3 nć. "
14. številka.
IzdLa.r.ftJ'e za torek X. februvarja 1L898
(T Trata, ▼ lorfk /.j u t raj dn^ 1. febrnvarja 1898)
Tečaj V X lil.
H^aiMOMT" pO	s« tcdea v ftaatlh ti-
•'-i-	oatvtklh
i- ••». i. ivimh. lin r»Bje isd*ni«» is-<■'■ \ fra »oćorno pa oh 7. ► ■ r >. OliujAu ladtnja »tane; <>r u,tv . r. u—, uveo A»«urtl« f. 1.50 tri	, . , 3.— . ' « 4.M3
*» F'i i ietw , , , H. ■ . . » y.— u ***. letfi	. , . IB.-~
.Haratetsa |n plačevati aaprej ■• aaraiba i-rlli/aii« e? rudnina a« aprava a« azlra.
i	ntt>fiiUo »u dobivajo v pio-
UjAt&Jvfttt iotair* t-	po JB t>t<\,
l»tTen Tr»t« po
l><l»ai ■« r»- i po toru i,i < . ». anala?* i 'i^bftilat' Arkadi « plu' iroitor, kolikor ob>a<a nnv • t» o«i»rta»oe n '»» ostani itd. tn r»Ain. ■	1 (
Vai <lopis< ho poAilj*-
ulioa Caiermh, it. 13.	«
•»iti frnnkoTMBa. k«* iii-fr^'. > r
•pm .Munjo, [-iolii.pinl » n •
- mi: rjH*;*:::^ -- -
u lit at tkimt "v uiu. •»•■••■ »•»• oolo hSt. II. on'! Narorii'.-i i« je j^ftževjti i.oco Trat. Od • rf ■- •■ o :>ro*T (,'riu' .*>
Glasilo *loven»k«a* politične iIphMv« mm j* i *n o 9» * k « ■
* - rUisvf I* mo(»".
Deželni zbor istrski in njegova galerija.
Po vsej Avstriji — po vsem a?etu iinajo zbornice, v katerih ne mislijo in nn govor-' vsi Hjtrdje^enako. Rszlika v miljenju je provzr^ila e atrašnih borb — da ne govorimo o parlaai^mn v južni Ameriki, v katerem j* postni rev. Iver parlamentarnim argumentom — osobito v IUlIji, na Francoikem, us Ogrskem in drugod. Istotako fidimo, kako deluje razlika govora ali jt/Ka v avstrijskih zbornicah, v katerih je zastopanih po dve ali vo6 narodnosti], kakor n. pr. na Češkem, Moravskom, v Galiciji, Bukovini itd., in v katerih sme in tudi res govori vaaki govornik v » jeziku, ne da bi radi tega njegovi nasprotniki debli hrup.
Izjemo med temi deželnimi zbori dela de-želni zbor Istrski. Tu ne trpe od italijaa.sk« st rani ni besede ni piaiiu v hrvatske« ali slovenskom jeziku. A kar deli" stvar še lepšo, pravi u a 1 c u ni na vsem svetu je to, da italijanski poslanci sporazumno 8 predsedni&tvom kličejo na pomoć dobro ušuhuo občinstvo na galeriji. To ob-iinstvo je, ki se prav po fakinski vede proti našim poslancem, kakor hitro so le odprli svoja usta. Drugod so vsi poslanci zložni v tem, da galerija mora biti pasivna, da se ne sme utikati v razprav*1, da ne sme ni kazati svojega nezadovoljstva, ni ploskati, kričati itd. Drugod jemlje predsedni-4tvo zbornice v svoje varstvo vse poslance jednako; drugod z: dopušča predsednik uik^kc p3j»ke z galerije doli. V Is ri je to povsem drugače.: tu galerija hagateluuj« toliko zbornico, kolikor predsednika, ker toliko zbornica kolikor galerija potre• bujeta pomoti galerije ! I
Da je VMrnu teia gotoveji, iadajeto ne kArfcto ua galerijo samo poznauioi kričačem. Izključen jtt ■leherni pošten človek, ki bi hotel iti tja, da bi kaj videl in slišal, da bi videl, da-li in kako za-»lužujejo krvavi ljudski denar ta gospoda poslanci.
Morali smo le ozreti na ta dejstva., ki ao v
sramoto delnemu zbuiu Mr kemu in onim, ki imajo iTVo bi o U čil >io t do v tem z uiu! Kajti povprašuje za od mnogih ^traul, L;<ko da so mogoči taki škandali v zbornici y Puiju," v fnest.n lorej, v katerem je odličnega ffbčinstta, ki se ne vede tako, kakor se vedejo italijanski — fakini I
Te«u pa se ni smeti čuditi, ako pomislimo, kako so Italijaui hujskali in stušili pred otvorje-njem zbora. Na drugi strani pa ima občina pnljska v svojih Horakih, Polla e compagnia vsikdar pri* pravljenih Don Quixotov. Šk ila 1«, da je oni glasoviti Martmolid ravno sedaj m hlada tam r Rovinju, kajti gi>to vo bi bil tudi ua storil svojo in po avoje »oči, dočim ga ne nadomešča dobro Italijan
—	Ambrosicli, ki »koro sleherni dan izliva svoj žolč v tržaškem „Picc jlo44.
In tako se vrši to »zastopanje naroda": v občinah, v doželueiu odboru, v deželnem zboru, v vseh šolskih, cestnih in drugih odborih, kjer-koli le zapovedujejo Italijani. V^e delovanje je prirejeno le v to, da se nn un>--t"n n-ifij vzdri nje ita-iijdnsLvo Istre.
Za konst ljudstva, za g'' idnjo cest, za u^U-novijau]« aoi, «a pitno vodo, ^a /djavljtoje težkih gospodarskih ran, ki hudo in jednako stiskajo hrvatskega kmeta in italijanskega polj delca v mestu
—	za vse to naj skrbi, kdor hoče 1 Vse to se jim ne vid; tako potrebno kakor protez proti preme-ščeuju deželnega zbor* v Pulj, ali protest proti hrvatskim go/orom.
Pole* ^ega te^ vonliir ta p*. taw ?nti kateri jjlas, da bi bilo vandar dobro, ako bi se napravi mir in da bi se začelo zložno delati za blagostanj« ljudstva, katero poslednje je v veliki bedi. Ali kdo noč'} miru, kdo noča zložnega dela ? Opustite, gostil, latinska, ti*to aiabp.iino misel, da je Istr \ italijanska zemlja! ^zemitd ? obzir okolnost, da nas je v tej deželi preko dvesto tisoč, torej dva tretjini prebivalstva, ki se ponašamo hrvatskim ali slovenskim imenom; odločite, da hočete živeti L^aj z nami v itij deželi kakor brat
z bratum v h'ii oM.ovi, a ne kakor gospodar s e s v u j i m s 1 n « o ; iližit i • ^ tave, na kateri je zapinano : svoboda, j; dnako^t, bratifustv* — pa je mir goto7 i-\ Istri piide vsttjmia dan!
To dal Bog čim prej !
O dveh laških interpelacijah.
VI.
lutci p Racija gospoda Veu^ziana » vzrokih, ki so doy§li do sprememb* ua natuestuHUu tržaškem, ja v resnici dvbro-došla Z oanf ki poznajo zakulisne dogodke, .seveda ui bilo nuaka tajna obstoječe rai.ierje med stranko progr"^sovo in onimi, katerih — ni vež na uaiaditništvu. Vendar smo hvaležni gosp. dru. Veat iiuuu, da jo nastavil električui aparat ^js'.obesedue uterp-lacije in vsul šo^i sv.tlih žarkov na.itu/aciji Tako mora biti sedaj jas;io tuli oncinu, k; n. poznal položaja Btvari, ki ui morda n ti ao^el u ueti ^.noi a za pritožbo, protesta z i pruttstom ua u;»5i .iti ! I
Kdor hoče tajiti, ti mora hiti u*i*kr«n. Kdor noč« pokarati prave slike, ta -.j s 1. b;ti fotograf, ampak mazač, kikršnomu rabij u jt> ije — debele in krič če barve. Tudi tfospo' V nezi n je nazal v kričečih in debelih barvah, ..1« ^jer <e j* trudil najbolj, da bi zak; 1 in zamazal pravo barvo, ravno tam mu je odpalaU nv;!a<a ^p.oti in pod rokaiai,
Zatrjal je vi/ možao zatvsuosfjo. da ne pozna
o»Ahn'li 5ii'rjpf»tij ali	'i-i » nniforM{
državnega uralnika na po/ai* oseb «, a v isti sapi je razodeval svojo juzo, ker je iz ruw«ne hiše odšla — oseba!
Zatrjal je, da je bivši na:neitnik pov.speše-v&l slovanstvo Primorike ua Fjehkoucihia krajih, da je isti kamoval tolikim krivičnim uaraloin v vse stroke javne uprava, da je m >lč6 dopaifial napade Slovanov na altvne italijansko kultur« 1 Sploh je govorii g. Vaaeziau tako, ia bi moral mialiii človek, da bivši na&fculu.k užitki ui bil
22
PODLISTEK.
Prednja straža.
ROMAN.
Poljski Bpiaal Boloslnv Prus. PoBlovenil Podravski.
O, čemu toliko govotiti o tem, ker se ui nič zgodilo', jej je segil kmet v besedo.
.Nič se ni zgodilo ?... A kdo pa se je >ago-vedii piaćati za kravo peLintndeset rubljev ter se srebrnoga za vrv, ko bi jo Grohovski nun oddal za trideset?... Komaj sem toliko izmoleđovala, da vzamt; samo triintredeset... Torej tebi nič ne zna-fiijo trije ruojji
Polž je že ni več puslušal. Daairavco je bilo temno, prijel ^e je užaljen za glavo tei se umaknil nav.aj v sobo, kjer je spal Stanko. Tam je 0-mahnil na klop, spt-čemu fantu uprav na noge.
„Vi ste tu, oče ?" je vprašal sprebujen faatin.
,A kaj delate ta ?■
„Tako sem sel, ker me nekaj grize notri."
Fant je ostal ter ga objel z rokami okrog vratu.
„Dobro, da ste pričli«, je rekel, „ker nepre-itano hodita po m^oi ona Nemca".
„Katera?1
,1, ta dva, ki sta bila pri nas na polju, starec in oni z brado. Nič ne pravita, kaj hočeta, samo teptata me*.
„Spi, dale, tukaj iii uikakih Nemcev". Stauko »e je še močneje stisnil k očetu. Ker je tuli Polža premagal spanec, omahnila sta oba n ki p iu fant je začel govoriti vnovič:
»Kaj ne, očeu, je rekel poluglasno, ,da voda vidi ?ft
,.Kaj ima videti?"
„Vse, vse... Nebo, naše griče, a tudi vas je videla, ko .ste hodili zu branama..."
„Stij, dete, ne govori po nepotrebnem", je pomirjal Polž fanta.
„Vidi, vidi oče, sam sem to videl*, je zase-petal ter zaspal.
Polžu je bilo prevreče v sobi. Opotekaje se, kakor da ni na tvojih nogah, je iel iz sobe tar krenil k akednjn.
Tu se je spodtaknil ob Gh-ahovskega in po nekaterih poskusih dospel do izmlačene slame, v katero se je zarit tako globoko, da mu ie cel6 škornjev ni bilo videti iz Dje.
»Ker setu kravo knpil, pa sem jo kupil", si je zamomljal še za lahko noč.
IV.
Drugega dne je vzbudila Polža žena, ki je klicala v skedenj:
,Ali bodeš še dolgo poležava! ?u »Toda kaj ?" je vprašal izpod slave.
.Čas je iti v grajščino".
„So me že klical: ?"
„Čen.u te imajo klicati? Saj vaiJ*r -aorai sam it: k nj m radi te livade",
Kmet je zastokal, na to pa se je drgnil ter izlezel iz slame. Lice mu je bilo zabuhlo, pogled sraiuežlj.v in slama mu je iifala v lasfh.
„O, glejte ga, kako izgleda!* je dejala ne-ptijiino žeua. Suknjo ifiia povaljeno in premočeno, škorenj ni -'szul vso noč ter gleda človeka kakor kak razbojnik. V konoplje pojdi stat, ne pa govorit z grajščakom. Preobleči se vsaj poprej, predno pojdei"
Po teh besedah se je obrnila k hlevu ia Polžn s« je odvalilo breme o1 srcv ko i« videl, da se je izteklo tako. Mislil ai je, d 11 »e bode a-jedala nad njim do poludne.
Pogledal je na dvorišče. Solnce je U visoke stalo in zemlja se je posušila po nočnem dežju. It jarkov je pihljal veter, donašajoči odsev ptičjega petja ter nekako vlažno in prijetno vonjavo. Polja je bolj zazHenelo čez noč, na drevju se ju jelo razvijati Intje, nebo je bilo videti svež^ie in kmeta se je zdnlo, da so betejše celč stene njrgove ksče.
»Kako lep dan11, je zumomljal, čuteči nekak sveži pogum ter je iel v sobo oblačit se.
(Pride še)
nič t«1.* nič manj, n^go pr.nslavist, zavit v pavolo avstrijskega urMiiaik«. A v isti napi je trdil »opet, da irenpmhn na nnme«tništvu je keneestja Slovanom !! Ć-i i»i torej koi»u odvzel protektorja, napravil m »u veliko — koncesijo in si užalil njegove n>npmtnike. Tako logiko naj ume gosp. Venezian — mi j«* ne morrt»-> !
Ne, ii", dragi gospol interpelaat, nikar ae lofimo slepih miši ! Vi v^ste prav dobro, kaj je bil bivši n;tra-8lnik na« i« taj je bil - tam t Vi vest«1 prav (K»bitn .o>p d niti dobiohoten m bil pii morski ta JSlovj-nonj. kaino-1« da bi govorili o kakem proteliranjn ; \i veste, kako trdovratno j« en odbijal našn „invazij-" na vso upravo; vi veste prav dobro, da v onih sila redkih slučajih, ko ne ni do zadnjega lasn iptlnila njegova in — vaša želja, se to ni zgodilo ob njegovea molka, ampak ukljub njegovim prigovorom, ker ao tako odločili drugi č ni»elji ; vi veste, da je mož neprestano vihtel svojo kadilnic) pred oltarjem vaše •vite colture in ves avet ve, da je prsglašal vas jedinim kulturnim življem v deželi.
Vse to veate vi prav dobro, ni pa vemo isto-tako aatanjčno, da ste se svojo interpelacijo potrdili le to, kar ve ves avet: da žaljajete s a bivšim namestnikom, ker ste njegove vladanje v Primorski vsi k «1 ur sanirali ogeleim kamenom svoji politički poziciji in avojemu — nadvladjat
To vae je vendar notoričao* Čem« torej vaa tartiferija, ki jo kažejo gospod* f svoji interpelaciji ?!! Dobro, prav imajo : Slovani amo res a« le ieleli, ampak delali smo tadi na to, da prida do spremembe na tržaškem namestniitvn. Toda ti Slovani rečejo lahko o s-bi, da jih pri tem ni vodila osebna mrtnja, ampak krvavo žalostna za* vest o vseh krivicah, ki so se jim godile v mino-losti. Delati so za spremembo, ker so bili averjani, da le po spremembi morajo priti do uživanja svojih narodnih in političkih pravie, ker se vedeli, da le po spremembi postanejo nstavna določila mesa ia kri tndi na Primorskem 11
V	tem je ravno razlika med nami ia italijanske fospOdo: oni se .azgrevajo, ker vedo, da ao z osebo zgubili svojega zaščitnika, mi pa ae ne zadovoljujemo s spremembo osebe, ampak aabtevamo premembe zietema. Odstop viteza Bi-naldinija smo pozdravili zadoščenjem, v kolikor Dam je ta odstop vzbudil nado do spremembe si« stema. Ako pa smo se varali tndi to pot, ako na pride do take spremembe, potem je naia dolžnoat, da izjavimo odkrito in lojalno, da bodemo nada* Ijevali borbo v poitenem prepričanju, da smo dolini to svojemu narodu. In mi smo uverjeni vzlic vsem panitalijanskim raketam gaspoda Veiieziana, vzlic fsem grožnjam z nekimi „željami", vzlic vsemu pri-trkovanju Venezianovemu ,alle itaiiche aostra eampaneu, da primerski Slovaai vendar alsdsjič pri-dsmo do te — .koncesije* — do spremembe vlad-nega aiatema.
V	tej veri nas atrja dejstvo, da iivimo v Avstriji, da veiina prebivalstva te Avstrije »oiut-atvuje z nami in da si niti ne moremo misliti koastitacijonelne drŽave, v kateri ne bi priila slednjič do veljave večina prebivalstva.
Gospoda Venezian in dražba naj le zvone avejimi italijanskimi zvonovi, mi pa imamo svoje zvenove v isti lini, kjer vise tudi avstrijsi zve-
novi. Avstrijski državniki morajo skrbeti za _
avstrijski zvonik na Primorskem.
0 bratovščinah v Istri.
O te« predmetu je hotel govoriti g. pesi. Josip Kompare v seji deželnega zbora Istrskega dne 97. jauuvarja 1898. Ker pa ni prišel na led, predložil je svoj govor v obliki predloga, ki se glasi:
Visoki aborl
V	zasedanju dež. zbora 1. 1896. sem obžaloval, da je poročilo dež. odbora o bratovičiaski zalogi iz beneške Istre tako površno, da si nihče, izven odbora, ne more ustvariti jasnega pojma o upravnem vršenju te zaloge. V predloženem poročilu eo aavedene le glavne svote dohodkov ia troikov; a od kje, zakaj in kako so se sestavile te svote, tega se ne more doznati iz poročila. Jaz se držim načela, da morajo biti vsaki — osobito pa apravni računi — jasni in obrazloženi, podrobno specificirani. V tem poroiilu ne najdete, katere
občiue in katere srenje imajo dotične bratovščin-ske kapitale in kolike so obresti; ne najdete*, kje je denar vložen ia po koliko. Jaz umiim, da bi se po računih, ki jih sestavljajo razne občinske bra-tovičinske uprave, dal sestaviti doatateo tabthrni pregled o upravnem gibanju oiatovščinskih zalog.
Gotovo je, da so te bratovSčnike zalege bile v siluem neredu že od početka tega stoletja; vendar se je stvar nekako uredila cfsarskim odlokom od 31. maja 1845.
Ta je označil smer doh -dkom : da vliva jfduo tretjiuo cerkev, Hruso iola, tretjo siromaki. To ae ni vršilo vsikdar točno in se ne vrli še danes. Kolikor je m^ni znano, ni nobena uprava razdeljevala siromaške tretjine v istini siromakom, pač pa se je del siromakov trosil za razne občinske potrebe, in celo za plačevanje da a kov, tako, da so občinski siromaki pomagali občinskim bogatinom plačevati davke! Kako bi označil to krivično dejanje I 9
Od 1. 1861. (oktob. diplom) ima del odbor glavno nadzorstvo nad temi upravami. Doliuost mu je torej, da strogo nadzoruje bratovščinske uprave. Izdal je isti sicer neki : .Regolamento per T Amministrazione confraternale', ali ta je ostal na papirju. Napravljajo »e sicer tndi računi po i predpisanih vzorcih, ali — in to je glavno — i denar se ne troši po določbah! A paziti na to( bila bi paft prva naloga dež. odbora. Isti se ne bi smel zadovoljiti samo z računi na papirja, pač pa bi se moral osvedočiti tudi o te«, da je faktična razdelitev dohodkov taka kakor kažejo računi. I Ako se tu in tam radi nerednih računov za-[ ustavlja izplačevanje bratovščinskib dohodkov, na j trpi tn uprava nič, pač pa deleiniki teh dohodkov.
Slavna c. kr. vlada bi morala pač paziti, da bi imela poročilo in pregled vsaj o šolski tretjini, katera apada v nje področje.
A ni še dolge temu, da eeld e. k. nadzorniki in c. kr. okr. šol. sveti niso znali, je-li da ali ne spada ta denar v njih nadzorstvo 1
Neka miniat. naredba — mislim od 1. 1873.
—	določuje, da se ima šolska tretjina v takih srenjah, ki ni i'njo šole, nalagati obrestonosno, dokler hode istim mogoče zidati potrebno lolo.
V	koperskem okraju — vsaj v onih predelih, kjer ni šole — menda nobena uprava ne spolnuje te naredbe.
Kako da upravljajo te uprave, evo Vam nekoliko zgledov. Jaz sem že tri leta člen bratov-ščinske uprave v Miljah (Muggia), ali predsed-niku-župauu ni še nikdar prišlo na misel, da bi me posval v kako sejo. V ta upravni delokrog spada tudi Skefija Spodnja — kjer bi ae morala ie-le zidati Sela — a vendar šolska tretjina ta frakcije ni nikjer posebej naložena obrestonosno in tudi ne znam, kam He perablja ta denar 1
lato se je dogajalo v prejšnjih letih na bra« tovščinski upravi v Dekanih. Tam zahteva e. kr. okr. šoli. svet za šolski del precejinjo svoto, katera pa še danes ni urejena.
V	Pomjanu je v upravi sam nered; tam sta ae ubožni in šolski del mnogo let trosila za druge potrebe in le za to ne, v kar sta namenjena in kamor ata namenjena.
O Izoli ne znam, kaj povedati, vendar sem čul od izvanjskih ljudi marsik&ko pritožbo. Take pritožbe sem čul tndi iz Poreškega okraja.
Ako bi večina deželnega zbora sploh hotela sprejeti kak predlog od naše strani — kar pa vem, da ne stori, ker Ae ni nikdar storila tega
—	stavil bi sledeči predlog:
I. Bratovščinski kapital naj se razdeli tako, da bode cerkev upravljala le svojo tretjino, lokalni iols. svet šolsko tretjino, občinska nprava abežno tretjino I
Politiike vesti.
V TRSTU« da« 39. jannvuja 1898.
Nameni vlade. Tukajšnjemu „Piccolu' br-zojavljajo z Dunaja, da je sklenila vlada, da ne bode reagovala na resolucije dijaškega shoda v Litomericak — glej vest „Položaj na Češkem" I —, ker nameruje še v tem tadnu odložiti vse deželne j. zbere, in sicer vse na jeden in isti dan, in takoj ? za tem preklicati prepoved o nošenju društvenih ! znakov. (Z drugimi besedami: dijaki so dosegli, j kar bo hoteli. Op. ured.)
Takoj ua to se prekličejo Budeaijeve jezi-
kovne naredbe in se izdajo nove v rmislu izjave, kakor jo je podala vlada v deželnem zboru Češkem. Vlada se nadeja, da bodo Nemci zadovoljni s to novo uredbo. (Pa Čehi ? V dosego miril treba, da ae zadovoljiti oba stranki, ki ste se prepirali. Ali meni gosp. baron Gautsch drugače ? Ako meni, naj le bode pripravljen na to, da do« živi britkih iznenadeaj. Op. ured.)
Dižavni zbor se skliče v kratkem
Položaj na ČeSkem Mioole sobote je bil napovedani shod nea*kib dijakov v Litomericih. Na »hod je došlo tu li mnogo nemških profesorjev. Prišli so ti nemški profesorji, ki so menili, da imajo vsH niti v rokah, iu.da imajo kar na vrvici nemško dijaštvo. A ko so prišli na shod, da bi vodili, ao izvedeli v svoja neprijetno presenečenje, da iraa besedo gospod—WolfI Wolf je narekoval sklepe, Wolfu so prirejali oracije. Pod pokroviteljstvom Wolfovim so bili seveda sklepi dijakov najradikelneji. Dočim so avetovall profesorji, aaj se čaka do zak'jnčenja dežslnega zbora*Če$kega, dali tedaj vlada razveljavi prepoved nošenja društvenih znakov, so pa sklenili dijaki po diktatu Wolfovensf da že kakor danes (v ponedeljek) nehajo »opet hoditi na predavanja, ako vlada takoj ne prekliče omenjene prepovedi. Grozt torej štrajkom.
Nadalje io vsprejeli dijaki resolucijo, s katera naročajo poslancem, naj premišljajo o preUžeaj® nemških visokih šol v kako nemško mesto. J* bilo pač nekaj govornikov, ki eo bili drugačnega meneuja, — meaenja namreč, da je najbolje za nemške di|ake, da ostaneje v Pragi, toda glas teh treznejih eo ndnšili kričanjem.
Dijaki so sedaj lahka konjica nemškega vojnega tabora. Za njimi koraka druga vojska. Po shodu dijakov v soboto js bil včeraj shod nemške ljudske stranke, ki je vse potrdil, kar so zahtevali dijaki. Na tem shoda so slikali grozno trpljenja nemških dijakov in so najostreje grajali postopanja namestnika. Tadi na tem ahoda ao pvirejali hrupno ovacije jednema — W^lfti. Slednjič so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo o4 vlade brezpogojna osebne svobode za nemške dijake in osebne varnosti za nemške poslance.
Adrijansko morje — madjarakol lfa-djarska domišljavost je res blazna in ne pozna nikakih mej. Dokazov za +o dobivamo sleherni dan in |podal nam ga je neki dr. Havas, ko ja govoril v Budimpešti o združenju Dalmacije s Ogersko. Ta aeznameniti dr. Havas j9 rekel, da Dalmatinci zelo eimpatizujejo z Madjari in da so bivši ogerski kralji Koloman, Robert in Ljudevit ravno tako popularni v Dalmaciji kakor v Ogeraki.
Nadalje je rekel domišljavi' Madjar: Ideja o Jugoslovanski državi zgine po združenju]z Ogeriko kakor sneg na solncu. Sedanja lepa, a mrtva pristanišča Dalmacije se olive in trgovina se bodo razcvitala lepo.'
V primero je stavil ta modri mož Rusijo, ia je pripovedoval koliko da troši ta za svoja pri« stanišča. Sedaj torej; da je čas delati na te, da se Dalmacija priklopi Ogerski, in petem ta poslednja ae bode več odvisaa od Beke.
Ali ste ga čuli I To so gledali debelo doli po Dalmaciji, ko so izvedeli po dolgi poti preko Budimpešte, kako grozuo je dalmatinski Hrvat zaljubljen v — Madjara! Saj bi ae človek jeail ali pa smejal, ko bi ne bilo — preneumno 11 Pa recite, da ni že blazna, ta madjarska domišljavost! Ta narod nima nobenega kriterija več, eikako sodbe o svoji gospodarski in kulturni sili, ali boljo rečeao: slabosti 11 Sam je še> napol azijatstvu, sam potreben pouka iu civilizacije, pa bi hotel asimilovati vse narodnosti v svoijh d«2elab, bi hotel pogoltniti Reko, za Beko vso Hrvatsko, potea Bosno in Hercegovino in slednjič še —Dalmacijo« Narod, ki bi imel — ker je povsem osamljen, tujec med evropskimi narodi, ter obkoljen od vseh strani od Slovanstva — tisoč in tisoč razlogov delati na to, da si pridobi simpatije slov. narodov, ta narod je če toliko predrzen, da izzivlje <6 svojimi načrti one, ki ga oklepajo! Ali ni blazna taka domišljavost?! Citali smo sicer tudi, da vsi tisti Dalmatinci, ki so temu — bolnemu gospodu za* trjali o simpatijah do Madjarov, so bili skrčeni — v jedino osebo župana saderskega, Trigarijal Ravno tolike, kolikor ima pravice tijotož, ta žalostna ostalina od nekdanje slave Italijauašev v Dalmaciji, govoriti v iinenu Dalaatincev, ravno toliko so vredna zatrdila o simpatijah do Madjarov v tej
pokrajini. M da je hotel dobri mož tudi malce ostrašiti Reč* ne se svojimi bodoč mi pristanišči v Dalmaciji, ali uverjen naj bode, da je zgrešil tvoj cilj, kajti tako neumni niso tudi na Reki, da ne bi vedeli, da se je le — sanjalo dobremu gospodu Havasu.
Raslidne vesti«
Doneski za mo*ko podružaico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. V gostilni pri Štefanu ulica Reivedere -e j^ nabralo v neJp'jo dne 93. janufarja t. 1. 164 stot. V pusici gospice Dragice Gregorič«ve v Skednju se je nabralo 6 kron. — O. A. Ce^lar ja nabral v nemški kavarni 4 krone 20 stot. — g. doktor je dodal 1 novčič. A. C. je daroval 10 nemških pfenigov.
.Italijanski zvonovi*. Že buče in brenčel Ali jih ne čujete? Gospod Venezian nam je obljubil v deželnem zboru, da prično skoro bučati I Prvi se je oglasil zvon v „italijanskem" Buzetu. Pa se mu je tudi dogodila grozna krivica I V italijanskem ivonikn stoji ta von, samo Italijanom brenči na uiesa, in vendar mu je hrvatski občinski zaitop — toda stojte: odkodi hrvatski občinski zastop, ako je ves kraj .perfettamante italiano" ? 1 Da, hrvatski občinski zastop je nadel italijanskemu tvonn hrvatski napis! To je zasramsvanje in zasmehovanje, na katero ne more molčati pošten italijanski zvon; zato moramo verjeti .Piccolu", da buzetski zvon zazvoni skoro, resno in slovesno, tako, da ga bodo dobro čuli — na namestniitvu.
In odmevalo bode, čez hrib in dol: bim, bom — in naznanjalo hode, da je ie smešnih Jjudij na svetu Bim 1 bom 11!
Humor v deZsInsm zbora latrakom. Ni ie izumrl, ne 1 Celo ob toli resnih trenotkih v deželnem sborn Istrskem je zalsaril te dni parkrat.
Ko je druhal na galeriji pokašljevala med Slovenskim govorom zastopnika vlade, oglasil ae je dr. Laginjamenč: TojekatarizPoračal
In ko so one gčestite" dame, ki so oatavile dama ognjišča, lonce ia kuhavnice ter so prišle, da kazanjem rožičkov s galerije deželnega sbora deli pomagajo reiiti itaiijanatvo Istre, demonstrativno bežale is dvorane, ko je )el govoriti isti dr. Laginja, vskliknil je sopet ta poslednji v svoji poznani hladnodušnosti: ,Bež6, ker vedo, da sem oienjsn!"
O gornjem prvsm do v tipu dra. Laginje so se baje smijali tudi Italijani, ali ob drugem... ne, to ni bilo lepo od dra. Laginje, da je takih — grdih aamenov podtaknil amazonka« v italijanskem taboru !
Družba sv. Mohorja. Opozarjamo šejedeokrat, da je čas za opisovanje v to našo veleslavno in prekoristno družbo določen samo še do 5. t. m. Kdor se še ni upisal, naj pasi, da to takoj stori ii naj pregovori ie kolikor mogoče drugih, da ae spišejo. Poverjenik sa Trst je preč. gosp. Julij Warto, duhovnik pri novem sv. Antona.
Glad* prspsčstsnjs pisemskih psilljstsv, oddanih neposredno žslesniškim poštam, suo prejeli od slavnega c. k. poštnega in brzojavnega ravna* teljstva nastopni razglas:
Od 1. svečana I. I. naprej se [pisemske po* iiljatve, oddane neposredno železniškim poštam in namenjene za kraje v tuzemstvu (Avstriji), ne bodo več pečatile pečatom železniške pošte, marveč bodo dobivale dotične pošiljatve poštni pečat ie le na poŠti, kamor so namenjene.
Pošiljatve te vrste, namenjene na Ogersko, v okupacijsko ozemlje in v inozemstvo, pečatile se bodo — ob istodobnem razveljavljenju pisemskih znamk — pečatom železniške puste, kakoršen je v rabi za prepečatenje obratnih listin.
Kur torej od označenega dne naprej ne bode več s pisma posneti kraj, kjer je bilo pismo vrženo V pisemsko t ružico železniškega poštnega voza, oziroma v tružico na kolodvoru, ostajsle bodo take pošiljatve v slučaju, da se n« mog6 dostaviti, na pošti, na katero so bile naslovljene. Nedostav-Ijene, z Ogerskega, okupacijskega ozemlja in iz inozemstva vračajoče se takove pošiljatve, hranile se bodo kakor nedostavljive na dotičnih železniških poštah, kjer so bile oddane.
Da se bode moglo torej takovo nedostavljeno pismo vrniti odpošiljatelju, priporoča se, da takim, neposredno železniškim poštam oddanim pisemskim pošiijatvam pridenejo odpošiljatelji vselej svoje ime in stanovališče.
Iz krogov „pekovske zveze' nam pišejo:
Neki dopisnik je priobčil v cenjeni „Elinosti" do* pis pod naslovom .Nekaj iz pekovske zveze". Na to mora«o odgovoriti nekoliko. Trosimo Vas torej, cenjeni gospod urednik, da nam dovolite nekoliko prostora v svojem listu.
Dopisnik očita naši zvezi, da se v njtj tepta slovenaki jezik. Res je to I To pa je prišle tkko le:
Ko »e je nstanovljala „^veza", so delali zanjo ljudje, ki so sicer Slovenci po rodu, ali — žal — bolj izobrsž^ui v italijanskem, ueg> pa v h!o-ven.skrm jeziku. Na ta narin se je zveza ustanovila na podlagi italijanskega jezika. A mi bi vpraSali sedaj skritega dopisnika, kje da je bil tedaj, ko je videl, kako se pekovski pomočniki izročajo sa milost in nemilost naše«n narodnemn nasprotniku ? 1 Gosp. dopisnik je bil menda aebič-než, ki jc gledal Itpo »d strani, ko se js uitaaov-ljala .zveza". On ostaja vedno le skrit v grmu ia od tam — napada.
Ali še je čas, da popravimo storjeni greh, da pridobimo slovenskemu jeziku v našem društvu tisto mesto, ki mu gre po vsej pravici. Poživljamo torej gosp. dopisnika, naj spravi sknpaj svojo narodno četo in naj pride v društvo ia stori tu svojo narodno dolžnosti Potem ie le bodemo govorili lahko, da smo ai slovenski pekje važen faktor v življenju tržaškem 1 Pridi torej narodaa četa, mi te pričakujemo z veseljem! Ml ti bodemo hvaležni, ako nam preosnuieš našo zveze v zaželjeaem zrni-slo. Ako pa bodel le iz zatiija metala kamenje na odpadnike, veruj nam, da ne doiežeš ničesar, in tako gotovo je, kakor je Bog v nebesih, da utonemo vai skupaj v morju italijamtva — utonemo, ker smo sebičneži in pokvarjeni Slovenci. To ravno je vradno vsega obžalovanja, da Slovenci navadno gledamo od daleč, ko se snsje kaka stvar, in potem še le, ko je že dovršena, začenjamo jeziti se, kričati in napadati.
In tudi, kar se pa tiče upliva socijalnih demokratov v našem društvu, moramo zopet zavrniti gospoda dopisnika, da smo dolgo čakali njega in njegove čete. Slednjič pa, ko smo videli, da le ledeno aarodno-mrzlo kuka !ssa grma, edločili smo se zs italijanske demokrate, ko ja imel pričeti itrajk. Kajti mi ne čutimo dovolj zmožnosti v sebi, da bi mogli sami voditi itrajk.
Take stoje stvari, to je gola resnica: ako smo grešili mi, so pa grešili ie bolj oni, ki naa obsipljejo sedaj a očitanji.
Iz Volasks je prinesel „U Piccolo della sera" od nedelje dopis, v kitorim pravi, da bodo tamkaj kmalu razpisane občinske volitve. Nadalje je rečeno v istem dopisu, da bi bilo dobro, da se ustanovi tadi tam .comitato eittadino", ki bi skrbel, da se vržejo dosedanji hrvatski občinski svetovalci ia da so ia volijo »aazionali" Italijanski. V to da treba le aekoliko onoržije ia dobra volje. Mi amo sicer gotovi, da se ne posreči Italijanom ta nakana tndi o .najboljši" volji, vecdar smatramo za svojo delžnost, da opozorimo tamošnje rodoljube na to nakano Italijanov, da se primerne pripravijo za to volitev, kajti vsikdartreb« dandanes velike oprezaosti.
V Slovanski čitalnici bode nocoj tombola, po tomboli pa ples. Začetek ob 9. ari.
„Bralno druitvo" pri sv. Ivsnv v Trstu vabi
na Vodnikov večer, kateri bode v velikej dvorani v sredo, dne 9. svečana 1898. (na Svečnico) se sledečim razporedom: 1. Koračnica, godba. 2 H. Vogrič: .Domovini", poje novi mešan zbor. I. Pozdrav. 4. H. Vogrič: .Zvečer", ieoski zbor. 5. V. Vodnik: .Klek", dekl. g. Čarga. S. H. Vogrič: .Gorenke", valček, poje novi mešan zbor se spsm-Ijevanjem glasovirja. 7. J. Strirar: „Pisarjev sinM, kriminalen prizor, predstavlja g. J. Negode. 8. H. Vogrič : „Poročni zvon", ženski dvospev se sprem-Ijevanjem glasovirja. 9. I. pl. K.: .Kateri Bo", igra v dveh dejajnih. 10. Ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina na veselico za osebo 90 nvč. gedeži 10 nvč. K plesu gospodje 90 nvč., gospe 10 nvč. Na obilno udeietbo uljudno vabi
Odbor.
„N&rodna Čitalnica" v Vipavi vabi na Vodnikovo veselico, ki bode dne 2. svečana 1897 v prostorih g. Ant. Perhavca v .Tabru" v Vipavi. Vspored : 1. Jos. Ogrin^c: „Kje je meja?" izvirna gluma v jedmen dejanju. 9. R. Silvester: .Ka-varica", kuplet, poje gospica Mirni Perhavc. 3.
Schiiffcr : „Graščak in kmeta", šaljivi trospev. Pri kupletu in šaljivem trospevu spn-mljevauje ua glasoviru. 4. Ples. K plesu bode sviral orkester Ed. Eazaau u. Začetak točno ob V,8. uri zvečer. Uato-pnma 30 kr., sedež 90 kr., k plesu 1 gld. K obilni »deleibi vabi nijedno	Odbor.
Akadsmlčso druitvo .Slovenija" vabi naju-ljndnije na svoj koncert ia ples, ki bode dne 17. februvarja 1898 ob 8. uri zvečer v Ronacherjavi dvorani (I., Schellinggasse 4). Prijazno sodelovanje so obljubili: g.ispiua Rea6 R* lir.ova (*oprau), gospod Karol Juraj (vijolina) iu slavni zbor ,3!o>aiisko*a pevskega druitva" pod vod«.t<>m gospoda konc rt-nega mojstra MUeja Hubada. Godba bosu. - li^rc. peipolka it. 4. Radodarni doneski se bodo vs^ie« jemali hvaležao. Toileta plesna.
Veliki ples .Dolalskoga podpornega druitva". Veliko gledališče „Politeama Russetti" bilo jo polno že okoln 9. ure. Dr. si se je večina občinstva zabavala samo gledanjem plesa, vendar ni bilo dovolj prostora za plesalce. Vsa tržaška slovenska društva poslala so svoje deputacije. Okolo 10. ure prišel je gosp. dvorni svetnik pl. Krekieh, kakor zastopnik gosp. nam. Godba je o vstopu istega svirala cesarsko pesem ob navdušenih .živio"-klioih vsega občinstva. Bili so navzoči tndi gospodje: ravnatelj policije gosp. vladni svetnik Basich, predsednik trgovinskega in pomorskega sodišča, gosp. dr. Fiochi in višji floančni svetnik gosp. Lyro. Plesalo se je neutrudljivo. Pred odmorom so priskakljali od stranskih vrat Črnogorci, Rusi, Poljaki in Slovaki svojimi družicami in pričel se je najprvo češki ples .Beseda" in po tem pa ples .Slovan". Oba plesa sta ae plesala lepo in precizno pod vodstvom spretnega plešo vodje gosp. Umeka. Občinstvo je pozdravilo burno plesalce ob naatopu in istotako bnrno o odstopu.
Gledališče bilo je vne lepo okrašeno narodnimi in avstrijskimi zastavami. Vse navzočo občinstvo je bilo nsjboljše volje in vsi bili smo enih misli; vse pretenje in žuganje nasprotnikov ne pomaga nič, tudi ni škodil nič pogoj, da ni društvo smelo prilepiti svojih vabil po mestu. Prišli smo vsejedne iu prišlo nas je veliko, dasi so ravno oni in i*ti večer tudi eocijalu demokratjo imeli svoj veliki ples.
Ples je trajal do ranega jntra in mladina se je zabavala do takrat Ni najmanjši nered so ni pripetil v vsej noči. Vspeh je bil popolen toliko v moralnem, koliko v materijalnem obziru. Izreči treba torej zasluženo priznanje vsem onim, ki so vse priredili toli lepo; našim deltvtkim mtytam, ki so ae vedle aajuzorneje in so dokazale vnovič, kako vsi naši aloji napredujejo kulturno in socijalno; slovenskemu nedela vskemu občinstvu, ki je prihitele v velikem itevilu, da pokaže, da ie čutimo vsi jedno druiino, in slednjič tudi slavni vojaški godbi, ki je sviraU maogo narodnih komadov io je pevilevala s tem slovenako-narodni značaj te veselice.
Mi beležimo patrijotiikim zadoičenjem ta letoiuji veliki ples, katerega smemo smatrati veselim pojavom naš a — eksistence na teh tržaških tleh in spajamo • tem zadoičenjem srčno aado, da nam sovražni valovi ne izpodkopljejo več ta eksistence.
V to nam pomozita Bog in narodno poitenja vseh Blojev naiega naroda I Beg živi naie .Del. podporno druitvo" in naie vrlo, polteno narodno
delavstvo.
Naglo smrti je umrl v aoboto popoludne 41 letni Mihajl Bizjak. Bil jo na deln v zalogi viaa tvrdko AdauoviČ v Barkovljah. Vzrok smrti je bila oteklina srčnih žil. Pokojnik je bil udovec in oča pet otrok.
Ljudsko gibanje v Trstu. V tednu od 16. do 92 t. m se je rodilo v Trstu 48 msških in 42 ženskih, umrlo jih je pa 48 moških in 61 ženskih. Isti tedeu prošlega leta umrla ja v Trstu 101 eseba.
Sejmi na Primorskem. Dne 3. t. m. v Šmarju Glemoni, Dutovljah, Gorici; 4. t. m. v Glemoni.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohiitvo in tapecarije, naj ne zamudijo obiskati zalogo
VUJelma. Dalla Torre
v ulici Cordaiuoli
(blizo trga S. Gioranni), kjer najdejo dobiček na Taeni.
*fa Cordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREĆO Via MM t
Potku* »ino mora iz strahu pred kaznijo.
Ad*le Kein»reis*»n je zapazila, 4a jej je zmanjkalo
alataiiio* » tredno»ti l'»0 nI. Takoj je povprašala etojo alažkinjo Msrjo Cergolj, kako jt? moglo »manjkati ta zlatauiu*. Ta je na to vprašanje takoj prebMel*; >z utrahu ni velelo, kaj odgovoriti ter je od^la taknj. Ker se ni več vrnilo, šlo je pa Feoereisen na policijo, odkoder se je po-ds'a v s| !em«tva redarjev na «t,«novanje Cergo-lo«kf. Tu no dornali, da so Cergnljko malo poprej prenesli v bulnilico in la sta jo našla dva re-da:-ja lrt' i'0 na tleh, v okrožju njenega sUnovanjo, v alici TVm xt. 4., v grorrh mukah in b< lećinah. Zraven nje *ti bili tudi dve stekleuic, i z katerih je močio dišalo po žvepleui kislini, iz česar ae j« moglo sk! pati, da je izpila žveplen^ kialine. Gonpa Ft-utrrisen se je podala takej v bolnišnico. V žepih oblek* Cergoljke naši: sastavni list o ukradeni zlafanini. Mavija Cereolj je jako slaba.
Rojstvo pod milim nebom. Dne 27. t. m. ob pol 9. ari je bila namenjeno Tereza S. domov. Prišla je te vrhu stopnic, katere vodijo k cerkvi kapucinov. Ni čuda, ako jej je prišlo slabo, ko je dozrela vrhn stopnic, *ko se pomisli, ds je bilo v blažene« sranju. Takoj je bil poklican zdravnik t zdravniške poitaje. K« je pa to pričal ua lice mest«, je ž<>ria ?« . povila dečka. Mati in sinčko sta b.la p'enasena ▼ bolnišnico, kjer se počotita dobi«.
Padel jo na poti v Rnjan vsled pijanosti ii se pobil nn glavi neki 48letoi Angdj Bartoli. G. dr. Mindič, ki je slučajno doHel mimo, je da! prenesti ranjenega v lekarno Ravasini, kjf»r mu je pomogH 'i prvi hip in je noro čil potem, da se ga aprovede v bolnišnico. Žena Bartolijeva je prihitela v bolnišnico, ni pa dovolil«, da bi ostal tamkaj, marveč d.^la ga je sprovesti na lastni do«.
Sin )e odsekal glavo lastnemu očetu. V Oert-nry-rt se je porr čil bogati kmet-ki sin Balars s kras,»o deklico. Kmalo po poroki pa je začela neVMt* ljubkovati se svojim starim tHS*«ia. T* dni ju je zasačil sin. Sin, ve« besen, je dvignil takoj sekir/ ad očetom. Oče je jironil sina, naj mu prizanese: .Daroval sem tebi življenje, daruj je tudi ti treni", ali sin mu je sklical: ,Ali ti si mi ukradel srečo življenja" in je mahnil sekiro ter odsekal očetu glavo. Oče je umrl ^ v krvi v pričo sv«ija neveste.
Ciganki prorokovalkl. Stara je že pravna, da cigana j.ajo prorokovati. Kakšno je to prorokovani- ie tndl že zoano vsakemu. t«r si dandanašnji ne pint' -koro nikdo več prorokovati od teb umt žarih • rorok^valk, kar y tudi pametno, S-m pa t:e uj*m*)0 ciganke še vedno kako zvedavo žen »k 1 T*bo >ti prišli v p'te!'. dve cigsoki v gostilno .Ali'-M« ardo risorta* v ulici La>./aretto vecclv-, kjer ti r-niotili Amelijo Ret in Kristino Stiet, da ti -o postili vroči karte. Med prorokovanim zašli ii '-ieanki v žepe deklet, a »a srečo sti ti p^-ledn aj azili 'o. Zahtevali sti energično, da jim ciganki vrneti ukrgd -no. Ali ftlej: ciganki sti »t čut.l' ".iidjenitta radi takega predbacivfmja. Ali m j i i-; h pomagalo. Prišla sta mimo dve. redarja ter sta < ' - dla seboj prorokovalkl, ki sti 66ietna Ana Cai i K tioare m 33letiia A polonija O -tri iz Bar-k ;v lj >! e brez stalne domovine.
Tatvine. Stiažarju pokopališka Josipu Zornu so odnedi nepoznani tatovi v gotovini 163 gld. in 81 gld. vredne zlstauine.
V ul ci Poste veccliie je razkl^lal teJak tvidk.: Vi.,neilo & Cuiup. voz riža Med ;eni, ko je t«? Jak z jedimo žnkljem ri*a dos*l v š'acuno, kamor je pripeljal riž, približal se je k vozu uz-movir, j;a iel d vrečo nit« m anezij, ne 'in oi ga Lilo mou-č" zasačiti še o prasem času.
Ružpuičena čoika društva V petek bilo je razpnščf^n > ol :nm4*tni4tva l'rašksga č Sk<! društvo „Narotna obrana", radi prekoračenja deiokroga. Ino j.-, lol.-i.ftlo ši dtu^i df»» drnioi »V--i J
Avstro ogorska trflovinr. s lojliui dvami ire^eoa rec»>m'->H 1897. pre :-t iv|js vrpdn-'St 78' „ milij'iG'i gld., /r 15-2 več nego i«ti m-a^c 1-t« 1896. Vrednost s/.v.-žeiiega bla^a znuša 6J'/, nnli-
jOTtrv, zt r/,. miM. nno . V v^m l^tu 1897 i«
inKŠ.da vrein al u..ženeta bla^a 7(50'/,„ ui.l. gld. 7a54'5 'o, »-č n g * l-*ta 189H. VrAtnest izvuž. i.lji'ga je zuasaia 7734/,„ :n;ij. g »Id. ali l . o 6 I., manj, nego leta 1896 L-u 1896 so znašala akt v* tr goviiifiife bilanc- 68'/,,, i^a 1897 **u\-f IS'/., miljt.no^ ^Id
Loterijsko itovilko iztrefc ane dne 29. t si.: Trst	42. 86, 40, 9, 24.
Line	7, 24, 61, 37, 42
Koledar do 7. t m.
Torek, 1. febr. Ignacij (Ogueslsv) škof, mučenik; Sreda, 2. labr. Svečuica; Četrtek, 3. febr. Blaž škof, Oskar škaf; Petek, 4. febr. Andrej Korz., V«r«»oika n.; Soboti, 5. febr. Agata dev. ui , Japonaki muč.; Nedelja, 6. febr. I. pred pepel o. Dora niuč.» Ponedeljek, 7. f-br. Roauald op., Rihrrd kr. ; Dan zraste v februvariju za 1 uro 25.
Majiiovfej&e vastf
Trst 31. Noe j po noči so zaprli zn.tnega mgcvileža n pretepača Edgarda Rasov cha. Ranil je iu-kega težaka.
Dunaj 30 Včera), na obletnico smrti cesar-j jeviča nadvojvode Rudolfa se je podal c^sar brez i vsocega aprem^tva v grobišče v cerkvi oo. kapu I cin.'V. da pomoli ob krsti pokojnika. Molil je nad j jedfn čeirt, nre.
Dunaj 30. Danes je bil tu «hod avstrijskih
I vinogradnikov. Shod je vsiirejel već rnsulucij. Me,d istimi jedno za uvedenje koncesij za vršenje trgovine s vinom in jedno radi prepoved1 udrlovanja, s nvažanja in prodajanja om«-tnega vin t. Govorniki • so "e izrekli proti zahtevi Tirolcev, da bi tjseli ! prirejati na-pol vino. S tenr. d>» bi škodovalo | uživanju vina in bi ue povapešilu uživanje piva Brno 31. Včeraj dupoludiie, pDpoiudue ia ; zvečer se ponavljali i.a ulicah .popali m«d | češkimi in nemškimi dijaki. Vsakokrat je pobegla potic ja vmes in ie nRpvavMa ird na n! ci.
Carigrad 31. Narodni zbor va Kreti je sk!i i can na ditn 1. t.-.biuvrfija
Tp(i*o»Jn"iko br».o1 >»wko fn v tast.
ITI jn n H oP 940 PmbuIa-* H spomlad l ">3 11.77 do 11.78 Ov »pumled 6.31—6.8» ppoip1ad8.:>6 8 58 Rnn, mai-im.; i- «, 5.19 5,20 1 -6.n. a t'oT<v od IcO. f. :2 85—12.95 >	- Id
IS— 1E 05 o'i HO kil f. 13.10-13 15., i f	18.30
18-?") o-i Vtl. r0r-. _.— _,—. . rt.50 9 50 ■c><> b- 1K. O
Pbenica: poouilbo in novp csevaitje jako slabe, — Prodaja 15000 >«, st. Vvemo : deZ.
% iv. Ji%»d iC-.inf-oa »o« 1. .-n.; • , dec. 86. — apill S'J.50
v. flau >.- ! -	inooec marc 30.—
<» m.ij r.0.50 '.ii sept unluT Si.— 71» d cember 3150, .
zavoo
za uniformiranje in civika krojačnica
FRANA JIR AS
utira Ctisermn *t. 9
priporoča »e 7.11 napravo uniform in civilnih oblek. Poatrciba polten«.
Zaloga vseh vrat za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
Sloveča vina iz Visa
v zalogi vin Via S. Lnzzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34 nove. liter,
„ „ fino „ 36 „ „ belo sladko ^ 40
Kakor tudi najfinejša vina.
Prosto na dom od 5 i it.
Peter Benussl
n	»
desertna
nnprej.
iz Visa.
Hotel Volpioh
črnem orlu4 (Aquilanera)
^	TRST
Via S. Spiridione, Corao, Via 8. Nifol6,
najbolj v središču popolnoma »»a novo opravljen.
V
v POPELJI, VOZ K VSF.M VLAKOM.
■■(? V liMrju .Restoviacija Pils«W
od F. V o 1 p i c h a.
^<><><><>4><><><><><>4>4+
i
Tržne oenu
(Cemse razumejo na debelo In i narln« domaći pridelki.

'..■vri:. . j®.	31 januvarj	H, 8
	včeiiij	daiiea
j <• r^..t«»!• doi^ » paphju	102.45	IO'J.45
r, » »r«blG	102.40	102.50
j AV l" . •	90	12y 05
	102 85	102.15
I cvt, ■ ,	H57 li3	otil,75
J ..... .L . .: 1	ll9 9i	180,—
	n.r>2	9.53
• • /j. v	! 1 "6	11.75
r ■	S 45	45.85
Tliel: Koks...........loo
Mandoloni......... „
ivefioimiflSl........ .
mandolini ....... .
kannriek......... „
bohiniAki......... , „
!	beli vc'ik'.........
„ mali.........
aaiaai, dol^i........
„ okvog'i........
meSnni luvn'ikt......
„ »titjevsk i......
! iCailo fino Staier?ko .......
Jetaan it. 10'..........
. »..........
K.
Tl/rmTiinTjrmvTji nm limuni
ivirsniiivlLoivA murnu
Josipu MalzHiik & karolii Ait« Via S. Catterina št. 5 ćlSfe ViaS. Catleriua št 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tole se jamči.
Poprnvijenja v tej stroki izvršujejo se toćno in natanjčno. Predaja jiripadkov. Lustiia peč za nildliranje.
VVVVVVVVVVVVVV
^ZflLIOfl POHIŠTVA II OGIBAL
Rafaela Italia v.''
O	Via Malcanton št. I.
'/.nlogR pohištva «a jedilnice, sjta.tiic^ in 4C' 2 spi f jcuinice, žimiiic iu peresuic, ogledal in ^/cl »'ziiih hlairanj. po cfiiah, da s<* ni bat J	konkurence.	£
A
n* A A A A A A A ^ A A A A A
r> ■	;7 • v-- • v> . v
Zaloga pohištva
tvrdke A les s 11 n <1 r o L e v i M i /i z i Trst, Via Ftiborja, 21 in Piazz-. Vccchla št. 2 Zaloga pohištvu iu tapetaiij vseh slogov, lastnega ia-delka. Hogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na /.abtevanje ilustrov.m cenik zastonj iu franko. Naročeno blago stavlja se parnik aH na železniško postajo, ne Ua bi 7.& to raeunil stroške.
ZolJ« >ran jeka.......
^ .........
Krompir,	. . . • .
Proto kranjsko.....•
Leča. kruujBka......•
areh	.......
Siaot	........
Kave, Momu........
Trjlor. Pli>nt. . . .
" „ Perl......
t'oriftrleco......
Malin^.....
Guft'emaU......
.Srnn Domiugo.....
Malnbar PUnt.....
„ nalive.....
Lnguajrra Plunt .... „ na'ive . . . ,
3«nto< fini......
, srednie (ii'i . . . .
, Hfcduii.....
„ ordiu^i ......
1,'i.) oprani......
n n.;jUnlii......
d.'«'d(lii......
flirdkor Ci'itntu;<ai >• »i-**
ConCH.....
v glaTBh......
rn?kontni . . . . . .
Ul2 italijanski lini.....
srednji .... Japan trni ......
, urodnji .....
Katigoon »•xtri\......
I........
Ii. ..... .
PatrjJsj iiikii v sodih ....
r zabojih od 29 kil. Olje italijnnuko najfiniji . . .
„ Hredujttlino . . bom !../u't, Kiii- rik, . ,
'InliuatinMko......
Limoni .Mn^iunki .....
vred.)	
»1 fur.	Jo for,
11.60	11.75
9.	8.25
10.—	10-25
8!o0	8*75
A 25	9 50
7.50	7 '.fŠ
	70:—
11.50	
12.75	—.—
14.25	
H —	6,25
''5	5.50
3.20	1.HO
9.	9.50
n')
54 — 150 '68 176 154.— 114.
57.-55.—
15 a. -
1BQ.~ 178. 166,—
Ufl,-
113 — 114.— 122—• 124 —
97. -
H2,-
sfl,- -7tt —
M.—
84. 8 .7 ft 37.^0 !8.50 H8.50 il.50 20. Bo 18.— 17.-14.50 13.76 I o. 75 18.2 A 5.10 74.-6 (i.
4.—
98' -93-— 81 — 78 -
97
85 —
37*75 89.-38.75
76 — 68.-27.50
5,—
PRSNI PRAH (prah zaizvoščeke)
(ne kailj^j).
najbolju Bi-edstvo proti knšljn, hi ipavoHti, zasliženju, nahodu in drugim kataiičniin afekcijam.
Skatljlca i navodilom po 30 nvč. Dobiva so jedino
v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih«
občinska palaca, Irat.
Zunanje narcfbo izvršujejo se obratno pošto.
Lmiinik kt-'"Sfjr-:.;. i>."a .Mmiico. • UduvftU ini odjjo7om» areduikPran Godnik.
Pomarcu6o n ......	. . zaboj	3. -	4.—
KC&ndi.lJnl Oalmatiinkil	100 K.	—	—,—
Hari . . (	n	77.	78.—
		86 -	88. -
3...ta^ins ........		48. -	r.2.
		36 -	— .37
		45.-	45.—
		22.—	22.50
Boži&i Dalmatinski novi ....		—.	—.—
		12. M)	— .—
S .oltve PuljoSko ......		18.25	13.50
„ Griko v vencih,		1«.50	16 75
Poleno vke sred nje velikosti . .	• • k	89.—	—.—
„ v»lik« ......		39 -	.—
» mule .......	• * n	40,—	—. ■-»
Slani ki v velikih sodih . . . .		11.	—.—
4.fi0
Tiskarna Dolenc v Trut.'.