Leto LXXI
Štev. 146 a
JI, v,	a
V Ljubljani, v četrtek, (. julija I943-XXI
Spp<f1zfon9 hi •UoMarote postale Po&loina plačan« « colovlnl
Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečna 18 Lir, ta Inozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce-> loletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. raC. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za ln«erat«.
PodraZnietli Noto mesto.
Izključna pooblaSFenlfs ta oglaleranfe TfaTTJansIrefr« In fnjega Izvora) LInione Pubbllcitt Italiana S. A, Milana,
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dnem po praznika.
S Urednlltv® ln npravat Kopitarjeva K LJubljana. H Bedazione, Amministrnzionei Kopitarjeva k, Lobiana. g	Telefon 4001—1005,
Abbuuuncntii Mesa 18 Lira. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-cione domenica, »n-no 34 Lira. Estero 65 Lir*. C C. P.l Lubiana 10 650 per lili shhonaraenti, 10.349 per la in-aarziooi.
Filiala! Novo m«to<
Coneesslonarla eselnslra per la pnhblleftS <B proventrnza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Vojno poročilo it. 1131
Bona bombardirana
10 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja:
Nemške letalske skupine so uspešno bombardirale pristanišče v Boni.
M e s s i n a in okolica ter kalabrijska obala ob ožini so bile znova napadene. Nekaj bomb je padlo tudi na Porto Empedocle.
Sovražnik je izgubil 10 strojev: 5 v dvoboju z osnimi lovskimi letali nad Comiso, 5 letal pa je sestrelio protiletalsko topništvo v okolici Lica t e, Pozzalla, Tremistierija, C o -m i s a in Castelvetrana.
Pri napadu na L i v o r n o , omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, je protiletalsko topništvo sestrelilo še dva štirimotornika, ki sta padla .v morje blizu otoka G o r g o n a.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1131s
Pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so bile doslej ugotovljene naslednje žrtve: dva mrtva in 10 ranjenih v Porto Empedocle.
8 anglosaških ladij potopljenih
Nemške podmornice so v Atlantskem in Sredozemskem morju potopile 8 ladij, na črnem morju pa 2 sovjetski ladji — Na vzhodu nič važnega
Hitlerjev glavni stnn, "»0- junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja danes naslednje poročilo:
.Na vzhodnem bojišču ni bilo nobenega pomembnega bojnega delo\anja.
Nn Črnem morju so potopile nemške podmomiee dve ladji s skupno 2000 tonami, lahke pomorske oborožene sile pa med kratko nočno borbo eno sovjetsko topničarko. Letalstvo je uničilo z bombami na morju pri No-vorosijsku sovražno stražno ladjo.
Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je bombardiral preteklo noč z dobrim uspehom Indijske eilje in pristaniške naprave na področju pri 15 o n i. V S r e d o z e ni s k e m 111 o r-j 11 je bilo včeraj sestreljenih 12 sovražnih letal. Dve lastni lovski letali se nista vrnili.
Nemške podmornice so potopile v Atlantiku ter Sredozemskem morju j>o hudih borbah proti konvojem in posameznim enotam 8 ladij s skupno 49.00(1 tonami ter še en rušilec in tri prevozne jadrnice. Ln nadaljnji
Počastitev spomina maršala Balba
Rim, "SO. jun. AS. Ob tretji obletnici slavne smrti kvadruinvira, maršala Italije Itala Balba, ki je padel nad Tobrukom, je bila predvčerajšnjim dopoldne pred spominsko ploščo padlih v ministrstvu za letalstvo resna vojaško prireditev v počastitev spomina velikega letalca in lijtfgovili tovarišev. Slovesnosti so se udeležila številna zastopstva rodbin pndlili, tistih, ki so se udeležili poleta čez Atlantsko morje, ter civilnega in vojaškega osebja v ministrstvu. Častno stražo je imel oddelek oboroženih letuleev. Poveljnik letalskega oddelka Tedeschini - Lali je zapovedal minuto molka, nato so pred ploščo, v katero so vklesana imenu padlih letalcev, položili lovorojev venec.
Ferrara, 30. jun. AS. Tukaj so predvčerajšnjim bile resne slovesnosti v počastitev spomina kvadrumvira Itala Balba ob tretji obletnici njegove slavne smrti. Njegovo rojstno mesto je izobesilo žalne zastave, v srcu Ferrnrčunov pa se je obnovila ponosna bolest zaradi prezgodnjega konca junaškega letalskega maršala.
Zjutraj so s častnim spremstvom dospele v mesto zastave in znamenja stranke, ki so jih sprejeli z dolžnimi vojaškimi častmi, ljudstvo pa jih je spoštljivo pozdravljalo. V fašistov-skem domu, na sedežu zveze, ki nosi ime Itala Balba, so se zbrali vsi visoki dostojanstveniki, ki so se sešli v Ferrari zu slovesno proslavo.
Prva slovesnost je bilo polaganje lovorje-•vili vencev v svetišču padlih fašistov. Na obsežnem trgu so bili razpostavljeni oboroženi oddelki vojske, letalstva, milice. GIL-a ter znamenja, zastave in prapori vseh mestnih organizacij in združenj. Znamenja stranke so vsi navzoči spoštljivo pozdravili. To minuti molka pred ploščo, vzidano v spomin vseh mučencev slavnega ferrarskega fašizma, so zastopniki oblasti in dostojanstveniki odšli v desno krilo fa-šistovskega doma.
To so pred kratkim uredili za sedež najmodernejše in zelo pomembne fašistovske ustanove: diagnostičnega središča, ki nosi ime ltala-Balba in ki ga je ustanovil zavod za fašistovsko vzajemno pomoč. Po prostornih dvoranah, urejenih po najsodobnejših terapevtičnih načelih in obilno oskrbljenih z zdravstvenimi pripravami, začenja življenje ustanova, ustvarjena za ljudstvo, iz katere bodo delavci vseh panog lahko dobivali zastonj popolno in ljubeznivo zdravniško pomoč. Visoki dostojanstveniki so se dolgo pomudili pri obiskovanju zavoda ter nazadnje izrekli svoje zadovolj-
stvo upravnim in strokovnim voditeljem diagnostičnega središča.
Nato so na vseučilišču slovesno izročili nagrade medvseučiliškega statističnega zavoda pod pokroviteljstvom revije »Statistika«. Po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je zapovedal podtajnik stranke Della Valle. je povzel besedo kr. komisar vseučilišča »ltalo Balbo«, profesor Calzolari. Kazen ministrov, visokih državnih, strankinih in vojaških dostojanstvenikov so bili navzoči tudi zastopniki zbornice, senata, nemške vlade, narodni svetniki in vse krajevne oblast1 s prefektom Dolfinom in zveznim tainikom, nadzornikom stranke Caggio-lijem na čelu, razen tega pa ves vseučiliški senat in študentje.
Profesor Calzolari je Imel kratek pozdravni nagovor ter se je v plemenitih izrazih spominjal Itala Balba. vztrajnega borilca za to, da bi fcrrar-sko vseučilišče postalo kraljevo vseučlišče, kar se je pred letom dni po Ducejevi volji tudi zgodilo. Nato je govoril profesor Fortunati, ravnatelj revije »Statistica«, ki je razlagal ljubeča prizadevanja pokojnega kvadrumvira da bi se uredila gospodarska statistična služba. Nato je pojasnjeval dela, ki jih je presojala komisija za nagrade, ter povedal imena zmagovalcev. Tem jt nagrade izročil eksc. De Bono, ki je bil navzoč pri slovesnosti s kvadruvirom De Vecchijem. Slovesnost se je končala s pozdravom Kralju in Duceju.
Med pozdravi številnega zastopstva Gufa so dostojanstveniki odšli v cerkev sv. Frančiška, da bi se udeležili slovesne žalne službe božje. Cerkev je bila odeta v žalno okrasje. Pred oltarjem je bil mrtvaški oder, ob katerem so imeli častno stražo višji častniki. Službe božje so se udeležili Balbov brat gr. uff. Edmondo, sestre, vdova Lina Balba ter sinovi in bratje Nella Quillicia. Dalje so bili navzoči eksc. Terruzzi v imenu vlade, kvadrumvira De Bono in De Vecchi, predsednik zbornice grof Grandi, podtajnik stranke Della Valle, ministra Cini in Pareschi, podtajnika Fougier in Arcidia-cono, senator Romei-Longhena za senat, nemško zastopstvo z armadnim generalom von I.oerzerjem na čelu, minister brez listnice Rossoni, general Ivan Doro za eksc. Galbiatija, veliko generalov iz vojske, letalstva in milice, senatorji, nar. svetniki ter vse krajevne oblasti in dostojanstveniki. Igral je godalni orkester, pel pa cerkveni zbor. Po maši je nadškof msgr. Bovelli blagoslovil oder, na katerem ie bil velik Ducejev venec.
Onoldne so obiskali dom Gila, vcl:častno zbirališče ferrerske mladine, ki nosi ime po Linu Balbu, čigar kip so ganjeno pozdravili.
Divjaški napad na stolnico v KoSnu
Berlin, 30. junija. AS. V dopolnilo včerajšnjega Vojnega poročila se je izvedelo iz pristojnega vira, 'da so imeli Sovjeti posebno hude izgube v bojih pri Staraji Rusi. Pri terorističnem napadu angleškega letalstva na mesto Koln je sovražnik na slepo spustil na stanovanjske hiše večje število razdiralnih in na desettisoče zažigalnih bomb. Med popolnoma uničenimi umetniškimi in kulturnimi spomeniki so županstvo mesta Koln, ki je imelo številne kiparske umetnine, mestna hiša nasproti županstva, slavni Guersonich, spomenik, ki spominja na sijaj starega hanseatskega mesta. Kakor je bilo že javljeno, je bila zelo poškodovana tudi Minska stolnica. Nekaj večjih bomb je predrlo kupolo in se razpočilo v notranjosti cerkve, kjer je nastalo veliko razdejanje. Leva ladja stolnice je popolnoma uničena, prav tako tudi kupola krstne kapele in številna kiparska dela.
Berlin, 30. junija. AS. Brutalnost načrtnega an-'gleško-ameriškega terorizma se ne ustavlja niti pred znamenitimi spomeniki evropske kulture in išče svoje žrtve prav med civilnim prebivalstvom. Ta brutalnost je zbudila val ogorčenih člankov proti letalskim roparjem, katerih zadnje deianie ie razdejanje stolnice v Kolnu. Nemški listi, ki se danes zjutraj skoro izključno bavijo s tem dogodkom, so. polni ogorčenja nad takozvanimi »branilci evropske kulture«, ki pa poskušajo uničiti v Nemčiji in Italiji najvišje izraze in najvidnejše uresničitve te civilizacije. Listi nemške prestolnice tolmačijo zgražanje celotnega nemškega prebivalstva nad gnusnim zločinom v Kolnu ter žigosajo to barbarstvo, ki navdaja sovražnikove teroristične na-
Ankara, 30. junija. AS. Poročajo, da bo predsednik republike obiskal kraje, opustošene od potresa. Zunanji minister Menemendžoglu bo prebil nekaj dni počitnic v Carigradu.
pade, pripominjajoč, da se bliža ura represalij. »Volkischer Beobachter«, »Borsen Zeitung« in »Deutsche Allgemeine Zeitung« naglašajo, da nemško ljudstvo, zlasti pa prebivalstvo bombardiranih pokrajin stopnjuje svoje sovraštvo in svojo maščevalno voljo do sovražnika ter disciplinirano pričakuje neizogibno uro obračunov, ki bo strašna.
parnik je bil torpediran. V teku teh bojev so naši čolui sestrelili tudi 5 sovražnih bombnikov.
Berlin, 30. junija. AS. Nemška vojna poročila govore o novih sovjetskih napadih pri Velikih Lukih, kjer bi rad sovražnik že več dni dosegel kak krajevni uspeh. Tudi zadnje dni so Sovjeti napadali z zaščito številnih tankov. Čeprav se niso ozirali na krvave izgube, vendar niso mogli doseči nika-kega uspeha. Mnogo sovražnih tankov je bilo onesposobljenih in v njihovi pehoti so nastale velike vrzeli.
Overovitev rojstva kneginje Marije Izabele
Rim, 2S. jun. AS. Prcdvčerajšjim ob tfi.^0 so v kraljevi palači na Kvirnialu v navzočnosti Vel. Kralja in Cesarja ter kr. vis. kneza Pie-montskega in vojvode Anconskega overovili rojstvo vzvišene visokosti kneginje Marije Izabele Sttvoia-Cienova. Kksc. vitez, velikega križa Carlo Storža, tajnik fašistovske stranke in državni tajnik, je bil kot zastopnik Dticeja za kronskega notarja, eksc. crof. \uez velikega križa <iiu-como Suardo, predsednik senata, pa je bil /.1 matičnega zapisnikarja, /a priči je Nj. Vel. \lu-dur določil eksc. velikega admirala senatorja Doihi Paola Tliaona de Hevela, mornariškega vojvodo 111 viteza najvišjega reda Sv. Aiinunzia-te, ter eksc. markiza senatorja C.nglielmn Ini-perialija. kneza Fruncavillskega najvišjega reda Sv. Anniinziute.
Bose o indijski osvobodilni vojski
Poziv vsem Indijcem izven domovine
Tokio, OS. junija. AS. Govoreč po radiu svojim rojakom v vsej vzhodni Aziji je indijski voditelj Cundra Bose izjavil med drugim•
Vsi telesno sposobni Indijci, ki bivajo v vzhodni Aziji, *e morajo prostovoljno boriti za neodvisnost Indije, kajti osvoboditev Indije je odvisna predvsem od tistih, ki žive v inozemstvu. To je naša najvišja naloga in naša najvišja dolžnost, spričo katere je vse drugo |«>d-rejenega pomenu. Trdno upam, da bom s pomočjo svojih rojakov v vzhodni Aziji lahko organiziral tako močno silo, da bomo odstranili britansko oblast v Indiji v sodelovanju z onimi, ki se že bore na znotraj. Nu|vočila je ura in vsi indijski rodoljubi morajo na bojišča. Ko bo začela teči kri Indijcev, ki ljubijo svobodo, bo Indija dosegla svojo neodvisnost, japonska vlada in ja|>oiiski narod sta pripravljena dati nam vso pomoč, du dosežemo svoj veliki cilj. Zato ni nobenega opravičila, da ne bi tudi Indijci v vzhodni Aziji dali vseh svojih razpoložljivih sil na razpolago za sedanjo borbo. Čeprav so sile Osi, zlasti pa Japonska, pripravljene, da nam vsak hip pomagajo, kar v ostalem že delajo, je vendarle naloga za osvoboditev Indije predvsem naša in samo naša. le odgovornosti ne moremo zvaliti na ramena nikogar, ker bi bilo to v nasprotju z našo narodno častjo.
Čondra Bose je nato poudaril, da sabotaže, civilna neposlušnost in revolucionarni terorizem lic vodijo nikamor, kajti Britanci so popolnoma oboroženi in brezobzirni- Angleže moramo pregnati z istim orožjem, ker pa je to nemogoče v Indiji, kjer Indijci niso organizirani za oboroženo revolucijo, morajo Indijci v inozemstvu in zlasti v vzhodni Aziji izvršiti svojo dolžnost in pregnati Angleže iz. Indije.
Manila, 29 jun. AS. Predsednik ind.jske ligen:i Filipinih, Švani, je v nekem razgovoru iz avil: Napočila je ura akcije in Indijci so povsod trdno odločeni, da sodelujejo z Japonsko, da bi enkrat za vselej porazili Angleže 111 Acmričane. Prihod Čandre Boseja v vzhodno Azijo je dal znak Indijcem, ki žive v Indiji in v inozemstvu, da se z orožjem upro britanskim zatiralcem in njihovim tovarišem iz ameriške hi?e Indija ni imela doslej vojoškega voditelia. Ta vodja bo Bose, ki je prav človek, na katerega so lndiici čakali. Vsi Indijci na področju vzhodne Azije se bodo združili v skupnem naporu za osvoboditev svoje domovine. Prepričan sem, da bo v Indiji izbruhnila revolucija, ki se bo zaključila z našo popolno zmago. Prvo prihodnje bojišče bo na indijsko-birmanski moji, kjer bodo britanske sile utrpele hude izgube, loko se bo začelo gibanje, ki bo Angleže in Ameri-čane popolnoma pregnalo iz lndi'c. Dolga leta potrpežljivega trpljenja Gandhija, da pripravi Indijce za neodvisnost, dajejo sedaj svoje sadove. Naposled nam je dana možnost, da dosežemo svojo neodvisnost, s pomočjo mogočnega japonskega orožja. Ne bomo opustili te prilike in Indijci so odločeni, da žive ali umro skupno z Japonsko.
Saigon, 29. jun. AS. Indijski rojaki, bivajoči v tem mestu, so kot zastopniki indijske skupnosti v Francoski Indokini na posebnem zborovanju sklenili izraziti prvemu ministru laponske vlade To>u svojo hvaležnost za pcinoč, ki jo ie Japonska obljubila Indiji. Razen tega so izrazili svoj sklep, da se bodo boril pod vodstvom Čandre Boseja za neodvisnost svoje dežele.
Tudi indijska skupnost v Penangu je imela važno zborovanje, ki se ga je udeležilo skoro 5COO ljudi in ki je prav tako izrazilo 6vojo hvaležnost za izjave predsednika japonske vlade. Vsi udeleženci so prisegli, da se bodo borili do popolnega poraza Anglije.
Anglosasi že čutijo posledice letalskih izg&ib
Buenos Aires, 30. junija. AS. General Daben-port Johnson, poveljnik II. severnoameriške letalske armade je izjavil zastopnikom tiska, da znašajo izgube bombnikov, ki napadajo Nemčijo, povprečno 6 odstotkov. Dodal je: »Ce bodo znašale izgube več kakor 10 odstotkov, jih ne bomo mogli prenesti.
Berlin. 30. junija. Dejstva so potrdila napovedi berlinskih vojaških krogov o neizogibnih posledicah izredno visokih izgub angleško-ame-riškega letalstva na zahodnem bojišču. »Naelit-ausgabe« piše, da je dramatični davek, ki ga morajo Anglosasi plačevati za svoje dnevne in nočne napade verjetno prisilil anglosaške vojaške voditelje, da bodo morali spremenili svoje načrte. Potrdilo tega so nekateri članki po londonskih listih in zlasti članek llore Belisha, ki se sprašuje, kako bo mogoče popraviti poplah v javnosti, ker se vdor vedno odlaša. Po zasedbi Pantellerije so upali, da bo prišlo do velikih dogodkov ne le v Sredozemlju, marveč tudi na drugih bojiščih, zdaj pa govore, da so potrebne za uresničenje teh načrtov mnogo večje priprave kakor so mislili. »Nachtausgabe« pripominja: Jasno je, da te pripombe niso namenjene le angleški javnosti, ampak tudi Moskvi, ki od zaveznikov zopet ponovno zahteva drugo bojišče. Če upoštevamo še nekatere druge pojave v nasprotnem taboru, kakor novo gonjo, da bo Turčija stopila v vojno, dobimo vtis, da je so-
W
Zakaj ftngloamerikanci odlašajo z vdorom
Berlin, 30, junija. V nemški prestolnici 7. za- J nimanjem poročajo o vzrokih severnoameriškega j vojaškega kritika Baldvvina v nekem članku, objavljenem v Washingtonu, vzrokih, ki ovirajo vdor na evropsko ceiino. Kakor poročajo nemški listi, obrača Baldvvin pozornost svojih sonarod-njakov na naslednje točke: a) Zaradi moderne vojne tehnike in zaradi razvoju, ki ga je doseglo letalsko vojskovanje, vdor ne more biti pripravljen in izveden izključno z bombniki. Potrebno je tudi. da si lovska letala zavojujejo oblast na nebu. Zalo jo število točk, pripravnih za izkrcanje, zelo omejeno, ker je odvisno od kratkega dosega lovskih letal, h) Ker je zelo razvilo tudi ogledniško letalsko delovanje, je treba izključiti možnost, da bi se dalo sovražnika pri vdoru presenetiti. (Ta Baldvvinova ugotovitev je brez dvoma zelo medla, ima pa nek pomen, če se upošteva, da je namenjena nevedni ameriški javnosti.) c) Invazija predpostavlja velikansko nako-pičenost orožja, streliva, živil in drugih potrebščin vseh vrst na kraju, ki naj postane izhodišče za napad, č) Za napad na Evropo je potrebno velikansko število prevoznih ladij ter izkrceval-nih čolnov, ki se sovražniku gotovo ne morejo prikriti.
Te štiri točke, ki jih navaja sovražnik, kažejo, kako težko je izvesti vdor v Evropo. Dopolnjujejo pa jih še druge ovire, ki bi jih prav tako moral sovražnik prebrcsli. Te ovire so: 1. Zaradi totalne mobilizacije so bile lansko zimo v Italiji in Nemčiji ustanovljene nove armade. To bo omogočilo osi znatno zavarovanje vsake ločke na bojišču. 2. Moč osne protiletalske obrambe se je povečala in stalno narašča. 3. Podmornice, hitri napadalni čolni in druge osne vojne ladje ne bi mirovale v primeru vdora. V Nemčiji ravno v tej navidezno mirni dobi izdelujejo nove podmornice z novim orožjem in novimi napravami; ki bodo omogočilo zmago nad sovražnikovimi protipodinorniškimi sredstvi. 4. Velik činilec je za sovražnika nadalje negotovost in popolna nevednost o oborožitvi in pripravah osi, o oborožitvi, ki jo bo sovražnik v celoti spoznal šele listi dan, ko bo Evropa napadena. Druga negotovost je pomanjkanje poročil o novem orožju, ki ga os še ni pokazala. To orožje je omenil minisler Speer v svojem zadnjem govoru, toda sovražnik natančneje ne bo zvedel ničesar o njem prav do tistega dne, ko bo naslopilo proti njemu,
vražna propaganda prenesla težišče 7. vojaškega področja na politično področje, prav tako kakor lansko poletje.
S tem še ni rečeno, da sla London in Wa-shington opustila svoje vojaške načrte. Neizpodbitno pa je, da se zadnje čase niso uresničili nekateri upi, na katere so sovražniki mnogo gradili. Na prvem mestu je moralni odpor italijanskega ljudstva, o katerem so se anglosaške silo zmotile. Druga zmola je nepričakovana nemška protiletalska obramba pred terorističnim bombardiranjem.
Berlinski komentalorji tudi mnogo govore o podmorniškem vojskovanju. Junija je bilo potopljenih doslej samo 60 000 ton ladij. Vojaški kritik lisla iNazional Zcitungc Bongarlz piše v zvezi s tem, da je glavno končni uspeh, ne pa mesečni obračuni. V vsaki vojni je tako, da proti napadalnemu orožju nastopi obrambno orožje in da je premoč kakega orožja vedno le začasna. Čudoviti uspehi nemških podmornic leta 191'2 in v prvih treh mesecih letošnjega leta so bili bistveni uspehi nove taktike, ki jo je uvedel admiral Donitz ter zadal nasprotniku strahovite izgube. Anglosasi so zato zgradili velikansko število lelal ter z njimi začeli borbo proti podmornicam. Nasprotnik se brani z vsemi svojimi silami, toda prišel bo nov val napadov na sovražno prevozno ladjevje, ki je le še vprašanje časa. potrebnega z.a priprave nove ofenzive in mogočo tudi novih tehničnih sredstev ali načinov
Angleži napovedujejo bombardiranje Rima
Rim, 30. junija. AS. »Ncvvs Croniclec piše obravnava joč vprašanje o bombardiranju l!i-ma, da je na Angleškem močno razširjena miselnost. da Rim doslej zalo ni bil bombardiran, ker vojaški krogi v splošnem ne marajo prizadeti občutljivosti katolikov in /lasti ne vzne-jevoljiti širokih skupin katoliških volilcev v Združenih državah. Staro britansko izročilo pa je — nadaljuje dnevnik — da taki pomisleki ne smejo nikdar vplivati na nujnost vojaškega razvoja. Časopis nato poudarja, da bi za primer, če bi to zahtevala vojnškn potreba, nikakor ne bi bilo prav, če bi izgubljali dragoceni čas s tem, da bi skušali zagotovo zvedeti, če je italijanska vlada pripravljena ali ne preseliti v druge kraje vse vojaške naprave mesta in okolice ter zaključuje: Vse to i>i zahtevalo preveč času in mi ne bi mogli dovoliti takega zapravljanja pred začetkom nameravane invazije proti evropskemu kontinentu, če je res, kakor bi bilo treba sklepati iz zadnjih izjav govornika angleškega letalstva, rla je llim že na predvečeru bombardiranja, bi bilo prav, da bi bila ta operacija izpeljana kar najhitreje in neusmiljeno. Učinek na italijansko moralo bo ogromen.

Izmenjava straže v zveznem tajništvu stranke
v Ljubljani
Ljubljana, 30. junija.
Tiskovni urad zveze fašijev sporoča:
S postopkom, določenim po tajniku stranke, je v ponedeljek, 28. t. in., ol) 18 na sedežu fašistovske zveze pred plošče, kjer so vklesana imena slavnih mučencev, potekel resni obred izmenjave straže med eksc. Giuseppom Loin-hrassom, Visokim komisarjem za Ljubljansko
tajnika, ter med odhajajočim zveznim tajnikom Orlandom Orlandinijem.
Navzoči so bili člani zveznega vodstva in
Ljubljanskega fašija, zastopniki rodbin padlih v vojni in zu revolucijo ter zastopniki pohabljencev.
Pred slovesnostjo in po njej je eksa Lora-brassu obiskal sedež zveznega tajništva GILL-a,
, ....... .....--j..-______,________ pokrajinskega Dopolavora, ljubljanskega fuši-
pokrajino, ki prevzema tudi posle zveznega I ja, okrepčevalnice ter lista »1'rima Lineac.
Sodba v čekadovem procesu
VojajSko vojno sodišče je po izčrpni in celodnevni ponedel|kovi razpravi včeraj opoldne izreklo sodbo v velikem procesu proti trgovcu Andreju Čekadi in tovarišem zaradi kršitve prehranjevalnih in protidraginjskih predpisov, izdanih lani in predlanskim od Visokega komisarja, za katere je bila določena pristojnost vojaškega vojnega sodišča. Na praznik se je razprava že zgodaj dopoldne nadaljevala. Po govorih vojaškega tožilca in branilcev se je sodni dvor dobro poldrugo uro posve-
Kaj je dostojno?
Sv. Oče je rekel pred velikim zborom žonstva: >Ljudje no čutijo več kaj jo dostojno, kaj je nedostojno. Zgubili so čut za sramežljivost.«
Morda nam bo nekoliko pojasnila, kaj ]e dostojno, kaj nedostojno, odredba, ki jo je izdaj 23. svečana letošnjega leta milanski kardinal Schustcr iu jo je objavil katoliški dnevnik jL'Avvenire«.
1.	Najstrože je zahranjen vstop v cerkev in pristop k sv. zakramentom vsaki ženski: a) ki nima popolnoma pokritih rok, a no samo do komolcev; b) ki ne nosi dolgih nogavic, tako da pokrivajo celo nogo; c) ki nima krila, ki sega daleč pod kolena; d) ki nosi odkrit vrat in prsa.
2.	Zabranjen je vhod v cerkev moški in ženski deci z golimi rokami ali s krilom oziroma hlačami, ki ne 6egajo vsaj do kolen.
3.	K spovedi morajo pristopati ženske s pokrito glavo, lice in ustnice pa ne smejo biti namazane z minijom in drugimi tinkturami. Ne spodobi so namreč deliti sv. zakramente »maškaram«.
4.	Župniki, upravitelji cerkvd, kakor tudi vsi redovniki so v vesti strogo dolžni izvrševati te odredbe in ne sme se dogajati kakor kdaj prej, da so nekateri strogo drže teh predpisov, d oči m 'ih drugi vzamejo na lahko roko. Prisiljeni 61110, da zapretimo vsem župnikom in redovnikom s kaznijo »suspeneionis a divinis«, kateri bi ne izpolnjevali teli predpisov. Ali bolj kot cerkvenih kazni se moramo bati prekletstva božjega nad onimi, ki onečeščujejo hišo božjo, kakor tudi nad onimi, ki pri tem s svojim molkom sodelujejo.
5.	Zato bo potrebno, da bodo ob nedeljah in praznikih stale ob cerkvenih vratih starejše osebe, ki bodo vljudno, a brez vsakega opravičevanja zavrnili vsakega, ki so po njih preudarku ne drži teh predpisov.
Opozarjamo tudi spovednike, da naj ne dajejo odveze onim, ki dajejo javno pohujšanje z nespodobno nošo, držeč se pri tem predpisov najbolj od-važnih moralistov.
Opazka 1.) Morda bodo te 6troge odredbe odvrnile od cerkve in od svetih zakramentov kake osebe, ki so nočejo odpovedati svojim slabim navadam. A vsakdo mora razumeti, da je za Cerkev mnogo bolje, da se odsekajo suhe veje, da se vsaj zdrave ohranijo. Krščanstvo mora biti evangeljsko. ali pa ni nikakršno. V6ak pa vidi, da so oni kristjani, ki se trdovratno drže po-hujšljive in poganske noše, nikakor niso odločni, ampak brezbrižni nasproti temu, da pripadajo Cerkvi, ki je v svojem bistvu sveta.
Opazka 2.) Ti predpisi veljajo za Cerkev, ker ie vsaj v cerkvi škof tisti, ki ima pravico ukazovati. Prosimo pa in rotimo svoje vernike, da bi se tudi izven cerkve držali teli predpisov, ker morajo imeti pred očmi, da je naše telo tempelj Svetega Duha. Duhovniki pa naj tudi v pridigah in v spovednici naglašajo, kako težak je greh pohujšanja, ki ga napravlja nečedna moda. Naj povedo vernikom, da je v tem predmetu neka površnost, ki lahko privede do velikega greha kakor pravi psalm: >Noluit intelligere, ut bene ageret« »Ni hotel razumeti, da bi dobro delal.«
(Opazka 3.) Ako hočemo, da odvrnemo od sebe biče božje jeze, ki nas po zaslugi tepejo; ako hočemo, da blagoslov pride nad našo domovino in nad naš narod, odpravimo prej svoje slabe navade, odrecimo se prej delom in napuhu hudičevemu, sledimo naukom sv. evangelija in zapovedim svete Matere Cerkve. Usmiljeni Rog so bo spet takrat obrnil k nam, kadar se bomo mi obrnili k svojemu Rogu.
(Opazka 4.) Ta odredba se mora prebrati
po vseh cerkvah in objaviti, da stopa v veljavo z dnevom vstajenja Gospodovega.
Naj nas milosrčni Rog vse blagoslovil
Tako kardinal Schuster, milanski nadškof. Predpisi so obvezni seveda samo za milansko škofijo, bo pa zelo koristno, če si tudi Slovenci po njih izprašamo vest.	J K.
toval o sodbi, ki je bila opoldne v pristojnosti mnogoštevilnega občinstva razglašena v nekdanji porotni dvorani. Med drugimi so bili obsojeni:
Cekada Andrej na 11 let zapora in 160.000 lir denarne kazni zaradi kršitve 7 pretaenjevalnih uredb Visokega komisarja. Brata Jakil Emil in Jakil Marko, trgovca z urnjem, vsak na 7 let zapora in 100.000 lir denarne kazni zaradi kopičenja blaga in kršitve predpisov o zbiranju in prodaji izdelanih kož. Vončina Julij, trgovec v Ljubljani, Prešernova ulica, na tri leta in 50.000 lir denarne kazni, zaradi kopičenja in skrivanja tekstilnega blaga, ko sta s prvim obtožencem skrila 3278 m manufakturnega blaga in je bila i tem kršena uredba o nabavi in prodaji tekstilnega blaga. Novak Jernej, trafikant v Ljubljani, na dve leti zapora in 4000 lir denarne kazni zaradi kršitve uredbe o soli In tobaku, ker in skupno z Andrejem Čckadom hranil in imel nad 252 kg tobaka brez predpisane posebne legitima-oije. Ostali obtoženci, ki so bili zapleteni v proces zaradi usnja, so bili obsojeni na maniše zaporne in denarne kazni, nekateri pogojno. Ena ob-toženka je bila oproščena Za razpravo je vladalo v ljubljanski javnosti veliko zanimanje.
Vojaško vojno sodišče je hkrati v sodbi izreklo zaplenitev vsega pri obtožencih najdenega blaga, tako usnja, živil in tobaka.
Podaljšanje policijska ure na deieli
Eksc. Viiokl komisar Je določil « odredbo, ki bo objavljeno, da se od 29. t. m. določi policijska ura v celi pokrajini na čas od 22 »večer do 5 zjutraj. Javni obrati in javna zabavišča «e zaprejo ob 21.30.
Nakazovanje usnja v mesecu juliju
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljanico nakazoval usnje čevljarjem na deželi od 15. julija dalje do konca meseca, čevljarjem v Ljubljani pa od 10. do vštevši 20.'julija t. 1. Izven stavljenih terminov morejo dobiti usnje oni čevljarji, ki zaposlujejo preko 3 pomočnike. Vsak čevljar mora pri« nesti s seboj:
a)	Izkaz o porabljenem usnju. Na izkazu mora čevljar potrditi, da je porabil vse nakazano usnje. Izkazi morajo biti točno izpolnjeni. Onim, ki bi predložili pomanjkljive ali netočne izkaze, se usnje ne bo nakazalo.
b)	Zadnji plačilni nalog zavoda za aoclalno zavarovanje. Tega dokazila kakšna druga potrdila ne morejo nadomestiti.
c)	Čevljarji izven Ljubljane morajo predložiti potrdilo pristojne karabinerske postaje, da je kraj njihovega obratovališča pod stalno kontrolo italijanske vojske. To potrdilo ne sme biti starejše nego 14 dni.
Nakazano usnje se mora porabiti v prvi vrsti za popravila. Čevljarjem, ki bi popravila zavračali, bi Pokrajinski svet začasno ali trajno ustavil nakazovanje usnja.
Izdajanje nakaznic za tekoča goriva in maziva
Urad za civilno motorizneijo Visokega ko-misariiita opozarja, da začenši z 20. julijem t. I. dalje morajo biti prošnje za nakazovanje tekočega goriva in maziva zn motorna vozila in za industrijske namene, predložene temu uradu do 5. vsakega meseca. Prošnje, ki bi bile predlo žene po tem datumu, se ne bodo upoštevale.
Andrej Anton:
19
Otroško obuvalo In Spori. Na kratko bi Vaše | stadionu 90.000 gledalcev, Izid pa je bil 3:0 (0:0) vprašanje označil takole: kaj je bolje, da hodijo za Dresdner SC. (L. J.)
otroci bosi, ali pa da nosijo cokle? Bosonoga hoja je v telesni vzgoji vsekakor priporočljiva, ker krepi sklep v gležnju, stopala kot celoto in tudi prste na nogah. Zaradi tega je prav, da se vadijo otroci tudi v bosonogi hoji, v tekih, skakljanju in podobnem. Pri tem pa jc važno, da se ne igrajo na pretrdih tleh, pa tudi ne na preveč hladnih. Cokle imajo v primeri s čevlji prednost, da so bolj zračne, njih pomanjkljivost pa je v tem, da ovirajo otroka pri gibčnosti ter da zadržujejo normalno gibkost stopala. Zaradi tega naj bodo nartni in petni jeimenčki na coklah ohlapni, leseni podplati pa naj bodo pod stopalnim obokom gibljivi. Ob sončnih dneh jc vsekakor bolj priporočljiva bosonoga hoja, zlasti še, če gre za udejstvovanjc na trati ali pa na urejenem igrišču, kjer ni nevarnosti, da bi se zbodli na zarjavele kosce kovine ali pa vrezali s črepinjami. (S. K.)
Suvanje krogle. Brali ste o novi tehniki suvanja krogle. Nova tehnika uči, da poberemo železno igračo z levico ter jo med ritmičnim zaletom prenesemo v dlan desnice. Vprašujete, ali odgovarja takšna tehnika tekmovalnim predpisom? Glede na pravila je važno, da se izvrši sunek enoročno ter da je izhodni položaj krogle ob ramenu. Ker pri novi tehniki ne gre za met, niti za pomoč z drugo roko v trenutku, ko roko sprožimo, temveč za sunek v duhu pravil, zato mislim, da pomeni nova tehnika samo izboljšanje dosedanje. Slučaj je podoben kot pri plavanju »metuljčka«, ki sicer v marsičem spreminja tehniko prsnega plavanja, ni pa v nasprotju s predpisi tekmovalnega pravilnika. —
(B. M.)
Vaje za rast v višino. Radi bi vedeli, če poznamo v telesni vzgoji posebne vaje, ki bi pospeševale rast v višino. Priznati moram, da mi kaj takega ni znano. Nekoč sem sicer bral, da pospešuje skakanje v globino rast v višino, vendar nisem kaj takega zasledil v resni strokovni literaturi. Vsekakor pa bo držalo, da je možno s telesno vzgojo doseči, da se mladenič ali mladenka po večletnem urjenju kolikor toliko .potegneta'. Pri tem pa ne gre za morebitni učinek posebnih vaj, temveč za bolj zdrav način življenja sploh. Za rast otroka ali mladostnika je. važno, da se vsak dan dovolj razgiblje na svežem zraku, da uživa pravšno hrano, da se z delom preveč ne izčrpa in podobno. Viden uspeh pa je pri marsikom možno doseči z lepodržnimi vajami, po katerih se telovadec lahko potegne za nekaj centimetrov. Pri tem pa seveda ne gre za rast, temveč za pravilnejšo držo kolčnega ogrodja in hrbtenice. (N. K.)
Nemško nogometno prvenstvo. V zadnji številki zaradi tega nismo poročali o izidu letošnjega drž. nogometnega prvenstva v Nemčiji, ker smo navezani na inozemska časopisna poročila, ki prihajajo k nam šele ob torkih. Kakor znano, sta prišla letos v finale moštvi Dresdena in Saarbriicke-na. Tekmo je gledalo v berlinskem olimpijskem
Svetovni rekord v teka na 100 m. Tekač mednarodnega slovesa je samo tisti, ki preteče 100 m pod lt. sekundami. Svetovni rekord je postavil ameriški črnec Owens s časom 10.2 sek. (M. C.)
Letošnji uspehi Močana in Žižka. V zvezi s poročili o plavalnih tekmah v Triestu in v drugih krajih bi radi vedeli, ali sta Žižek in Močan kaj napredovala od lanskega leta ali pa sta morebiti nazadovala. O tem bi bilo zdaj, ko smo šele sredi plavalne sezone, prezgodaj razpravljati. Vedeti morate, da dosežejo plavalci svoje najboljše uspehe šole na prireditvah, ki se vršijo septembra. To pa zaradi tega, ker čez zimo počivajo in ker se njih forma stopnjuje samo z nastopanjem na težkih tekmah. Šele ob koncu plavalne sezone bomo torej videli, če sta Žižek in Močan že dosegla višek svoje športne kariere. Zaradi primerjave beležim uspehe, ki sta jih dosegla nedavno v Triestu, v oklepajih pa najboljše znamke, ki sta jih postavila lansko leto: Branko Žižek, 400 m prosto 5:20.1 min. (4:50.9): Jože Močan, 1500 m prosto 21:17.8 min. (20:31.8). — (F. V.)
Katero človeško pleme fe ▼ športu najzmogljl-▼ejše? Nemogoče je na kratko odgovoriti na postavljeno vprašanje. Športnih panog je okrog 30 vrst, zahtevajo pa povsem različne telesne sposobnosti. Vemo, da so Japonci navadno nadarjeni za plavanie, da so Kanadčani nepremagljivi v hokeiu na ledu, Indijci pa n. pr. v travniškem hokeju. Po tem takem ni vsak za vse, in tudi ni plemena, ki bi ga lahko postavili na prvo mesto. Kaj več o tem boste lahko brali v novi številki »Obiska«, kjer bo objavljen ilustriran članek o športnih tipih. —
(L. D.)
Kceggov uspeh ▼ teku. Potrpite, nimamo še točnih poročil o njegovi zmagi na 3000 m. Lansko leto je postavil svetovni rekord s časom 8:01.2 min., letos pa nismo zasledili drugega, kot da je zmagal na ameriškem prvenstvu v teku na dolge proge. Čim bomo zvedeli za rezultat, ga bomo objavili v športnem kotičku.
Tenis. Odgovor dobite prihodnjičl (O. M.)
V zavetišču sv. Jožefa je umrla gospa Frančiška J a 1 e n , roj. Primšar, stara 89 let. — Pogreb se vr«i v sredo, 1. julija, ob 14 z Žal k Sv. Križu.
Iz gospodarstva
Elektrifikacija železnic v Italiji. S koncem lanskega leta je bilo elektriciranih v Italiji 5.415.3 km železnic, 11.762 km tirov pa so opremili z električnimi napravami. Prve električne vlake so uvedli v Italiji leta 1905. Od prog, ki se nahajajo v posesti zasebnih družb, je bilo elektrificir. 1.838.3 km.
Banka Unione v Milanu bo zvišala glavnico od 20 na 40 milij. lir.
Hafeo postanem javen delavec
Isto tako je treba paziti na perilo, da je vedno čisto in snažno, plasti srajca mora biti vedno brezmadežno čista in skrbno zlikana. To kaže na gotovo odličnost in dober okus. Brezpogojno pa se mora varovati dišav in olepševalnih sredstev. Če ne nosi brk in brade, naj bo vedno čisto obrit. Ni stvari, ki bi zlepa delala slabši utis, kakor neobrit obraz, pa tudi če brada ni kur od celega tedna.
Skrbi naj torej, da bo preprost, naraven in snažen, pa bo pravo zadel. Samo naj pazi, da ne bo s svojim obnašanjem, kretnjami ali govorjenjem kazal, kako zelo se zaveda, da se zna leno in elegantno oblačiti. S tem bi pokvaril dober vtis, ki ga bo sicer delala njegova zunanjost.
Kaj naj bere
Javen delavec navadno nima veliko časa zn branje. Posebno bo veljalo to za političnega delavca, katerega življenje pripada javnosti. Navadno ima le skopo odmerjen čas, ki ga moro posvetiti samemu sebi in lastnemu duhovnemu oblikovanju. Ako je v dijaških letih prebral veliko knjig, mu utegne to koristiti, ker pozneje bo redko našel potrebnega časa. Morda ima med svojimi prijatelji ali znanci nekoga, ki je načitun. Tega naj naprosi, da ga opozori na novoizišla dela, ki naj jih zaradi pomembnosti ali aktualnosti prebere v teku leta.
Sicer pa naj ne trati časa z branjem brezštevilnih, a po večini malo vrednih knjig, ki dandanes izhajajo v velikih množinah, nimajo pa človeštvu nič posebnega povedati, ter kvečjemu dokazujejo, da v poznavanju človeka in njegovih najglobljih iskanj nismo v teku tisočletij nič napredovali. Pri izbiri čtiva mora biti prvo načelo: čitaj le dobre knjigel Za javnega delavca in politika so zlasti primerni življenjepisi, spomini izkušenih javnih delavcev, izpovedi znamenitih mož in splošno zgodovinska dela. Hlugor mu, kogar izmodre izkušnje drugih! Iz naštetega branja javen delavec lahko mnogo zase pridobi in si razširi obzorje. Dogodivščine in stiske drugih mu morejo biti le v koristen pouk. Način, kako so si drugi znali pomagati v raznovrstnih težavnih položajih, more biti tudi zanj vodilo. Posebno nam branje spretno pisanih življenjepisov in spominov pomaga spoznavati ljudi in njihov značaj. Toda samo po sebi se razume, da nam še tako koristno branje more biti le v pomoč. Naše glavno delo in preizkušnja naših sposobnosti ie življenjska stvarnost, ki je pred nami in ki jo mornino sami oblikovati. Vir najboljših izkušenj in najkrajša pot k spoznanju je življenje samo.
Iločemo reči le še to, da dandahes tudi v tem pogledu vladajo zelo nejasni pojmi. Modrost se zamenjuje z izobraženostjo. Toda nihče pi pameten, pa naj še toliko ve, kdor ni zase pameten, to je, kdor sam ne zna prav živeti. Pa tudi izobrazba ni isto kot literarna načitanost- Lahko se zgodi, da je nekdo čital le inalo knjig, a so bile tiste dobre in jih je temeljito prebral — pa bo bolj naobTažen kakor drugi, ki je zelo mnogo bral, ne da bi tudi prebrano čtivo v duši in srcu predelal.>
Pravega spoznanja stvari in njihovih odnosov, zlasti pa poznavanja ljudi in pravilnosti našega delovanja, govorjenja ali molčanja — pa se bomo temeljiteje naučili iz življenja kakor iz knjig. O knjigah velja stapo pravilo: Iz knjig so nekateri pametni a drugi postanejo neumni.
Obsodba vojaškega sodišča
Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo na dosmrtno ječo Vinka Anžurja, rojenega v Gaberju 14. I- 1920 in stanujočega v Loškem potoku. Anžur Vinko je bil obtožen: a) da je z drugimi nepoznanimi sokrivci nekega dne v mesecu maju 1942 na Igu nasilno odvedel v komunistično tolpo lica Antona, Jenka Valentina, Markuna Antona, Viranta Frančiška in Pucihnrja Antona in da jc dalje nekega dne pred 27. avgustom 1942 prav tako nasilno odvedel pri Sv. Marku pri Zapotoku neko nepoznano žensko; b) da je premišljeno povzročil v istem časovnem obdobju in v istih krajevnih okoliščinah smrt šestih karabinjerjev, deset italijanskih vojakov in Slovencev Močilnikarja in Gamsa, ki so umrli po mučenju in c) da se je ponovno v zgoraj omenjenem razdobju in imenovanih krajih udeleževal oboroženih napadov na življenje članov oboroženih sil.
Vojaško sodišče je spoznalo Anžujja Vinka krivega v6eh zgoraj naštetih obtožb in ga je — čeprav je zaslužil smrtno kazen_— ker se je sam prijavil oblastem in bil deležen slovesnega zagotovila vojaških oblasti, obsodilo le na dosmrtno ječo z vsemi običajnimi posledicami.
Vremenska napoved. 1. julija (četrtek):
že nekaj dežja, drugače izboljšanje, velik
del dneva sončno.
2. julija — petek: večinoma jasno, podnevi vroče, ai ponoči spet dež.
rodbinske odnose. Ko se je zdaj začela zanimati za notranjo politiko dežele, je bila uverjena, da bi bilo dovolj, če bi car uveljavil svojo voljo in tako pozval vse k izpolnjevanju svoje dolžnosti. Ta dolžnost pa je bila popolna pokorščina podanikov svojemu vladarju. Predstavniki jo je carica imela o Rusiji, Je bila preveč idilična, da bi mogla razumeti resnost krize, ki jo je preživljala dežela in si vsaj nekoliko predstavljati, kakšna naj bi bila vladarjeva naloga v trenutku, ko je Rusija stala na prelomu svoje zgodovine. Res je, da v dobi, o kateri govorimo, carica še ni neposredno posegla v politiko, vendar pa si je že začela ustvarjati določena mnenja o dogodkih in ta mnenja so vplivala na miselnost njeneg^ soproga, ki ji je bil vdan z vso dušo. Carica mu je svetovala, naj bo odločen v vsem in proti vsem prav v trenutku, ko se je car sam zavedel težkega položaja in se čutil skoraj premaganega od težo velike odgovornosti.
Vojna z Japonsko je pospešila krizo. Niso bila samo nepovoljna poročila, ki so prihajala z bojnega polja, vzrok razburjenja v prestolnici in na dvoru, pač pa vedno bolj grozeči znaki prevratnega duha v deželi. Že dolga stoletja so Rusi smatrali vojno kot dogodek, ki je vzbujal narodni ponos. Zadnja vonja s Turčijo leta 1877. je vzbudila nepopisno navdušenja v vseh slojih. — Rrez dvoma ni bilo mogoče pričakovati enakega navdušenja za vojno na Daljnem Vzhodu, ki je bila na desettisoče kilometrov oddaljena od zgodovinskih potov, na katerih je Rusija že stoletja zasledovala uresničenje svojih bizantinskih sanj. Kmetje, ki so zaradi mobilizacije morali zapuščati domača ognjišča, povečini niso še nikdar slišali govoriti o Japonski in zato niso mogli razumeti pomena te strašne tn oddaljene vojne ter se zato niso mogli zanjo navdušiti. Kljub temu pa so bili pripravljeni, da se borijo k svojim fatallstičnlm pogumom. Toda prevratni elementi so zastavili vse svoje sile, da bi jih do-mornlizirali. Prevratno gibanje se je poslužilo te vojne kot sredstva, Videli smo že kako mu je prigovarjala, da naj bo odločen, že od ! da bi odstranilo vlado. V prevratnih krogih se je glasno govorilo o časa, ko 6ta se zaročila. A tedaj in tudi pozneje je šlo samo za zdravilnih uspehih, ki bi jih mogel doprinesti dober poraz. - Celo
V času, o katerem govorimo, so le maloštevilni vodilni ljudjo poznali pomen zbiranja prevratnih elementov, ki so se pripravljali na veliki napad. Ruska višja družba, ki je bila odsev mnenja vodilnih krogov, se ni zavedala, da so revolucionarji spremenili namen in taktiko. Zunanji videz boja je spominjal na velike dneve terorizma v času Aleksandra II. Kakor tedaj, so se tudi sedaj množili atentati in carjevo življenje je bilo neprestano ogroženo. Drug za drugim so padali, zadeti od morilske roke, uradniki raznih stopenj. V letih tik pred rusko-japonsko vojno je bil umorjen prosvetni minister, nato notranji minister Sipjagin in še veliko število višjih podeželskih uradnikov. Vedelo se je, da se začenja strašen napad sovražnikov carske vlade, a nihče ni mogel doznati, kaj so godi v njihovih vrstah. Vsi so domnevali, da gre samo za zopetno oživ-ljenje anarhističnega nihilizma. Višji krogi so bili prepričani, da bo vlada z lahkoto obvladala to gibanje s tem, da bo nadaljevala s politiko Aleksandra III., politiko »železne pesti«. Zato so začeli obtoževati Nikolaja II., da mu manjka energije za tako politiko.
Čeprav je carica oboževala svojega soproga, je vendarle bila ' taove. ki so carja obioževnli pomanjkanja odločnosti.
v javnosti se je govorilo o tem, da bi poraz bil dobrodošel. Prevratna propaganda Je pozivala vojaštvo k nediscipliniranosti. Tajno so se širili razglasi, ki so poudarjali nesmiselnost te vojne in obtoževali vlado, da je kriva vseh zločinov. — Slaba poročila, ki so prihajala z bojišča, so v mnogih krogih sprejemali z neprikritim veseljem. Agitatorji so se posluževali teh poročil za prevratno propagando. Ko so vojaki odhajali na bojišče, so jih pogostokrat spremljale na kolodvor skupine ljudi, ki so peli mrtvaške pesmi kot ob pogrebu. Drzna propaganda je prodrla celo v carsko palačo. Pogostokrat so prihajali v caričino »skladišče« zavoji, ki naj bi jih dobili v dar vojaki, v katerih pa so namesto oblačil bili celi kupi prevratnh letakgv. Treba je bilo ustanovili posebno kontrolno službo.
Jasno jo bilo, da se je vojna proti zunanjemu sovražniku kmalu spremenila v boj ^proti notranjemu. Umor notranjega ministra Ple-liveja (3. julija 1004) je bil nekakšen mejnik v zgodovini tega boja. Car se je odločil, da ho poskusil z delnimi ugotovitvami. Novi notranji ministeru je bil predstavniik zmernga liberalizma. Sestavljeni so bili razni načrti, da bi se sklical nekak posvetovalni zbor. Toda dogodki so te načrte prehitevali. Polovifanski odloki so postali brez koristi. Nerimi so postajali vsak dan večji. V začetku naslednjega leta so se spremenili že v pravo revolucijo. Podpihovale! prevrata so prvič organizirali veliko delavsko politično manifestacijo..Zgodilo se je to 9. januarja 1005 (rdeča nedelja). Ta dan je bilo po petro-grajskih ulicah nekaj stotin mrtvih in ranjenih.
Ta dogodek se je pozneje razlagal kot nespametna krutost. — Delavstvo je bilo namenjeno proti carski palači, da bi predložilo carju ponižno prošnjo. Ta pa je ukazal vojaštvu, da jih je razpodilo s puškami in strojnicami, namesto da bi jih poslušal. Dejansko pa je ta razlaga le izmišljotina prevratnih izseljencev, ki so jo širili v inozemstvu. Da se uverimo o tem, bi zadoščalo, če bi pregledali poročila organizatorjev le manifestacije, ki »o se po zmagi rcvolucije baliali z načinom, kako so jo pripravili.

Rudolf Andrejka: Zasebni vrtovi v nekdanji Ljubljani
Ljubljana je bila in je mesto vrtov
Pisatelj je obdelal Auerspergove in Zoisove vrtove v Ljubljani in nadaljuje sedaj zanimivo zgodovinsko razpravo, za katero je zbral podatke največ iz še neobjavljenih virov v ljubljanskem mestnem muzeju.
Proti severu so mejili na uršullnske vrtove obširni vrtovi nekdaj baronov Erbergov, potem Itudolfove, in slednjič (od 1862) Souvanove hiše v današnji Schellenburgort ulici št. 1. Tudi ti vrtovi so segali na zapad do nekdanje Tržaško ceste, ki pa je potekala tu poševno v smeri proti sedanjemu opernemu gledališču, približno tako, kakor gre zdaj Široka pešpot preko Valvazorje-vega parka pred muzejem. Zadnje ostanke pristav in hlevov na tem vrtu so pred nekaj leti podrli, ko so uravnavali Muzejski trg. Zaradi podaljšave lepe fcubičeve ulice pa je večji del leh vrtov pred dvema letoma izginil, kar jo ostalo, so le ostanki nekdanje krasote. Nemara je bil prav Souvanov vrt tisti, o katerem pravi dr. Tavčar v uvodu k svojemu romanu »Cvetje v jeseni«, da je najlepši vrt ljubljanski.
Souvanov vrt, predvsem njegov spodnji del ob Schellenburgovi ulici, je postal pomemben za našo kulturno zgodovino, ko se je bila leta 18615 preselila Narodna čitalnica v Souvanovo hišo in tam ostala več ko 30 let. Na vrtu je bil prijeten idad, zraven je vabilo lepo zgrajeno kegljišče.
Lep in zelo velik je bilo do leta 1879 tudi sosednji Koslerjev vrt, ki je segal od Koslerjeve (v 18. stol. Anton pl. Puchentallove) palače v Schellenburgovi ulici 3 do današnjega Muzejskega trga. Njegov obseg se je prvič skrčil leta 1879, ko si je Kranjska hranilnica na njegovem zgornjem koncu sezidala uradno poslopje in ko so je obenem podaljšala Beethovnova ulica do zidu Souvanovega vrta. V naši dobi sa je tudi še na preostalem delu Koslerjevega vrta sezidala vrsta hiš in palač (Narodna banka. Narodna tiskarna. Jadranska zavarovalnica itd.), tako da je danes od tega obširnega vrta ostal le majhen drobec med Koslerjevo palačo in poslopjem Narodne'tiskarne.
Tudi ogromni zelenjadni in sadni vrtoTl, ki
so se še pred 70 leti razprostirali za nekdanjim Maličevim hotelom v Schellenburgovi ulici 5 in 7, prav do današnjega opernega gledališča, so danes izginili. Zgornji del vrtov je bil gosto posajen z žlahtnim sadnim drevjem, med katerim so tudi številne češnje vabile ob sv. Petru na svoj sladki sad. Danes je ves ta obširen svet popolnoma zazidan. Na njem stoji operno gledališče, palača bivše trgovsko in industrijske zbornice, palača dr. Egona Stareta, nekdanja Mayer-jeva palača itd.
Tudi onstran Maličevega hotela, fopot pa ie na Dunajski, danes Bleivveisovi cesti so se nadaljevali razsežni vrtovi. Starejši Ljubljančani se še spominjajo velikega, s kostanjevimi drevoredi posajenega vrta za nekdanjim vojaškim preskr-liovališčem, odnosno za sosedno mu staro vojaško bolnišnico, ki je 6egal, vseskoz obdan z visokim zidovjem, do današnje Tomanove ulice. Tudi ti vrtovi, ki so spadali v 17. in 18. stoletju k samostanu klarisinj, so danes popolnoma zazidani s palačami in visokimi stanovanjskimi hišami (palače Ljubljanske kreditne banke, zavarovalnico Dunav, Prve hrvatske štedionice, Trboveljske premogovno družbe, Poštne hranilnice. Pokojninskega zavoda z Nebotičnikom in dr.). •
Zadnji od orjaških vrtov, ki so kakor pester In duhteč pas obdajali zapadno mejo stare Ljubljane, so bili vrtovi za Frohlirhovimi hišami na Dunajski cesti 5, 7 in 9. Te hiše so bile v 18. in v začetku 19. stol. v rokah različnih gospodarjev, dokler jih ni gostilničarska rodbina Froh-lich (Andrej in njegov sin Anton) polagoma pokupila, tako da so bile okoli leta 1847 vse tri hiše v njihovi lasti. Tu je bila slovita gostilna in poznejši hotel »Pri zlatem levuc, na Čigar restavracijskem vrtu so se vršile okoli leta 1860 razne narodne prireditve in veselice. Ve« ostali del vrtov, ki so segali do današnje Gledališke ulice in še nekaj čez, je bil deloma zelenjadni in sadni vrt, deloma pa tudi park, kar izpričuje vpis v zemljiški knjigi, kjer j večja zemljiška parcela označena kot angleški nasad (emglische Anlagen). Pridelki teh vrtov, zlasti njihovi be-luši, so sloveli v Ljubljani tudi potem, ko je vse psestvo leta 1917 kupil trgovec Avgust Tomažič. Danes teh vrtov ni več. Izginili pa so šele v jiajnovejšem času. Na njih mestu se dviga danes poslopje I. drž. gimnazije, palača banke Slavije, stanovanjske hiše Dukičevega bloka, Trboveljske premogovne družbe in tvrdke Zalta in vrsta drugih petnadstropnih hiš.
Onstran nekdanjih Frohlichovih vrtov leži na voglu Gledališke in Puharjeve ulice precej veliki Knezov vrt, pripadajoč trinadstropni Knezovi hiši na Gosposvetski cesti 1. Vrt, ki ima značaj parka, je bil nekdaj večji in skrbno negovan, danes je postal dragoceno stavbišče.
Malo manjši, a popolnoma skrit in zelo intimen je bil vrt za nekdaj Pavlinovo, potem Pol-lakovo hišo na Dunajski cesti 19, ki ie nedavno zginil ob zidavi nove stanovanjske hiše v Kersnikovi ulici. Njegov zadnji lastnik, stari g. Kari
Pollak si je postavil tam mod gostim zelenjem kip Matere božje ter se Ji priporočal vsak dan v molitvi.
Na desni strani Dunajske ceste je bil prvi večji zasebni vrt za nekdaj Simon Jalenovo, potem Gariboldijevo, danes Verovškovo hišo št. 16. Ta podolgovati vrt je segal oil Dunajske do današnje Miklošičeve ceste, ki je pa do potresa ni bilo, marveč je na ta vrt mejil sosedni Bumbergov vrt. V njem je bilo poleg zelenjadi in cvetja mnogo sadnih drevesc, grozdičja, spa-lirskega sadja i. dr. Spodnji konec vrtu se je skrajšal, ko so odprli po potresu tS*J3 Miklošičevo cesto, potem na še nekoliko, ko so v našem stoletju sezidali palačo Vzajemne posojilnice. Ostali del pa je še danes tak, kakršen je bil pred 60 leti. Se celo visoki in pusti zid, ki ga je ločil od Dolge (danes Dalmatinove) ulice, je ostal v bistvu neizpreinenjen kot zadnji glasnik nekdanje Dolge ulice, ene izmed nuj-gršili ulic stare Ljubljane, zu katero je prav, da je izginila.
Največji vrt na desni strani Dunajske ceste pa je bil vrt, ki je spudul k nekdanjemu samostanu bosopetih avguštincev, poznejši civilni bolnišnici. Bosopetniki so imeli tam veliko vrtnarijo, ki so jo opravljali posebni vrtnarji. Pozneje, zu dobe bolnišnice, je \elik del vrtu služil zu oddih bolnikom. Bil je preprežen z drevoredi divjih kostanjev. Od Dunajske ceste ga je ločil kakih 130 m dolg zid. Ves tu svet je dunes zazidan. Čez gornjo polovico vrta se je odprla proti justični palači kratku Trdiuovu ulica, ki je tudi po večini zazidana.
Ob vrtove civilne bolnišnice so mejili v Dolgi (Dalmatinovi) ulici zelo obsežni vrtovi Valentin Zeschko>ih pristav. Te pristave ro bile v že itak nelepi in ozki ulici njen nujgrši del. Za pritličnimi, slubo vzdržuniuii hlevi, i/ kute-
rih' je poleti udarjal neznosen smrad v prašno ulico, pa so se razprostirali skrbno gojeni, zelenjadni, cvetlični in sadni vrtovi daleč nu sever, skoraj do nekdanje Predilniške, danes Pra-žakove ulice. V njih je okoli IHTO vrtnuril stari Jurij Verovšek, tlotna s Tunjie, pomagala pa stu mii v mlajših letih sinova Mihu in Tone; slednji je iz vrtnarja postal slovit gledališki igralec. — Nu mestu Zeschkovih vrtov je po potresu zrasla justična palača. Nekaj vrtnegu sveta se je ohranilo v parku pred njo.
Tudi v Kolodvorski ulici, sosedi Dalmatinove, so bile še pred 80 leti pristave bogatih meščanov, tako nu primer je imela usnjarska rodbina Puuer (Bok Pauer, Janez Puuer) na hišnih številkah 7, ') in 11 (poznejši lastniki Čeme, Pogorelec in Pogačar) pristave z vrtovi, ki so segali nu zahod do današnje Miklošičeve ceste. Njih sosed je bil Bambergov vrt, ki pa je že pred potresom deloma napravil prostor' razširjeni tiskarni. Popolnoma je izginil, ko se ie odprla Miklošičeva cesta in ob njej sezidula lepa Bambergova stanovanjska hiša št. 16.
Na vogalu Kolodvorske in Poljske, poznejše Komenskega ulice je imel v prvi polovici XIX. stoletja svojo hišo z velikim vrtom bogati trgovec in meščan Gašper kamine. Od njegn je prešlo posestvo na trgovcu in podjetnika Primoža Hudovernika ter ie še danes v lasti njegovega vnuka, Josipa Hudovernika. Vrt je obdan proti Kolodvorski ulici s 50 m dolgim zidom, ki je ostal še danes tak ko pred sto leti Hudovernikov vrt je eden izmed najbolj ohranjenih starih ljubljanskih vrtov. Temu vrtu nasproti, nu levi strani Kolodvorske ulice, ie stala še nedavno druga Hudovernikova hiša, ki je bila nekoč prav tako last GaSparja Kanduča. Južno od nje je segal velik zelenjadni in sadni vrt pruv do štrukljevegu posestva. Posestvo so imeli pred Kandučetn razni vrtnarji (VolHČ), ki se pa niso vzdržali. — Pred nekaj leti je bilu Hudovernikova hiša z vrtom vred prodana Prosvetni zvezi, ki je svet porabila za zidanje , svojega doma.
Danes je naša varnostna pospravila...
Listina iz najhujših časov komunističnih grozodejstev
Lelo dni je od tega, ko je zločinska komunistična akcija skušala streti samozavest našega naroda s šepetajočo propagando, pisano besedo in zločinskim strahovanjem. Tam, kjer ni mogla uspeli zlepa, jo poskušala zgrda. Zlepa je često šlo pri naivnih, marsikdaj poštenih ljudeh, ki jih jo komunizem izrabljal za svoje podie namene in ki jih je potem — zapeljane — s ciničnim nasmehom pustil plačati dolg.
Pred dobrim letom dni so še cvetele razne nabiralne akcije, zbiranje najrazličnejših potrebščin za partizane, zlasti po Ljubljani. Tudi propagandna organizacija jo skušala z raznašanjem letakov čim bolj zapeljati ljudi. Koliko takih grdo izrabljenih raznašalcev in raznašalk je bilo tedaj in še kasneje prijetih. Mali grešniki so se tako ujeli. Veliki pa so se lahko še nekaj časa skrivali nepoznani in nerazkrinkani.
V Ljubljani jo bil tedaj vodja nabiralnih akcij in propagande v tiskani besedi — nekakšen ljubljanski šef GPU. Ta je bil važen inicia-tor pri komunističnih umorih, ki so v lanskem maju in juniju upravičeno vzbujali ogorčenje
r~


mpv&cM, **	A t+M*'^
+4, U	/b*	U*f ' *
1	f S - <f i *
t 4T - rtm	C-
i ■ -mr	-tf f - > tf "
^tmA^ ********** f i {*.(, #Dti~f *»'« A *** l ^
T* f«**-	•/»/»>•
: A*, #»«;	vt^ t****-
tTU- • «**l	A
foffl,A'$*>*	LH

Ljubljane in pokrajine. Bil je to SkerlavaJ, ki je vodil skrilo komunistično tiskarno v Ljubljani, — bila je seveda medtem že odkrita — in tega so klicali po stari partizanski navadi s posebnim nazivom Petrač.
Med mnogimi listinami, ki so bile odkrite in ki dokazujejo zločinsko delo komunizma pri nas, jo tudi pismo, ki gn je pisal ta lažni 1'etrač-Skerlavaj samemu Primožu (pseudonim za Alek-seja Baeblerja) konec maja, namreč 26. maja, torej prav na dan, ko so bili zločinsko umorjeni sredi Ljubljane univ. prof. dr. Ehrlich, akademik Hoje in uradnik Vzajemno zavarovalnico Peršuh Ivo. Pismo jo dvakrat zanimivo in ga prinašamo v faksimilu. Napisano je bilo na listič, iztrgan iz beležuice. Na prvi strani je Petrač napisal: Dragi Primož! Pošiljam Ti našega človeka, k! je odgovoren ta ekspedit in to samo, da ho poinngal pri prevzemu blaga v Stični. — Poslali smo Vam it vseh za Vas važnih sektorjev blago, in sicer: Zaboj signo IS — « S = Sanitrta Zaboj signo 1 T — 5 T = Tehnika Zaboj signo 1 V — 1 V = Voj. sprem,i Prilagam našo tofno specifikacijo teh — materiala po zabojih — da se bo vedel teh. Marko ravnati, imenovani je šel včeraj via Stična! Radiotch. pride čimprej!
Materini ostali Vam pošljemo, Ti pove Rožo nstmeno, kdaj — potem smo tu v vsem osušeni!
Jaz sem dal nalog vsem trem sektorjem, da odpošljejo vse, popolnoma vse — mi bomo tu laže dobili kot Vi, zato tudi pošljemo vse. Papirja je ogromno Stična R. Smrt fašizmu, svoboda narodu! 26. 5. 42.	Petrač.
Na drugo stran listka pa je po dolgem napisal Petrač še naslednje:
Rožotu povejte, kaj so naj Vam v dragi etapi ekspedita še pošlje!
Kmalu bi pozabil, prejšnji teden so v blokadi Polje z a g r m e 1 i : Mali Boris — Vitez — tehnik Tonček —
Te dni je obhajal gospod direktor Fran Jan-čigaj desetletnico, odkar načeluje mugistratnim uranom. V tem času so /upanovali gg. dr. Puc, dr. Bavnihar, dr. Adlešič in sedaj general Rup-nik. Svojo odgovorilo in na(»orno s|u/l>o je g. direktor opravljal v popolno zatkivoljstvo županov kakor tudi občanov. Bad je ustregel vsakemu, če je le količkaj mogel. Za desetletnico ravnateljevanja je naslikal pri/nani karikaturist Pod rek ar prav posrečeno karikaturo, ki jo objavljamo zgoraj. G. direktorju k tO letnici iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo posvečal svoje l>ogate izkušnje in sposobnosti ljubljanski občini in njenemu prebivalstvu v korist.
Danes je naša varnostna pospravila dr. Er-lilia — Rojca — 1'eršuha rar. .Vzajemno -Mlakar taj. Viaj.
Prva stran je nekakšno spremno pismo, v katerem je našteto, da je bilo iz Ljubljane v Stično odposlanih vsega skupaj 9 zabojev z zdravili in zdravniškimi potrebščinami, pet zabojev z razno tehnično opremo in končno ve? zabojev vojaške opreme. Koliko je bilo teh zadnjih zabojev, Petrač sam ni vedel in je zato namesto zadnje tekočo številke zaboja napisal le vprašaj. Zanimivo je dalje, da je Petrač priznal, da pošilja vse, kar ima na zalogi, češ da je v Ljubljani vse to potrebščine lahko nabrati. Važna jo tudi zadnja opomba, da je papirja ogromno v Stični. S tem so mišljeni razni komunistični propagandni letaki, s katerimi so tedaj komunisti zasipali Ljubljano in deželo. — Na drugi strani lista lahko razumemo drugi stavek, ki pravi, da so v blokadi Polje zagrmeli tnali Boris, Vitez in tehnik Tonček tako, da so bili ti trijo pri blokadi prijeti in najbrž zaprti.
Prav na koncu jo kratek, suh stavek. V navadnih pismih nain tak zaključni stavek povo največkrat kaj takega: pozdravi tega ali onega, hitro odgovori itd. Petrač pa je v zadnjem stavku skoročil štiri umore. Zdi se, da je bil takih novic Petrač tako navajen, da mu je bil umor štirih nedolžnih ljudi malenkost, vsakdanja novica, ki jo odpravimo v pismu s kratkim pripisom. Potem pa novi izraz: pospravljanje! Kdo bi si mislil, da se pod to biagodonečo besedo skriva nadomestek za odurno »likvidacijo«. Zadnji stavek nam pove dalje, da je Petrač pisal ta listek v času, ko mu njegovi morilci še niso prišli sporočit, kako so opravili. Prav zato je Petrač s tem suhoparnim stavkom obspdil na smrt še enega več, kakor pa jih je 26. maja 1942 pri belem dnevu sredi Ljubljane padlo v rosnici pod kroglami komunističnih morilcev.

\
Sprednja stran PetraSevega pisma.
t* btK A '
" JioJU	iti

-	T*u£t4u -
f^nilAt * Uut^ -
Posnetek hrbtne strani Petračevega pisma. Fotografija je za malenkost povečana.
KULTURNI OBZORNIK
Revija Katoliške akcije, 1943,
št. t-2
Izšla je dvojna številka Revije Katoliške akcije, ki izhaja že četrto leto. Na uvodnem mestu je članek prof. dr. Grivca o Srcu Jezusovem in Cerkvi. Pisatelj mogočnih del o Cerkvi se je tu spričo posvetitve sveta Srcu lezusovemu ter spričo te rastoče pobožnosti pri nas dotaknil skrivnosti tega češčenja s tem, da je podal nekaj misli o razmerju Cerkve do Srca Jezusovega ter zveze nauka o Cerkvi s skrivnostmi te pobožnosti. V petih poglavjih je jasno prikazal: 1. Kako so starejši cerkveni učeniki in teologi stvarno zvezo Cerkve s Srcem Jezusovim veliko bolj poudarjali kakor novejša teologija. Kar nekam čudno je, da se je ta zveza najpogosteje poudarjala v starejši dobi in v srednjem veku, ko niti nauk o Cerkvi še ni bil sistematično razvit, niti pobožnost Srca Jezusovega še ni bila znana. Ti sveti učeniki (od sv. Pavla dalje, predvsem sv. Avguštin i. dr.) so poudarjali, da s4 je iz rane Srca Jezusovega rodila — kot novemu Adamu — nevesta Cerkev; voda iz Srca pomeni sv. krst, kri pa evharistijo. Ta razlaga* je živela vse življenje v Cerkvi ter so jo poudarjali predvsem najstarejši teologi. 2. Odločilnega pomena je, da je bila pobožnost Srca Jezusovega ra-zodeta kot zdravilo zoper hiranje cerkvenega organizma in proti slabostim cerkvene organizacije v dobi janzenizma. Zgodovina pobožnosti Srca Jezusovega je živo povezana s pojmovanjem Kristusove Cerkve, z njeno usodo, organizacijo in prenovitvijo. 3. Ta dejanska zgodovinska zveza Cerkve s po-
božnostjo Srca Jezusovega je jasno začrtana v li-turgičnih molitvah te pobožnosti: hkrati pa v li- I turgiji živahno odseva starokrščanska in srednjeveška zavest o tej zvezi. 4. Novejša bogoslovna znanost je vrh tega to zvezo ugotovila tudi v progra-matičnih Kristusovih izjavah, ki jih v verskih vajah in molitvah večkrat ponavljamo, a se njih globokega smisla premalo zavedamo. 5. Vse to utira pot k nadaljnjemu razmišljanju o smislu pobožnosti Srca Jezusovega in odpira globlje poglede v skrivnostno Kristusovo zvezo s Cerkvijo. — Iz vsega članka vidimo, kako globoko je pobožnost Srca Jezusovega spojena s Cerkvijo, kako temelji na najstarejših izročilih v Cerkvi, kako jo vso prepleta misel na nadaljevanje neusahljive božječlo-veške ljubezni v Cerkvi in jo zato v najtesnejši zvezi z evharističnim življenjem in zadoščevanjem v Cerkvi. V vseh časih nevarnosti in zrahljanosti v cerkveni organizaciji pa ta pobožnost jači vrhovno cerkveno oblast ter je glasen nauk o pravem duhu cerkvenih oblasti; je tako pospeševalec uveljavljanja pravilne božjepravne cerkvene organizacije. V zgodovini te pobožnosti odseva čudovita harmonija ponižnih preprostih duš in nosilcev cerkvene oblasti, soglasje hierarhije in najbolj preprostih črfoveških src. V članku je globoko tološko prikazan veliki smisel te pobožnosti, njen bogoslovni vznik in razvoj ter pomen v Cerkvi, ki je mistično telo Jezusovo, ustanovljeno tedaj, ko je sulica prebodla njegovo Srce.
To je uvodni članek nove dvojne številke. Druge članke danes samo naznanjamo, podrobneje bomo označili vsebino pozneje. Največji članek je napisal prelat dr. A Odar o svobodi in sili v Cerkvi (str. 9—39). Dr. Jože Basaj je ob obletnici smrti prof. Tomca označil v kratkem predavanju njegov pomen kot ideologa in organizatorja. L-j označuje »različno gledanje« na slovenski prote-
stantizem in liberalizem, kar je v zvezi s člankoma v prejšnjem letniku, ki sta ga napisala prof. Turk in prof. Ušeničnik. O teh člankih pa prihodnjič, td.
četrta produkcija Glasbene akademije
Na četrti sklepni produkciji Glasbene akademije smo slišali vrsto gojencev, ki jih moremo le kratko omeniti. Baritonist Langus l'ranc je z doživetjem odpel po eno skladbo Lajovica in Schumanna; drugače je zadovoljil, le višine še niso sproščene in pa vokalizacijo bo treba izboljšati. — Občuteno, doživeto in z lepo tehniko je igrala na klavirju Petelin Majda dve Griegovi skladbi. — Ožim Igor, ki je že nu prejšnjih nastopih vzbudil pozornost, je ponovno pokazal lep napredek. Z leti bo prišel čas, ko bo tudi občutenjska stran skladb prišla do večjega izraza. — Sovre Dimitrij je pokazal na klavirju gladko tehniko, odločen ton in svež ritem. — Pctričevo fugo v a-molu za godalni, kvartet smo letos že slišali v izvedbi Ljubljanskega godalnega kvarteta: to pot jo je z razumevanjem odigral kvartet Staničeva-Dražil-Žižmond-Poljanšek. Isti kvartet je izvajal tudi drugi stavek iz Pahorjevega 1. godalnega kvarteta. Zdi se, da bi se skladba kot taka bolj uveljavila, če bi mu sledil še živahnejši HI. stavek. V skladbah starejših mojstrov so bili adagio-stavki navadno mnzikalno najmočnejši. V slogu, kot ga goji 1'nlior, so na navadno ritmično živahno razgibani stavki jedro skladbe. Igralci so bili dobro naštudirani (prof. šini«); sieer šolski korpus redko izčrpa vse izvajalne možnosti, vendar so taki nastopi velike pedagoške vrednosti. — Sopranietka
Stritar Janja ima močan, voluniinozcn glas; izbor skladb se ni zdel ravno najbolj posrečen: nekoliko brezizrazne so bile. — Klarinetist Ivan Virlrih je pokazal na svojem instrumentu lepo tehniko, ima pa tudi smisel /e lep ton. — Igro pianistke Perušek Dane bi lahko primerjali z al-fresco slikarijo; razvija se v širokih zamahih, zato njena igra zgrabi poslušalca. — V'po-drobni i/delanosti igre se ie pokazal mojstra pianist Zupančič Ivan. — Spored je zaključil trio Staničeva-Poljunšek-Peruškovn z Novakovim triom op.. 27. Sestavl jali so lepo vigrano celoto, le na močnejših mestih, ki so tudi izredno gosto pisana za klavir, je isti nekoliko preveč, izstopal v škodo ostalih dveh instrumentov.
Soliste so spremljali pri klavirju prof. A. Trost, Osana Jože, Cvetko Ciril, Vodopivec Marjan in Perušek Dana. Profesorji, ki so gojence pripravili za nastop, so naslednji: A. Trostova, Vogelnikova, Pfeifer, Linovšek, šker-janc, šlais, Betetto, Laun, Ant. Trost in Ant. Bavnik.
Če se ob zadnji glasbeni produkciji Glasbene akademije ozremo na štiri sklepne produkcije, ugotovimo, da je nastopilo vsega skupaj 20 gojencev oziroma gojenk, nekateri vsekakor po večkrat. Svoje nastope so večinoma prav lepo izvedli. Izvajanih točk je bilo 54, od teb snmo 8 od domačih avtorjev. Orgelska produkcija, ki ie bila do letos menda vsako leto na vrsti, je letos odpadla. Zanimivo bi bilo, čo bi tudi kompozicijski oddelek priredil poseben nastop. Gotovo bi se v teku enega ali dveh let nabralo toliko porabnih skladb razne vrste, da bi zadostovale za krajši koncert. Tak nastop bi vzbudil zanimanje poslušalcev in bi bil I tudi mladim avtorjem v vzpodbudo. M. T.
&bo£i*te »i&sacg
Koledar
Četrtek, 1. malega srpana: Jezusova Rešnja Kri; Oliver, škof; Teodorik, spozna valeč.
Petek, 2. malega srpana: Srce Jezusovo; Marijino obiskovanje; Proces, mučenec.
Lunina sprememba: mlaj 2. malega srpana ob 13.44. Herschel nupoveduje oblačno in deževno vreme.
Zgodovinski paberkl
1. malega srpana:
L 1461 je padla Turkom v roke bosanska trdnjava Ključ, s čimer je prišel pod njihovo oblast tudi zadnji bosanski kralj Štefan Toma-ševič. Po padcu Carigrada U5"J je sultan Mohamed II. sklenil uničiti še zadnje ostanke krščan. državic na Balkanskem polotoku. Leta 1459. je padlo Sinederevo, prestolnica in zadnji ostanek srednjeveške srbsko države, naslednji cilj je bila Bosna. Bosna je po smrti svojega največjega vladarja Tvrdka (15)3—1301) zaradi no-trunjih sporov naglo oslabela, zlasti v 15. stoletju, ko so Turki stalno vdirali preko njenih meja. Zadnji vladar Štefan Tomaševič (1461 — 1463) je bil brez ugleda in prave moči, da bi se mogel Turkom uspešno upirati, edina opora sta mu bila nape/ in ogrski kralj Matija kor-vin. Ko je bil kralj Matija zaposlen v Avstriji, jo sultan nonadotna vdrl z močno vojsko v Bosno, kjer so se mesta predajala eno za dru-gim. Kralj jo iskal zavetja v trdnem Ključu ob Sani, toda mesto se je predalo, ujetega kralja pa je dal sultan v svojem taboru pred Jajcem obglaviti.
1. 1849 so Fraenozi zasedli Rim. V jeseni 184S. 1. je prišlo v večnem mestu do močnega revolucionarnega gibanja. Hoteč obvladati položaj. je izročil Pij IX. vlado sposobnemu Pelle-grinu Hossiju, možu reda in avtoritete, toda ta je bil sredi novembra umorjen. V Rimu so nastale silne demonstracije, ljudstvo je zahtevalo demokratsko vlado in vojno z osovraženo Avstrijo. Prestrašeni papež se je vdal in izročil vlado demokratom, ker pa se revolucionarni val ni zaustavil, se je umaknil v Caeto pod varstvo napoljskega kralja. Demokrati, ki so postali gospodarji položaja, so oklicali republiko, ki ji je stopil na čelo slavni M a z z i n i. Papež je pozval katoliške vladarje, naj mu pomagajo osvoboditi Rim iz rok nasilnikov, na njegov klic so sp odzvale Avstrija, Francija, Španija in Neapelj. Glavna naloga je pripadla Francozom, ki so se i/.krcali v Civitavecchiji in napadli rimske utrdbe. Po junaški enomesečni borbi se je moral Rim, ki ga je branil Garibaldi. predati. Francozi so obnovili papeževo oblast, ki se je vzdržala nato do padca Napoleona III. leta 1870.
Novi grobovi
"f .V Ljubljani je v Zg. Šiški umrla gospa Oostinčar Marija. Blaga raj niča leži na mrtvaškem odru v Zg. Šiški, Potrčeva pot št. 12. Pogreb bo danes, v četrtek, ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Marije.
Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalic!
Osebno novice
= Resno je obolel kaplan g. Nande B a b n I k,
ki ga sobratom in prijateljem priporočamo v molitev.
= Diplomirani soibili na juridični fakulteti sdc. Lavrič Marija* in gg- Lavrenčič Drago, Let *ak Branko in Rupel Slavko.
Cerkveni vestnik
Stolna kongregacija za gospe opozarja svoje članice, da se udeleže skupne sv. maše v Alojzevi-šču v petek, dne 2. julija ob 7. Obnovitev posvetitve Srcu Jezusovemu. Popoldanski sestanek odpade.
—	Lep praznik
sv. Petra in Pavla« Praznik
obeh apostolov je prinesel prav lepo vreme. Bilo je ves dan brez dežja. Vročina znosna. Prosta ko-paliča so bila na praznik popoldne povsod silno zasedena. Kopalcev in opazovalcev se je povsod kar trlo. Stari kmečki očanci so o Petrovem prazniku kratko modrovali: »Na Petrovo žito dozori ali pa zgori«. To se pravi, da mora biti v juniju tako vroče, da je nato žito konec junija dozorelo. Prehuda mokrota škoduje žitom. Letos so res redke njive, da bi bila žita popolnoma dozorela. Huda suša pa prav tako škoduje žitom, ker jih požge. Na kmetih je bila stara navada, da se ljudje, zlasti mladina, na ta dan niso hodili kopat iz bojazni, da bi utonili. Nekatere matere so zlasti na ta praznik pazile, da se njih dečki niso šli kopat.
Fotografije 7, mogočne spokorne procesije na Rakovnik dne 29. maja so na ogled v Mladinski založbi, Stari trg, 30. Sprejemajo se tudi naročila.
—	Bilanca junijskega vremena. Letošnji junij je bil prveč zelo deževen napram lanskemu in drugič izredno bogat dežja v primeri z ostal^i meseci tega leta. V juniju je letos padlo več dežja kakor
pa zadnje tri mesece poprej. Zaznamovanih je bilo 20 deževnih dni in 211.9 mm dežja. Najhujši naliv je bil v času od 15. na 16. junij, ko je padlo 47.8 mm dožja Letoi nismo imeli prave junijske vročine. Najvišja dnevna temperatura je bila dosežena na kresni dan, 24. junija, ko je bilo -(-29.6 stopinj Celzija. Dne 17. junija pa je bil najnižji minimum —(-6.2° C. Barometer je dosegel 8. junija najvišje stanje 769.7 mm, ko je bil zračni tlak v maju, aprilu in marcu dostikrat mnogo višji Praznik sv. Petra in Pavla je bil zelo lep in sončen. Zjutraj je bilo nekoliko hladno, toda čez dan je pritisnila vročina.
Temperaturni maksimum (• na praznik' znašal
-(-24.6° C. V sredo zjutraj je bil zaznamovan minimum + 12.1° C. Ponoči in zjutraj je deževalo. V mestu nekoliko močneje kot v Trnovem, kajti na univerzi so zaznamovali 4.7 mm dežja, v Trnovem samo 2.8 mm.
—	Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki. Foto Bem, Ljubljana, Wolfo\a 6.
—	Narodni pregovori o prazniku Obiskovanja M. D., 2. julija. Ce Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. — Ce Mati božja v dežju obiskuje, nazaj s hriba tudi v dežju pripo-tuje in dež za štiri tedne oznanjuje. — Ce Marija v dežju roma, v dežju tudi nazaj priroma. — Če na Marijino Obiskovanje deži, potem dež 40 dni trpi. — Ce na Obiskovanja dan ni lepo, dež ves mesec naletaval bo — Drugi dan malega srpana lepo, tudi še 40 dni bo lepo. — Kakršno vreme ta dan, takšno bo potlej, ko čez 40 dni pride nazaj.
Iz Jela in življenja - od iu in lam
Z Gorenjskega
Imejitelj hrastovega lista poročnik Primožič na Gorenjskem. Pretekli petek se je z berlinskim brzovlakom pripeljal v Celovec imejitelj hrastovega lista k viteškemu križu poročnik llu-gou Primožič s svojo soprogo. V poslopju državnega namestnika je bil poročnik Primožič sprejet od nadomestnega pokrajinskega vodje Thim-la, ki ga je pozdravil v imenu državnega namestnika in koroško pokrajine. V nedeljo se je poročnik Primožič v spremstvu radovljiškega okrožnega vodje dr. Hochsteinerja pripeljal na Gorenjsko, v domovino svojpjja očeta, kjer je po slovesnem sprejemu v Tržiču zvečer govoril prebivalstvu. Naslednje dni jo poročnik Primožič govoril prebivalstvu v vseh treh gorenjskih okrožjih. Poročnik Primožič je prejel hrastov list kot prvi vojak iz moštva, ko je sestrelil tiO. tank.
Lep starostni jubilej. V Praprečah je obhajala 95 letnico svojega življenja najstarejša občanka Marija Hribarjeva, ki ima največ otrok, saj jih je 13 vzgojila. Občinski komisar in krajevni vodja 6ta ji izročila 200 mark kot dar občine. 2enice je še vedno čila in zdrava.
Otroška svečanost je bila prirejena v Kovorju pri Tržiču. Staršem je ob tej priliki govorila okrožna ženska voditeljica Kronthalerjeva iz Radovljice. Otroci so predvajali »Rdečo kapico« ter peli in rajali.
S Spodnjega Štajerskega
Umrli so v Mariboru: 51 letni slaščičar Ivan Pelikan, 83 letna prevžitkarica Ivana Golia iz Selnice ob Dravi in 70 letna posestnica Rozalija Re-bernak s Pragcrskega.
V Teharjih sta se poročila Franc Podvornik in Terezija Pukmeister.
Sodobna ureditev kmetij na Spodnjem Štajer-rfo Velike doline ter leži do Brežič ves čas le na Bkem. Naselitveni pas A, ki sega od Polšnika pa desnem bregu Save, gre ob hrvaški meji tudi na levi strani Save ter sega do Sotle. Ta naselitveni pas meri vsega skupaj 74.000 ha. V velikem številu so bile to kajžarije in državni vodja SS je v svojih navodilih odredil, naj se ta premajhna posestva zlože in ustvarijo sposobne kmetije. Z zlo-žitvijo kmetij so bile ustvarjene v naselitvenei(i pasu tri vrste kmetij. Prva vrsta je obsegala 30 do 70 ha poljedelske površine, druga vrsta 10 do 20 ha poljedelske površine, tretja in najmanjša vrsta pa 7 do 10 ha poljedelske površine. Odgovarjajoč tej velikosti posameznih vrst so bile kmetijam dodeljene še primerne površine vinogradov in gozda. Preureditev in zložba kmetij, ki se je začela že na zimo 1941, je biln v letu 1942 zaključena. V naselitvenem pasu je bilo tako urejenih vsega skupaj 1275 kmetij vseh treh velikosti. Ko so bile kmetije urejene, 60 bile podeljene naseljencem, ki so bili do tedaj v začasnih zimskih stanovanjih. Dodeljevanje kmetij so opravili uradi, ki so bili urejeni v Brežicah, Krškem, Radečah in v Kunsperku pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Vzporedno s tem ogromnim delom sodobne preureditve kmetij je bilo treba še opraviti razdelitev posebnih malih gospodarstev za malp naseljence in za poljedelske delavce. Preurediti je bilo treba tudi obrtno delavnost. Vse to ogromno delo je sedaj opravljeno.
Smrtna nesreča. 37 letni ličar Valentin Ster-bnn se je v državni popravljalnici v Mariboru tuko hudo ponesrečil, da je podlegel poškodbam.
Nesreče. Petletni Franc Korošec iz Celja je prišel pod avtomobil, ki ga je hudo poškodoval na glavi in nogah. — V Skofji vasi pri Celju je 64 letna Antonija Jurša na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. — Pri sekanju drv se je 26 letni Stanko Kašuba iz Luč s sekiro usekal v desno nogo in si s tem zadal globoko rano. — Prevoznik Franc Dežman je peljal pohištvo iz Luč v Ljubno. Nenadoma je padel z voza in obležal z zlomljeno nogo.
S koksa so padli: 15 letna deklica Marija Se-bee iz Studencev pri Mariboru, ki si je zlomila levo roko, 8 letna trgovčeva hčerka Silvija Pezdi-ček iz Ceršaka pri Št. Ilju v Slov. goricah, ki si je zlomila desno nogo, in 42 letni občinski uslužbenec Karel Pišoren iz Maribora, ki je dobil hude poškodbe na obrazu, na ramah in rokah.
Iz Ilrvaške
Prihod odposlancev Mednarodnega odbora Rdečega križa v Zagrebu. Pred kratkim so prispeli v Zagreb odposlanci Mednarodnega odbora Rdečega križa. V Zagrebu so obiskali predsednika Hrvaškega rdečega križa ministra dr. 2aniča in zunanjega ministra dr. Budaka, nakar so si ogledali prostore Hrvaškega rdečega križa ter njegove rešilne postaje in bolnišnice.
Imenovanje glavnega ravnatelja Hrvaške poštne hranilnice. S Poglavnikovo odredbo je imenovan za predsednika Hrvaške poštne hranilnice dr. Pero Erzin, dosedanji poverjenik v tem denarnem zavodu.
V	Slniu je umrl o. Anzelm Kovačič, profesor
na tamošnji frančiškanski gimnaziji.
Na zagrebški tehnični fakulteti je od leta 1919
do letošnjega leta diplomiralo okoli 1360 inžinerjev.
V	Križevcih so pričeli popravljati tamošnjo uniatsko stolno cerkev. Pri sedanjih popravilih bodo cerkvene zidove predvsem zaščitili pred vlago.
V	Sarajevu je imelo tamoinje pevsko društvo »Trebevič« jubilarni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki bo poskrbel, da bo društvo kar najslovesneje proslavilo 50-letnico svojega obstoja.
Vizitacifa križevskega nnlatskega škofa. Kri-ževski uniatski škof dr. Simr&k je odšel na kanonsko vizitacijo ter je dosedaj obiskal že več župnij v svoji škofiji. Verniki so ga povsod lepo sprejeli.
Zagrebški nadškoi dr. Stepinac je dne 24. junija praznoval devetletnico svoje posvetitve za škofa.
Zidanje novih in razširitev že obstoječih bolnišnic. Hrvaška vlada je izdala novo zakonsko odredbo o bolnišnicah, s katero se vsem bolnišnicam zagotovljeni redni dohodki in ki je nadaljnji razvoj bolnišnic postavila na solidno podlago. Odredba predvideva, da bodo v vseh osrednjih bolnišnicah urejeni oddelki za vse panoge medicine z vsemi potrebnimi zavodi. Vsaka bolnišnica bo morala imeti najmanj 15P postelj z oddelkom za notranje bolezni in kirurgijo ter posebno prostore za jetiko, nalezljive bolezni in porodništvo. Bolnišnice, ki teh prostorov odnosno oddelkov še nimajo, bodo razširili, da bodo odgovarjale vsem zahtevam sodobne medicine. Manjše bolnišnice bodo smele obstojati samo izjemoma, kjer to zahtevajo posebne razmere. Z novo naredbo je vpo-stavljeno tudi tesnejše sodelovanje bolnišnic z medicinsko fakulteto. Da bi omogočili čim večjemu številu zdravnikov specializacije, odredba predvideva, da lahko pomožni zdravniki ostanejo v bolnišnici samo omejen čas, nakar morajo prevzeti samostojni oddelek v manjši bolnišnici. Za zdravnike, katerim izvrševanje službe ogroža njihovo zdravljenje, so predvidene posebne doklade in tudi daljši dopusti. Za razširitev obstoječih bolnišnic in za zidanje novih predvideva zakonska odredba desetletni načrt. Sredstva za izvedbo tega načrta bo pa dala na razpolago deloma država, deloma pa ustanova za socialno in bolniško zavarovanie. Razen tega bo treba na vse preskrbovalne stroške v bolnišnicah plačati tudi še 10 odstotkov za razširitev bolnišnic.
\t Srbije
Melioracijska dela v Srbiji. Obnovitveni načrt sedanje srbske vlade za ozemlje, ki spada pod srbsko državno upravo, odnosno nemškega vojaškega poveljstva v Srbiji,'predvideva tudi velika melioracijska in regulacijska dela. Z izvedbo tega načrta namerava srbska vlada dobiti čimveč rodovitne zemlje za pridelovanje raznih vrst žita in najrazličnejših industrijskih rastlin. O izvajanju melioracijskih del je dal sedanji srbski gradbeni minister ing. Ognjen Kuzmanovič časnikarjem več podatkov, iz katerih je razvidno, da tozadevni načrt iz leta 1941 predvideva za njegovo izvedbo rok desetih let ter obsega razna melioracijska dela v vseh močvirnih krajih ter ozemlju, ki je vsako leto izpostavljeno poplavam, in regulacijo najvažnejših rek. Ko bo načrt v celoti izveden, bo Srbija razpolagala z novimi 150.000 hektari rodovitne zemlje, na katerih bodo lahko pridelali še 800 vagonov pšenice. V vseh od poplav ogroženih pokrajinah bodo ob rekah zgradili nove močno nasipe odnosno ojačili že obstoječe, zatem jih bodo prepregli z vrsto pre-
i	dvojčici,
Mamica je vsa srečna odnesla svoje dele, stiskala je njegovo glavo k sebi in solze sre-
če so ji polzele po licu. Položila je deklico v posleljo.
Deklica spi v zlati posteljici, v svilene odeje je zavita in sanja sladke sanje. Sanja, da ima dobro mamico in misli, da je princeska! v '
kopov za odvajanje vode ter opremili z močnimi sesalkami za črpanje in odstranjevanje talne vode. Glavno srbsko področje, ki ga hočo sedanja srbska vlada čimprej meliorirati, je nižina Mačve;, t. j. pokrajina med Savo, Drino in planino Cer. Za izvo<fbo melioracijskih del v tej pokrajini je gradbeno ministrstvo iz celotnega melioracijskega načrta sestavilo delni načrt samo za melioracijska dela v tem kraju, za katerega izvedbo je določen rok dveh in pol let. Za ta dela je bil leta 1941 določen in odobren kredit ene milijarde dinarjev, ki je bil naslednjega leta zvišan na 2.2 milijarde, v letošnjem letu pa na 3 milijardo. Regulacija rek v tem področju, ki obsega približno 36.000 ha, je v glavnem že izvršena ter sedaj urejajo samo še hudournike. Poleg že obstoječih vodovodnih naprav bodo preskrbeli še nove. Prihodnje leto računajo, da bodo v melioriranih krajih pridelali že 360 vagonov več pšenice, kakor pa dosedaj. Zatom se melioracijska dela izvajajo že tudi v Pocerini na površini 6000 ha in v Posavini na področju 7000 ha. V teh kra jih bodo predvsem zboljšali kanalsko omrežje. Minister inž. Kuzmanovič je zatem poudaril, da je tkzv. makiško močvirje v neposredni bližini beograjskega mesta že osušeno,ter so letos prvič na tem področju lahko posejali žito in zasadili razne kulture. Nadaljnja melioracijska dela bo srbska vlada izvajala v bližini Smedereva, kjer bo osušila znano godominsko močvirje, zatem v dolini Velikega Luga, Jasenice in Kubršnice ter močvirje v bližini Velikega Gradišča. Ob-sožna dela so predvidena tudi v dolini Morave. V spodnjem delu njenega teka bodo meliorirali 30.000 ha, v zgornjem delu teka pa 15.000 ha. Vsa dela, ki jih določa obnovitveni načrt, se načrtno tudi izvajajo ter se v glavnem v določenih rokih tudi zgotavljajo. Visoke nasipe, s katerimi bo zemlja zavarovana pred poplavami, bodo napravili vzdolž Save in Drine ter Donave pri Godominu in Velikem Gradišču. Z izvedbo melioracijskih del so se v navedenih krajih zboljšale tudi higienske razmere, ker so bila odstranjena vsa močvirja, ki so bila dosedaj leglo malaričnih komarjev.
Drobna Ijubifanska kronika
Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov ho v Domu duhovnih vaj na prvi petek. 2. julija. Adoracijska ura oh 4 popoldne. meditacija ob 5, nnto konferenca. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski g g. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
Osebne Izkaznice za osebe, ki v mestni občini ljubljanski stalno stanujejo onkraj blokovne črte ter ne morejo vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice neposredno pa določenih poslovalnicah, bodo proti koncu julija sprejemale prošnjo posebne poslovalnice onkraj blokovne črte. Kraj in čas bo objavljen o pravem času.
Pogreb žrtev strele. V ponedeljek sta bili pokopani oho žrtvi strole, ki ju je za. htevala med nevihto preteklo soboto. Ob veliki udeležbi prebivalcev Sibirije in učencev osnovne šolo je bil spremljan k zadnjemu počitku z 7.n 1 na pokopališče pri Sv. Križu 11-lctni učenec Janez ftkelj, ki je bil zelo nadarjen in marljiv sin — edinee ključavničarja tovarno »Saturnu««. Lep je bil tudi pogreb 47-letnega posestnikovcga brata Janeza Avšiča, ki je bil vdovec in jo poprej z ženo doinovnl na Črnučah, po njeni smrti Pa so jo preselil k svojemu brntu Jakobu v Sneberje. kjer mu je pomngal z brn. tovsko ljubeznijo in marljivostjo pri kmetijskih delih. Obn. Avšič in ftkcrlj, sta z dežnikom stala pod jelšo v bližini para konj. Ostali kosci ho takrat vedrili pod vozom. Strela ie razklala jolšo. ubila oba in omn-mlla So en cen konja, ko je drugi ostal povsem nepoškodovan.
Sprejemni Izpit za prvi razred rlmna-zlie. Dno 7 jul. se začne priprava za sprejemni izpit v 1. razred gimnazije zn one, iil bodo Izpit polagali jeseni. Temeljita razlaga učno tvartne po novih predpisih, po. navijanje, izpraševanje in strogo nadzor-
I stvo. Poučujejo le profesorji — strokovnjaki. ' Pouk bo trajal do prlfietka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne od 9 do 12, popoldne od 4 do fi. Specialne strokovne |n-strukclje za gimnazije In meščanske šole.
illussolinijev (Kongresni) trg 2.
Tečaj glasbene zgodovine. O počitnicah v juliju in v avgustu so bo vršil v Glasbeni Matici v Vegovi ulici korepetilorij Pregled glasbene zgodovine pod vodstvom dr. li. Hrovntina. K udeležbi vabljeni vsi sloji. Dogovor glede urnika in ostalega se bo . v nedeljo, dno 4. julija, v sobi št. IG oh 10 I dopoldne. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. I Počitniški tečaji za tuje Jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, j Kongresni trg 2, se lirično dno 7. julija. 0'as j pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. NajuspeSnejSa učna metoda. Istočasno otvnrjnmo nove tečaje knjigovodstva In stenografije za začotnlke in sposobnejše. Informacije in vpisovanje dnevno do 19.
I)IJakl-ln.|c srednjih, strokovnih In meščanskih šol imajo ugodno priliko, da «c med počitnicami dobro naučijo strojepisja | ali stenografije, ki sla najvažnejša praktlč-i na prodmcla, VBakomur korislna. Novi tečaji prično v ponedeljek, dno 5. julija. Informacije in prijavo dnevno: Trgovsko »flllšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Odrezki junijskih živilskih nakaznic
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo meseca julija sprejemni odrezke junijskih živilskih nakaznic od trgovcev In pekov tako, da pridejo na vrsto 2. julija tr-
govci z začetnico A, 3. julija r, znčetnlco B, 5. julija z začetnicami C do F, B. julija z začetnicama G in 1[, 7. julija z začetnicama I in J, 8. julija z začetnimi zlogi Ka. Kom,
9.	julija z začetnimi zlogi Kon do konen,
10.	julija z začetnicami L do Ma. 12. julija z začetnimi zlogi Me do konca, 13. julija z začetnicama N in O. 14. julija z začetnico P. 15. julija z začetnicama II in S, lfi. ju-ll.in z začetnicama S in T. 17. julija z začetnicama U iu V ter 19. julija z začetnicama Z in 7j.
Dno 20. julija pridejo na vrsto peki z začetnicama P in H ter 23. julija peki z začetnicami S do 2.
Spet opozarjamo trgovce in poke, nnj določene dni oddajajo odrezke takoj po S. uri. Nekaleri trgovci uli peki v svojih seznamih odrezko za moko še vedno obračunavajo na podlagi mesečno količino, knr je nepravilno. Pri moki je treba obračunavati število od-rezkov na podlagi vsakdanje količino ter bodo v bodoče seznami, ki ne bodo tako pri. rojeni, zavrnjeni.
Zafirajmo borovo grizlico
Po gozdovih mestno občino ljubljanske in okolico se je na borih pojavilo nehroj gosenio borove grizlico lophyrus pitii in lophvrus paltidus. Dva centimetra dolga go senicn je zelenkasto rumena s podolžnimi temnimi črtami In črno glavico. Nekatere gosenice so temnejše, druge svetlejšo. Gosenice obgrizujejo lansko borove iglico ter so nekntora drevesa popolnoma objedena in brez Iglic. Ker ni mogoče opaziti, da hI bili objedeni tudi letošnji poganjki, je upravičeno upanje, da se zaradi tega bori ne bodo posušili.
Mestna vrtnarija ,1e bore v jnvnlb nasadih, n n pokopališču in tudi drugje obvarovala s tem. dn je bore poškropila z arzeno-vo raztopino in tako zastrupila hrano gosenicam. ki so poginile že naslednji dan po škropljenju.
Po gozdovih lahko preprečimo Škodo in uničimo gosenice tako, da otresemo drevesa in na tla padle gosenice potolčemo z vejami, ali pa tla močno preifrabimo ter tako uni. čhno gosenice.
Manjše nasade obvarujemo pred uničenjem s Škropljenjem arzena s sadno Škropilnico. škropivo napravimo tako, da 10(11 vodo dodamo 200 g arzena. Arzcnove preparate dobimo pri Kmetijski družbi. Sadjarskem in vrtnarskem društvu in tudi pri Gospodarski zvezi. Navodilo je tiskano na ovoju. Priporočljivo jo Urania zelenilo, prnv tako pa tudi Meritol in Arezin. V vseh teh preparatih je nrzen, ki uniči gosenice, ker jim je zastrupljena hrana. Pri delu, mešanju Škropiva in pri Škropljenju je potrebna največja pazljivost, ker so škropilec lahko zastrupi, če si pred zanživanjem hrane ali kajenjem dobro ne umije rok.
Gledališče
Opera«
Četrtek, 1. julija ob 18: »Tiha voda«. Opereta.
Ited Četrtek, Petek. 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija ob 18: »Prodana nevesta«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
D r a m a i
Četrtek, 1. julija ob 18.30: »Skupno življenje«.
Red A.
Cesare Gltillo Viola: »Skupno ilvljenje«.
Tgra v treh dejanjih. Prevod: F. K. Dejanje obravnava zakonski trikot ined »akonskim možem, njegovo ženo in ljubimcem. V tem primeru je obravnavan zakonski problem s stališča nernzuinevnne( ženo In njene psihe. Osebe: Iiorenzo Mnssufl, advokat — .1. Kovic, Magda, njegova žonn — Sarlčeva, Guido Flore — Nakrst, gospa Ferrantova — Putjata-Na-hloeka, Antouio — Košlč. Režiser: prof. P Sest.
Naznanila
RADIO. Četrtek, 1. julija. 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevl in romance — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo, italijanska glasba. Klasični orkester, vodi dirigent Mnnno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nn-poved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Orkester, vodi dirigent Angelini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časa. Poro. čila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.4O Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini — 21.15 Lahko glasbo vodi dirigent Petralla — 21.50 Koncert radiiskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanec. Operna glasba — 22.20 Koncert sopranistke Ksenije Vidalijeve — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, nir, Deu-Klnni-Sček, Cesta Arielle Rea 4 in mr. Kohino ded.. Cesta 29. oktobra 31.
Poizvedovanja
NaSlI sta se dve živilski dodatni nakaznici. Dobila so v upravi proti predložitvi glave julijske živ. nakaznico.
Kromast obesek od ure sem Izgubil v sobolo med 13 in 14 v smeri od gl. pošto d® Gasilskega doma v fiiški. Poštenega najdi-telja vljudno prosim, dn odda i«toga v up—-vi »Slovenca«.
Izgubil sem legitimacijo na Ime Rligovi« Josip. Bežigrad 16 In prosim najditelja, da jo izroči v upravi »Slovenca«.
Sonce in splošno oreme (943
Sončni potresi
2e desetletja ni bilo tako izrednega vremena, kakor je bilo v zadnji zimi in pomladi. Da bo tako izredno vreme nastalo, smo to že v svojih zadnjih člankih pojasnili. (»Slovenec« od 11. Vili.
1942,	št. 183 in od 23. 1. 1943, št. 18).
Vsi ti izredni pojavi splošnega vremena pa so bili v tesni zvezi s sončnim delovanjem, kar je bilo v cit. člankih tudi navedeno. Vsa sončno aktivnost se razvija po naravnih zakonitostih ter so vsi pojavi na soncu, kakor skupine peg, erupcije, t-subminimi itd., krajevno in časovno po teh zakonitostih določeni.
Sonce je ogromna žareča plinska krogla s premerom 1,391.000 km. V notranjosti sonca, toda ne v središču, nastajajo žarišča, ki povzročajo silne eksplozije in erupcije. Nastajajo struje (ritmi), katerih vidni znaki so v sončni fotosferi; pege, skupine peg, erupcije in dr. To aktivno stanje sonca se obnavlja v daljših časovnih razdobjih. Tako nastajajo razne periode sončnega aktivnega delovanja. Dognali smo (cit. članek od 11, VIII. 1942), da se sončna aktivnost pojavlja v 3 periodah, ki (O časovno krajše ali daljše. Najkrajša doba je 6,536 let, daljša 9,804 lat in najdaljša 16,340 lat.
Povprečno pa traja ena aktivna doba 11 let, ki se imenuje: >11 letna maksimalna perioda sončnih peg«.
V	razdobju ene take periode pa nastajajo krajše, bolj ali manj aktivne periode, ki jih imenujemo subperiode.
Sončna aktivnost je zelo različna v raznih .maksimalnih periodah. Sedanja maksimalna perioda je izredno aktivna ter so tudi vplivi na zemljo večji kot v prešnji (1928) maksimalni periodi.
V	maksimalni periodi sončna aktivnost narašča od ninima A (glej diagram), ko je sonce neaktivno daljši čas brez peg, do maksima M, nato pa aktivnost pojema do ponovnega miuima B.
V	tem razdobju med A in B, ko je sonce iplošno aktivno in ima več ali manj peg, se v gotovih časih pojavi nenadoma na sončni površini tudi stanja brez vsakih peg-minimum, ki pa traja samo po nekoliko dni. Večdesctletna opazovanja sonca pa so nam razkrila nekatere tajnosti teh kratkotrajnih minimov, ki jih imenujemo t-submi-nlme (totalni-subminimum).
T-subminimi se pojavljajo v določenih časovnih razdobjih, v serijah, v gotovem številu ter ob času njih pojavov se opažajo v zemeljskem ozračju nenadne spremembe toplotnih razlik.
V	diagramu med A in B so označene serije t-subminimov z a do m, in to kakor so bile opa-covane, oziroma kakor so bile preračunane.
V	zadnjem članku (od 23. I. 1943) smo pojasnili ■arijo h. Serija i, je bila značilna glede na aktivno sončno delovanje ter glede na izreden vpliv na splošno vreme. Delovala je samo 73 dni do 17. III.
1943,	ko so se ie pričeli zlivati t-subminimi v
Sonce s pegami in skupinami peg
drug drugega, kar je tudi znak hitro približujo-čega minima B. Serija ( pa se je pričela 10. V. 1943. V času februar—maj 1943 pa so bili na soncu opazovani znaki, da sonce že končuje 6voje aktivno delovanje v tekoči maksimalni periodi. Ti pojavi so imeli svojevrsten vpliv zlasti na splošno vreme, kakršno smo imeli v teh mesecih.
V	seriji i so se pojavili sledeči t-subminimi:
dne	4. I. 1943, ki je trajal 2 dni,
dne	16. I. 1943, ki je trajal 1 dan,
dne	29. I. 1943, ki je trajal 1 dan,
dne	4. II. 1943, ki je trajal 3 dni,
dne	17. III. 1943, ki je trajal 1 dan.
V	seriji	j pa so se pojavili do danes sledeči t-subminimi:
dne 10. V. 1943, ki je trajal 2 dni, dne 24. V. 1943, ki je trajal 15 dni, kar ima običajne posledice temperaturnih diferenc
Kakor smo že omenili, smo opazovali na »oncu v času februar—maj 1943, za aktivno delovanje sonca značilen poiav, ki |e nenadoma prekinil in končal serijo i t-subminimov. V tem času dne 9. 11. 1943 se je pojavila prva zaključna iaia sončnih ritmov (sončnih strui) v tekoči maksimalni periodi sončn;b peg. Ritmi, ki delujejo aktivno v tekoči periodi, se konec periodo združijo ter so značilni za konec periode. Začetne faze ritmov so navedene v posebni razpravi v tablici I. in II. (Die Rliythmen ... 1938, Ljudska knjigarna v Ljubljani). Zaključna faza je iz 2 večjih skupin sončnih peg, na severni sončni polobli, katerih heliogr. dolžinska razdalja je bila 180°, tako, da je bila ena skupina peg na zapadni sončni polobli (W-ritem), druga pa na vzhodni polobli (E-ritem). Tako je bila zaključna faza, v tem času februar— maj 1943, izvzemši nekaj izjem, osamela, tako, da je
Velika sončna skupina peg (bipolarna skupina). V desnem gornjem kotu velikost zemlje, premer zemlje 12.756 Um.
bila ostala sončna obla brez peg. V maju 1943 sa je zaključna faza že toliko zmanjšala, da so preostale od mogočnih skupin samo ena manjša pega in 2 pegici, bil je takorekoč že t-subminimum. Zaključna faza jo bila dolgotrajna, ter je bila meseca junija že slabo aktivna.
Obe skupini zaključne faza sta se v maju 1943 približali sončnemu ekvatorju do + 3° heliogr. širine, kar je značilnost faze. Preko centralnega sončnega meridijana pa sta prehajali v dnevih:
zapadna skupina:	vzhodna skupinai
dne 11. n. 1943,	dne 24.-25. II. 1943,
dne 10 III. 1943,	dne 23.-24. III. 1943,
dne 6. IV. 1943,	dne 20. IV. 1943,
dne 3. V. 1943,	dne 17, V. 1943. dne 30. V. 1943.
Izredno vreme v mesecih januar—maj 1943 ima vzročno zvezo s pojavi t-subminimov in splošnim padcem sončne aktivnosti, i pojavom zaključne faze ritmov. Ko so se pojavljali t-submi nimi, so bile v ozračju izredne toplotne razlike, ki so se zmanjševale s pojavom zaključne faze. Hitro se približuje veliki minimum B, t-subminimi se že »zlivajo« drug v drugega, vreme ima ten denco trajnega istovrstnega splošnega vremena.
Ves čas, ko so delovale serije g, h, i (glej dia gram) so bile velike toplotne razlike in splošno vreme je bilo ugodno za poljske pridelke. Sedaj, ko nam je serija j že pokazala svoje pravo lice: t-subminimi, ki so se pojavljali izrazito ločeno, in se je prva zaključna faza ritmov že pojavila, se že »zlivajo« drug v drugega, bodo toplotna razlike manjše. Splošno vreme bo poleti in T je' seni trajnejše, pričakovati je, da bo s^lolno vreme raznovrstno: tendence suše in neurij, kar ravno ne vpliva na poljske pridelke tako ugodno, kakor lanskoletne toplotne razlike.
V notranjosti 6onca (toda ne v središču) se nahaja več žarišč, kjer se dogajajo pod silnim tlakom silovite eksplozije in erupcije. Iz teh žarišč izhajajo struje (ritmi), kakor smo že gori omenili. Kot vidni znaki teh žarišč in ritmov se pojavljajo v fotosferi skupine peg in tudi erupcije. Dosedanja opazovanja nam dokazujejo, da so ta žarišča nekako lokalizirana za daljšo dobo.
Direktni sončni vplivi izvirajo takorekoč iz žarišč.
Kar se pa tiče elektro-magnetičnega vpliva sonca, je pa že delj časa dokazano, da so vse sončne pege več ali manj elektro-magnetične. Vsaka pega obstaja iz temnega dela jedra (umbra), okrog katerega je svetlejši pas (penumbra). Umbra je vedno več ali manj elektro-magnetična, ta magnetizem poienjuje v penumbri ter se izgublja izven pege. Skupine peg, ki obstojajo iz dveh peg: ena, ki vodi sledečo pego, so bipolarne. Na se-
verni polobli to v bipolarnih skupinah vodeče pege: N-polarne In sledeče: S-polarne, na južni polobli pa |e vrstni red obraten.
V	prihodnji maksimalni periodi pa bo vrstni red obraten: na severni polobli: S . . N , na južni pa: N ... S. Dvaindvajsetletna magnetična perioda v sončnih pegah je znana.
Že po zunanjih znakih v skupinah peg se lahko ugotovi, katera skupina je bolj ali manj elektro-magnetična. Samo skupine peg, ki imajo veliko silo magnetizma v umbri, vplivajo direktno na zemljo, ako se skupine nahajajo v sredini sončne plošče (v vizijskem radiju), ali pa, ako so v neposredni bližini sredine, toda ne več oddaljene od sredina kot 2—3 lofne minute. Ako taka zelo magnetična skupina peg v sredini prehaja v centralni meridian, tedaj lahko sklepamo", da se bodo pojavile motnje v*telegrafskih napeljavah, v radiju, ako se pojavi izreden polarni sij ali pa nenadna neurja.
V	času zaključne faze ritmov meseca maja 1943 se je nenadoma pojavila na južni polobli sonca srednjevelika skupina peg. obstoječa iz 21.000 km velike vodeče pege, kateri je sledila 10.000 km velika pega. Skupina se je pojav;la dne 17. V. 1943 ter je nespremenjena zašla dne 19 V. 1943.
Heliogr. lega te skupino dne 17. V. 1943 je bila naslednja:
heliogr. dolžina |už. heliogr. tir.
L 167®	B —38»	vodeča pega
L 161°	B —42°	sledeča pega,
centralni meridijan: L 114°, 38, ob 12 uri srednje evr. časa. Synod. rotacijski čas: 27,2753 d.
V	teku ene maksimalne periode, se pojavljajo
Pege samo na heliogr. širinah med ±5° do ±35°. roti koncu maksimalne periode, pa se pojavljajo v bližini sončnega ekvatorja do ±5 heliogr. širine ali pa še nižje.
Konec maksimalne periode pa se pojavijo nenadno celo večje skupine peg, na visokih heliogr. širinah, kol znanilci nove maksimalne periode, ki se bo šele čez daljšo dobo pričela. To je znanosti že znano, ni pa še znano naslednje.
Goranja skupina od 17. V, 1943, se je pojavila, kot znanilka bodoče nove periode, na izredno visoki heliogr. širini — 42° južne poloble. Kak pomen ima ta pojav glede na aktivnost sonca?
Skupina se je pojavila skoraj na najbolj oddaljenem kraju od takozvane žariščne cone, ki je pas širok ca. 15° dolžinskih stopinj (heliogr.), pri sončnem meridijanu L 360°. Oddaljenost te skupine je tedaj ca. 170" heliogr. dolžinskih stopinj, tedaj lamo 10° manj, kjer je najoddaljena točka. Več desetletna opazovanja teh pojavov ter sončnih ritmov (struj) nam tolmačijo, da ie tak pojav skupine konec maksimalne periode, znanilec: kakšna bo prihodnja maksimalna perioda.
Prihodnja maksimalna perioda, ki bo pričela aktivno delovati ca. 1945, bo še aktivnejša, kakor je bila tekoča perioda, tedaj izredno močna in nekoliko daljša. Ob času pojavov serij t-subminimov bodo velike toplotno razlike. Prejšnja maksimalna perioda, z maksimom leta 1928. je bila slabotna v primeri s tekočo periodo. Konec tekoče maksimalne periode so se pojavljale skupine peg celo v večji obsežnosti kakor skupine ob maksimu 19281
Pojav skupine od 17. 5 1943 je tudi znak, da
firično nastajati, oziroma da se prično zopet oživ-jati žarišča ritmov za prihodnjo maks. periodo. Žarišča dosežejo svoj višek šele po maksimu M (diagram).
Žarišča, ki se nahajajo v notranjosti sonca, toda ne v središču, so aktivna, od njih nastanka ozir. poživitve, v razdobju od velikega minima pri A (diagram) do ponovnega minima pri B. Aktivnost žarišč se spreminja v valovih: v pulzacijah, ter je njih maksimum dosežen šele po maksimu M (ca. tam, kjer je v diagramu črka d-e). Kakor se spreminja aktivnost teh žarišč, tako se spreminjajo tudi razni učinki teh žarišč na našo zemljo. Iz žarišč izžareva vsa aktivnost sonca ker tako nastanejo struje — ritmi, vidne posledice so pa sončne pege in dr. Po večletnem opazovanju je dognana lega teh žarišč: nahajajo se na severni in južni polobli v W- in E-ritmu.
Iz aktivnosti sonca izvira V6e na zemlji: kakor rast, življenje, vreme in celo potresi.
Vsi katastrofalni potresi so predvsem v času oživitve žarišč pri A oziroma B, ter po maksimu M. Veliki ljubljanski potres dne 14. aprila 1895 je bil tudi 22 mesecev po maksimu, ki je bil 1. 1893,5.
V posebni razpravi (Die Erdbeben-Sonnenbc-ben, 1940. Ljudska knjigarna v Ljubljani) smo pojasnili zvezo potresov z omenjenimi žarišči, ki jih označujemo s »PFwZ«. Do danes je znanih 16 žarišč. Vsa žarišča delujejo bolj ali manj vso maksimalno periodo. Žarišča delujejo v valovih, tedaj: pulzirajo. Iz enega žarišča nastane ena serija potresov, tako imamo do sedaj 16 serij. V razpravi smo pojasnili, kako je mogoč prenos teh sil na zemljo, de nastanejo potresi.
Hitrost te sile ni večja, kakor je hitrost svetlobe, temveč 7.5 krat manjša od hitrosti svetlobe.
Protuberanc« na sončnem robu. Izbruhi iarečega vodika, fotografirani v presledkih 10 minut. Bele kroglice spodaj: velikost zemlje
Sonce je telo povečini iz vodika, pa tudi ostale prvine so v njem. Naša zemlja je bila v začetku tudi del sonca. V njej so se dogajali enaki procesi kot danes v sonetu. Sedaj je naša zemlja starejša, ker je manjša, obdana z zcmelisko skorjo. Nekdanja žarišča v zemlji so sedaj še bolj lokalizirana in tudi sledovi žariščne cone so tu.
Potresi ene in iste serije se pojavljajo v pulzacijah, in to v mnogokratniku ene sončne syno-dične rotacije, čas ene svnodiine rotacije sonca je 27.27 dni ali točno 27,2753 dni.
Sile vzbujajo potrese na zemlji le tedaj iz enega in istega žarišča, ako je žarišče v soncu akt ivno ter ▼ vizijskem radiju z zemljo, t j žarišče — zemlja v ist; premi črti Najjafji potresi so ob času, ko se žarišča zopet oživljajo, t. j. pri A in B (diagram) ter dosežejo višek po maksimu peg M.
V tablici II. in III. cit. razprave (Dia Erdbe-ben-Sonnenbeben, 1940) smo navedli žarišča in serije potresov v W in E ritmu (zapadna in vzhodna sončna polobla). Kot primer priobčimo 2 seriji potresov iz W in E ritma, dopolnjeni po današnjem stanju.
Serija A r W-ritmu
Bož e okence
Včasih pridejo v Človeškem življenju trenutki, ko nam postane tako lahko in svetlo pri duši, vsa zemeljska teža odpade, vse težave in skrbi postanejo neskončno nepomembne, notranjemu bistvu tako tuje in oddaljene, da se vsa prejšnja bridkost na mah prelije iz najburnejše valo-večega srca v najtišjo, najglobljo pozabo. Komur je dano, da le enkrat doživi v življenju tak trenutek, se nikoli več ne bo docela prepustil obupu. Človeku se zdi, kakor da je pogledal skozi božje okence v čudovito skrivnost neskončnosti in se zave, da jo varen v božji dlani, ki ga nosi skozi vesoljstvo.
Helena, ki je zdaj zgodaj v jutro tavala po dežju in megli skozi ulice, ki so bile še prazne in temačne, se je spomnila teh davnih babičinih besed. Z grenko ironijo se je nasmehnila: »Romantična babica! Živela je svoje udobno življenje v urejenih razmerah, srečna ob dobrem možu in pridnih otrocih. Kaj je vedela ona o breznu obupa, o brezmejnih bridkostih, ki kakor črna zavesa padejo pred človeko dušo in ji zastrejo še tako droben žarek sleherne nade. Vlačiti neskončno breme na šibkih ramenih brez prestan-ka, uro za uro, dan za dnevom, brez vsakega oddiha, ne, tudi babica ne bi na njenem mestu govorila o božjih okencih.«
Ko je padel Helenin mož pod morilsko kroglo, je prve dni jokala, da bi se omečile skale, a vsi potoki njenih oči niso mogli več obudili mladega moževega življenja, s katerim je živela komaj leto dni v srečnem zakonu. Ogenj pekočih bolečin je končno izsušil tudi solze in zgrozila se je pred strašno praznino, ki ji je sedaj zevala nasproti. Komu naj še živi in kako naj živi? Bila je brez sredstev in brez službe.
Dokler je še kaj imela, je dneve In dneve presedela v njegovi sobi in jemala v roke njegove re?r Vse le šn bilo prepojeno z njunim skupnim življenjem. Na polici so bile njegove knjige, ki jih je čitala tudi ona, ali pa jih je
njej prebiral na glas ob večerih, ko je sedela ob njem in krpala njegovo perilo, ali pletla nogavice. Na steni je še njegova slika, ki jo je naslikal prijatelj umetnik. Kakor da je živ, gledajo povsod za njo njegove oči. Vsak dan znova je tu odpirala svojo rano, da ji ne bi bilo treba misliti, kako bo sedaj brez njega.
Potem je prišel gospodar in ji odpovedal stanovanje, ker ni mogla več plačati najemnine. Niti prositi ga ni hotela, da počaka in potrpi z njo. Vsa življenjska volja ji je splahnila. Tudi službe si ni iskala. Kdo jo bo vzel sedaj, ko so najboljše moči na cesti?
Napravila bo konec svojemu bornemu življenju.
Stopila je na most, pod katerim je globoko spodaj šumela reka, tako vabeče šumela in jo klicala. Zazibala jo bo v sladke sanje in ji odvzela vse breme.
Se dve, tri minute in kljuvanje v prsih bo prenehalo, izginil bo strašni pritisk v njenih možganih.
Opotekla se je k ograji.
Prav tedaj je presekal tišino glas zvona iz bližine.
Helena je spet morala pomisliti na babico. »Opomin,jevalec reda in dolžnosti,« je imenovala babica zvon, kadar je govorila o njem.
Le kaj se ji prav danes toliko vriva babica v misli. Prav, kakor da sloji ob njej in ji brani povzpeti so Čez ograjo »Dolžnost,« jezno udari Helena po tnostnicah, »dolžnost, ha, ha, vsak le drugim pridiga o dolžnostih. Dolžan si, da nosiš do konca življenje, pa če je še tako bridko, dolžan, da daješ ljubezen, čeprav se ti vrača s sovraštvom, dolžan, da preliješ srčno kri, čeprav se potem nihče ne zmeni več za največjo žrtev. Nasproti tebi pa nikdo od teh pridigarjev ne pozna dolžnosti. Kadar si lačen, raztrgan in se vse v tebi lomi od bolečine, ko se nimaš kam dejatl, tedaj ti namesto srca ponudijo kamen in te mečejo na cesto.«
»No maram vleči to življenje še naprej,« je
skoraj glasno kriknila in postavila nogo na preč-nico ograje.
A kakor da bi ji nevidna sila nalašč nasprotovala. Prav tedaj je prišla čez most gruča starih ženic, ki so bile na poti v cerkev. Nekatere, že vse sključene od teže življenja, so začudeno pogledovale mlado, bledo ženo, ki se je krčevito oprijemala ograje.
Za ženicami je prikorakal stražnik in potem vedno še kdo drugi. Helena je sprevidela, da sedaj ne more uresničiti svoje namere. Počakala bo do večera, sedaj pa nekam, da počaka še teh par ur. Le nazaj v stanovanje ne več, ker ne more več gledati tistih spominov. Nikoli več tja!
Mehanično je stopila v smeri ženic in sama ni vedela, kako se je naenkrat znašla v cerkvi. Leta in leta je že ni videla od znotraj.
Sedla je v eno zadnjih klopi v temnejši kot in naslonila glavo na roke.
Medtem se je nešteto luči in lučk vžgalo na oltarju in sredi njih se je visoko nad oltarjem zableščala podoba Brezmadežne z raztegnjenimi rokami, kakor da bo pravkar vsa dobra in mila stopila nizdol po cerkvi.
Zadonele so orgle in s kora so jasno zapeli mehki alti pomešani z baritonom:
Gospod,
na polju pticam daš živeti, daš liliji prelepo rast, kako skesani duši vzeti bi mogel tolažila slast...«
Besede pesmi so tolažljivo padale v uporno Helenino srce. Zganila se je in vsa pretresena dvignila glavo, prav v trenutku, ko je tam zgoraj pri oltarju dvignil duhovnik belo monštranco in jo pokazal ljudem.
' Ona, ki je še pravkar mislila na samomor, Be je zazrla v belo hostijo in njene ustnice so ponovite: »Gospod, na polju pticam daš živeti...«
Prav gotovo je babira v nebesih svoji vnukinji »prosila, da je tudi ona, Helena, pravkar pogledala skozi ,božje okence'.
Datum potrtsa
Kraj
ali dežela potresa
HardobJP no-truhov v At«'\ "Viimt rotacijah nouea po •J7. H. ilnf
2. 6. um.
6. 1. 1989.
23.	5. 19 9 27 12. 1939. 19. 3. 1940.
13.	4. 1940. 9. fl 1140. 30. 8. 1' 40. 22. 10. 1940. 17. 11. 1040, 30. 4. 1911.
24.	0 1941.
14.	9. 1941. 8 11. 1911. '.>9. 1. 19)2. 23 3. 1942. i2 12 19-2.
ftlezija
Perzna
Ali.ttKa
Turčija
Kina
Turčija
l)i btovnik
Dubrovnik
lUiVi-reti
Buki rest
Ki ume
'1 určiia
Tiirčii/i
Filipini
ltalia
P. v daljavi Anpto ija
A
5
8 3
l
•>
3 2 1
6
0
1 o
3 2 10
Serija G v E-ritmu
13.	9. 1937.
19.	4. 19 It?.
3.	2. lil 10. 29. 2. 1940.
23.	4. 1940.
20.	5. 1940.
14.	7. 1940.
4.	10. 1940.
27.	11. 1940.
17.	3. 1941.
18.	It. 1941. 1(5. 12. 1it41.
28.	5. 1942. 17. 8. 1942.
24.	2. 194 -t. 17. 5. 1943.
Zagreb Tuičija Turčija Turčiia Turčija Hae tik
Tokio - Alaska
Tibet
Japinska
Taranta
P. v daliavi
Turčiia tormosa
Ekuador
Tuičija Cile
Mehika
Bukarest
Časovna razdobja pulzacij obeh serij potre-
Scrija A:
Serija G: _8—24—1—2—1—2—3—2-
-4—9—1—6—3—7-3-
Zadnji maksimum peg je bil 1937-1938, žarišča potresov so najhitreje pulzirala v februarju-aprilu 1940, t. j. 26 mesecev po maksimu.
Serija A danes še ne puLzira, pri tem ko je serija G aktivna. Vsaka serija ima svojo značilnost, bodisi v razdobjih pulziranja bodisi v aktivnosti pulzacije. Iz ritma pulzacije je razvidno, kako se razvija pulzacija:: v katerem času bo katera izmed serij aktivna — kedaj bodo potresi.
Vsako žarišče vzbuja na svojstven način sile, ki sprožijo potrese v zemlji.
Katere zakonitosti se op ažajo pri aktivnosti žarišč oziroma posameznih serij, da potresi na zemlji, iz istega žarišča-serije, različno krajevno nihajo — bomo pojasnili kedaj drugič.
Dosedaj smo navedli in poiasnili samo nekaj drobcev iz naših opazovanj in dejstev, da so: zemeljski potresi in splošno vreme kozmičnega izvora.
Privatni astro - observatorij za opazovanje sonca v Ljubljani.
Ivan Tomec,
Pripomba uredništva: Gornji članek smo prejeli že v začetku junija, pa ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli prej objaviti. To omenjamo radi potresa v Srbiji, dne 14. junija, in radi katastrofalnega potresa v Turčiji, dne 20. junija, ki spada v serijo A v E-ritmu. Članek namreč napoveduje za čas velikih minimov katastrofalne pol-(Glej primer serija G v E-ritmu.)
Športni drobiž
Na igrišču mariborskega Rapidn se je zbralo v nedeljo okrog 1000 gledalcev, ki jih je privabila zanimiva nogometna tekma med enajsto-ricama stare štajerske in Sp. štajerske. Domača reprezentanca ni bila kaj prida vigrana in jo podlegla s 7:0 (3:0). Gergitseh, Urantseh in Me-Szaros so bili v napadalni vrsti gostujočega moštva najuspešnejši in so zabili vsak po dva gola.
V Berlinu bodo gledali danes finalno tekmo za nemško nogometno prvenstvo. Igrali bosta euajstnrici Saarbriickcna in Dresdena.
Finski atleti so spet postavili nekaj dobrih rezultatov. Storskrubb je pretekel 400 m v 40.h sok., Onrniala 800 m v ! :"4 8 min., Simola pa je skočil v daljino 7.29 m.
J. Oliver C u r w o o d
20
»Jaz tudi ne« — je odgovoril Kent, ki je začutil, d« mu srce močneje bije. — »Mcrcer, to pomeni, da je nekdo še z večjo vnemo kot Mooie vohunil za ladjo!«
Z izrazom velike zaskrbljenosti v obrazu je Mercer pogledal proti vratom, nato pa se je že bliže sklonil h Kentu
»Ko sem bil sam z Indijancem, sem iz vsega njegovega žlobudranja mogel razumeti samo eno besedo, eno ime, hočem reči: Kedsty!«
Kent je močno stisnil roke mladega Angleža. »Nemogoče! To ste slišali, Mercer?« »Prepričan sem, do se nisem zmotil, gospod. To ime je Indijanec večkrat ponovil.«
Kent se je zleknil nazaj na blazine in premišljeval. Dobro je vedel, da je Mercer zaradi nenavadnega dogodka bil vznemirjen, kljub navidezni mirnosti, ki jo je z velikim naporom ohranil.
»Paziti je treba, Mycer Če je Mooie nevarno ranjen, če — recimo — umre in se ugotovi, da sva midva .. .<
Dobro je vedel, da bodo njegove besede napravile na Mercerja globok vtis Ne da bi stražnika pogledal, je nadaljeval:
»Budno pazite nanj, moj dragi, in obveščujte me o vsem, kar se bo zgodilo. Skušajte — če je le mogoče — ugotoviti, koliko je Kedsty vmešan v to zadevo. In... veste, Mercer, danes imam
večji tek kot navadno. Prinesite ml, prosim, eno jajce več — tri namesto dveh — in dva kosa pre-pečenca. Ne pripovedujte nikomur, da se moj tek veča: to bo bolje za oba, zlasti če Mooie umre. Ali ste me razumeli?«
»Mislim... upam, da sem prav razumel, gospod« — je odgovoril Mercer, ki je prebledel videč nenavadni Kentov smehljaj. — »Storil bom kakor pravite.«
Ko je mladenič odšel, je bil Kent prepričan, da je bil pravilno ocenil njegov značaj. Ker je bil še precej zvest, bo Mercer za petdeset dolarjev marsikaj stori!, ker se ne bo hotel kompromitirati. Ker je prisiljen delovati skrivaj, bo mladenič ravnal strahopetno, toda pri takem stanju stvari je Kent mogel računati s strežnikom, ki mu bo sedaj dragocena pomoč pri izvrševanju načrta, ki si ga je bil zamislil za lastno rešitev.
IX rt
Nekoliko pozneje je Kent zajtrkoval. Pojedel je toliko, da bi se doktor Cardigan kar začudil, če bi to vedel, in tudi Kcdsty bi postal pozoren Med tem časom, ko je jedel, je skušal še bolj utrditi vezi, ki so mladega Merceija nanj navezovale. Delal se je, kakor da je zaradi Mooijevega zdravja zelo v skrbeh Prav dobro je vedel, da Indijančeve rane niso smrtno nevarne, ker je iz vsega, kar mu je sam Mercer povedal, sklepal, da Mooie nima nobene kosti zlomljene; strežniku je rekel, da bi — v primeru, da Mooie umre — za oba bilo prav neprijetno,. če bi se izvedelo, kakšno vlogo sta imela v tej zadevi. Pristavil je še, da ga ne skrbi radi njega samega, ker je on v nekem smislu že kompromitiran, da pa ne bi hotel, da bi niegov dober priiatelj radi tega imel kake sitnosti. Kentove besede niso ostale brez učinka. Mercerja je zelo za-
skrbelo; videl se je že, da je zapleten v poboj in ta misel ga je zelo mučila. Izkoriščajoč njegovo duševno 6tanje ga je Kent zlahka pregovoril, naj vedno, ko mu zapisuje vročino, zaznamuje eno stopinjo več.
»Bolje je, če mislijo, da sem še bolan; tako ne bo nihče pomislil, da je med nama kakšna zveza.«
Ta misel je Mercerju tajio ugajala, da je obljubil zaznamenovati še pol stopinje več.
Ta dan se je Kent zelo dobro počutil. Odslej je kar čutil, kako se mu moči polagoma vračajo, a vendar se niti enkrat ni upal vstati iz postelje, boječ se, da bi drugi to opazili Cardigan ga je dvakrat obiskal, ne da bi se čudil visoki vročini, ki jo je zaznamenoval Mercer. Pregledal mu je rano, ki se je hitro celila in rekel, da je potrtost — o kateri se je Kent pritoževal — posledica vročine; menil je tudi, da se je gotovo napravila kakšna notranja komplikacija — ki pa se bo kmalu izgubila — kajti sicer ne bi bilo potrebno še dalje ostati v postelji.
»Gotovo se ti čudno zdi, da ti tako govorim jaz, ki sem ti še nedavno rekel, da boš samo še malo časa živel."
Tudi to noč in še dve naslednji je Kent ponavljal svoio telovadbo in njegove moči so hitro rasle, ne da bi kdo opazil, da se hlini. Od časa do časa ga je obiskal Cardigan, oče Lnyonne pa je prihajal vsak dan popoldne; najbolj pogost obiskovalec je bil Mercer.
Tretii dan sta se zgodila dva dogodka, ki sta imela važne posledice Cardigan je odšel na štiridnevno potovanje in Mooie je hitro ozdravel od mrzlice. Kent je pomislil, da bi v Cardiganovi prisotnosti pač težko prikril, da ni več bolan, zato 6e je prav razveselil njegovega odhoda. Tudi Mercer
«e je oddahnil, ko je Mooie ozdravel. Strežnik jo bil ves iz sebe od veselja; brž ko se ni imel česa bati, se je vedel — kot vsi ljudje njegovega značaja — tako, da je Kent včasih bil besen in ga je večkrat hotel spoditi iz sobe. Razen tega si je Mercer domišljal — odkar je Cardigan odšel in mu za čas svoje odsotnosti prepustil skrb za bolnike — da je postal zelo važna oseba. Kent je uvidel, da bo moral radi svojih načrtov in da bi ne odkrili temeljitega izboljšanja njegovega zdravja — izpre-meniti taktiko. Bil je z Mercerjem prav prijazen, se z njim šalil in mu laskal. Rekel je, da ni prav, da ga Cardigan ni vzel za svojega sodelavca, svetoval mu je, naj Cardigana po njegovem povratku naravnost vpraša glede tega, sam pa je obljubil, da bo govoril očetu I.ayonneu, naj se za to zanima bodisi sam bodisi po drugih osebah, na katere ima vpliv. Dva dni je delal tako kot ribič z ribo, ki noče vgriznili v vabo. Skušal je tudi z njegovo pomočjo izvedeti od Mooieja, zakaj je tako pogosto izgovarjal Kedstyjevo ime, toda izkazalo se je, da stari Indijanec molči kot grob
»Prestrašil se je, ko sem mu povedal, da je govoril o nadzorniku« — je pripovedoval Mercer. — »Vse ie zanikal; odkimaval je in vedno ponavljal: »ne, ne, ne«, zagotavljajoč, da Kedstyja sploh ni videl in da ne ve ničesar. Prav ničesar nisem mogel izvleči iz njega, Kent.«
Popolnoma je opustil svoj navadni izraz »gospod« ter vljudno in včasih celo hlapčevsko ponižno vedenje. Kadil je Kentove smotke in govoril z njim tako po domače, kakor da sta že leta in leta prisrčna prijatelja Rekel je enostavno »Kent« ali »Kedsty«, in očeta Layonnea je nazival »mali pridigar«. Vsak dan se je bclj napihoval in šopiril, Kent pa je vedel, da je radi tega nevarnost vedno večja.
ŠPORT
Lahka atletika
Službena objava I.alikoatletske iveie.
Verilikarije. Verificirani so uspehi moških klubskih prvenstev, ki so so vršila 20. junija.
Potrjujejo ;e sporedi sledečih prireditev: predtekmovanja v tekih na 100 m (4. julija), ženskega klubskega prvenstva (4. juliju) in pokrajinskega prvenstva juniorjev (10. julija).
Uradne ure tajništva. Tajništvo zveze posluje vse delavne dni od 11.30 do 12.30 in od 17.30 do 18 30, oh sobotah pa od 11.30 do 13.
Juniorske športne izkaznice. Atleti, ki želijo, da so na izkaznicah označeni kot juniorjl, morajo predložiti nekolkovan krstni list. K junior-jem se lahko prištevajo samo oni, ki so rojeni po 31. januarju 192">
Tehnični pravilnik. Tajništvo Ima v zalogi tehnični pravilnik, katerega lahko vsakdo kupi po ceni 15 lir.
*
Tlermes — lahkoatietska sekcija: Naprošajo se vsi moški lahkoatleti, da se udeleže članskega sestanka v četrtek, 1. julija ob 18.30 v klubskih prostorih na igrišču. Zaradi važnosti — tudi zaradi tekmovanja na 100 m v nedeljo, 4. julija — prosim točne udeležbe. Ženski odsek ima ta dan vaje za nedeljski nastop.
Na državnem ženskem plavalnem prvenstvu v Ilenetkah so doseglo tekmovalke naslednje uspehe: 100 m prosto: 1. Fine Draguša 1:13.8; 2. Bellais Eva 1:14.4; 200m prsno 1. Derenzini 3:38.5, 2. Precop 3:42.6; 400 m prosto 1. Radivo (5:09. 2. De Martino 6:12.1; 100 m hrbtno 1. Scherl 1:30.2, 2. Berluzzi 1:31.4.
Dresdner Sf! : FV Saarbriicken 3:0 (0:0). V Berlinu so gledali preteklo nedeljo zaključno nogometno tekmo za letošnje državno prvenstvo. Polčas jo bil 0:0, v drugem delu igre pa je zmagala enajstorica Dresdner SC s prepričljivo razliko 3:0. — Istočasno sta se borila dunajska Vienna in Kiel za tretje mesto. Proti pričakovanju je Vienna tudi tokrat podlegla z izidom 4:1.
Šest mariborskih kolesarjev se je udeležilo velikih cestnih dirk v Gradcu. Na 54 km dolgi progi se je vodila vneta borba za prvo mesto
med Streicherjem in Gregoričem, nazadnje pa se je Gradčanu le posrečilo, da mu je ušel pred ciljem za spoznanje naprej. Izidi so bili: prvi Streicher 1:41.40, potem sta sledilia oha brata (JregoriČa, od katerih je .lanez zaostal za prvakom samo za 18 sekund. Tudi naslednja mesta so zasedli urni dirkalci mariborskega >Edel-weissac: 4. Florjančič, 5. Košec, 6. Kokot, Lozin-šek pa je moral zaradi poškodbe kolesa odstopiti.
IEL
KINO SLOGA
vu
FOSCO GIACIIETTI ln LAURA SOLAIU
v njunem najnovejšem filmu, pretresljive vsebino
»Ži.va slika«
FIlm Je btl sneman tudi v Trlestu. — DrugI soigralci: Camllo rilotto, Lauro Gazzolo. Poleg Se dokumentarij: STRAŽA NA NEBU Znradl veliko dolžino filma PREDSTAVE ob 14. 16.15 in ob 18.30.
(EL
KINO MATICA
»■41
Priljubljena Marl k a ROck v duhoviti komediji Iz avstrijskega dvora. Petje, ples, sijajna glasba I
»Ples na dvoru«
Soigralci: Wolf Albach Rettt, Lucle Engllsch PREDSTAVE ob 15, 17 In ob 19.15.
IEL
KINO UNION
imi
Z ozirom na veliko zanimanje, ki ga Je vzbudil prt prvem predvajanju, ponovno prikazujemo film po Puškinovem romanu
V gl. vlogah": Assla Noriš. Fofco Glachettl. PREDSTAVE ob 16.30, 17.30 ln ob 19.30 1
»Dvoboj«
DARMOL
II migllor lassalivo najboljše odvajalno sredstvo
Mali oglasi
I SUižte |
Dobe:
Služkinjo
pridno ln pošteno, ki bo tudi v pomoč v gostilni, Iščem za takoj. Polzve se Poljanska cesta št. 68. (b
Služkinjo
pridno ln pošteno, vajeno kuho ln vseh gospodinjskih del, takoj sprej-' memo. Plača po dogovoru. Polzve se: Vidovdanska cesta 2, I. nadstr.	b
gKimimpl
Kupimo
dobro ohranjeno gramofonske plošče. Ponudbe z navedbo plošč na upravo »Slovenca« pod : »Gramofonske plošče« št. 4432. k
Kroj. in šiviljske odpadke
kupim. Hrenova ulica 8
Prodamo
Suho sadje
prodaja Gospodarska zveza. Blelwelsova cesta
Brezove metle
senene grablje, vile. grabijo, clrZaje za lopate Itd., dobite pri Gospodarski zve 7.1, nioUvelsova cesta :9 ln Maistrova ulica 10.
Mrčes
(ufil. stenice, bolho ttd.)
zanesljivo uničite s Toxln praškom. Drogcrija Kane, židovska ulica 1.
Ščurke
mtSI In podgane gotovo pokonča strup, ki ga dobite v drogerljl KANC, Židovska ulica 1.
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALRA« krema. Drogerl-Ja KANC, Židovska ul.l.
Grenadin
In dunajsko nageljčke, mačehe In druge cvetlice za poletno setev nudi Sever & Kom p.	1
glJ ginleinS
Skladišče
večje,- s tiho, v sredini mesta, vzamem v najem. Naslov v upravt »Slov.« pod št. 4124.	(m
j ŽiMiil i
Prašička
za rolo prodam. Verstov-škova ulica 7 a (Mlrje).
UMRLA MI JE MAMA'
j" GOSTINČAR MARIJA
NA MRTVAŠKEM ODRU LEZI NA SVOJEM DOMU V ZGORNJI SlšKI, PETRCEVA POT 12.
POGREB RO Z ZAL. IZ KAPELICE SV. MARIJE, DANES. V ČETRTEK, DNE 1. JULIJA 1945, OB PETIH POPOLDNE.
FRANCE, SIN
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega dobrega sina, brata, strica, gospoda
Lojzeta Kržiča
se tem potom najlepše zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. župniku Zgajnarju za iskrene poslovilne besede, pevcem za ganljive žalostinke, legiji iz Št. Ruperta, darovalcem vencev in cvetja ter vsem ostalim, ki so ga v tako obilnem številu, spremili na njegovi zadnji poti.
Zagorica, Telče, Ljubljana, dne 30. jun. 1943.
Žalujoča rodbina Kržič
Suhe gobe
to najvišji dnevni cent kupujo Sever & Komp.
i cni^m
Razpis prodaje jelovih hlodov
Gozdna uprava razlaščenih gozdov Kočevje vi Ljubljani - via Vittorlo Emanuele III. št. 1, priti., desno, bo prodala potom submisljo 136.62 m' jelovih hlodov, ležečih na skladišču v Kočevju. Ponudbe je poslati na gornjo upravo v Ljubljani do torka, 6. julija t. 1., do 10 dopoldne. Vsa pojasnila daje gornja uprava.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno ženo in mamico, gospo
Malči Srebotnjakovo
roj. Turk
na njeni poslednji poti in jo obdali s cvetjem, izrekamo svojo iskreno zahvalo. ■Posebno se še zahvaljujemo gg. civilnim in vojaškim zdravnikom iz Ribnice ter
prečastiti duhovščini. Ribnica, 28. junija 1943.	Žalujoči ostali
»Seveda je lepa,« so ji ugovarjala dekleta. »Mar je Matevž kar tako? Pameten gospodar je in čedne postave, krepak pa tako, da je dvakrat pustil za seboj vse funte na Kranjskem. Na nekih tekmah je to bilo. Prav v časopisih so pisali, da jc bil Andražev Matevž najmočnejši.«
Za Zofijo je bil to važen dan, kakor da bi se sama omožila. Žarela je v lica ter se smukala med kuhinjo in med skedn jem. Vselej je vedela kaj novega povedati, ko se je vrnila med drvarje in druge sotrudnike na domačiji.
»Spet so začeli notri z zdravicami.« je hitela. »Gospod Andrej so govorili in pozdravljali Majdo v imenu Andraževih. Tako lepo so govorili! Kdo bi si mislil, .da so še vedno tako navezani na naše hribe ...!«
Ko se je začela svetloba dneva umikati večeru, so postajali v hiši vedno živahnejši. Obilna jed je povzročala žejo, pijača jih je spravila v dobro voljo in v tej so se sprostili prisrčni razgovori. Ljubljančani so sedeli po mešani s šentlovrenrani ter se pomenkovali o družinskih zadevah; plctli so tople vezi med dvema rodovoma, ki sta stopila v sorodstvo.
Tako bi sedeli pri mizi vse do večerje, pozorni in ljubeznivi drug nasproti drugemu, če jih ne bi prekinil Matevž z vabilom, naj prisluhnejo:
»Oče, zdaj po jo našo splava rsko, to moraš slišati!« je dejal svojemu tastu.
Vsi so utihnili. V poskočnem, plesnem ritmu se je razlegala s skednja vesela pesem:
deske so suho ko zimske muhe, le trte daj!
Cuj! Čujl
Ti le klopnice in stropnice proč
odštej,
jaz bom dvanajšce in late podrgnil
zdej,
trame in lese te kar ponese, le kar
osnuj!
Jur! Juri
Zdaj le odrini, kak olje bo smučalo, da ie kje sprednik opiknil na kleč
ne bo;
zadnik zaviraj, dobro upiraj,
humplaj po žnurl
Dost'! Dost'! Jedli in pili zadosti smo že na flos. Jurko na prvega, ti si mu najbolj
kos,
Jož naj bo zadt, se šele vadi, mlada je kost!
Zdaj! Zdaj!
Žegen šentjanžev, zdravica naj vsem
velja,
sveti Miklavž naj na vodi pomoč nam da;
ukali, peli bomo veseli, le brž .naprej!
Petje ni bilo posebno ubrano ali blago doneče; moški glasovi so zveneli nekam čmokasto, so nn prepevali od srca veselo in glasno. Najbolj navdušeno so piskali klarineti; kakor da bi si prizadevali, da bi prevpili človeške glasove.
Prej ko je bilo pesmi konec, so pridrveli svatje na skedenj. Mlajši so se urno zvrstili v pare in se zavrteli v ritmu valčka. Tudi stari bi se jim bili pridružili, če bi še bilo kaj prostora. Tega pa ni bilo več in tako so se morali zadovoljiti s tem, da so lahko na ves glas prepevali.
»Se enkrat!« je zaklical Matevž godcem in pripomnil, da bi imel na današnji dan navzezadnje tudi on pravico plesati. Majdina obleka se je razmahnila v zvonec.
Zgled je potrgnil; Vorina je prijel svojo, Andraž svojo, Majdin brat je izbral Zofijo, in tako vsi po vrsti, dokler je bilo lia podnieah še kaj prostora.
Uro pozneje so sedeli pri svatovski mizi samo starši z Matevžem in Majdo, pa župnik in Andrej. Vsi ostali
so se zadržali na skednju ali pa so se sprehajali zunaj v svežini večernega mraka.
Zarja nad vrhovi Klopnega vrha je že docela izginila; na polje so legale tenke meglice, plazeče se z gozdnih porobkov.
Odkar svetijo na nebu, nekje nepojmljivo daleč nad zemeljsko skorjo, so videle že milijone parov, ki so se poročili, milijone rojstev in milijone smrti. O, velike stvari, — vse velike stvari, ki so se godile na svetu, so videle bele zvezde. Če bi prisluhnile, bi lahko vsak večer slišale slovesne prisege, ki jih dajejo fantje dekletom in dekleta fantom. Onim, ki zidajo gradove v oblake in sanjajo o sreči, bi se lahko nasmehnile in jim odgovorilc:poznamo želje in poznamo besede — toda ne pozabite, da ste rojeni v dolini solz, o, vi mali, ubogi mravljinci na zemlji....!
Toda zvezde na nebu se ne zmenijo za usodo enega samega človeka ali dveh. Stoletje pomeni na njihovi uri bežen dan. svet nad sv. Lovrencem pa samo drobno točko na zemeljski skorji. In vendar zamigljajo vsako noč, svojemu Stvarniku na čast in mravljincem na zemeljski storji v s|K>min na podzemeljsko lepoto. Podobne so večni sreči, ki je doma v svetu, tako neznanem in tako daljnem.
Človeku budijo hrepenenje po nedosegljivih stvareh in po skrivnostnih vrednotah.
Včasih se ti zdijo zvezde na nebu vesele, včasih otožne, zdaj skromne, zdaj mogočne, vselej pa lepe, prijazne in dobre. Ko si žalosten, jočejo s teboj. in ko si vesel, se ti pri jazno smehljajo. Takšne se zdijo vsakomur, ki jih gleda s človeškimi očmi in takšne so se zdele nocoj tudi Matevžu.
Za kratek čas se je umaknil od mize, da bi na samem premislil veliko stvar, ki se je danes zgodila.
Kaj se je zgodilo?
Dobil je ženo po srcu, s katero bo hodil v dvoje; zvezali so ga z Majdo, ki je zdaj njegova žena in mu bo nekoč rodila otroke. Tako bo hoja stokrat prijetnejša, in življenje bo polnejše. Nn zemlji očetov bo vzgojil nov rod po katerem se bo pretakala n jegova kri in Majdina. Med predniki in med bodočimi pokolenji bo sklenil zvezo, in življenju rodu bo prilil novih sokov.
O. velika stvar se je zgodila danes!
Ali je bil srečen?
Tega prav za prav ne bi mogel reči. čeprav je bil bolj vesel kakor kdaj koli v svojih fantovskih letih. Zagledal se je v zvezde na nebu. ki so dobivale otožno obličje. Rad bi jih vprašal, kdaj st. počuti človek srečnega, pa je predobro vedel, da ne bil dobil odgovora. Misel na polnost sreče je odložil na oni ča«, ko se mu bo rodil prvi otrok. Da. takrat' se bo zgodila velika stvar, večja od današnje!