetijskega kombinata Ptuj je skupno z šahovskim društvom ,,Iz- bira" Ptuj priredila tekmovanje za šahovsko prvenstvo Kmetijskega kombinata Ptuj za leto 1976, ki se ga je udeležilo dvajset igralcev iz več temeljnih organizacij zdru- ženega dela. Prvak je postal Avgust Stefanec (TOZD Slovenske gorice), ki je dosegel 35 točk. Na naslednja mesta so se uvrstili: Plajnšek 33,5 točk, Brglez 25 točk, Kajnih 24 točk, Zula in Jaušovec 23 točk, Pirš 20,5 točk, Mlakar 20 točk. Starki 17,5 točk, Rebernišek 17 točk itd. Na tekmovanju je Janko Bohak (TOZD Petovia) izven konkurence osvojil 37 točk in istočasno vodil tekmovanje. J. Bohak TEDNIK - četrtek, 11. marca 1976 5. stran Usmerjeno srednje šolstvo Na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZKS, ki je bil 3. marca 1976 v Ptuju so obravnavali tudi naloge na področju vzgoje in izobraževanja, spi)sebnim poudar- kom na usmerjeno srednje šolstvo. Uvod v razpravo je imel Viktor Švajger, predstojnik zavoda za šolstvo SRS, org. enota Maribor, ki je govoril o reformi srednjega šolstva v SFRJ in konkretno v Sloveniji. Nekaj misli iz njegovili izvajanj. Gre za reformo celotnega sistema vzgojno-izobraževalne de- javnosti od otroškega vrtca pa do fakultete. Vsi družbeni dejavniki so dolžni in morajo biti zainteresirani za vzgojno izobraže- valni proces in morajo vplivati na vzgojo mladine - z osnovno nalogo, da bo vzgoja v skladu z našo samoupravno sociahstično družbo in s hitrim znanstveno-teh- ničnim razvojem, obenem pa morajo vse oblike izobraževanja odpreti slehernemu učencu pot. Pedagoška akademija v Mariboru je pred nekaj meseci slavila 15-letnico uspešnega dela Foto: Jožica Fideršek da se vključi v delovni proces, da sc izobražuje za delo in iz dela. Pri reformi celotnega sistema vzgojno-izobraževalne dejavnosti je tudi pri nas, podobno kot drugje po svetu, najbolj pereče prav srednje šolstvo. Ne gre le za korenite spremembe predmetni- kov in učnih načrtov, ti bodo sestavljeni tako, da bomo v čim krajšem izobraževalnem času dosegli čim večjo učinkovitost, temveč še pri tem srečujemo s težkimi prostorskimi in kadrov- skimi problemi, da finančnih niti ne omenjamo. Gre namreč za to, da se obvezno šolanje podaljša za vse učence na 10 let, kar ima že večina razvitih držav v svetu. Pri tem gre za dileme: ali naj osnovno šolo podaljšamo od 8 na 10 let, ah pa naj učenci 9. in 10. razred obiskujejo v okviru srednje šole, večina se nagiba za drugo možnost. Učenec, ki ne bo končal nove dveletne srednje šole tudi ne bo mogel nadaljevati šolanja za posamezne poklice. Namen skraj- šane srednje šole je, da dobi vsaik učenec širšo splošno izobrazbo in obenem tudi nekaj podlage, da sc bo lahko vključil v neposredno delo, saj bo učiu program obsegal 30 % prirodno-tehničnih predme- tov, ki bodo učenec usmerjali za delo in v dolečene poklice. Poseben poudarek temu bo dan predvsem v 10. letniku, da sc bodo učenci tako lažje odločali za posamezne poklice. Uresničitev zamisli o u.smerjc- hem srednjem šolstvu bo zahtevala mnogo naporov, organizacijskih in kadrovskih priprav pa tudi denarja, vendar moramo iti naprej, v konik z zahtevami sodobnega razvoja, kot gredo v vseh razvitih državah, ne glede na družbeni sistem. O tem bo te dni začela javna razprava, ko bo v Prosvetnem delavcu in v Delavski enotnosti objavljena zasnova usmerjenega srednjega šolstva. Predvideno je, da bi naj javna razprava trajala do sredine maja 1976, dočim bi začeli z usmerjeno srednjo šolo šele v šolskem letu 1977/78. Kot je povedal Viktor Švajger, je srednješolski a-nter v Ptuju že prvi korak k usmerjeni srednji šoU. V Mariboru načrtujejo združe- vanja enakovrstnih srednjih šol. Precej težje bo v manjših občinah, kot na primer v Ormožu, odkoder bodo morali vsi učenci nadaljevati šolanje v 9. in 10. razredu v Ptuju ah v Mariboru. Na posvetu sekretarjev so sprejeh sklep, da se naj komunisti aktivno vključijo v javno razpravo o usmerjenem srednjem šolstvu. FF Dr. Fran Brumen MRTVI POMAGAJO ŽIVIM (nadaljevanje in konec) Po 5—7 dneh latentne dobe se pojavijo prvi znaki odklanjanja. Specifične imunske celice kot nosil- ci imunološkega procesa uničijo in razkrojijo presajeni del. Posebno zanimivo s tega podro- čja je dejstvo, da doleti uničujoča usoda vse tiste presajene dele, kate- rih tkivo vsebuje krvnoobtočne in mezgovnične žile. Presaditve očes- nih roženic, ki nimajo lastnega ožil- nega sistema, pa imajo dobre izgle- de za uspeh, četudi spadajo v skupino tako imenovanih alotrans- plantatov, torej v 3. skupino nave- dene razpredelitve. V novejšem času pridobivajo na praktični vrednosti in pomembnos- ti PREDVSEM PRESADITVE LEDVIC. Posebno dobri rezultati so bili doseženi pri že omenjenih izotransplantacijah med enojajčni- mi dvojčki. Zal pa taki primeri po- menijo radi izjemne redkosti le majhno vrednost za praktično zdravstvo. POLNO VREDNOST BI TAK NAČIN ZDRAVLJENJA DOSE- GAL, ČE BI PRESAJANJE US- PELO ZNOTRAJ 3. SKUPINE (alotransplantacije). To skušajo podpreti s tako imenovano imuno- supresivno terapijo, pri kateri je potrebno vzporedno zdravljenje s specifičnimi medikamenti, ki pa sa- mi po sebi tudi niso indiferentni in torej delujejo sčasoma škodljivo. Tako je ta način zdravljenja slejko- prej še vedno dvorezni nož in je za- to primeren le za izbrane primere, ko ni mogoče najti boljšega izhoda. Zanimivo in zelo pomembno je, da SO ZA TRANSPLANTACIJE ENAKO PRIMERNE LEDVICE ZDRAVIH ŽIVIH DAROVAL- CEV, KAKOR TUDI ZDRAVIH SVEŽIH MRLIČEV. (Posamezne izrezane organe je mogoče ohraniti v posebnih napravah). Glavni pro- blem pri izbiri darovalca je seveda v skrbi, da ni izrazitejših antigenskih razlik. V dosedanji praksi izvajanja tega načina zdravljenja je veljalo VODILO ČIMBOLJŠE SKLAD- NOSTI KRVNIH SKUPIN; kar pa, kot že omenjeno, ne zadostuje za tkivno imunsko skladnost. Zadnje čase številni raziskovalci najintenzivneje raziskujejo podro- bnosti imunoloških dogajanj in skušajo razvozlati mehanizme de- lovanja presadit ven ih antigenov ter jih vsaj tipizirati po njim svojstve- nem delovanju. Upanja, pa tudi že nekateri uspehi nudijo pomembne obete. Če in ko bi to uspelo, tedaj bi bi- la za mnogokaterega bolnika RAZVELJAVI lENA SMRTNA OBSODBA, KI JO JE NAPISALA SICER NEOZDRAVLJIVA BO- LEZEN. Takrat bo stopila medici- na na tem področju nekako na os- novo mehaničnega nadomeščanja iztrošenih delov. Kako daleč je še do tega trenutka, ne more danes povedati še nihče. Lahko da bo že jutri, lahko pa šele čez mnogo let. Vsekakor pa je zelo verjetno, da bo uspelo. Trenutno pa je le z intenzivno in smotrno imunosupresivno terapijo mogoče take presaditve podpirati in uničujočim silam odpornega mehanizma prejemnikovega telesa za daljšo ali krajšo dobo vezati ro- ke. Za tako podporo so na voljo specifična zelo aktivna zdravila, ki pa jih je treba stalno pod najstro- žjim strokovnim nadzorstvom re- dno uporabljati. Pri dalje časa tra- jajočem takem zaviralnem zdravljenju pa se žal pokažejo po- membni nezaželjeni učinki teh zdravil, ki pogosto povzročajo ne- premostljive zaplete. Ko pa bodo nekoč rešeni vsi pro- blemi v zvezi s presaditvami, bo na- domeščanje uničenih organov v človekovem telesu vsakodnevna praksa. Tedaj zdravi ne bodo več zaman umirali. \l mladinskih vrst v Klubu mladih v Ptuju se bodo jutri, 12. marca sestali na delovnem sestanku predsedniki osnovnih organizacij ZSMS in aktivov ter spregovorili o mladin- ski delovni aRciji Slovenske gorice 76, o obveščanju v osnovnih organizacijah in aktivih in o drugih tekočih nalogah, ki čakajo mlade v prihodnjih dneh. Konferenca mladih v izobra- ževanju pri občinski konferenci ZSMS Ptuj pripravlja za po- nedeljek, 15. marca enodnevni seminar na temo „Samouprav- Ijanje mladih v šoli". P>' seminarju bodo udeleženci pripravili še javno tribuno o samoupravljanju v ptujskih šolah. Iz osnovnih sol se bodo seminarja udeležili predsed- niki osnovnih organizacij in dva člana predsedstva, iz srednjih šol pa vsi člani predsedstva. 12. in 13. marca se bodo mladi iz osnovne organizacije Lovrenc na Dravskem polju podali na strokovno ekskurzgo na kmetijski sejem v Verono. Ogledali si bodo še Benetke in Padovo. Ekskurzije se bodo udeležfli še kooperantje in strokovni delavci , Kooperacije" TOZD K K Ptuj. MG ORMOŽ Uspel seminar za vodstva DPO Komisija za idejnopolitično izo- braževanje pri komiteju občinske konference ZKS v Ormožu, je skupno z drugimi družbenopolitič- nimi organizacijami in v sodelo- vanju z delavsko univerzo pri- pravila uspel seminar za vodstva družbenopolitičnih organizacij. Prvi del seminarja je bil že koncem februarja, z drugim delom pa so končali minuli petek. Udeleženci seminarja so obravnavali vrsto aktualnih tem, med njimi: idejno problematiko v kulturi, šolstvu in znanosti, uresničevanje družbene samozaščite, organiziranost in de- lovanje družbenopolitičnih orga- nizacij v frontni SZDL, samo- upravno organiziranost združenega dela, idejna izhodišča družbenega planiranja, planska prizadevanja za obdobje 1976—80, stabilizacij- ske programe, uspehe in priza- devanja na tem področju. Seminar je bil koristen in bo vodstvom druž- benopolitičnih organizacij občine Ormož v veliko pomoč pri na- daljnjem delu. ......._ ...^ ..-..GF. Dan žena v domu upokojencev Za 8. marec, mednarodni dan žena so domova upokojencev v Ptuju in Muretincih obiskali dijaki gimnazije Dušana Kvedra Ptuj, dijaki SCGU ,,Jože Lacko" Ptuj in učenci osnovne šole Franca Bt Išaka Gorišnica, nagradili naše mamice s cvetjem in izvedli pester program. Ob izvajanju lepih scen in obujanju spominov na mladostna leta, se je marsikatero zgubano čelo in uvelo lice zjasnilo ter se prikazal prisrčen smehljaj. Še kaka solza radosti, mogoče tudi žalosti, ob bridkih spominih na preteklo mladost, je spolzela po uveUh hcih. Kako blažilno upliva na osamele in onemogle, če se jih mladina spomni, ve le tisti, ki je to sam doživel. Takih obiskov so oskrbovanci potrebni in si jih želijo še in še. Tudi udeleženci zavoda so s tem zadovoljni. Cskrbovanci in delavci Doma upokojencev Ptuj - Muretinci se vsem nastopajočim, kakor tudi njihovim mentorjem, iskreno zahvaljujejo za izkazano nozomost ob Dnevu žena in še se za podobne svečanosti v bodoče vljudno priporočajo. JM Rogoznica za praznik žensk Krajevna konferenca SZDL in prosvetno društvo Rogoznica pri- pravljata za soboto, 13. marca ob 17. uri v domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici, krajevno pro- slavo in družabni večer v počastitev praznika žensk. Z bogatim kulturnim progra- mom bodo krajani krajevne skup- nosti Rogoznica dostojno proslavili mednarodni praznik žensk. Pro- gram bodo izvajali: mešani pevski zbor prosvetnega društva Rogoz- nica, pionirji naselja Rogoznica in osnovne šole Franca Osojnika Ptuj ter mladina krajevne skupnosti in tovarne perila Delta Rogoznica. Na proslavi bo govoril sekretar kra- jevne organizacije ZKS, Ivo Težak. S tem pričenjajo v krajevni skup- nosti Rogoznica uresničevati letoš- nji program kulturnega in družab- nega življenja, katerega nosilec je koordinacijski odbor za kulturo, izobraževanje in družabno življenje občanov, ki deluje pri krajevni konferenci SZDL Rogoznica. FB Praznik žensk v domu JLA Terenski organizaciji SZDL IV. in V. terena v Ptuju sta v sodelo- vanju z domom JLA v Ptuju minuli petek pripravili uspelo pro- slavo v počastitev Dneva žena. Po govoru Draga Čaterja, predsedni- ka SZDL V. terena, so se z boga- tim kuhurnim sporedom predsta- vili učenci OS ,.Franc Osojnik", pod vodstvom tovarišice Ele Divjak in Anice Šeruga. Sodelovali so tudi člani tamburaškega orkestra DPD „Svoboda" Ptuj, pod vodstvom Franca Hribernika. Udeleženci, zlasti pa udeleženke proslave so bili s programom nadvse zadovoljni, kar so potrje- vali z dolgotrajnim ploskanjem. Po kulturnem sporedu je sledil družabni večer z ansamblom ,,155", ki ga sestavljajo pripadniki garnizije JLA iz Slovenske Bistri- ce. Prav njim gre zahvala, da so se vsi udeleženci prijetno počutili ob njihovem izvajanju pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Za uspelo prireditev gre zahvala tudi domu iLA v Ptuju, ,,Perutni- ni", pekarnam ,,Vinko Reš", ,,Petoviji", ,,Merkurju", ,,Pano- niji", ,,Haloškemu biseru" in dru- gim sodelujočim. Ariieološka najdišča MEKOTNJAK v povirju Pavlovskega potoka, kjer se ormoška cesta in železnica prebijeta skozi zadnjo pregrado gričevja v pomurski svet doline Kostanjevice, se je pod vinogradniškim grebenom Mekotnjaka ohranil trikoten kos gozda, v njem pa šest gomil najbrž iz rimske dobe. Gomile leže v gruči, dve izmed njih sta večji ter merita v premeru do 11,5 m, največja je poldrug meter visoka na sliki. Te so se nekoč najpoprej lotili neznani kopači in jo presekali čez pol, da je za njimi ostala opazna sled. Ce so kaj našli, se ne ve, po nekem Ferkovem zapisku iz leta 1898 pa bi bilo možno, da je bil tudi tu na delu nekdanji ljutomerski oz. tomaški kaplan Vrbnjak. Majhno prastaro pokopališče v gozdu nasproti trem osamljenim domačijam je dolgo varoval gozd. Odkar so v zadnjih letih tam preko potegnili žice daljnovoda in del gozda podrli pa je njihova usoda postala negotova. Svet, v katerem so živeli tu pokopani ljudje, v rimski dobi ni bil zapuščen in je za njimi tudi naokrog še ostalo nekaj sledov. Po Neznani kopači so presekali gomila čez pol. nekaterih domnevah naj bi tu mimo peljala rimska cesta iz Ormoža proti Cezanjevcem in naprej v Pomurje, a njenih ostankov doslej še niso našli, niti jih niso posebej iskali. Res se sosednja vas imenuje Stara cesta, kar bi govorilo temu v prid, vendar so za sedaj najbolj zanesljiv spomin na rimsko dobo v teh krajih edino gomile. Poleg tiste najlepše na Hedžetovi gozdni jasi v Žerovincih, ki še kljubuje času, so podobne manjše gomile na južnem znožju Kamenščaka že zdavnaj razkopali. Vsa tri grobišča res leže v črti med Ormožem in Veržejem, kjer so povsod rimske najdbe. Zato bi bilo morebiti danes v bolj samotnih predelih Mekotnjaka še naprej mogoče najti morebitno staro cesto prek Cezanjevcev, saj takrat na mestu današnjega Ljutomera ni bilo najbrž ničesar. MESTNI VRH PRI PTUJU Prisojno gričevje z vinogradi nekdanjih ptujskih meščanov je bilo prijetno zaledje že rimskemu Poetoviju in njegovim najbližjim četrtim, ki jih pravkar raziskujejo ob rimski cesti proti Rogoznici na območju Rabelčje vasi. Ce sega vinogradniška tradicija tu že v rimske čase, ni neposredno dokazano, a je zelo verjetno. Tudi nekaj rimskih najdb bi lahko to potrjevalo. Tako so ob koncu prejšnjega stoletja v nekdanjem Sadnikovem vinogradu, ki leži na pobočju enega od vrhov tik pod Urekovo domačijo, našli nekaj drobnih predmetov. Večina od njih je danes shranjena v ptujskem muzeju: bronast ključek, trikoten obesek, bizantinski novec in koščena ploščica z okrasom. O ruševinah rimske stavbe, odkoder naj bi bili ti predmeti, ni nobenega sledu, pač pa so v bližini, vzhodno pod tem vinogradom na meji s Placarjem, v nekem gozdiču še ohranjene gomile. Zato bi bilo mogoče, da je na grebenu že takrat stala kaka rimska stavba, pokopavali pa so v nižjem svetu vzhodno pod njo. Vendar pa leži oboje že na severnem obrobju Mestnega vrha, medtem ko južno od tod, bliže Ptuja, doslej v zemlji še niso našli ničesar. Z Mestnega vrha izvira tudi dvoje rimskih marmornih nagrobnih spomenikov, ki pa so ju odkrili v zidovih dveh domačij, kar pomeni, da so ju tja pripeljali nekdanji graditelji skupno z drugim kamenjem najbrž iz poetovijskih ruševin. Eden izmed njih je ohranil še celoten napis in so ga pred vojno, ko so požgano domačijo podrh, prepustili v varstvo ptujskemu muzeju. Na njem sta navedena dva pokojnika. Mark Titij Zosimus in njegova ,,najdražja soproga" Titija Syra. Oba sta bila najverjetneje iz Poetovija, po njunih imenih pa sklepajo, da sta bila osvobojena sužnja nekega Rimljana, ki sta se, že po nagrob- nem spomeniku sodeč, povzpela med premožnejše meščane. Na robu velikega rimskega mesta nudi gričevnat svet Mestnega vrha kljub svoji ugodni legi presenetljivo malo takih najdb, ki bi nas prepričale o tem, da so že Rimljani tu iskali ugodna mesta za oddih ali da bi sadili vinsko trto. Stanko Pahič IVAN KREFT Kako SO nas preganjali * (Iz neobjavljenih spominov) Celo pri frontnem vojskovanju se je bilo treba včasih umakniti, posebno takrat, ko je grozila obkolitev. Pri političnem delu pa je še bolj veljalo načelo, da te ne smejo prijeti, če se lahko aretaciji izogneš. Težko kompromitiranim ilegalcem, s katerimi bi razredni sovražnik brezobzirno obračunal, če bi jih dobil v roke, je bilo dovoljeno, da so se aretaciji uprli tudi z orožjem, po načelu zob za zob, glavo za glavo. Takšnih primerov je bilo v Jugoslaviji za časa diktature precej. Vse delo je bilo takrat strogo ilegalno. Budnost seje zmanjšala pozneje, ko je partija v zvezi s pripravami na petomajske volitve, leta 1935 preko Ljudske pravice, a tudi kako drugače, dajala pobudo za legalne oziroma pollegalne sestanke in zborovanja. Te sestanke so sklicevali nekompromitirani tovariši ali pa ljudje iz nek- danjih meščanskih strank, ki so nasprotovali diktaturi in so bili pripravljeni sodelovati v Slovenski ljudski fronti, za katero je dala pobudo partija. Takih zborovanj je bilo povsod po Sloveniji precej. Nekatera so terjala med pristaši Slovenske ljudske fronte celo smrtne žrtve. V zvezi s prvimi zborovanji, ki so se začela že marca 1935, so sklicatelje in organizatorje le preganjali. Tako so zaradi volilnega zborovanja nosilca liste Topaloviča, bilo je v Ljubljani, 31. marca 1935, aretirali tudi dr. Jožeta Vilfana kot sklicatelja in ga po zaslišanju izpustili. Nekatere organizatorje, med njimi tudi mene, pa so za več dni zaprli. Na shodu, 13. aprila 1935. ko so ga sklicali Ljotičevci in so se ga udeležili tudi pristaši Slovenske ljudske fronte, je policija intevenirala šele takrat, ko smo skupaj z Emo Krebsovo in Vladimirjem Krivicem z galerije razobesili kljukasti križ z napisom: ,,Heil Hitler — heil Ljotič". Aretirala pa nas ni. Policija tudi ni preprečila spopada, ki so ga izzvali Ijotičevci-reditelji proti drugače mislečim, med katerimi je bil tudi nek starejši človek, ki so ga pretepli do krvavega. Niso se pa upali lotiti profesorja Koširja, ko je kot ,,ad hoc" prijavljeni govornik razkrinkal fašiste vseh vrst, vzeli so mu pa seveda besedo. Kot smo pozneje zvedeli, poHcija ni intervenirala zaradi tega, ker so ji ljotičevci samozavestno zatrjevali, da so na svojem zborovanju sposobni sami skrbeti za red, in da jim ni potrebna policijska zaščita. Res so nekatere naše vrgli iz dvorane, toda ob takem hrupu, da Ljotičevega govora sploh ni bilo mogoče razumeti. Tretje zborovanje, sklicano za 2. maj 1935 pa je bilo prepovedano, čeprav so ga sklicali Mačkovci. Pristaši ljudske fronte so kljub prepovedi agitirali zanj. Pred zaprto dvorano hotela Union se je zbralo veliko ljudi. Policija je najprej objavila, da shoda oblast ni dovolila in naj se zborovale! razidejo. Ti pa so ostali mirno na svojih mestih in čakali, da bo morda kdo od Mačkovcev le pojasnil, zakaj shoda ne bo. To se ni zgodilo, pač pa je policija z gumijevkami začela udarjati vsevprek, kar je izzvalo odpor. Množica je klicala: ,,Dol s policijo! Dol s terorjem! Živela svoboda!" Policijo so okrepili še konjeniki, ki so potisnili demonstrante v stranske ulice. Med prvimi so aretirali mene. Nekateri udeleženci, ki niso bili aretirani in so me poznaH, so sicer videli, kako so me zvezali in od- peljali, niso se pa spomnili, da sem težak revmatik, da bi mi prinesli v zapor kakšno odejo. Ne za to, da bi se pri ležanju pokril, saj te možnosti v bunkerju za nikogar ni bilo, čeprav je en pograd bil, toda na njem je bilo prostora največ za tri, štiri aretirance, ne pa za desetkrat toliko. Lahko pa bi se vanjo ovil. Dokler sem lahko stal, sem še nekako prenašal mraz in bolečine v sklepih, toda ko sem se od utrujenosti zrušil na tla, na beton, so postale bolečine neznosne. Kar čutil sem, kako napada kosti mokrota vlažnega betona, ki je bil moker tudi od urina. Po dveh ali treh dneh so me morali izpustiti iz zapora. Za moje zdravje je poskrbela dr. Zvezda Zadnik, ki se ji je končno posrečilo, da so me spravili iz stanovanja v bolnišnico. Zdravniki so se brigali zame, kolikor so največ mogli, ne pa tudi bolniška sestra-redovnica; ta mi ni smela pomagati, ker nisem molil. Molitev pa je baje boljše zdravilo kot ga lahko nudi ona s tem, da me preobleče v sveže, suho perilo, čeprav je bilo od potenja mokro, da ga je bilo moč ožeti. Ker nisem hotel popustiti ne jaz in ne ona, zdravniki pa se tudi niso upali preveč zavzemati zame. za komunista, mi ni preostalo drugega, kakor da sem zapustil bolnišnico neozdravljen in se zdravil naprej doma, pozneje pa na očetove stroške v Varaždinskih toplicah. (Nadaljevanje sledi) 6. stran TEDNIK - četrtek, 11. marca 1976 m adi dopisniki ZIMSKA PRAVUlCA V globokem gozdu, na beli sončni jasi je sedela starka Zima. Bila je osamljena sredi zasnežene- ga gozda. Naenkrat so zimsko tiši- no zmotili koraki. Starka Zima se je razveselila. Vstala je. Koraki so se bližali. Med belo-sivim drevjem je zagledala dve postavi. Bila sta lovec in Pikec, ki sta nosila seno za srne. Starka je spet sedla. Tedaj jo je zdramilo petje. Bližale so se gozdne vile. Vprašale so jo, zakaj je tako žalostna. Odgovorila jim je: ,,Le zakaj me sprašuje to? Saj mi tako nihče ne more pomagati! Preveč sem osamljena." Vile pa so ji rekle: ,,Lahko ti pomagamo. Le poslušaj!" In začele so pripovedovati pravljico. Starki Zimi se je obraz razvedril. Nič več ni bila osamljena . Tudi mati Zemlja je prisluhnila. Smreke so zašumele in stresle svoje iglice: ,,Oh, kako lepa pravljica!" Nagnile so svoje veje okrog in okrog jase, da so jo ogradile. Zaj- ček je s korenčkom priskakljal, se začudil, potem pa sedel k nogam starke Zime. Vsi so zasanjano poslušali male vile. Kmalu so zače- le prihajati še druge gozdne živali. Bila jih je polna jasa. Prišla sta tu- di lovec in Pikec, ki sta se vračala domov. Vsi so prisluhnili lepi pravljici. Male vile pa so pripove- dovale in pripovedovale... Toda pravljica se je žal kmalu končala. A živali so starki Zimi veselo obljubile, da bo ves čas ena od živali pri njej, pa tudi male vile, lovec, Pikec in mati Zemlja so ji obljubili, da jo bodo večkrat obiskali. Tatjana Kovačič, 5. a razred, 0§ Majšprek ČRNA PTICA Vsi, ki se ne boje umreti, zdaj v noč togote in nasilja, borci vsi naprej. Ognjeni zublji švigajo iz pušk sovražnih, a iz prs junaška kri. Smrtonosni kriki odjekajo v temne dni. Nad gorami, z razpetimi perutmi črne ptice se pode. Te ptice, strašne ptice iz železa in grmeč, smrt na zemljo sejejo. Mesta se valijo v ruševine, brez mož z otroci žena so kot brodolomci, ki na zadnji poti pljujejo. Alojz Turk, OS Videm pri Ptuju ZMANJKALO JE ELEKTRIKE Nekega dne sem gledal film. V televizorju je zmanjkalo elektrike. Nekaj časa sem čakal, ko sem že predolgo čakal, sem prižgal svečo. Čakal sem Še na tok, potem pa sem se vlegel na kavč. Sel sem po blazino. Ko sem šel v spalnico se je prižgal televizor. Prišel je tok, ugasnil sem svečo in naprej gledal televizijski program. Samo Bezjak, 3. b razred, OS Juršinci NAŠA VAS Naša vas se imenuje Zagojiči. Šteje komaj osemintrideset hiš. Vas stoji ob novi asfaltni cesti. V vasi imamo trgovino in dom gasil- cev. Naj bo noč še tako temna, je v njej vedno svetlo, ker imamo jav- no razsvetljavo. V vasi je tudi muzej starin, ki ga je uredil moj stric. Ljudje, ki živijo v naši vasi, so dobri, nekateri tudi slabega srca, vendar se imamo radi in si med seboj pomagamo. Za vasjo ležijo polja, ki so last zasebnikov in kmetijskega kobi- nata. Precej zemlje so letos uni- čili, ker so speljali kanal za novo elektrarno, ki jo gradijo na Formi- nu. Kmalu bomo imeli v naši vasi in v vseh sosednjih vaseh dovolj elektrike, ki bo v korist vsem prebivalcem daleč naokrog. Majda Vojsk, 4. a razred, OS ,,F. Belšak", Gorišnica TEŽKO JE BITI „MAMA" Zelo redko se zgodi, da moram kaj skuhati ali speči. Če me pa le to doleti, moram skuhati le zase, ali pa za nas tri odrasle v družini. Ko sem prvič kuhal hrenovke, nisem vedel, kako se tej reči streže. Predolgo sem jih pustil v kropu in ko sem dvignil pokrovko, so se mi razpočene smejale. Niso bile ravno najboljše. Druga nezgoda se mi je pripeti- la, ko sem pekel jajca na oko. V posodo sem vlil preveč olja. Hotel sem ga odliti, pa so z oljem vred smuknila v pomivalno korito tudi jajca. Zelo sem se ustrašil in pokli- cal mamico. Ni me ozmerjala, le smejala se je. Strašno sem bil la- čen, pa sem kar z vilicami začel loviti rumenjake v ponev. Kako mi je to uspelo, si lahko mislite! Namesto da bi se mi cedilo od ust, mi je pot tekel s čela, v želodcu pa mi je krulilo. Takrat sem sklenil, da bom bolj pozorno opazoval mamico za štedilnikom, da se mi kaj podobnega več ne bi zgodilo. Matjaž Horvat, 5. razred, OS ,,F. Osojnik", Ptuj SLOVO OD OČETA TREH SOŠOLCEV V soboto popoldan smo se zbrali pri Antoličevi hiši v Zamencih. Zbrali smo se, da pospremimo na zadnji poti očeta treh osnovnošol- cev. Žalosten je bil prizor preden so ga odnesli iz hiše. Žena in otroci so ga klicah, kakor, da bi ga hoteli prebuditi. A nič ni pomagalo, pri- šli so možje, vzeli krsto in jo položili na voz. S kratkim življenjepisom se je govornik poslovil od pokojnika in že se je vila dolga kolona žalostnih ljudi. Vsi smo vedeli, da prerano spremljamo to krsto, ker je bil lX)kojnik žrtev teže traktorja. Dolgo se je vila pot čez Slome proti Polenšaku, nam, ki je nismo poznali se nam je zdela neskončna. Bila je spolska in blatna, vedno se je dvigala proti hribu, zato so jo starejše ženice komaj premagale. Tako smo pokojnika pospremili na njegov zadnji dom — pokopališče. Tu so pevci zapeli nekaj žalostink, govorniki pa so se mu zahvalili za njegov življenski trud. Ljubica Bagarič, 3. a, OS ,,Dr.F. Zgeča, Domava MOJA BABICA Moja babica je bila rojena 1910. leta v Slovenskih Konjicah. Rodila je dve hčerki in enega sina. Njeno življenje je bilo kratko, a še tistih nekaj let je preživljala v trpljenju. Ko se je nekega dne vračala domov, se je vanjo zaletel motorist in uničil njenih 28 let življenja. Teta, mamina sestra, šest mesecev star brat in mama so osta- li sami. Babice nikoli nisem poznala. O njej mi velikokrat pripoveduje ma- ma, ki želi v besedah obuditi babičino podobo. Ker je mama takrat, ko se je zgodila prometna nesreča, bila še majhna, se na svojo mamo slabo spominja. O njej pripoveduje le to, kar je sliša- la od sorodnikov. Srečna bi bila, če bi še imela babico. Zavidam tistim, ki imajo stare mame, kajti stari ljudje se vedno z otroki veliko lepše pogovarjajo. Svojim vnukom pri- povedujejo pravljice in življenjske dogodivščine, k njim se radi zatekajo s svojimi drobnimi skrb- mi. Jaz pa te sreče nikoli nisem doživela. Olga Zorko, 6. b, OS „F. Belšak", Gorišnica Mesokombinat »Perutnina" Ptuj, Potrčeva 8, odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta ZA TOZD PP TOVARNA KRMIL - ELEKTROTEHNIKA za šibki tok pogoj: srednja izobrazba ustrezne smeri in 2 leti prakse - STROJNIKA pogoj: VK strojni ključavničar in 5 let prakse ZA TOZD PP MESNA INDUSTRIJA - STROJNEGA TEHNIKA pogoj: srednja izobrazba ustrezne smeri in 3 leta prakse ali VK strojni ključavničar in 5 let prakse - ELEKTRIKARJA pogoj: KV elektrikar in 2 leti prakse ZA TOZD PP PERUTNINSKE FARME - EVIDENTIČARJA pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse ZA TOZD KOOPERACIJA HAJDINA - VETERINARJA pogoj: dipl. veterinar s krajšo prakso, lahko tudi začetnik Ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite splošnemu sektorju delovne organizacije v roku 10 dni po ob- javi. Tovarna glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo — odbor za kadre delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta sezonska delovna mesta: 1. UPRAVNIK v počitniškem domu ,,Aluminij" v Crikvenici Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske ali ekonom- ske stroke s 3-letno prakso; 2. EKONOM v počitniškem domu ,,Aluminij" v Crikvenici Pogoj: VKV delavec trgovske ali gostinske stroke s 3-letno prakso; 3. KUHARICA v počitniškem domu ,,Aluminij" v Crikvenici Pogoj: VKV kuharica z 1-letno prakso; 4. KUHINJSKA POMOČNICA zasedba 3 Pogoj: PKV delavka z 1-letno prakso; 5. NATAKARICA Pogoj: KV gostinska delavka z 1-letno prakso. 6. SERVIRKA Pogoj: PKV gostinska delavka z 1-letno prakso; 7. ČISTILKA zasedba 2 Pogoj: NKV delavka. Vsa delovna mesta se bodo zasedla za določen čas. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialni sektor podjetja. V ponudbi navedite svoje osebne podatke, dosedanjo zaposlitev, šolsko in strokovno izobrazbo. Poziv brigadirjem - veteranom Ob 30-letnlci mladinskih delovnih akcij v svobodni Jugoslaviji POZIVA Zveza socialistične mladine Slovenije VSE BRIGADI- RJE — VETERANE, ki so sodelovali na mladinskih delovnih ak- cijah do vključno 1964 leta, da se zglasijo na občinski konferenci ZSMS v kraju bivanja ali v kraju od koder so odšli na akcijo. Občinskim konferencam Zveze socialistične mladine Slovenije posredujte osebne podatke o tem, na katerih akcijah in kdaj ste sodelovali, bodisi v Sloveniji bodisi v drugih republikah, podatke o akcijah v vašem kraju, razne eksponate, dokumente — skratka popoln pregled vašega angažiranja in s tem angažiranja mladine iz Slovenije na področju prostovoljnega dela. Posebej obveščamo udeležence prve zvezne akcije ,,Brčko- Banovici", da bo centralna proslava ob 30-letnici te akcije na dan mladinskih delovnih brigad — 1. aprila 1976 v Brčkem. Osrednje srečanje brigadirjev — veteranov iz Slovenije bo v mesecu maju. BRIGADIRSKI ZDRAVO! Podjetje za PTT promet v Ljubljani TOZD PTT Ljubljana sprejme na delo VEČ DELAVCEV ZA PiSMONOŠE v Ljubljani in okolici Pogoji za sprejem: 1. dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole; 2. odslužen vojaški rok. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Prošnje pošljite na naslov: TOZD PTT Ljubljana, kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Tržaška 68a. Odbor za kadre TOZD tovarne glinice — TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo z n. sub. o. razpisuje v skladu s 4. točko 102. člena statuta TOZD tovarne glinice delovno mesto vodja proizvodnje glinice Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan de- lavec, ki izpolnjuje razen pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o enotnih osno- vah kadrovske politike v OZD na območju občin Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo strojne, kemijske ali organizacijske smeri, — da ima najmanj štiri leta delovne dobe v stroki, — da obvlada en tuj jezik, — da je moralnopolitično neoporečen. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave z dokazili o iz- polnjevanju razpisnih pogojev in potrdilo o nekazno- vanju je potrebno poslati kadrovsko socialnemu sek- torju podjetja z oznako ,,razpis za delovno mesto vodja proizvodnje glinice". ooooooooooooooooo ŽELITE POCENI IN KVALITETNO BLAGO? Tedaj obiščite nemudoma prodajalno MAVRICA v Lackovi ulici 2 v Ptuju, veselo boste presenečeni ob izredno nizkih cenah metražnega blaga dersi in lofta, pletenine za ženske, moške in otroke po tovarniško znižanih cenah, tudi do 50%. Obutev za ženske in otroke znižano do 60%. V razprodaji so moške in otroške fantovske obleke znižane do 60 %. Na voljo so vam prešite odeje, koče in ostala posteljnina po najnižjih dnev- nih cenah. Cenjeni potrošniki — ne zamudite izredno ugodnega nakupa po globoko znižanih cenah v prodajalni M A VRICA V PTUJU Toplo se priporoča kolektiv trgovskega podjetja ,,IZBIRA" — prodajalna Mavrica. boooooooooooooood OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ objavlja prosto delovno mesto raču no vodsko-administrativ- nega delavca za nedoločen čas. Pogoji: — srednja šolska izobrazba z najmanj 5 let delovnih izku- šenj — moralno politične kvalitete Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ Osnovna šola „Tonc Žnidarič" Ptuj razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENŠČI- NE - SRBOHRVAŠČINE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PU ab P. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, se naj prijavijo v roku 14 dni v tajništvu sole. ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi našega dobrega očeta Ignaca Ribiča iz Stanečke vasi 9 pri Majšperku sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, so.sedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala vsem darovalcem veno^v in cvetja, vse-m, ki so namesto venca darovah v druge dobre namena, izrazili .sožalje in ga v lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za poslovilne besede ob odprtem grobu tovarišema Rakovcu in Lampretu. Iskrena zahvala cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku za ganljivi govor in pogrebni obred. V Majšperku, 4. marca 1976 Žalujoči sin Janez z ženo, sin Franc z ženo, hčerka Marija z družino in vnukinja Milena z družino Tovarna gumijevih in Icovinskih izdelkov — servisi „SiGMA" PTUJ, o. sol. o., Rajšpova 13, razglaša prosto delovno mesto: terminerja gumarne II Pogoj: srednja strokovna šola — kemijska smer in tri leta prakse v stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Nastop dela je možen takoj. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov v 8 dneh po objavi. TEDNIK - četrtek, 11. marca 1976 7. stran žensko vprašanje - družbeno vprašanje Namen konference v petek, 5. marca v Narodnem domu v Ptuju je bil osvetliti delo in položaj žen- ske — delegatke v zborih občinske skupščine in skupščin samouprav- nih interesnih skupnosti, prikazati položaj kmetijske proizvajalke v našem prostoru, probleme ženske v združenem delu, zakaj konferenca, ki jo je pripravil svet za družbe- nopolitični in ekonomski položaj žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj je bila pos- svečena 8. marcu Dnevu žena in zaključku mednarodnega leta žensk. Uvodni referat je imela gostja republiške konference SZDL Slo- venije Olga Vipotnik, ki je med drugim dejala: ,,8. marec nas vsako leto opomni, da je tako imenovano žensko vprašanje predvsem druž- beno vprašanje, da ga lahko raz- rešujemo le z bojem delavskega . razreda proti vsakršnemu iz- ; koriščanju človeka po človeku in z uresničevanjem proletarskega gesla ,,Delu čast in oblast", torej z bo- jem za novo družbo brez zasebne lastnine proizvajalnih sredstev z novimi odnosi brez zatiranj in iz- koriščevanja z bojem za socializem...". V svojem referatu je Olga Vipot- nik še poudarila, da je delegatski sistem načelo naše socialistične družbe za samoupravno razreše- vanje problemov, ki so in ki na- stajajo v našem družbenem in go- spodarskem življenju, sistem preko katerega se urejajo in razrešujejo interesi združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte- resnih skupnosti in družbeno- političnih organizacij. Tudi ženske, družbeno organizirane lahko v tem .sistemu vplivajo skupaj z delovnimi ljudmi na razreševanje in urejanje njenega družbeno ekonomskega položaja, problemov otrok in dru- , zine. Vendar pa delegatski sistem j ne bo učinkovit, če bomo pre- i puščali stvari samo izvoljenim de- legatom v delegacijah. Delegatska baza mora biti enotna gonilna sila, če hočemo urejati skupno vse druž- bene zadeve, zato pa potrebujemo bolj osveščene, samoupravno izo- bražene ljudi. O uveljavljanju ženske, delegat- ke v ptujski občini, pa je govorila generalna sekretarka občinske skupščine Marica Fajt. Za zbor krajevnih skupnosti občinske skup- ščine je bilo izvoljenih od 269 de- legatov 47 žensk ali 17,39 «/o, kar pet krajevnih skupnosti od 25 je, ki v svoje delegacije niso delegirale ni- ti ene ženske. Za zbor združenega dela je od 1643 delegatov 220 de- legatk ali 14 "/o, v zboru združenega dela pa je od 30 delegatov 11 žensk ali 37 Sodelovanje žensk, delegatk na samih zborih občinske skupščine pa je precej manjše. Take je v zboru krajevnih skupnosti od 45 delegat- skih mest v povprečju sodelovalo 6 delegatk, v zboru združenega od 55 delegatskih mest 11 žensk in v dru- žbeno-političnem zboru, ki ima 30 delegatskih mest, je v povprečju so- delovalo 9 delegatk. Prisotnost žen- ske — delegatke pa je precej večja v zborih skupščin samoupravnih in- teresnih skupnosti, gre pa ta številč- nost na račun večje zaposlenosti žensk v določenih interesnih skuf)- nostih kot npr. otroško varstvo, šolstvo itd. Kmečke žene so vse premalo za- stopane v samoupravnih organih kmetijskih organizacij in v de- legacijah kmetov, je poudarila predsednica sveta za družbeno politični in ekonomski položaj žensk pri OK SZDL Lizika Lacko, ki je na petkovi konferenci po- I sredovala zaključke regijske pro- blemske konference v Ormožu, ki je bila lani konec novembra in je bila namenjena problemom druž- beno ekonomskega položaja kme- tijske proizvajalke. Vzgoja in izo- braževanje imata pri urejanju polo- žaja kmetice — proizvajalke in nje- ne uveljavitve kot družbene delavke pomembno mesto, saj je prav pre- majhna izobrazba eden od vzrokov za počasnejše uveljavljanje zna- nstvenih dosežkov v kmetijstvu in njihovo povezanost z drugimi ljud- mi v združenem delu. Upoštevajoč vlogo ženske v kmečki proizvodnji, ki se bo vedno bolj večala je treba predvsem zagotoviti, da bo kmetica takrat, ko je dejansko nosilec proizvodnje imela enake pogoje kot delavka v združenem delu. Družbeno varstvo otrok na vasi, še ni dovolj razvito, celodnevna šola je šele v razvoju, organizirana pre- hrana šolskih otrok razbremenjuje kmetice, tudi položaj kmečke ma- tere ob porodu še ni urejen in še bi lahko naštevali. Izenačevanje pogojev za šolanje otrok na podeželju in v mestu se vse prepočasi uresničuje, zato bi si v občini morali predvsem prizadevati za ustanavljanje potujočih vrtcev, za celotno malo šolo, za uvajanje podaljšanega bivanja v šoli in uved- bo celodnevne šole, je bilo poudar- jeno v razpravi in tudi, če bomo poskrbeli za razbremenitev ženske v gospodinjstvu, za otroško varstvo predšolskih in šolskih otrok, za boljše socialno skrbstvo, bomo ustvarili pogoje za večjo aktivnost ženske v sredinah, v katerih živi, pa naj gre tu za gospodinjo, kmetijsko proizvajalko ali delavko v zdru- ženem delu. N. B. Zlato Vogrič v Ptuju Vodja centra za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci zveze socialistične mladine Slovenije /lato Vogrič je v sredo s svojimi so- delavci obiskal Ptuj. Skupaj s predstavniki i/vršnega sveta skupSčine ob- čine Ptuj in predstavniki občinske konference ZSMS se je pogovarjal o pri- pravah na mladinsko delovno akcijo. Slovenske gorke — 76. Obiskal pa je tudi predvideno središče akcije, Domavo, kjer si je ogledal obstoječe ob- jekte, ki so nujno potrebni za nemoten potek akcije. V razgovoru so so- glašali, da so sedanje priprave na akcijo uspešne. Zlato Vogrič pa je obiskal še Majšeperk, središče akcije Haloze — 75. V letošnjih pripravah na akcije moramo bolje kot lani opraviti pri- prave brigad na akcijo. Zavzeti se moramo za enoten koncept samouprav- nega organiziranja brigad. Občinska konferenca ZSMS Ptuj se je obvezala vključiti v letošnjo akcijo čim več mladih. Zato vsi, ki želite postati bri- gadirji v okviru občinske mladinske delovne brigade, javite svojo udeležbo v Klubu mladih ali pa se oglasite pri svojem predsedniku osnovne organi- zacije ZSMS tam, kjer živite in delate. Nič kaj razveseljivo pa ni dejstvo, da se v organizirano prostovoljno mladin.sko delo vse premalo vključuje kmečka in študentska mladina, zato je vključevanju le-te treba še posebej posvetiti pozornosti. MG i Počitniška skupnost v ustanavljanju Občmski svet ZSS Ptuj je že v sredini meseca februarja poslal vsem osnovnim organizacijam sindikata in sindikalnim konferen- cam v razpravo samoupravni sporazum o ustanovitvi počitniške skupnosti v Ptuju, z nalogo, da do 10. marca 1976 opravijo javno razpravo o sporazumu in pošljejo morebitne svoje pripombe. Obe- nem pa, da izvolijo svojega delegata v počitniško skupnost in določijo podpisnika sporazuma. Ob našem obisku na občinskem sindikalnem svetu so nam povedali, daje odziv sindikatov bil doslej pičel ali pa ga sploh ni bilo. Vse to dokazuje, da se organizacije sindikatov v nekaterih sredinah premalo zavedajo nalog, ki jih imajo na področju rekreacije, organiziranja oddiha in počitka delavcev. To ,,nezaintere- siranost" organizacij sindikata si laliko razglašamo na razhčne načine. Jasno pa je, da ob takem stanju ne smemo stati križem rok. Še posebej se moramo zavedati, da smo na področju rekreacije, organiziranja oddiha in počitka delavca delovali neorganizirano in preveUkokrat nazadovoljivo in da nam ustanovitev počitniške skup- nosti ponuja izpopolnitev tudi te vtzeh. Naj povemo še to, da počitniške skupnosti uspešno delajo že v števiLnih občinah. Iz tega izhaja, da bo potrebno resno pristopiti k akciji razprave o sporazumu in jo opraviti povsod tam, kjer je še ni bilo. MG V Juršincih so obdarili občanke, stare nad 80 let V srcih ženic v Juršincih je bilo 8. marca prijetno in toplo. Folo: J. Slodnjak ORMOŽ Nove naloge občinske konference SZDL Na minuli seji občinske konfe- rence SZDL Ormož, so med dru- gim sprejeli tudi programsko usmeritev delovanja OK SZDL Ormož v letu 1976. V fronti SZDL si bodo zlasti prizadevali pri razvi- janju samoupravnega sistema, skrbno bodo spremljali delovanje delegatskega sistema, borbo za okrepljeno vlogo delavskega razre- da pri odločanju v celotni družbeni reprodukciji, organizaciji učinko- vitejše zaščite samoupravljanja, posebno skrb pa bo ormoška OK SZDL namenila kadrovskim pro- blemom v občini. Tako kot druge DPO, bo tudi SZDL v občini Ormož skrbela za uresničevanje zahtev stabilizacije, za razvijanje socialističnih samou- pravnih odnosov v kmetijstvu, i funkcioniranje SIS, izobraževanje | in uvajanje celodnevne šole. Na področju SLO, samozaščite in var- nosti so že v minulem obdobju dosegli pomembne uspehe in bodo s prizadevanji na tem področju na- daljevali tudi letos. Potrebno skrb j bodo namenili tudi vsestranskemu informiranju občanov in delovnih ljudi. Poleg teh in številnih drugih na- log, bo ormoška občinska konfe- renca SZDL do meseca junija pri- pravila tri problemske konference. Na prvi, ki bo že v kratkem, bodo obravnavali problematiko s področja kmetijstva, s posebnim poudarkom na pridelovanju hrane. V mesecu aprilu bodo na problem- ski konferenci spregovorili o vpra- šanju delovanja in organiziranja društev in organizacij v ormoški občini. V juniju bo redna seja ob- činske konference SZDL, na kateri bodo celovito obravnavana vpra- šanja uresničevanja kadrovske po- litike v občini Ormož. Torej, nalog ne bo manjkalo. Dosedanja aktivnost ormoške ob- činske konference SZDL pa tudi kaže, da bodo sprejete naloge uspešno uresničili. V ta prizadeva- nja bodo vključene vse osnovne organizacije SZDL v občini Ormož. CiF ZLAT/PAR v soboto so na matičnem uradu v Ptuju, svečano razglasili za zlatoporočenca 74-letno Antonijo in 76-letnega Jožeta CAR. Oba sta bila vse življenje kmečka delavca, sedaj živita v skromnem lastnem domu na Forminu 54. Haložanka: „Tudi pri nas je lepo , , Foto: S. Kerbler Sneg nas je presenetil Na trgu MDB v Ptuju so stanovalci hitro očistili pločnike. Foto: Kosi Zima jc pošteno zmigala z repom. V torek nam je nametala snega kot ga ne pomnimo že od leta 1972. Delavci komunalnega podjetja Ptuj, misleč, da sneg nc misli resno, so začeli plužiti ceste že v torek zjutraj. Ker jc kar naprej snežilo, so morale dežurne ekipe znova na a-ste. Vsi štirje železni in štirje leseni plugi so bili do včeraj v stalnem pogonu, zato tudi nikjer ni prišlo do večjih zastojev v prometu. Vse ceste so prevozne, obvezna pa je zimska oprema in previdna vožnja. N. B. Letos prvič pošteno sneži. Foto: S. Kerbler SLOVENSKA BISTRICA O razporejanju dobodka Jutri, 12. marca se bodo v Slov. Bistrici zbrali delegati vseli zborov skupščine občine Slov. Bistrica, na svoji dvanajsti skupni seji, kjer bodo obravnavali predvsem dosedanje uresničevanje sprejetih sklepov in pro- gramov za preteklo obdobje. S posebno pozornostjo pa bodo vsi zbori obravnavali še predlog druž- benega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Slov. Bistri- ca in se seznanili s poročilom o skupni porabi v letu 1975. Širšo razpravo bodo namenili tudi predlogu republiškega zakona skupnosti za ceste. , VHl VEČ ZA OBRAMBNO VZGOJO Pred nedavnim je v Slovenski Bistrici zasedal svet za ljudsko obrambo pri občinski skupščini. Ob tej priložnosti so razpravljah predvsem o petletnem načrtu razvoja in vzgoje v enotah civilne zaščite. Ugotovili so, da je program za uresničevanje progra- ma vseljudske obrambe v bistriški občini, za obdobje naslednjih petih let pester in konkreten. Uresničevanje tako zastavlje- nega programa pa zahteva tudi finančna vlaganja širše družbe in občanov. Doslej so za to področje namenjali po 60 dinarjev letno na zaposlenega, sedaj pa so dali v razpravo novi predlog financira- nja, po katerem bi v razvoj in vzgojo na področju vseljudske obrambe v občini zaposleni odvajali pol odstotka od bruto osebnih dohodkov iz preteklega leta. To bi pomenilo, da bi vsak zaposleni občan prispeval letno okoli 170 dinarjev za to dejavnost. Za uresničevanje izobraževal- nega in akcijsekga programa vseljudske obrambe na območju občine Slov. Bistrica bi potrebo- vali nad štiri miljone dinarjev. V občini je trenutno okoli 230 mladih, ki še niso vključeni v nobeno od vzgojno izobraževalnih oblik obrambne vzgoje. Zato so pred nedavnim izdclaU v občini posebni načrt za njihovo izobraže- vanje. Organizirali ga bodo v prihodnjih dneh in to v šestih večjih krajih bistriške občine. V. H. Brigadirjem! Danes, 11. marca 1976 se bodo v klubu mladih, Titov trg, ob 14. uri srečali brigadirji ptujske občine, udeleženci republiških mla- dinskih delovnih akcij v letu 1975. Mladi ptujski občani so v preteklem letu sodelovali na ^cijah v Halozah, na Kozjanskem in Bikinih. Istega dne ob 15. uri pa bo prav tako v klubu mladih zbor brigadirjev, ki se bodo udeležili mladinske delovne brigade, Slovenske gorice 76, v dkviru občinske mladinske delovne brigade. MG osebna kronika Rodile so: Marta Majer, Dupleška 31, Maribor Jadranko; Ivana Murko, Biš 51 - deklico; Danica Knžanič, Gorenjski vrh 33 - dečka; Genovefa Petek, VeL BrebroYmk 71 - Lidijo; Martina Jus, Zetale 114 - Darinko; Katarina Gregorec, Podlehnik 55 - dečka; Jožica Miletič, Kvedrova I - Dejana; Terezija Amuš, Mestm vrh 102 - dečka; Angela Bezjak, Bukovci 41 - Roberta in Mirana; Pavla Skerget, Veličane 5 1 - Jožeta; Silva Solina, Mala vas 17 - dečka; Marija Mlek, Jiršovci 50 - dečka; Marta Furjan^ Zavrč II - Maria; Silva Smigoc, Muzejski trg 1 Saška; Nada Sohar, Osluševci 36/V - dečka; Marta Majcen, Dr. Hrovata 8 - dečka; Danica Dreven.šek, Sedla- šek 31 - Petro; Anica Dovečar, Senik 31 - dečka; Ema Pulko, Gorca 39 - deklico;. POROKE: Martin Dietinger, Celje, Zoisova 1 in Marija Čer ne zel, Cirk ovce 17. UMRLI SO: Valentin Korez, Kočice 55, roj. 1911, umrl 1. marca 1976; Janez Horvat, Gabernik 18, roj. 1905, umrl 1. marca 1976; Silvestra Mlakar, Kidričevo 4, roj. 1940, umrla 1. marca 1976; 1'ranc Ribič, Krčcvina pri Ptuju, roj. 1889, umri 1. marca 1976; Jože Plošinjak, Zamašani 33, roj. 1928, umrl 3. marca 1976; Vcnčslav Bratuša, Tomaž 8, roj. 1934, umrl 3. marca 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra- va: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Manborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje tenneljni davek od pronneta proiz'- -^-»v. vreme do nedelje, 21. marca 1976. Prvi krajec bo v torek, 16. marca ob 5.38^ Napoved: Čez nedeljo, 14. marca bo lepo vreme. Prve tri dni prihodnjega tedna bo vlažno in sneg. V drugi polovici tedna bo mrzlo. Nadaljnji izgledi: od 16. do 20. marca bodo pihali mrzh vetrovi, vmes bo sneženje. Prvi pomladanski dan (21). bo prišel v zimski suknji. V zadnji dekadi marca, bo vreme spremenljivo, nastopile bodo otopUtve. Po- gosto bo deževalo. Alojz Cestnik,