Bbwelverkaufqgreh BU 0Л5 KaiwamWMe Verlag und SchrlfUeltung; fflagenfurt, Blsmarckrlng 13, Poetfach 115 / Bezugsprels (Im voraus zahlbar) monatllch RM 1.— frel Haus (elnachlleBllch RM 0.20 ZuateilgrtrtUir ADDesteUtujgen der Zeltung fUr den aachfolgenden Monat werden nur всћгИШсћ uad nur bia 28. dee lauleaden Monata angenommen Nr. 75. Krainburg, den 22. September 1943. 8. Jabrgang. Ponoini soijetski napadi odbili Izredno smel napad naše volne mornarice v ladranskem pristanišču Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. septembra objavilo: Proti naši fronti od Azovskega morja do severno od Smolenska je sovražnik izvedel silne napade, ki so jih naše čete skupno z odredi zračnega orožja odbile ali prestregle. Pri tem je uspelo, s takoj začetimi nasprotnimi napadi uničiti več sovražnih vojnih skupin, ki so predrle. Od ostale vzhodne fronte poročajo le o živahnem krajevnem bojnem delovanju. V prostoru pri Salemu so britanske sile brez uspeha napadale naše položaje. Dalje proti Vzhodu sledi sovražnik le obotavljajoč se našim premikanjem. Pred obalo smo z ognjem protiletalskega topništva poto- pili nek sovražni brzi čoln. Lovska in brza vojna letala so uničila 24 sovražnih letal. Nemške čete so po povelju in nemotene po sovražniku izpraznile otok Sardinijo. Le čete izdajalca Badoglija so v znameniti daljavi sledile premikanjem naših odredov do nakladnih pristanišč, šele proti najskrajnejšim četam so si upale poea^č za-(5eti z obstreljsvanjem. Majhna enota vojne mornarice je pred nekaj dnevi v odločnem prijemu zasedla neko zahodno jadransko luko, si tam zagotovila večje število vojnih in trgovskih ladij ter ujela 4000 vojakov Badoglijeve vojake s poveljnikom in več višjimi štabnimi častniki. V mestni trdnjavi je uplenila velike zaloge orožja in munioije. Tilo je dobil povelja iz Moskve RazdelkeT letaka Badoglijevmh izdajalcev med bandlie NemSke čete v zgornjih Italijanskih mestih Odredi Leibstandarde-^f Adolf Hitler vkorakajo brez pripetljaja v MIlan. (PK.-Aufnahme: ><-Krlegsberichter Rottenstelner, PBZ., M.) Ill......M I I III I II I I I II' I I z=^= II iiiiiisBaHCTi Budimpešta, 21. septembra. Zadnje dni je postala slika o načrtih Badoglijeve klike popolna in zvedelo se je za številne podrobnosti o ukrepih, ki so bili nameravani za čas po sklenjenem premirju. Sedaj so tudi na hrvatskem ozemlju postale očitne izdajalske namere neke klike italijanskih generalov. Ko sta nemška in hrvatska oborožena sila zasedli Zader, so našli po povelju poveljnika italijanske armade Robottija napravljen letak, ki se je obračal do komunističnih tolp na tem ozemlju in pozival k boju proti Nemčiji. Ta letak ne obremenjuje samo v najtežji meri izdajalske klike generala Badoglija, ampak tudi kolovodje komunističnih tolp. Poglavar Tito, ki je doslej vedno trdil, da mu ni do nobenega sodelovanja z Italijani in da hoče brez sodelovanja hrvatskih vladnih čet pregnati >okupatorjef z jadranske obale, se je bil še posebej kompromitiral s tem, da je dne 12. septembra izdal letak, v katerem je svoje pristaše pozival, naj nastopajo skupaj z italijanskimi vojaki proti nemški oboroženi sili in odredom ustašev. Dokazano je s tem, da so bili dogovorjeni moskovski plačanci z izdajalcem Badoglijem ter njegovimi pomagači. Nemška oborožena sila je napravila hitro konec s temi izdajalci na Hrvatskem. Omembe vredno je, da so italijanski fašisti v Dubrovniku ustrelili italijanskega di-vizijskega generala Amica, ki je organiziral odpor proti nemškim in hrvatskim bojnim silam. V tej zvezi lahko tudi sporočamo, da je na pr. oddelek fašistične milice v Zagrebu že 25. julija odrekel pokorščino Badoglijevi vladi in izjavil, da se bo samo pod Ducejem bojeval naprej. Vodji tolp Titu so zadnji dogodki v Italiji in na Hrvatskem seveda prinesli še razne druge neprijetnosti. Bil je že računal z izkrcanjem anglo-ameriških čet v Dalmaciji in se pripravljal na to, da bo s svojimi tolpami prednja četa sovražnikov Evrope. Hudo se je ukanil. Nemška oborožena sila Duce v Fiihrerhauptquartierju ■ Fiihrerhauptquartier 21. septembra. Duce je takoj po svoji osvoboditvi prišel k Fiih-rerju na večdnevni obisk. Ministrski predsednik Nedič pri Fflhreriu Fiihrerhauptquartier 21. septembra. Fiih-rer je dne 18. sept. v svojem Hauptquar-tirju sprejel srbskega ministrskega predsednika genralnega polkovnika Milana Ne-diča. Pred sprejemom pri Fiihrerju je imel Reichsminister des Auswertigen Pl. Rib-bentrop daljši razgovor s srbskim ministrskim predsednikom o vprašanju bodoče oblike Sitije. je prijela veliko hitreje, kot je pričakoval, in mu preprečila izvrdbo njegovih načrtov. Hkrati pa je moral tudi spoznati, da so navodila, ki jih je prejel iz Moskve, praktično neizvedljiva. Ravnanje njegovega nasprotnika v igri, srbskega šovinista »generala« Mihajloviča, ki je tako mimogrede dal hitro pomoriti nekaj Titovih poveljnikov, mu je zopet enkrat ddkazalo, da so njegove tolpe le majhne šahovske figure v igri Anglije, Amerike in Sovjetske zveze, \ci jih pusta* krvaveti, ne da bi jim njihovi naročiloda-jalci dali pravo pomoč. 35.000 ton veliko bojno ladjo »Roma«, ki so jo Sele l94 0. leta spustili na morje. »Roma« je bila najnoveSja ladja italijanske mornarice. Bila je opremljena s tre> mi 88,1 trojnimi stolpi, dvanajstimi 15,2 cm topovi in številnimi brzostrelnimi orožji; ker je vrhu tega znašala njena hitrost 30 morskih milj na uro, je bila ena izmed najmodernejših bojnih ladij na svetu. Dace ]e ostal nepoškodovan Berlin, 21. septembra. Kakor izve nemška poročevalska služba, Duce* pri podjetju, o katerem se je poročalo v nedeljo, ni bil ranjen kljub povelju, ki ga je Badoglio dal njegovi straži, da ga umori, če bi ga poskušali osvoboditi. , Bojna ladja „Roma'' potopl]ena Berlin, 21. septembra. Kakoi je javilo poročilo oborožene sile z dne Ho. septembra, so dne 9. septembra napadla nemška bojna in torpedna letala skupino italijanskih bojnih ladij, ki je poskušala, predati se sovražniku. Pri tem napadu je bilo potopljenih več vojnih ladij, med njimi ena bojna ladja. Kakor se sedaj izve, gre za Bridka spoznanja sovražnikov Angleži In Amerikanci so na Siciliji zphlll 54 odstotkov svojega celotnega vojnega materiala - Strašne krvave гдиђе po izkrcanju v Iiallji ženeva, 21. septembra. Žid Henry IVlorgenthau, finančni minister Zedinjenili dr« žav, je po poročilu angiešite poročevaine službe iz Washlngtona izjavil v sredo zve* čer, da je samo osvojitev Sicilije dala Angloamerikancem 54 odst. materialnih z gub. Svaril je pred »nesmiselnim in otročjim hiperoptimizmom« in živo opozarjal Severno-amerikance na to, da je napad na Italijo »šele začetek vojne, v kolikor se tiče Ame« rike^« Morgenthau je potem navedel zgube Angležev in Amerikaneev na Siciliji, ki je le naprej porinjena postojanka Evrope, sledeče: 13 odstotkov vseh 15,5 cm havbic, 46 odstotkov vseh 5,7 cm topov, 8 odstotkov vseh srednjih oklopnjakov, 7 odstotkov vseh lahkih oklopnjakov, 54 odstotkov vseh 3,7 cm topovskih lafet, 46 odstotkov vseh 7.5 cm topovskih lafet, 22 odstotkov vseh 10,5 cm havbičnih lafet. V tej zvezi je potem odločno zavračal mnenje javnosti, da je s kapitulacijo v Italiji vojna že dobljena. »Položaj je kritičen« »No, gotovo ste že brali današnje časopise«, je rekel Morgenthau dobesedno, m i vzdržimo sicer v ozemlju pri Neaplju, toda ravno toliko da še in pod strašnimi krvavimi z g u b a m i. Položaj je kritičen, kajti z Zopel eniiral ^Kri, znoj in solze"" Politična modrovanla naj pomagajo zastretl vojaško situacijo Bern, 21. septembra. Resignacija je zopet osnovni glas zavezniškega poročanja o vojaških in političnih dogodkih v Italiji. Odkar že več dni niso mogli poročati o nobenem izboljšanju izkrcanih čet pri Saler-nu, se pojavljajo razni glasovi, ki bi radi komentirali dogodke, ki iščejo razlogov, zakaj se podvzetje zaveznikov ni odvijalo kot zmagoslavni pohod, ampak obtičalo v svojih prvih začetkih. »Daily Mail« n. pr. odkriva, da so si zavezniki sami pokvarili dobro izmišljeno igro predaje Italije, ker so se izkazali kot preveč trdovratne in nepopustljive. Na tak način je italijanski narod izgubil vsako -simpatijo za anglo-ame-rikanske želje. Z obžalovanjem ugotavlja tudi »Daily Sketch«, da veselje v Angliji ni trajalo dolgo. Sedaj se pojavljajo pred očmi »prekletstva vrednih hiperoptimistov« zopet neizpodbitna dejstva in povsod spoznajo, da 8o še zelo daleč od tega, da bi vojno dobili. »New York Times« smatra situacijo za tako žalostno, da servira Churchillovo slavno geslo $ krvi, znoju in solzah in ga uporablja za proslikanje vojaškega razočara- nja. Perioda relativno lahkih zmag je minula prerokuje časopis. Zapadne sile bodo kakor vse kaže, morale prevzeti še večji delež vojnih nevarnosti navzočih obračunavanj, kot 80 si to želele in pričakovale. Kar pa sedaj prihaja v London ali v Washington poročil od fronte same ali vsaj iz zaledja za fronto, je še manj kakor uradna poročila iz zavezniškega glavnega stana pripravno, da bi zopet dvignilo padlo razpoloženje. Tako poročajo iz Lizbone, da niso vedeli Amerikanci, ki so prišli iz Italije v Portugalsko, razlagati nobenih posebnih novic razen ene, ki se vedno ponavlja, namreč ta, da j; morala amerikanskih Čet že močno trpela. Vzpodbude bi mogli amerikanski vojaki dobiti le še z obljubo, da bodo nekje drugod v Evropi začeli z raztremenilno ofenzivo. V ostalem ugotavljajo lizbonska poročila, da po poročilih iz Severne Amerike neprestano dohajajoča poročila znatno zmanjšujejo Rooseveltov prestiž, zlasti ko je po kapitulaciji italijanske vlade visoko zavalovaJo upanje na zmago, v čimer se je pa severnoameriški narod varaL Nemci se moramo srdito bojevati za vsako ped zemlje. Cel6 če bi se nam posrečilo, za«: vojevati vso Italijo, vendarnikjerne bomodospeIivbližinoNemčij,e, Prekomerno zaupanje je zločin, kajti vsa* kikrat, če trdimo, da smo vojno dobili, podpišemo smrtno obsodbo nadaljnjih 1000* 2000 ali 5000 ameriških vojakov in pomorr ščakov.« Nasilno zniževanje optimizma Tudi v tisku Anglije in Zedinjenih držav, nasilno znižujejo optimizem, ki ga je gojila^ Churchillova in Rooseveltova agitacija glede razvoja v Italiji, vsi časopisi podčrta« vajo neizmerno trdoto bojev in silo nemškega navala., Operacije se izvršujejo v veliko večji tr-dovratnosti nego vse predhodne, piše Eeu« terjev vojaški poročevalec »Exchange Te? legraph« javlja iz Eisenhowerjevega glavnega stana, da stojijo britanske čete ve« liki nemški masi nasproti in da so izpostavljene udaru nemškega naskoka. Ž a vsako pečino, za vsako deblo bo se bojevali, in Nemci so noč in dan napadali s tanki in pehoto. List »Times« govori o nevarnih urah, ki jih mora prebiti angleško-sever-noameriška armada, in »Daily Telegraph« bridko toži, dasoNemcipr«# hitro ravnali, Anglo-Ameri# kanci pa prepočasL »Daily Herald« ugotavlja, da nastajajo pri izkrcanjih pri Salernu večje težave, kot so jih pričakovali« Vojni poročevalec »Daily Ехргевва«, jav« Ija, da so od začetka izkrcanja v teku tako britki boji, kškor jih on do* slej še nlimel prilike spoznat!« Dasiravno jim je negrijetno, mortje St-TP 2. — KAR A W Л N K E N BOTE Sreda, 23. septembra 1943. vendar angleški in amerikanski časopisi, ki so se doslej bahali s svojo premočjo čet, materiala, in ladijskega prostora, priznati dejstvo, da nemški napadalci — ki so ka-koir znano številčno slabejši od napadalcev — z nezaslišano bravuro.napredujejo in da so se izkazali kot močnejši vojaki. >Daily Herald« poudarja, da razpolaga Feldmarschall Kes-eelring z uvaževanja vredno količino letal, a čimer niso računali. »Exchange« poroča, da je bil obrambni obroč zaveznikov predrt na treh mestih in da je 'situacija zategadelj posebno neprijetna za Annglo-Amerikance, ker nemški topovi, ki so vzidani na višinskih položajih, lahko obstreljujejo večji del obale. Eden izmed težišč bojev je tačas južno od Sa-lerna v rečni dolini Bele, ki se izteka v morje. Obrežni pas, ki ga držijo zavezniki, je po navedbah Reuterjevega posebnega^ dopisnika le še 40 km širok. Priznava, da so Nemci zelo dobro vodeni in da stalno napadajo z veliko hrabrostjo. Posebni poročevalec »Daily Maila« očita generalu Eisenhowerju, da je ravnal veliko premalo odločno, ne more se sploh razu-ifleti, da so Anglo-Amerikanci tako slabo izkoristili razdobje med podpisom in obja-v.p premirja z Italijo. Nekateri britanski krogi hočejo vedeti, da je Eisenhowerja zadnji razvoj vojaških dogodkov v Južni Italiji popolnoma presenetil in da mu po-Vzrpča nemški odpor težke skrbi. ; Eisenhower se boji, da bi se nemške ne-IMidne čete še dalje nakopičile in je baje iz Wh razlogov RooHevelta nujno naprosil za razbremenitev. Zato zahteva sedaj tudi on drugo fronto in sicer nemudno invazijo na Balkanu. Primanjkuje ladjevja V tej zvezi je posebno zanimivo, da v Angliji sedaj priznavajo, da nedostaje zaveznikom tudi v Sredozemlju ladijskega prostora. Ta utemeljitev ne po programu potekajoče akcije proti Italiji zbuja tembolj pozornost, ko sta Churchill in Roosevelt vendar vedno trdila, da nove gradnje ladij znatno presegajo potopitve, tako da razpoložljiva tonaža stalno narašča. To propagandno laž torej sedaj Angleži s^mi izpodbijajo, če ■ sporočajo, da so nove po- šiljke za mostišča ob Salemskem zalivu zelo težavne, ker ni zadosti prevoznih ladij. Prvotno so baje celo nameravali, da bi general Maitland Wilson takoj po Badoglijevi kapitulaciji povzel izkrcanje na Kreti in v Grčiji, Ta projekt se pa ni mogel izvesti, ker niso mogli zbrati nobenega zadostnega števila prevoznih ladij in vozil za izkrcanje. , „Pot V Berlin le dolga" Stockholm, 21. sepetmbra. Angleški minister za zračno plovbo sir Archibald Sin- clair je izjavil svoje mnenje o poteku vojne v sledečih stavkih, ki jih je izrekel v Londonu: »Vojna v Evropi ne bo dobljena, dokler ne bodo angleško-amerikansko-sojetske armade korakale skozi Berlin. Toda pot do Berlina je dolga. Zato moramo podvojiti svoje napore, da pomagamo Kitajski in obračunamo z Japonsko.« želja Angležev, da bi marširali skozi Berlin, je bila že večkrat izražena. V več kakor štirih letih boja pa še niso niti za korak prišli bliže Berlinu. Tudi zanaprej bo to ostala njihova pobožna želja. Težki boil I srednjem odseku izhodne Ironle Brltansko-amerlški načrt za operacije v Italiji se je popolnoma ponesrečil Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. septembra objavilo; V južnem odseku vzhodne fronte potekajo lastna premikanja po načrtih. Sovražnika, ki je močno pritiskal za nami, smo odbili. I Na ostali vzhodni fronti niso poročali o nobenih pomembnih bojih razen živahnega krajevnega bojnega delovanja ob Киђап-skem mostišču in silnih, toda brezuspešnih sovjetskih napadov južno ob jezera Lado- V prostoru pri Salemu že dva tedna trajajoči težki boji britansko-sevemoameri-Skim izkrcanim četam niso prinesli pričakovanega uspeha. Ni se jim posrečilo, odrezati v Južni Italiji nahajajoče se nemške divizije. Proti številčno daleko močnejšim silam so naše čete preprečile vsako razširjenje sovražnega mostišča izkrcanih čet. Z nasprotnim napadom smo stisnili sovražnika kljub močnemu ognju ladijskih topov na zelo ozko pobrežje. Pri tem je utrpel težke zgube. Tako nam je uspelo z divizijami v prostoru pri Salernu združiti lastne čete, ki smo jih umaknili iz Kalabrije in Apulije po popolnem porušen ju vseh važnih naprav. Na Badoglijevem izdajstvu igrajeni britansko-ameriški operacijski načrt se je s tem popolnoma izjalovil. Energično nemško vodstvo in. brezprimerna drža čet, ki 80 kljub veliki sovražnikovi pre- NagalMI srditi boji v mostišču Izkrcanih čet v Srednji Italiji .Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. septembra objavilo: V obrambni bitki, ki besni na Vzhodu že nad dva meseca, se Sovjetom kljub njihovi veliki številčni premoči nikjer ni posrečilo, raztrgati našo fronto in doseči operativne uspehe. Tam, kjer so naše čete opustile kaj eveta, se je to zgodilo vedno po načrtih v polnem redu in z vzdrževanjem strnjene fronte. Na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte, kjer je težišče sovražnih napadov, je v teku velikopotezno izravnali je fronte, 8 čimer smo pridobili nove rezerve. V okviru tega odmikanja smo po načrtih izpraznili mesti Novorosijsk in Brjanek, ko amo popolnoma porušili vse važne naprave. Zahodno od Jelnje in južno od Helija smo odbili napade močnih sovjetskih sil, pri čemer je sovražnik imel težke zgube ljudi in posebno visoke zgube oklopnjakov. Posamezne vdore smo zajezili. Tudi južno od Ladoškega jezera so ostali brez uspeha ves dan vrsteči se sovražni na-Jiadi. Od ostale vzhodne fronte poročajo le o krajevnem bojevanju. 52.oddelek lovskih letalcev je na vzhodni fronti tudi izvojeval 7000. zračno zmago. Srditi boji v sovražnem mostišču izkrcanih' čet v Srednji Italiji še trajajo z nezmanjšano silo. Uspelo nam je, pri Salernu še bolj stisniti sovražno mostišče izkrcanja. V prostoru pri Eboliju, kjer se je sovražni odpor znatno ojačil, so naše čete iinlčile, odrezane severnoameriške bojne skupine in pri tem pripeljale ujetnike in plen. Sovražne padalske čete, ki so odskočile za hrbtom naše bojne fronte smo uničili. Da razbremeni svoje udarjene izkrcane čete, je sovražnik v južnem delu Salemske-ga zaliva vrgel nove sile na kopno. Hudi toji so tukaj v teku. Zračno orožje je ponovno napadlo sovražna zbiranja ladij. Pri tem sta bila neka velika vojna ladja in en rušilec z bombami tako težko zadeta, da se jih lahko smatra za uničena. Poškodovane so bile tudi številne druge ladje. Oddelek nemških brzih čolnov, ki ga vodi 'Oberlfutnaiit zur See Schmidt, je y Jadran- skem morju potopil pred nekaj dnevi en torpedni čoln, dva iskalca min in eno straž-no ladjo Badoglijeve vlade. Nadalje so čolni ujeli ladjo za prevoz čet »Leopard«, ki se je nahajala na svoji prvi vožnji, s 1000 italijanskimi vojaki in tri nadaljnje parni-ke. Po pristanku v nekem velikem jadranskem pristanišču so prisilili ondotnega pomorskega poveljnika in prefekta mesta, da sta se vdala. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja so pred zahodno norveško obalo potopila nek napadajoči britanski brzi čoln in sestrelila neko torpedno letalo. Včeraj so skupine britansko-severnoame-riških bombnikov zopet napadle zahodno-in južnofrancosko ozemlje. Zlasti v notranjem mestu Nantesa so razstrelne bombe povzročile težka razdejanja. Prebivalstvo je imelo zgube. Posamezna vznemirjevalna letala so v pretekli noči odvrgla v severnem ozemlju Reicha bombe, ki niso napravile nobene škode. Zračno orožje in vojna mornarica sta včeraj sestrelila 28 sovražnih letal, večinoma štirimotorne težke bombnike. Nemški lovci za daljavo so daleč nad Atlantikom zbili neko sovražno veleletalo. • moči glede zračnih in pomorskih bojnih sil vzdržale naval osmih divizij pehote in dveh divizij oklopnjakov, sta omogočila ta veliki obrambni uspeh. Po doslej došlih, še nepopolnih poročilih je sovražnik zgubil več ko 10.000 mož mrtvih in ranjenih ter 4429 'u-jetnikov, uničenih ali uplenjenih pa je bilo; 153 oklopnjakov, 54 topov, 62 metalcev granat in raket ter številna lahka in težka orožja pehote in nešteto vojnega orodja. V boju proti sovražnemu brodovju za izkrcanje sta zračno orožje in vojna mornarica potopila v času od 8. do 17. septembra tri križarke, dva rušilca, en torpedni čoln, 15 čolnov za izkrcanje in devet prevoznih ladij z 58.000 brt, Nadalje so bili dve kri-žarki, trije rušllci, 1 čoln za izkrcanje, ena velika petrolejska ladja in sedem prevoznih ladij z okrog 35.000 brt tako težko zadeti, da se jih lahko šteje n^ed uničene. Razen nekaterih drugih vojnih ladij je bilo po zadetkih poškodovanih 125 prevoznih in pe-trolejskih ladij z okrog 600.000 brt, devet čolnov za izkrcanje in ena stražna ladja. Tudi včeraj so se vršili v prostoru pri Salernu in južno' od njega srditi boji. Potem ko šo se združile vse v Južni Italiji stoječe- nemške skupine, smo po načrtih spravili naSe'čete iz stika s sovražnikom in zavzeli krajšo odporno linijo. Nemška podmornica je v zalivu pri Salemu potopila nekega angleškega rušilca razreda Jervis in s torpe^dnim zadetkom težko poškodovala neko veliko petrolejsko , liadjo.. Odredi jet-ačnega orožjtt no z odvr-' žisnimi bbirtbarnl' znatno poškodovali fehfega ruStfck in ve?je ^levilo ladif sovražnikovega prevoznega brodovja. Enajst letal je bilo nad bojiščem sestreljenih. Nemška bojna letala za boj na daljavo sp včeraj daleč nad Atlantikom sestrelila enega štirimotornega bombnika in eno veliko tovorno ladjo, ki jo je vleklo neko šti-rimotomo letalo. Malo Število sovražnih vznemirjevalnih letal je v pretekli noči brez načrta odvrglo nekaj bomb nad ozemljem Reicha, ki so povzročile le majhno škodo. Na]niž}i sovjetski živijenslti standart Vlgol, 21. septembra. Severnoameriški tednik »Time se bavi z razmerami v Sovjetski Rusiji In ugotavlja, da se nahaja v rokah Nemcev glavni del pšeničnega ozemlja v Sovjetski zvezi. Da pridejo vsaj nekoliko v okom najnujnejši stiski, so milijoni sovjetskih Rusov napravili male\rtove. Toda obdelovanje vrtov ni vedno mogoče, "ker nedostaje potrebnega semenja. Sicer živ-Ijenski standart v Sovjetski zvezi ni bil nikdar posebno visok, toda sedaj pade na nezaslišano nizko stopnjo. Kl-emelj si je popolnoma na jasnem o tem, da ima to pomanjkanje izredno nevarno politično stran. Močni soijclslil napadi so se izjaloiili Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. septembra objavilo: V južnem odseku vžhodne fronte škodujejo bojnim dejanjem že več dni trajajoči močni nalivi. Sovražnik je zaman poskušal, suniti v odmikanja naših čet. Odbili smo ga v srditih bojih. V prostoru zapadno od Vjazme so se izjalovili vsi prodorni poskusi masiranih sovjetskih sil ob odločnem odporu nemških divizij, ki so pri tem odstrelile 70 oklopnjakov. Od ostalih odsekov fronte poročajo le o krajevnem bojnem delovanju razen sovražnih napadov južno od Ladoškega jezera, ki so trajali ves dan. V Črnem morju je neka italijanska podmornica, ki se bojuje na nemški strani dalje, potopila po brzih čolnih zavarovanega sovražnega iskalca min. V bojišču pri Salernu so se včeraj menjavali lastni napadi s silnimi, po močnih letalskih silah in težkem ladijskim topni-štvu podprtimi nasprotnimi napadi sovražnika. Posebno v jugovzhodnem odseku fronte so glede obsega na,rasli boji z na novo izkrcanimi močnejšimi-, sovražnikovimi «i-l$mi. Naif iz Kalabrije v stalnih bitkah ip po temeljiti porušitvi vseh prometnih zvez u-mikajoče se varovalne čete so včeraj zopet vzpostavile zvezo z divizijami, ki se boju-jejo v prostoru pri Salernu. Badoglijn podložna posadka otoka Elbe, po številu 7000 vojakčv, se je brezpogojno vdala in je bila razorožena. Mal6 Stevild sovražnih letkT je podnevi in ponoči preletelo ozemlje Reicha. Po posamič odvrženih bombah so nastale le neznatne škode. W-PaniprifrenudJor-Dlvlslon »Da« R4>lch« je 14. septembra v veliki obrambni bitki na Vzhodu, ki se Je začela 5. julija 1943. uničila 1500. sovražni oklopnjak. Pri tem skupnem uspehu je bil najbolj udeležen oklopnjaikl polk. divizije z 800 odstreli. No>' kontingent francoskih prostovoljcev za boj proti boljševizmu je v ponedeljek zapustil vojašnico v Versaillesu, da se poda na vzhodno fronto. Odposlanstvo japonske nacionalistične zvpto Kok usui Domel se je v torek zglasilo na nemškem veleposlaništvu In ob priliki Mussolinl-jeve osvoboditve izročilo veleposlaillku zahvalno adreso. V njej izraža svoje občudovanje in .veselje glede .Fllhrerj^vega čina, ki je. dokaz njegovega vzornega prijateljstva med dvema Velikima možema tn voditeljema njihovih narodov. Novi,yrhov9l,j^Ye.!jn!l{ fašistične milice ge- џегаЦ! 'poročni^ senafor , Ricci' je naslovih na ralllpb, dnevno povelje, v katerem pravi med drugim' da ima ona skrbeti za vzdrževanje reda in. ukreniti vse potrebno za zračno zaščito. Pp potrebi mora odločno in dejavno poseči vmes, «Kje Je bil MussoUnl, ko je. bilo sklenjeno premirje, In kaj изо ukrenili, da zagotovijo njegovo izročitev zapadrtim silam?« To vprašanje bo, kakor javlja »Daily Bxpi-esFolkets Dagbladet« v nekem lastnem poročilu iz Kaira. Harold L. Ickes, poverjenik za gorivo iz trdega lesa v Zedlnjenih državah, j? s poudarkom podčrtal nujno potrebo Stedenja' z gorivom. Po Ickesovem mnenju je v preteklem -tednu daleč za pričakovanji zaostala proizvodnja antracita in premoga. - Reutcrjov dopisnik Bj'erson označuje politične učinke zlasti ha Balkanu kot bržkone znatne, khjti osvoboditev Mussollnlja ni le izredno drzno podjttje, amp&k kaže tudi, da se tistim, ki so lojalni napram Nemcem, povrne zvestoba za zvestobo. ' 1 ■■ Predsednik Roosevelt je imenoval sodnika vrhovnega kazenskega sodnega dvora Samuela Rosemanna za svojega pravnega svetovalca. Pri tem se očitno nadeja, da mu bo njegov stari prijatelj Rosemann s svojimi preskušeni-mi židovskimi zvijačami pomagal iz zadrege. »Nemci 80 nas Imeli za norca«, pripomni politični sotrudnik lista >Dayli Herald«, ko zavzame sVftje stališče glede Mussollnijeve osvoboditve, češ da je bilo podvzetje samo pomembna, etprit^v. Кач. вицЈђ-вв' p». lojtevA občutek neugodja, da sp nas imeli za norca. ... ;.i;i,-;ov , Severnoameriška vojaška komisija je bila poslana v Ekvador, kakor javlja Reuter iz Be-gote v Kolumbiji, da poučuje ondotno armado. To je predvideno v dogovoru, ki sta ga v Wa-shlngtonu podpisala severnoameriški državni tajnik Cordell Hull in ekvadorski veleposlanik. • Rooeeveltovo pismo s čestitkami zionistič-nemu udruženju Zidov v Coiumblji izraža, kakor poroča »Exchange Telegraph'«, zaupanje »da bo narod Zedlnjenih držav tudi zanaprej podpiral stremljenja, ustanoviti v Palestini židovsko nacionalno domovino«. 18 letnega britanskega rudarja Sydneja Pa- ' gea, zaradi čegar obsodbe so angleški rudarji v revirju Nottinghamshire začeli stavkati, so pp nalogu notranjega ministra v četrtek Izpustili. Navzlic temu stavka v tem revirju 15.000 rudarjev Se naprej. Po Indiji je sedaj tudi britanska Vzhodna Afrika pred lakoto.. Po zadnjih poročilih so izjavili uradniki misionarjev, da so pojavi pomanjkanja že tako veliki, kot so bili pred veliko lakoto i. 1919. Cungkinikl dopisnik lista »Times« navaja v svojem listu, da obvladajo danes Japonci 90 odstotkov kitajskih železnlCv Tudi trgovskega brodovja je Japonska zasegla ali potopila do 90 odstotkov. Prejšnja pota zračnega, prometa so do 95 odstotkov v japonskih rokah In 60 odstotkov vseh brzojavnih in telefonskih linij kontrolira Japonska. Notranja politična kriza v Boliviji je začasno odpravljena. Ministre, ki so zaradi debate v parlamentu zaradi stavke rudarjev odstopili, . so nadomestili z drugimi. Nek ameriški novinar Izjavlja v svojem poročilu od fronte v Italiji, da je bila vojna v Afriki okrepčevalni dopust v primeri z bojem okrog Salerna. Tri enote angleške vojne mornarice, dva ruSllca in ena prevozna ladja, so, prihajajoč Iz Sredozemlja, priplule težko poškodovane v •" Gibraltar. Dvanajst trgovskih ladij .In ena petrolejska ladja so že več dni v lukl zaradi popravil. . Washlngtonsko. minlstrHtvo mornarice nhjav« IJa, da je bilo Izza 7. decembra 1941. leta izgubljenih 114 enot severnoameriške vojne mornarice. Od teh je bilo 88 potopljenih, 17 g« jih mora smatrati za Izgubljene In 9 jih je bilo uničenih, da ne bi bile ujete. Severnoameriški podadmlral Jacob je zahteval od kongresa pol milijona mož za vojno mornarico, da še končno vendarle spravi severnoameriško brodovje na stanje neke pripravljenosti na boji Veri«* unjl Dr^k.^jNS.-Gauverla* and Druckerol K«rnt«n. OmbH.. K wrifurt - VerUmleit« Dr. Emil .Нмнжн (im Weh rdlefist). — HsUpt-sehrlftlsItsT! FrUiirIch Horstmann. — Zarseit Ut ; . Anieieenliste КгЛ вШи*. Sreda, tt, geptcmbra 1948. KABAWANKE^ BOTE stran 8. — Stev. 75. 1. se |e končala Jngoslawi ja / Spisal Danilo Grcgorić Copyright 1W3 by Wilhelm Gkildmann Verlag In Leipzig Prvi del DrŽava nastaja Prvo poglavje Na razvalinah habsburške monarhije Bil je meglen novembrski dan leta ^918. Nad bojišči Evrope je ležala strupena so para velikega evropskega uničevalnega boja. Od Severnega morja do Bospora, skozi vso Evropo počez v širokem pasu, segajoč v Azijo, ena sama krvava rana; rovi in irtrdbe, žične ovire in lijaki granat, pripro-sti križi vojaških grobov in kupi raz/alin Nikola PuAW (1940—193«), je leta 1«в1. iiehi-no^il radikalno stranko. S krfmko pogodlio Iz leta 1917. Je pripravil »kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev«. poniSenih mest in vasi. Evropa izmozgana, oslabljena, zvijajoča se v zadnjih krčih vojne ajjonije, že na pot!i k prehodu do teikih dogodkov, ki bi naj povedli našo staro ce-liBO preko Versaillesa in revolucij. preKo Bocialnih in političnih homatij v vrtoglavico povojnih let, z vsem njihovim lažnivim videzem in z vsi njihovo neizrečeno bedo. Razpadla je bila neka država. Država, ki je bila obsegala ^ademnajst narodov, razvrščena okrog starega cesarskega mesta \Vi"na, okrog prestola slabega zadnjega Karli. Nazaj so valovale razbite vojske c. in kr. armade, zavite v cunje, izstradane, zmehčane, okužene po duhu anarhije, navdane le še od ene žgoče želje; domov. Od Jugovzhoda in Juga so se va'il'ojni. Takrat so bili vsi narodi naši gro bokop:. v niši opiptoScni (4 1?vi jr c'lnp nelo število bednega prebivalstva od 18 na 7 milijonov, opustošenje, ki ga tudi Turki ne bi mogli prekoeitL To je bilo 1.1648. Če vo, kjer je hotel stopiti v stik tako z za-stopiiiki antante kakor tudi s srbski vlado. Srbski ministrski predsedniJt Pf.S'c ni bil *'esel delovanju narodnega sveta v Zagrebu. Zanj Je bila Srbija tista, ki se je bila bo-Jevmu proti Avstro-Ogrskl in ki je sedaj mifla rešiti jugoslovansko vprašanj? raz svojega vidika. Srbija je bila edino legitimirana, zastopati interese Jugoslovanov na rr.irov ni konferenci. In če je že kdo iz bivfiih avstrijskih pokrajin hotel soodločati, se je moral pač prej vključiti v srbsko državo. V Parizu so se bili takrat /brali h konferenci v pričakovanju mirovne konference, drugi srbski politiki in Trumbić, predsednik jugoslovanskega odbora, ki so ga bili tvorili za časa vojne v Londonu emigrantje iz vseh jugoslovanskih dežel donavske monarhije. Pašic je zastopa! svoje stal'šče in zahtevo', naj nastopi samo Srbiji kot edini mednarodni faktor za vsa jugoslovanska o-zemlja. Sele pozneje, ko je biio opravljeno sedaj najvažnejše diplomatsko delo, bi se moglo urediti vprašanje skupna države. Tnuribić se je ostro obrnil p rot: takemu pojmovanju. Narodnemu svetu, ki mu je bil imd tem poveril svoje zunanjepolitično zastopstvo, ne pride mt: na misel, da bi se takoj in brezpogojno odpovedal svcji suve-i^.iosti Nasprotno, treba se bo že zadovoljiti s tem, da se je bila iz ostankov podonav- ' a h 'r y'' iivažujemo, kaj vse se je pri nas storiio do 1848. 1., torej v 200 letih, opazimo sto-prav, kaj so zamudili -v Srbiji v daljšem razdobju zaradi oklevanja med nemškimi, sovjetskoruskimi in francosko-angleškimi vplivi in zaradi kofuptnega gospodarstva, ki se je s tem razpaslo. To slabo gospodarstvo, zraven pa še zanemarjenje lastnega narodnega življa, ki so ga povzročila prej panslavistična, potem liberalna in nazadnje komunistična stremljenja višjih plasti, je dovedlo do tega. da je srbski narod vztrajal pri svoji zaostalosti, ki velja v prvi vrsti za zaničljivi pomen besede Balkan. Seveda nam je znapo, da se število nepismenih ljudi nikakor ne more vzeti kot edino merilo za višino prosvete in oblike kakšnega naroda, da pa kljub temu izpričuje povprečno stanje prosvete. Raz tega vidika je pomembno, da je zadnje ljudsko štetje v bivši Jugoslaviji med osebami, starimi nad 11 let, izkazalo okrog 4,41 milijonov nepismenih ljudi, torej natančno 14,6 odstotkov toliko starega prebivalstva K temu pride še nekaj sto tisočev na pol nepismenih ljudi. Da je bil v tej državi z mnogimi narodi »samo« ta odstotek, mora i'sakogar začuditi, ki je iz lastne skušnje poznal rpči in videl, da so starejši častnik !n č n"* Чгјм dali svoj podpis z odtisom palca. Ce se natančneje pregledajo štetja v posameznih delih države, pa izhaja, da se (Nadaljevanje na 7. strani.) Sljupan Knulč (18:1—IW%8) je I. 1904. uetano« vU hrvatRko kmečko stranko. Ko Je bll imtor-jcn, ee Je končala pr\ a perioda erbeko-hrvat- -#kega sodelovanja. ske monarhije tvorila nova država, ki imm svoje lastne vidike in lastne interese. Xaj-pre; se morajo sporazumno med Srbijo in zagrebško državo rešiti ustavna vprašanja bodočega sožitja. Potem bi lahko govorili пгпгеј. Skoro je bilo videti tako, kakor da se bo morala konferenca raziti, ne da bi kaj opravila. Tu je prišel od srbske strani po — po Miloradu Draškoviču — kompromisni predlog Zagreb naj pošlje osem zastopnikov in Srbija ravno toliko. Pašić je ni'o pristal, a so hotel o stvari še temeljito posvetovati 3 predsednikom narodnega sveta drom. Korošcem. In tako se je podal tudi Paiić s Trumb Čem in drugimi v Ženevo, da bi z drom. Korošcem uredil vprašanje sodelovanja Hladen jesenski veter je zanašal težite (iF.yi\ne kaplje proti oknu sobe v žensvsksm hotelr National. Debeli oblaki dima so leža- ' 11 nad konferenčno mizo. Nešteci odpadki cigaret v priprostih ,pepelnikih, debele aktovke, beležnice, zemljevidi so pokrivali mizo. Na ozki strani je sedel Pašić. Svojo dolgo belo brado preroke je naslonil na rob mize. Vedno znova je z velo, staro roko gladil svile; ( mehke lase brade, na katmrs negovanost je bil toli ponosen. Njegovo pametne oči so bile uprte v dra. Korošca, ki se Ч usedel njemu nasprotL Kocošec je govoril slovensko, pomešano z nekaj srbščine. (Sovoril je počasi in živo, izbrano in mimo, nc da bi mu glas postal močnejši. Čisto obrit, v temni obleki, z zlatoobrob-Ijenim ščipalnikom je bil videti ravno takšen, kakršen bi na oči moral bi^i katoliški prelat. Bil je veliko na dvoru, v Wienu, spovednik cesarice, dokler ni njegovo politično delovanje povzročilo nasprotje s cesarsko hišo. Kdor ga je slišal tako govoriti, prav postavnega in premišljenega, je mogel razumeti, de je v državnem zboru v Wienu imel nesporno vodstvo jugoslovanskih poslancev. [(Dalje prihodnjih) Seiie 4. — Л'г. 75. KARAWANKEN BOTE Mittwoch, 22. September IC 3. пОаш Wort Treu9 haf einen ewigen Sinn im deutsdien Herien" Der Duce an das italienische Volk iiWleder zu den Waffen greifen an fler Seite Deutsthlands und Japans" - „Nur Bint kann eine solAe sdiSndlidie Selte aus unserer Gesdildite ausiesdien" Rom, 21, September. Drr Duce spradi am Sams-tagabtnd iiber jen italienlschto ftundfunk zum italie-nischeo Volk. la aeiner Anspradie erklarte der Duce; ..Schwarzhemden, Italiener. ItalienerinncnI Nach einem langen Stillschwelgcn vernehmt ibr wlederum meioe Stimme. Icfa bin licher, dafi Ibr sle kenoea werdet, die Stimme. dj^ eudi *0 off in schweren Zeltcn lusammenjerufen und mil eudi die schon-eten Tage dee Vaterlandes jefelen hat. 1Л babe cinige Zelt gewartet. bevor icb wleder vor euch ge-treCeo bin. denn Idi braachre eine Zeitspanne seeii-adiet Zuriickgezogenbeit bevor Icb wleder vor die Welt trat, denn nach meine* Isolicrung wai es notig. dtS id: wleder mit det Welt Berlihruni! (and Der Rundfunk etlaubt kcln« langen Reden. Icb mOchte micfa audi nicht mit den Vorgiingen allzulange be-fawen. aondern Icfa begiac« gleii mit den Ereig-dImcd dc8 25. JolL < Du onglaublicbste Abentruer ф Es bereitete tich In mcincm wahrlicb an Abenteuem reicben Leben da# nngliubiicbste Aben-t f u e r vor. Die Unterredung mit dem Konig dauerte 20 Minuten odet logar weniget Irgendeine VetstKndignng war onmSglidi. dcno tr batte AbgeorJncten der Gewerkschaften'dahin, daB es nlih nicht mehr nStlg sel. eine zweite Front zn fordern. So wurde ein Zusatzantraj. der die Dringlichkelt der Eroffnung einer zwelten Front unterstreicheii jb. Paris, 21. Sept. (Eigcnbericht.) Am Mittwoch abend griffen die Anglo-Amerikaner erneut Parts an. 200 Tote und rund 450 Verletzte sind bis jetzt die Bilanz. Wahrscheinlich findcn sich weitcrc Opfer unter den Triimmern, die noch nicht ausgeg'raben werden konnten. Wicder wurde die Pariser Inncnstadt schwer getroffen. Es 1st das zweite Mai, dafi der Bombenterror bis ins Stadtinnere vordrang. Das erste Mai war es am 4. Jahrestag der Kriegserklarung. Gleich-zeltig wurden auch die westlichen Vororte wahl-los bombardlert. Im Grunde besteht kein Unter-schied zwisclien der Wirkung des Bombenterror« in den Vororten und in der Innenstadt, denn bekanntilch sind die Pariser Vororte sehr dichi besiedelt. vor ailem von Arbeiterfamilien. Die Zahl der Opfer in den Vororten durfte nicht geringer sein als in der Innenstadt. Aber die Pariser machen doch einen Unterschled, denn sie ?lauben. die Pariser Innenstadt mit ihren welt aeriihmten Kunstdenkmalern bedeute in den Augen der zivilisierten Welt aufierordentlicli viel Es ist darum lange Zelt fiir unmoglich gehalten* worden, daB die Anglo-Amerikancr auch m? Pariser Stadtgebiet Bomben werfen, bis danr im 3. September dieser Glaube als Illusion entiarvt wurde. Und von diesem Tag an scheinen die Anglo-Amerlkaner, wie sich am Mittwoch zeigte, keinen Unterschled mehr zwischen Paris und seiner Bannmeile zu machen. Der Stm&t. den wir oeu errichten wollen, soil national und srzial im wabrsten Sinne des Wortes sein, ein faschistisdiei Staat im Sinne seiner Aache Partel. Anglo-Amerlkaner bisher noch bemerkenswert viel Sympatliie genossen. Das laBt sicli wlrkhch niclit behaupten. Aber von ietzt an sdielnen sich die Stimmen, die die Vernichtung Лг Bomben-terroristen wolieir laut und offen hervorzuwagen. Das zeigt zweifellos den liberal! feststellbaren Stimmungsumschwung in Paris an. selite, fallen gelessen. Am foljenden Tage erkliirte Citrine. ei babe aus mcbreren Quellen ..unzutreffende Nachrichten erlialtcn". Ein Beamter des Gewerkschaftskongresses vcr-sucbt dae ..Mifiverstiindnls" aufzukiarcn und gab elnem Reutervertreter Jazu folgende Erklarung ab: .Es 1st bedaueriicb. dafi die sowjetiscbe Presse fast eine Woche spiltci eine derart Irrtiimliche GesAichtt wiedcrholt. Den Abgeordnet^n des Kongresses wurde von Sit Walter Citrine im Namen dea Generalrates eine umfasscnde Erkiiirung gegebcn and es wart besser scwescn. wenn die Sowjetpresse lb re Leset von der Totsacbe unterrichtet biitte. daB der KongreiS. nachdcm er diese Erklarung angehSrt hattc. sie mit Ausnabme von drcl Mltglledern elhstimmig annahm und durch aeine> Abstimmung sein Vertrauen In den Generalrat und den Generalsekretar zum Auadruck brachte Die Andeutung doB die Ab.itimmung iiber die zweite Front mit unredlichen Mitteln erreicbt worden sel. 1st 'so absurd. daB »le nicht kommentieft zu werden braucht." Zweiter Luitangiitf auf Pariser Wohnviertel BisheT iiber 200 Tote und 450 Verletzte - Stelgende EmpSrung der BevBlkerung Wieder wurden wie nicht anders zu erwarten, Kirchen, Schulen, Krankenhiiuser und ein Stadion getroffen. Es handelt sich dabel um das Stadion, das den Namen Coubertins trMgt, des Begrtinders der olympischcn Spiele. Es wurde viJIlig ver-nichtet. Auch bel diesem Terrorangriff konnen die Anglo-Amerikaner nicht behaupten, die Sicht set ungilnstig gewesen, denn das Verbrechen wurde in den Nachmittagsstunden eines strahlend hellcn Tages begangen. Jedes einzeine Flugzeug war am woikenlosen Himmel zu erkennen. Sicben Bomber wurden abgeschossen. Man sah jeden cinzeinen in Flammen aufgehen oder zer-brechen und man sah, wie die Piloten heraus-stiirzten oder sich durch Fallschirmabsprung retteten. Trotz der guten Sicht wurden Tausende von WohnhSusern sinnlos in Schutthaufen ver-wandelt. Eines wurde durch den Terror auf Paris er-reicht, das ist jetzt deutlich erkennbar geworden. Wahrend sich bisher dje Btirger der Innenstadt sicher fiihlten, well die Bomben ja doch nur auf die Bannmeile niedergingen, so IfiiSt sich jetzt ieutlich Wut und Emporung unter der Paris?) Revolkerung feststellen Von den Leuten, die trotz aller Warnung noch auf den StraBcn odei in den HauseingSngen blieben, wurde vielfach jeder AbschuB mit „Bravo" begriiBt. Das 1st flit Paris tafsachllch et^vas Neues. №cht, dafi die Japans Flotte erwartet den Feind Sdianghai, 21. September. Nach einer Erklarung des Kapitans Matsushima. des Chefs der Presseabtcilung der jspanischen Flotte in den chinesischen Gewassem. erwartet man in Tokio im Hinblick auf die daucm-dcn Seegcfechte auf dem Mittclmcetkricgsscbauplatz, daB die britische Flotte in den Indischen Ozean ge-bradit wird. Die japanische Flotte-scl jedocb darauf vorbereitet, so betonte Kapitan Matsushima, den Feind jedcrzeit, jjlelchgBltig an welchem Ort, zu treffen und warte darauf. die Vcrsenkung des ..Price of Wales" und der ,,Repulse" und den historischcn Sleg an der malalischen Kiiste zu wiederbolen. Es entspreche nicht der Tradition der japanischen Flotte. auf das Nicbterscheinen dee Feindes zu rechnen. Kapitan Matsushima faBte die Lage dahln zu-sammen daB der Wedisel der Lage in Itailen sich zugunstcn Deutschlands und Japans entwickle und beide Volkei im Glauben an den Endsieg bestatke. Nodi engere mllitSrlsdie Zusammenarbelt Hsinking, 21. Sept. Die Zeitung „Manschuria Daily News" bcg'uBt die gemeinsame Erklarung Tokios und Berlins wonach durch den Treuebruch Badoglios in keiner Welse der Drelerpakt beriihrt werde. Die Erklarung eel eine zeltgemafie Bestiitl-gung einer bestehenden Tatsache und betone die Notwendigkelt einer immer engeren militiirischeB Zusammenarbeit zwischen Japan und Deutschland, die jetzt die HauptsHulen des Dreierbundes bilden. Japan nnd Deutschland wiirden alle Sturme tiber-stehen und den Endsieg erringen. Vor feindlidien Angriffen in Burma Tokio, 21. Sept. Die Regenzeit durfte in Burma in diesem Jahr nach hier vorliegenden Berichtcn etwa einen Monat frUher als sonst, also bereits Ende September, vorliber sein. Es wird hicr allgemein angenommen, daB das Grenzgebiet zwischcn Burma und Indien dann starker als bisher eine militarische Bedeutung gewinnen wird. Man milsse zweifellos mit einer Offensive des Gegners von Indien her rechnen. Wie „Asahi Schlmbun" meldet, deuten jeden-falls alle Anzeichen dahin, daB der Gegner ent-sprechende Vorbereitungen trifft. Japanische militarische Kreise wahren gegenliber diesen Vorgangen in Burma volllges Stillschwelgcn. Nur der Armeesprecher erklSrte vor einiger Zelt, daC Japan vorbereitet sel, um alien Aktionen des Feindes erfolgreich zu begegnen. Eine Sondermission 11{п Sands Bern, 21. Sept. Wie аш> Kairo gcmcldet wird, soli Ibn Saud der Kdnig von Saudi-Arablen. die Absicht haben. eine diplomatlsche Sondermission nach Washington und London zu senden- Er hat mit dieser Aufgabe wlederum seinen zwelten Sohn. Emir Faisal, betraut. den Dr. Wahba der fruber« Gesandte Saudi-Arabiens In London, begleiten wird. Man nimmt an. daB in Washington and London die panarabischen Plane sowie die Zukunft Palastlnas besprochen werden sollen. Faisal soli noch vor Jahrtecnde wieder in scine Helmet zurtickkehren. 100 Milllonen tUrkisdie Pfund zusStzlidi Ankara, 21. September. Die grofie tUrkitch* Nationalversammlung trat am Mittwoch zusam-men. Als Zusatz-Budget fiir das Kri(^sministe-rium wurden 100 Millionen tiirkisdie Mund be-willigt. Ferner wurde uber den Kauf der sich in tUrkiscfaen HSfen befincUidien franzosisdien Schiffe gesprodien. Am Freita| wird ttcii Unparteil8Cher< ein-zugrrelfen und fUr Aufrechterhaltung von Ruhe und Ordnung zu sorgen, denn die Direktoren der Bahngesellschaft waren ja BUrger der Verelnlgrten Staaten und muBten >ge-achUtztc werden! Dlese MaBnahme rlef bei den Kolumblanem neue Verwlrrung hervor. Sie eliten vom Bahnhof zurtlck zum Kafen, um alch mit der Be-aatzung Ihrea Kanonenbootea Ina Einvemeh-men zu setzen. Aber auch die Offizlere dieses Schlffes waren nach Panama-City gefahren, und die an Deck gebllebene Mannschalt wuQte glelchlaUa nicht, wle sie slch verhalten solite. Man gab einen SchuQ auf dte Stadt ab, •!-nen einzigen SchuQ, der einen chlnealachen Kuli tOtete, aber sonst keinen Schaden anrlch-tete. Zu einem weiteren Bombafdement hatte man keinen Mut, eumal kurz darauf die Nach-rlcht eintraf, daB man die Offizlere ala Gel-aeln festgenommen habe. eo Dollar Handheld fUr die »Befreler« Die VerschwOrer hatten vierundzwanaig Stunden vor der verelnbarten Zelt losgeachla-gen. In den StraQen von Panama-City war ea plStzlich zu elner wUaten SchieBerei gekom-men, Obgleich kein Felnd zu aehen war, und ala die pokulierenden »GKate« erataunt von den Sitzen auffuhren, aahen ale alch von den bewaffneten Peuerwehrleuten umringt, die die Herren jšh ala Gefangene abfUhrten. Am nftchaten Morgen verOffentllchte der einatweilige President dea unabh&ngigen Pa-nama-Staatea folgenden Aufruf: »Die Welt bllckt voll Bewunderung auf unseren Helden-mut. Gestern waren wlr noch Sklaven Kolum-biena. Heute sind wlr frei!« Buneau-Varllla hatte erreicht, waa er wollte. Die »Revolution« war geglUckt, und klang in einem Abzug der fUnfhundert Kolumbianer aus. Dem Chinesen, dem einzigen Opfer, daa der Staatsstreich gefordert hatte, wurde ein prunkvollea Begr&bnis zutell. Man bettete ihn unter mllltftrlschen Ehren zur letzten Ruhe. Den Ubrlgen »Helden« zahlte der Pr&sident fUr den Mut, den sie an den Tag gelegt hatten, kllngendes Gold Im Werte von je fUnfzig Dol-lai% aus. Warum solite er nicht; im Hinblick auf die Miilionen die die Verelnigten Staaten in Ausslcht gesteilt hatten, so groflzUgig aeln ? Er konnte ja nicht wlssen, daB auch er und aeln junger Staat betrogen werden solite! (SchluB folgt) Lieder, mis dem Kampl geboren / KSK-w- Wenn wir heute Immer wleder die zahlrei-chen Soldatenlleder horen, die slch so schnell шиеге Herzen erobert haben, so fragen wlr una, wle dlese Welsen, die den Trltt der mar-achierenden Truppe beflUgeln, wohl entatan-den aeln mogen. Die wenlgsten wurden aim Schreibtlsch oder am Klavier gedtchtet und komponiert. Vlelmehr wurden sle zumelat unter dem Elndruck des Soldatenlebens geschaf-fen, und vielfach sind die Soldaten selbst ihre Komponlsten und Textdichter. Wir wissen, daB beispleiawelse der Marsch »Wir fahren gegen E^geland« angeslchta unaerer Uberw<igenden Seesiege ainl&Blich der Torpedierung der »Courageous* und »Royal Oak« entstanden let, und daB der »Badenweiler Marsch« mitten im' KampfgetUmmel unter dem Donner der GeschUtze von Georg Flirst komponlert wurde Ganz tlhnllch verhftlt es slch auch bei den &1-teren Soldatenweisen und VaterlandsUedern, die slch heute noch bel una grOBter Beliebt-heit erfreuen. Daa berilhmte Lied vom »Prlnzen Eugen« wurde, waa seinen Text anbelangt, von einem elnfachen Soldaten erdacht, der unter Prlnz Eugen die Schlacht bel Belgrađ Im Jahre 1717 mitgemacht hatte. Der Vtrfasser' verwendete dabel eine berelts in den TUrkenkftnlpfen um 1680 entstandene Melodie. Im Jahre 1840, als Frankreich wleder elnmal AnsprUche auf das ilnke Rheinufer erhob, dichtete Max Schnek-kenburger seine »Wacht am Rhein«, ottfie zu-n&chst mlt dieaen leidenschaftlichen Versen einen besonderen Erfolg zu erzlelen. Erst 15 Jahre apftter entatand die Melodie zu dlesem Gedicht, 4ie von dem Krefelder Chordirlgen-ten Karl Wilhelm stammt. Glelchwohl muBte erst 1870 der Krleg gegen Frankreich aus- brechen, damit daa Im Verborgen bltlhesđ« Lied den Weg Ins Volk fend. Eigenarttg lat die Entatehungsgeschlchte dee Deutschiand-Liedes, dessen Melodie bekannt-lich von Joseph Haydn stammt. Freillch lag dlesem 1797 entstandenen Lied zun&chst der Text »Gott erhalte Franz den Kaiaer« zu-grunde. 184,1 achrieb Hoffmann von Fallers-leben, beelndruckt von einem Besuch auf Helgoland, daa Gedicht »Deutachland, Deutsch-land Uber allea«. Der Verleger des Dlchtere liefl die Verse zusammen mlt der Melodie Joseph Haydns drucken, und ea wurde aus dlesem »Deutschland-Lled« ein Erfolg, der alle Erwartungen Ubertraf. Ein vielgesungenes Soldatenliei war Im Weltkricg der »Argonner Wald«, das zwei Soldaten, ein Unteroffizler und ein Homlat, belm elnaamen Wacheatehen an der Front erdachten. Sle schrleben ihre SchOpfung auf die BlKtter eines itieinen Tage% buches, und von hler aue fand sie den Weg zu alien MlUt&rkapellen. Ahnlich verhšlt es slch mlt dem »Fllegermarsch der Legion Condor«, der unter dem Elndruck kriegerlschen Erlebens w&hrend des vergangenen BUrger-krleges in Spanien entstanden 1st. Der Ver-faaser, Oberleutnont Schlecht, erdachte die Verse »Wir sind deutsche Leglon&re« und pfiff slch elne passende Melodie dazu, die er jedoch, des Notenachreibens unkundig, nicht zu Papier bringen konnte. Erst spEter fand alch in der Person dea Stabmusikmelstera Telchmann der erfahrene Musiker, der die ihm vorgepfiffene Melodie In Noten setzen und die Instrumentation dazu schaffen konnte, sodaB der Marsch der Legion Condor dann von sttmtllchen natlo-nalspanlschen Mlllt&rkapellen gespielt wurde und schlieBlich auch den Weg nach Deutsch-land fand. 'Hntu SCHATZK&STLEIN AtthuiSchopenhiuer ^te тађгеп (ВпШ des 2е6ап$ Wle der Arbelter, welcher ein Qebttude aul-fUhren hUft, den Flan dee Ganzen entweder nicht kennt, od«r doch nicht immer gegen-w&rUg hat, M verhillt der Menech, Indem er die elnzelnen Tage und Stunden aelnee Lebenm ab^plnnt, slch zum Ganzen selBes Iicbenslau-fe# und 'dee Charakters deseelben. Je wUrdl-ger, bedeutenđ<;r, planvoller und Indlvldueller dleaer let, deeto mehr tet e# niitlg and wohl-tittig, daB der vcrklelnerte GrundrlB detisel-beo, der Plan, Ihm blewellen vor die Augcn котше. Freillch gehort auch dazu, daB er einen klelnen Anfang in der Selbeterkemitni* gemacht habe, also wlsee, wa* er elgentllch, hauptetlchllch and vor allem andem will, was also fUr aeln GlUck da# WeeentUchste Ist, so-dann waa die zweite und dritte Stelle nach dlesem elnnlnunt; wle auch, daB er erkenne, welches, Im Ganzen, #eln Bcruf, seine Hollo und seln Verh<nls zur Welt eel. 1st nun dieses bedeutender Art, so wlrd der Anbllck des Planes seines Lebens, In verJUngtem MaBstabe, Um mehr als Irgend etwas st&rken, aufrlchten# erheben, zur T&tlgkelt ermuntem und von Ab-wegen zorUckhalten. * Die bttrgerllche Ehre besteht in der Voraussetzung, daB wlr die Rechte eines jedem« unbedlng^ achten und daher uns nle un-gerechter oder gesotzllch uuerlaubter Mlttel zu unserem Vortell bedlenen werden. Sle 1st die Bedlngimg zur Xellnalune* an allem fried-lichen Verkehr. Ihre Geltung eretreckt slch Uber alle St&nde, ohne Vnterschled, sogar die allerhtSohsten nicht ausgenommen: keln Mennch ' kann Ihrer entraten und 1st e# mlt Ihr elne gar emsthafte Sache die Jeder slch hUten soil lelcht zu nehipeo. Wer Treu und Qlaubon brlcht, hat Treu und Glauben verloren, auf Immer, was er auch tun und wer er auch seln mag: die bittern FrUchte, welche dleser Ver- lust mlt slch bringt, werden nicht ausblel'ben. * Der Morgen let die rechte Zett zu alien Lel-stungen ohne Ausnahme, sowohl den gelstl-gen wle den kOrperllchen. Denn der Morgen 1st die Jugend des Tages: alles 1st helter, frlsch und lelcht: wlr fUhlen une kr&ftlg und haben alle unsere F&hlgkelten zu vOUIger Disposition. Man soil Ihn nicht durch sp&tes Auf-stehen verkUrzen, noch auch an unwUrdlge Besoh&ftlgungen oder Oespriiche verschwen-den, eondem Ihn als die Qulntcseenz des Lebens betraehten und gewieeermaBen heiUg halteo. *. Dte outer, auf welche Anepruch zu machen einem Menschen nle In den Sinn gekommen let, entbehrt er durchhaus nicht, sondern let nuch ohne sie vblllg zufrleden; Av&hrend ein anderer, der hundertmal mehr besltzt ale er, slch im- : glUckllch fUhlt, well Ihm eines abgeht, darauf er Anepruch macht. Daher bcunruhlgen den Armen die groBen Besitztttmer der Relchen nicht und trdstet andererselts den Relchen, bei verfehlten Abelchten, das Vlele nicht, waa er echon besltzt. Der Reich turn gleicht dem Seewasser; je mehr man davon trinkt, deeto dontiger wlrd man. * Vm mlt voUkommener Beeonnenhelt zu leben und aue der elgenen Erf ah rung alle Belehrung, die sie enthUt, herauezuzlehen, 1st erfordert, daB man oft zurUckdenke und was man erlebt, getan, erfahren und dabel empfun-den hat, i^apitullere, auch seln ehemallgee ITrteU mlt selnem gegenw&rtlgen, eelnen Vor-satz und Sterben mlt dem Erfolg und der Be-friedigung durch denselben verglelche. Hleza sind TagebUcher sehr nUtzIich. Eine Bumonin schreibt einen Brief / Woite an Mitcea Von Tudot Stolen Unwelt der StraBenkreuzunq bel der kau-kasisohen Ortschaft R. fanden Kameraden des x-ten Vanatorlreqlmentes den Soldaten Mlroea Orbu. Ein SchuB war durch leln Herz qeqanqen, kaum merkte man es an dem rdt-lichen Fleck, den die Bluse an der linken Brustseite wies, welchen Weq die Kuqel qe-nommen hatte. Das Antlitz war fnedlich und sein heiteres Lftcheln zeigte die unbeschwerte •eliqe Ruhe der Verklftrunq. In lelner Brust-tasche fanden sie einen Brief, den er weniqe Taqe zuvor bekommen hatte, und der AnlaB mancher HSnsrflei qeworden war, denn Mir-cea hatte nlemand, der ihm h&tte ichreiben kdnnen: keine Eltern, keine Geachwlater, kein Mftdchenl Er tel verqeiien worden Ui dleser Welti Oft hatte er ei gesaqt. Der Brief lautete: Dich, unbekannter Freundl Dich, Sohn, der mir teuer, luchen die Zel-leni Sie lollen bei Dlr lein, wenn Du alleln hist und sollen Dich beqleiten auf dem ichweren Weq, der qeschrltten werden muQI Die Dich qebar, lieB Dich lanqe schon zu-rflck und glng, als Du noch so klein warst daB Du kaum das sOBe Wort „Mama' formen konntestl Vater? Der seliqe Rausch eines Abends zeuqte Dich und Du weiBt ea nicht. wer seln Werkzeuq qewesen 1st I Verwandtet Ach laB — es sind die Feindk, die einem der liebe Gott in die Wleqe qeleqt, die anderen mache man slch selbst zu Feinden, hflrte Ich elnst saqeni Und Freunde? Die hast Du wohl. Aber sie stehen an Deiner Selte und traqen den Rock des Kflnlqe wle Du, und was h&tte es fdr einen Sinn, wollten lie Dlr Bchrelben, da sie Dlr nahe sind? Du aber solist nicht dA GefChl haben, Du wSreet ein einsamer Halm In der Steppe und • es qSbe nlemand. der pich nicht suchte mlt einem Brlefl Herbst 1st es nun. Wenlqstens bel uni 1st e# Herbst, und die NuBb&ume werfen die зОВе Last von slch und die Apfel verbluten die Frflchte ins welkende Gras. Das Kraut der Kartoffeln Bchrumpft, in den Furchen, die der FlelB nach der Ernte zoq, berqen sich scheue Hasen, und welBe Fftden fliegen durch die Luft. Dort, wo Du zu Hause bist, lebtest Du ein-sam. Sle mochten Dich nicht, Dich, Kind der Liebe I Da wurdest Du einsllblq und abseitiq und qlnqst Delne Weqe alleln. Aber die Erde liebtest Du und den Wald, den dunklen, dessen Geheimnis Du kanntestl Und oft laqst Du unter den weitgebreiteten Zweigen elner Buche \ind die Seele zog die lautlosen Pfade eines TraumesI Viellelcht wlrd Dich nun die Neugier pla-gen, wer Dlr schrieb und wessen Hand die schwarzen krausen Zeilen auf ein Blatt setzte? Forsche nicht danach, und nlmm die Worte so, wle sie. Dich suchen: wle den Klang elner fernen Schalmei, die Dich elnmal In den Bkrgen gerufen jiaben mag irgend-wann, an irgendelnem Abend. Und der sle biles, schenkte sie der Stille. Und der sle hdrte, nahm sie auf, als hfttte sie der Wind zum Tftnen gebrucht. Wer Dlr schreibt? Die Heimat ists, die ihre Kinder nle verglBt und fhr die Du drauBen stehst auf fremder Erde Aber Erde let nicht fremd. Alle Erde 1st glplch und nur wlr Menschen machen den Unterschied. Dennoch — der Boden, der Dich trug, wlrd Heimat ge-nannt, und von Ihm kommen dlese Zeilen zu Dirl Sch6n let das Land, hellig ist die Scholle und die Krume rum&nischen Ackers tršgt ewige Saati Soil Dich die Heimat nicht lleben, da Du sie liebst? Und soil' sie Dlr nicht schrelben, wenn Delne Sehnsucht aus 1st nach- Ihr und nach den stlllen Stunden. die Du Ihr nahe warst? Nlmm dieses Blatt und birg es an Delnem Herzen und wo Du auch blst, ob Du lebst oder stirbst, mlt Dlr ist die, die Dich llebt — Delne Heimat I Sie wuBten nicht vlel mlt dem Brief anzu- fangen und nlemand konnte sagen, woher er gekommen war. So legten si* dag Blatt mu! seln stilles Herz und gaben ea Ihm mlt in die Ruhe, die Ihn empfangen hatte, und der ewige SchoB der Mutter nahm Ihn aui, ihn wleder zu gebaren, wenn die Seligkeit nahe 1st. * Irgendwo in elner klelnen Stadt de: w«lten rumSnischen Landes steht eine einsame Frau am Fenster und sleht dem AufblUhen der Sterne zu. Und als dann elner slnkt in lan* ger silberner Spur, seuizt sle und denkt an den Sohn, den ihr der erst* groBe Krleg ge-nommen hat. Und dann denkt sle an einen Soldaten, dessen Namen und Adress* Ihr ein Zufall bescherte, und denkt, was er wohl tun mag und ob er den Brief erhielt, den si« Ihm schrieb? miriitnai m )УШе dobrodošle sotrudnlce In vesele tovai'išlce pri igri otrok. Po zunanji službi se Arbeitsmalden proti večeru zopet vrnejo v taborišče, kjer jih ne čaka samo dobra večerja (Arbeitsmalden so kakor znano vse videti dobro rojene), ampak tudi veliki dogodek d^eva: razdelitev pošte! Ko Imajo v žepu ljubo pismo vojne poŠte, lahko pazljivo in pomirjene slede političnemu pouku ali pa pomagajo pri Izoblikovanju skupnega delopusta. Tu brkljajo, pojejo, muzicirajo — in enkrat v vsakem polletju, večinoma pred prehodom v sledečo 5 do 6 mesečno vojno pomožno službo smejo Arbeitsmafden povabiti svoje kmete in jim v veselih nedeljskih urah pokazati, kakšnih pesmi, plesov In iger so se naučile pri vseh skupnih delopustih. Tako je postal Reichsarbeitdlenst za žensko mladino v resnici »Sola nacije« — mlada dekleta vseh plasti, poklicev In Izobrazbe pridejo V skupnem delovanju ne samo do pravilne ocene ročnega dela, ampak veliko več: v smotrnem političnem delu vzgajajo FHhrerlnnen Im Relchsarbeltsdienste der weibllchen Jugend (voditeljice v državni delovni službi žensk« mladine) bodoče žene in matere našega naroda k dejavni pripravljenosti do službe In na-cionalsoclalističnemu vedenju. Margret MUhlen. Xudi pri cepljenju drv pomaga ArbeHimiaid. Po storjenem delu na kmetiji zopet na pof v. taborišče. J ##Đp«h Ј6 'iMiltu, M ^ k oknom. dekleta Mala komorna godba. Lettno spravljajo. Slike 80 bile napravljene v taboriščih Arbeitamaiden v HOfleinu, ArrUcbu In Wieienauu 1, Treba fer oekrtKmrtl теШсо otrok Lavanttal. BUder Hana Retelaff (в) RADwJ (i2V Sreda, 22. septembra 1943. KARA W A N K E N B O T E stran 7. — štev. 75. Dr. F. J. Lnkae Au##chmel«km; Anfbewahren! Q)eitfS:eh methodi9eli ttnd prabtiPfh 211. Stude. Wiedor einmal «twiM vom Wetter. Zopet nekaj o vremenu. 1. Wie steht das Barometer? JJs steht hoch (tief, auf Verandprlich) — Kako kaže barometer? Kaže lepo, (slabo, , spremenljivo) 3. Der Blitz hat in ein Haus eingeschla-gen — Strela je udarila v hišo 3. Dieser Baum wurde vom Blitz getrof-fen — V to drevo je udarila strela 4. Der See ist zugefroren — Jezero je za-mrznjeno - 5. Ein Wetter (Gewitter) let im Awsug — Nevihta se bliža 6. Es donnert — grmi ee blitzt — bliska se es regnet — dežuje " es schneit — sneži es schUttet — lije v curkih es regnet in Stromen — lije ko iz škafa es hagelt — toča gre es gielit — lije es tr6pfelt — kaplja es taut — rosa pada es gefriert — zmrzuje 7. Es ist hfiS (kalt, schwUl, neblig, win-dig, frostig, kilhl, friscb, lau, mild) — Vroče (mrzlo, soparno, megleno, vetrovno mrzlo, hladno, sveže, mlačno, milo) je 8. Der Himmel ist heiter (dUster, be-wolkt, bedeckt) — Nebo je vedro (mračno, oblačno, zastrto) 9. Das Klima ist mild (rauh) — Podnebje je milo (ostro) 10. Die Hitze ist driickend — Vročina tfcži 11. Der Regen wird starker (liCt nach, hort auf) — Dežuje močneje (dež popušča, preneha deževati) 12. Die Temperatur ist hoch (nieder) — Vročina je visoka (nizl^a) IS. Das Thermometpr steht au' drei Grad iiber (unter) Null — Toplomer kaže 3 stopinje nad (pod) ničlo 14, Dm Wetter wird schoner (besser, schlechter) Vreme bo lepše (boljše, slabše) 15. Der Wind hat sich gelegt — Veter se je polegel Mer}te: es giefit, es goB, ee hat gegossen — Pomni: lije, zlivalo je, lilo je -- es gefriert, es gefror, es hat gefroren zmrzuje, zmrzovalo je, zmrznilo je Wichtige Worter in gebr&uchlichen Satzverbindungen 1. Jetzt halten Sie schon einmal den Mund! 2. K&mtnerisch let eine Mundart. 3. Die Sawe milndet in die Donau. 4. Dieser Knabe apielt gut auf der Mund-harmonika. 5. Das werde ich Ihnpn mUndllch mit-teilen. 6. Ich rauche lieber Zigaretten mit Mund*. &tUck. 7. An der MUndung dieses Plusses gibt es viele Fische. 8. Das ist ein ausgezejchnetes Mund-wasser. ■ 9. In den Munitlonsfabrik(m_ wird Tag und Nacht. gearbeitet., ч:-- 10. Gestern bin ich achon um vier Uhr munter geworden. 11. Miinzen werden aus Gold, Silber, Bronze, Messing, Kupfer, Nickel und Eisen erzeugt. 12. Sie mtissen nicht alles fiir bare MUnze nehmen! 13. Das ist ein sehr gutes miirbes Fleisch. 14. Sie sollen deutlich sprechen und nicht murmeln. 15. Dieser Mensch ist furchtbar miirtisch. 16. AIs Nachspeise gibt es Apfelmu«. 17. Das Fleisch der Muschel ist elJbar, 18. Klagenfurt hat drei Минекп, 19. Obwohl ich nicht mu^ikalisch bin, liebe ich die Musik. Worter. miinden — izlivati se, iztekati se miindlich — usten, ystno Miindung (w) — ustje, izliv , Mvinze (w) — novec, kovanec, drobiž miirb — mehek, krhek, uležan miirrisch godrnjav, čemem, siten Mundart (w),—-narečje • Mundharmonika (w) — orglice , MundstUck (s) — ustnik, dulec Mhindwaeser (s) — ustna voda Munitionsfabrik (w) — tovarna za strelivo murmeln — mrmrati; momljati, šepetati Mus (s) — močnik,^kr čežana Muschel (w) — školjka Museum (s) (Museen!) — muzej musikalisch — muzikaličen, nadarjn za glasbo Aus dem Kreise Hralnburg Kralnburg. (Zborovanje FUhrerJev HJ.) Preteklo nedeljo se Je v Krainburgu vršilo zborovanje FUhrerJev HJ. BannfUhrer Je dal smernice zh delo v JeeenI in govoril o sodobnih dogodkih. Dr. Reufl Je vodil pevsko uro in dal navodila, kako se naučijo pesmi. Bann-mHdelfUhrerln Je govorila o delu deklet. Višek zasedanja je bil govor Kreisleiterja dra. Pfle-gerla, ki je zavzel stališče glede sedanjega položaja. St. Martin u. dem GroBgallcnberg. (Smrtni primer.) Pred kratkim je umrl v St. Martinu za ostarelostjo In kapjo 83 letni trgovec Alois Smole, še pred kratkim se Je z neumorno in presenetljivo Čvrstostjo udejstvoval. Iz njegovega prvega In drugega zakona Živi enajst otrok. Seltach. (Poroka.) - Dne 11. septembra 1943. sta se poročila pbmožni delavec Alois Tautecher Iz : Selzah in Franrlska S C h m 1 e d Iz Schewle, občina Selzah. Selzarh. (Rojstvo.) Šivilja Angela Habl-an je dne 16. septembra 1043. porodila hčerkico. Mati In hči sta zdravi. Seilzaoh. (T o v a r IS k I večer.) Te dni Jfe priredila oro*ni@ka postaja Selzsch tovariSkt večer, pri katerem se je med drugim nabralo 57 RM za darltveno nedeljo. Ortsgruppenlelter se zahvaljuje vsem tovarišem. • KiaHi Radnunnidort Radmannsdorf. (Zopet zlata poroka.) To nedeljo je obhajal zlato poroko 73 letni občinski delavec Laurenz T o n e j z s svojo -ženo Antonijo, rojeno Kapus. Jubilanta sta imela deset otrok, od katerih Jih še pet živi. En sin Jo pogrešan od prve svetovne vojne. Okrožno zasedanje v Radmannsdorfu Za 16. septembra je bil pozvan celokupni politični Leiter- und FUhrerchOr Krelsa Rad-mannsdorf na celodnevno okrožno delovno zasedanje v novo okrožno hišo NSDAP. Kreis-lelter dr. H o c h s t e I n e r si je dal poročati od svojih sotrudnlkov zlasti pri Ortsgruppach In dal navodila za bodoče delo. Razgovarjali so se o vseh pojavljajočih se težkočah, tako da je na eni strani Krpisloiter lahko dobil obsežno etiko o vseh dogajanjih in na drugi strani #o dobili njegovi sotrudnlkl jasno začrtana navodila za svoje delo. Kreii stoin Steln. (Poletna slaVja v otroških dnevnih zavetiščih NSV.) O priliki od-elovltve številnih otrok, ki so jih doslej oskrbovala otroška dnevna zavetišča NSV in ki Sedaj obiskujejo šolo, so v Kreieu Steln priredili v vseh otroških vrtcih poletne slovesnosti tn mala poslovilna slavja. Povsod so bili k temu vabljeni starši in sploh prebivalci. Pod vodstvom otročkih vrtnarlc so postala slavja lepa doživetja za malčke, in za starše je bil to zopet najboljši dokaz da njihovi otroci v otroških vrtcih NSV niso blH le dobro spravljeni, ampak da jih je »teta* tudi marsiksj naučila, česar se doma ne bi naučili, ker tam nimajo toliko časa, da bi se Intenzivno pečali z otroci. Rodbinska kronika ii Goroniske Kreis Krainburg KrainburK- Rojstva. Dvojčka Justina in ##$#*### Franz Sormann; Josef Bertechitech^ Krain-burg Wart; Angela Kosiek, Krainbiirg-Fal-kendorf; Rolmund Jost, Naklas; Franziska Rakowetz, Strochcitn; Andreas Slter, Kokrltz; Johanna Wendllng, Kralnburg, Am Hang. — Umrl je Jo»ef Schlbert, Sucha. — Poročiti so ne: Michael ■Plcter.'tqhek'in Silveria letenltsch, Sairach; Albert Petschnlg, Wart In Maria Re-tel, Krainburg-Felsendorf; Alois Tautecher In Franziska Schmied, Seizeh; Anton Jereb in Julia Sackel. Ratschewa; Alex Woschitz, Klagenfurt in Kristine Perner, Oberfelphting. 4.41 miltjonov neplsineniti ljudi (Nadaljevanje s 3. strani.) je za ugodni povzročeni izid zahvaliti onim pokrajinam, ki so bile svoječasno sestavni deli avstro-ogrske države. Nasprotno se pa za banovine, ki so veljale kot izrazito balkanske, podajo čisto druge številke, tako n. pr. za vardarsko banovino 70%, zetsko 66%, drlnsko 62%, in celo za glavno mesto Belgrad 10,9% an-alfabetov. Da je od teh izkazovala celo donavska banovina 28% napram komaj 6% svetovne vojne, je povzročila okolnost, -prvič, da so bili k njej pritegnjeni deli stare Srbije in drugič, da so v bivša ogrska ozemlja naselili veliko število dobrovoljcev. Ravno tako je imela dravska banovina, v bistvu bivša Slovenija, zaradi pritoka Primorcev 5,6 analfabetov, kar se skoraj ne da spraviti v sklad s stanjem domačega prebivalstva. če napram tem številkam uvažujemo, da zadostuje že zgolj zmožnost lastnoročnega podpisa, da človek ne velja kot nepismen; da že v letu 1876. ni bilo v Nemčiji več ko 2,73 odstotkov moškega prebivalstva, ki ni znalo brati in pisati, da celo med severnoameriškimi črnci v letu ^880. niso našli višjega odstotka (s 70%) kot med Srbi, takrat šele spoznamo, da niso nikoli bolj sle-parili s pojmom »kultura«, kot to store danes Angleži in njihovi zavezniki, Primerjava tega jugoslovanskega uradnega materiala mora pa ravno gorenjskemu prebivalstvu pojasniti, h kakšnemu kulturnemu krogu spada ono, komu so ima zahvaliti za relativno visoka stanje svoje pro-svete in kaj je bilo v resnici na tem, če so govorili širokoustno o nelti slovanski, zlasti o neki jugoslovansko-srbski kulturi. Seveda v pomenu nekaj višjega in ne morda v tem smislu, če govorimo o prosveti nekulturnih ljudi, ki začenja za Evropejca ]tam, kjer si je pračlovek upal napraviti prve korake iz prastanja. KreiH Steln Stfin. Rojstva v mesecu avgustu: Anna Schunker, Sallenberg; Vtktorla Upowetz, MUnkendorf; Anna Marta Pewetz, Koelsche; Wladlralr Steklasa, StelnbUchel; Josef Rak, 'Oberfeld; Marla Iskra, Graben: Franz Marian Siter, Goditsch; Marian Streicher, Podgier. — Umrli so: Maria Puchshqfcr, Perau: Josef a Dollnschek, Neu'; Andreas Werchownlk, Thelnltz; Franziska Ozepek, Graben; Luzla Dollnschek, Unterberg; Johanna Pestotnlk, Oberfeld; Peter Pestotnlk. Podgier. Ua napadejo orli tudi odrasle ljudi, če jim ogrožajo gnezdo tn mladiče, se je nedavno pokazalo v Jokkmokku V švedski pokrajini Lapp-land. Nek amaterski fotograf In njegov nečak — odrasel mladenič — ki sta bila na počitnicah v Lapplaadu,. sta, sklenila, _,da fotografirata v bližini nahajajč&e še gnezdo planinskega orla- Da dobita lepšo sliko In da se po možnosti vidijo tudi mladiči, je vrgel fotograf nekaj vejic v smeri gnezda. Tedaj se je dvignil velik orel in je krožil nad njima. Fotografu se )e posrečila Izvrstna slika orla, ki se je vedno bolj bližal. Nato pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: orel se qe vrgel na nečaka In mu razmesarll roko s svojim ostrim kljunom. Pri tem so udarjale peruti orla tesno ob glavi mladeniča. Le s težavo je prihitevSl stric odgnal podivjano žival • palico. Da sc enotno usmeri znanstveno raziskovan nje prostora na Vzhodu In se za Reich ter za zasedena ozemlja Vzhoda skupno Izkoristijo podatki tega raziskovanja, so v okviru Ost-mlnlsterluma ustanovili centralo za preiskavo Vzhoda. Rolf LeiiD«n 32 Sfteemijivtaiu, ki ш ммнк ftUMORlSTlCBH ROMAN Anita vidi, da se on kislo drži, in hoče vedeti, kaj mu je. Vsa žareča od sreče se sklanja na ono stran čisto tik njega. Celo roko mu položi na ramena. On pogleda po ljudeh. Nekoliko nerodno mu je. Ampak na drugi strani mu je zopet prijetno. Ljudje naj le mirno gledajo, 'kako je on ljubljen. »Nič mi ni«, reče izogibajoče, »ampak dobro bi bilo, če bi nehala použiti te reči vse vprek. Pokvarila si boš ie želodec«. Ganljivo Je, kako skrbi za njo. »Plačilni, pospravite vse«, zakliče, da bi ga razveselila. »Takoj, prosim. Kaj smem prinesti?« vpraša plačilni natakar. »Nič!« »Razumem«. Plačilni ima dobre manire in se vljudno odstrani. Najdemo pa tudi neolikane plačilne natakarje Ti strežejo gostu samo tako dolgo uslužno, dokler jim to nese odstotke. Potem pa ravnajo ž njim nesramno, gledajoč ga vsiljivo, da bi mu s tem namignili, da jim ni nič več do njegove navzočnosti. Takih zarobljencev vsekakor v odličnih gostilnah ne trpe. Tam jih kratko in malo vržejo ven. Morali bi jih p^ tudi drugod vreči ven Potem bi popolnoma Izumrli v manj kot devet in devetdesetih dqevih. Tudi majhno plesišče je tukaj, in Anita hoče plesati. Ljubko se oklene Schwabeja. Zdaj je lahko čisto zamaknjen# vpnj. Ali mu naj reče, da je bila ona tista, ki je Ge-orgino pregnala iz Monaca? Raje ne. Moški so v tem pogledu tako komični. Ne morejo prenesti, če se jim kdo vtika v njihove zadeve. Je tudi bolje tako. Naj sploh ničesar ne ve, da ima Sanse tudi pri drugih ženah. Potem jo bo tem bolj ljubil. In ona hoče, naj bo blazno zaljubljen v njo. Tu ji zne-nada pride na misel: »Ti, lahko bi vendar telefonirala domov, da sem se .zaročila s teboj ?*, On, ee temu nič ne upira. Gre ž njo v telefonsko govorilnico. Znotraj ona najprej plane nanj in ga strastno poljublja. Tudi temu se on nič ne upira in vrača poljube. Nato se koniJnb le začne telefonski pogovor: Javi se Maximiiiart. »O, milostliva gospodična? Kaj ste se že vrnili?« Da, in naj hitro pokliče starše k telefonu. »Gospod koYizul je žal še v tovarni.« »Potem pa mamicb. Ampak hitro« Schwa-be ptisne svoje levo uho k slušalu, ker hoče vse poslušati. Mamica pride. Vsa iž sebe je od veselja. >Kaj vrnili ete se že , Anita 7« »Da, in poslušaj novico, mamica !f »No ?« »Zaročena sem. Na svidenje«. Obesi slu $alo in visi zopet \sa srečna v Schwabeje-wem objemu. Toda zunaj preži starejši, nestrpen gospod, kf nima smisla za poezijo Odpre vrata in meni; telefonske govorilni-so namenjene za telefoniranje! Takšno nazadnjaštvo! Z zardelimi lici se podata oba juijMčena nazaj k svoji mizi, in Sehwabe reče: »Hotela si vendar „poročiti, da si se z menoj zaročila?« ■ » No in?« Anita od same blaženosti niti ne ve več, kaj je svoji materi pripovedovala. »Tvoja mati vendar čisto nič nć ve, s kom si zaročena«. »No s teboj«. »Domnevala bo, da si zaročena z Wer* nerjem. Močno bo razočarana«; »Kako to?« ...... »Saj je vendar bilo to vajino zaročno potovanje«. »Kakšno zaročno potovanje?« »Wenerjevo in tvoje«. ♦Kdo pravi to?« »On mi je pripovedoval, da je s te^j toliko kot zaročen«.' »Ta vihraveo! Jaz ga vendar niti malo ne ljubim. Niti ena beseda ni resnična!« Sehwabe je pomirjen. Torej njegova zaroka ne povzroča nobenega neljubega pr%> senečenja v Soltmannovi hiši. Da povemo resnico: Presenečenje pri gospej konzulovi v fewici nI veliko, saj so računali s tem, da se bp Anita vrnila zaročena. Ravnokar slopi konzul v stanovanje. Gospa konzulova ga pozdravi in mu sporoči vest o Anitini vrnitvi. Oče je vesel. Hoče videti svoje zlato de':. Kje pa je? Ali mćrda ni kaj v redu ? Saj mu vendar običajno prijeti, takoj naspi-oti! »Kje pa je?« vpraša. »Telefonirala je«. »Telefonirala?« Konzul ne razume. »Zaročila sc je«. Konzul je ganjen: »No, kaj takega sem vendar domneval! Ka jpraviš sedaj, mamica?« »Takšno veselje«. Gospa konzulova je tudi ganjena. Solze ji silijo v oči. Navsezadnje je ona vendarle mati. Njeni načrti z osmeroogljato krono Leut-nanta pl. Laokstedta so že davno pozabljeni. Zet ni plemič, zato pa doktor. Odwetnik dr. Werner Hellwig. To bo prav reprezentativno na zaročnih listkih. Seveda da takdj naročilo, da se tiskajo listki. Med tem sestavi vljudni plačilni natakar v vrtni restavraciji prav imeniten pismen račun. »Osem in dvajset mark prosim«. Sehwabe plača. Osem in dvajset mark. Grenak okus ima v ustih. Računa. Če gresta dvakrat na teden v gostilno, ga stane ta stvar dva sto štiri in dvajset mark na mesec. Toliko on niti ne zasluži. Njegov zaslužek znaša le »to Sest in osemdeset mark s pribitkom davčnega popusta, če se oženi, in če začasno vkal-kulira Anega otroka, znaša to vsega skupaj dve sto dvajset mark. »Ti, Anita, morala boš postati znatno varčnejša«, reče in grbanči čelo. »Kako to ?« »Pomisli, da je tvoj mož ljudskoŠolski ičiteli in da ne zasluži premoženja! »Koliko pa prav za prav zaslužiš na mesec?« »Nekaj nad dve irto mark«. (Dalj* prihodnjič); stran 8. — štev. 75. RABAWANKEN BOTE Sreda, ZZ. septembra 1948. Kako obvarijiem oiroka pred škrlalinko in davico? Obolenja za škrlatinko in davico so v zadnjem času vedno pogostejša in težja. Zato bo v okraju Raer Landrat, staetl. Gesundheitsamt, R a d m a A n s d o r f. Kraj cepljenja V meščanski šoli V meščanski šoli v meščanski Soli V meščanski žo!i V ljudski šoli V ljudski šoli V ljudski šoli V ljudski šoli V ljudski Šoli V ljudski Soli V ljudski šoli V ljudski šoli V ljudski šoli V ljudski šoli V zdravstvenem domu V zdravstvenem domu V zdravstvenem domu V zdravstvenem domu v ljudski Soli V ljudski šoli V ljudski Soli V ljudski šoli I. cepljenje ine 27. IX. 104L 3d 8. do 11. ure ine 28. IX 194; od 8. do 11. UK Ine 29. IX. 194 )d 8. do 11. ure ine 30. IX. 194.' ■>d 8. do ]2. ur( ine 27. IX. 194 3d 8. do 10. ure ine 28. IX. 194c )d 8. do 10. ure Ine 29. IX. 194? )d 8. do 11. ure Ine 27. IX. 194Г jd 8. do 10. urt dne 28. IX. 1942 ^d 8. do 10. ure dne 29. IX. 1943 3d 8. do 11, ure dne 1. X. 1943 od 8, do 11. ure dne 1. X. 1948 3i 3. do 11. ure dne 2. X. 1943 3d 8. do 11. ure dne 2. X 1943 3d 8. do 11. ure dne 27. IX. 1943 od 8. do 11. ure dne 28. DC. 1943 3d 8. do 11. ure dne 29. IX. 1943 od 8. do И. urr dne 30. IX. 1943 od 8. do 12. ure dne 24. IX. 1943. od 8. do 11. ure dne 24. IX. 1943 >d 8. do 11. ur»: dne 25. Ш. 1943 od 8. do 11. uri.' dne 25. IX. 1943 od 8. do 11. ur< II. cepljenje dne 27. X. 194; od 8. do 11. ure dne 28. X. 1943 od 8. do 11. uri dne 29. X. 1943 od 8. do 11. ur( dne 30. X. 1943 od 8. do 12. un dne 27. X. 1943 od 8. do 10. un dne 28. X. 1943 od 8. do 10. ur( dne 29. X. 1943 >d 8. do 11. ure dne 27. X. 194, od 8. do 10. ur- dne 28. X. 194,' od 8. do 10. ure dne 29. X. 194? od 8. do 11. urf dne 1. XI. 1943 od 8. do 11. ure dne 1. XI. 1943 od 8. do 11. ure dne 2. XI. 1943 od 8. do 11 ure dne 2. XI. 1943 od 8. do 11. uie dne 27. X. 1943 od 8. do 11. ure dne 28. X. 1943 od 8. do 11. ure dne 29 X. 1943 od 8. do 11, ure dne 30. X. 1943 od 8. do 12. ure dne 25. X 1943 od 8. do 11. ure dne 25. X. 1943 od 8. do 11. un dne 26. X. 1943 Jd 8. do 11. ur^ dne 26. X 1943 od 8. do 11. ure i y. Der Amtsarzt Dr. Rosier, Medizinalrat. SENF Ptbrik CVcnfter, Klaeenfurt Lesel den . „liartwanken-Bote"! Fabrik C.W«ngn> Klaeenfurt Oj5»di^dlAewfihrten '2Лб#1!3-Pr5 po rof e fTog«SGr»m*. feHfrei. onw«nderk Nur wffin unbedingt nfltfQ *tparsom ouftrag«n* so relcht di« hewf# wllenw 8#wofd#n$ Doie long# Z#N Our^ Лш Rudtcab* Itwm Doam џл thr FamgemU/t wird audi hitf KaklšnkJau der t^rtpurrt WAlTEt KOIBE & CO^ STETTIN Ушлш$'Наиш ESSIG Fabrik C Wenget, RIagenfurt Hauff^auh H€RBST HiagcnfuU Kinderbelten ИшИ ifftiisi Slu2b9 dobi RaznaSalca vas Falkendorf ilie podružnica Karawanken Bote V Krainburgu г* 1. oktober. 1076-1 Stanovanje in del hrane dam ženski, ki bi za [dnevno par ur opravljala hiJna dela. Več osebno. Lorenz Re-bol, Krainburg, Veldeserstr. 27. 1071-1 'Učenca ali učenko se takoj sprejme v trgovino z meSanim blagom. Pogoj, zdrav, čvrst, po možnosti delno znanje tfemSčine. Vs4 oskrba v hiši. Ponudbe na Ignaz Sagorz, Radmannsdorf, Stadtplatz 10. 1082-1 Inštruktorja za matematiko na viSji gimnaziji za 2 do 4 ure tedeniko ilčem kjerkoli ob pro gi Littai — Krainburg. Plačam dobro in po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Inštruktor" 1084-1 Službe išče Bekaflntmachung Ubep die Einkellenmg von Sp^sekartoffehi Im Wlrtschaftajahr 1943/44. Aus gegebener Veranlaesung: wlrd vom Landesernah-rungsamt Karaten fUr den Relchsgau Karaten und als Referat Eraahnmg und Landwlrtschaft des CdZ fUr die be-setzten Geblete K&mtens und Kralna auf folgendes hin-gewlesen: Den Normalverbrauchern (Inhabern von Bezugsauswei-sen fUr Spelsekartoffeln) wird auch im Wirtschaftsjahr 1943/44 im gesamten Relchsgau K&mten und in den be-setzten Gebleten Karntens und Krains die Magllchkelt ge-boten,_ slch auf Grund der auch heuer vorgesehenen ŠiiikeUe-rungsšcheine, die gemelnsam mit den Bezugsauswelsen fUr Spelsekartoffeln in der 56. Zuteilungsperiode zur Ausgabe gelangen, die erforderliche Wlnterbevorratung vorzunehmen. Zur Unterrichtung der Versorgungsberechtlgten wlrd darauf hingewiesen, daB die M8gUchkeit besteht, die fUr die Eln-kellerung vorgesehenen Kartoffelmengen entweder beim Klelnverteller oder aber dlrekt beim Erzeuger gegen Abgabe der Elnkellerungsscheine zu beziehen. Die GroBvebnuichc^r hlngegen warden auf der Grundlage von Bezugschelnen B aueechlieBllch von den GroBverteilern beliefert. Die dlesbezUglichen n&heren Bestimmungen werden noch zeltgerecht In der Presse verOffentllcht. Klagenfurt, den 17. September 1943. I