številka.96. V Trstu, v sredo 30. novembra 1887. Tečaj XII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V e0 nov., za četrt leta I for. nov — Edinost brez priloge stane za celo leto 41 for., za pol leta i! for., za i'etrt leta I fnr, r»0 nov. — posamezne Številke se dobivajo pri oprav-nistvii. v prodajalnienb tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajdovščini po ft nov I Iz deželnih zborov. Kakor smo uže omenoli, bili so 24. t. m. vsi deželni zbori odprti. 1 z domačih zborov donašamo tu važnejša peročila. Istrski deželni zbor. L seja dne 24. novembra 1887. Prod sejo bila je sv. masa v stolnoj cerkvi. Ob 12. uri odprl je predsednik komendator dr. Vidulich sejo s tem le govorom: Spoštovana gospoda! Srčno pozdravljam spoštovano pokrajinske zastopnike, koji so se, poslušni naredbi Vladarja, tukaj /brali, da razpravljajo o dobrostanju pokrajine po odredbah pravilnika. No bodeni našteval posebnih poslov, katere imate pretresovati, ker Vam bo kaBneje naznanijo da jih formalno razpravljate. Vendar pa vas pozivljetu, da so poprimete posla z isto vestnostjo in delavnostjo, ki ste jo v prejšnem času uže dokazali. Poslužite se pravic, koje Vam zakon daje in zajamčuje, pregledajte zdušno vse poslovodstvo Vašega stalnega povjerenstva ter izjavljajte odkrito slučajne opazke. Svetujem in predlagam Vam tudi, da izrazite odkritosrčno kar smatrate, da je potrebno in koristno deželi. Na ta način dosežete dobrostanje mile nam Istre ter izpolnite velikodušne in blago-darne namene presvetlega cesarja, kateremu izvolite z menoj zaklicati navdušen „živio", prodno začnemo svoje delo. Zatem je predstavit načelnik novoimenovanoga vladinega zastopnika, glavarja poreškega okraja, gosp. Aleksandra viteza Elluschegga. Taje odgovoril italijanski blizu tako-Io: Pozvan sem k visokoj časti, da zastopani vlado Nj. Veličanstva. Dolžnost mi je, da veselim srcem pozdravljam zbrano gospodo. Visoka vlada je uže v zadnjih zaso-danjih pohvalno priznala delalnost slavnega zbora, ki si vedno predočuje prave potrebe pokrajine in radi tega bode visoka vlada vedno pripravljena z vsem zanimanjem slediti Vašim razpravam in odlokam ter Vam gotovo ne bo manjkalo pomoči v raznih dejanjih, naperjenih za zboljšanju moralnega in materialnega stanja pokrajine. Vem, da bi bilo. treba dotičnomu, ki ima čast zastopati namere visoke vlade, več bistroumnosti kakor je imam jaz, ako se hoče olajšati delovanje. Vendar pa Vas morem zagotoviti, "da, sem vedno pripravljen izvrševati poverjene mi težko dolžnosti z vso ljubeznijo, ki jo gojim do plemenite Istre z onim nagibom, kateri mi no bi več dopustil, da ostanem tujec ozi-rom dogodbam v pokrajini, katero sem se uže skoz 17 let navadil smatrati in ljubiti kot drugo svojo domovino. Nadejam se, da sto o poštenosti mojih čutkov prepričani in prav tako sem tudi prepričan, da verjame slavna gospoda iskrenosti moje želje, to je, da Vaše osnove in Vaša dela dosežejo najsijajniši vspeh in da Vam nikoli ne preneha prepričanje o srčnej za-dovoljnosti, ki jo bodem jaz čutil, videč boljšo bodočnost Vaše in svojo domovine in zadovoljnost, katero bodem čutil, ako mi bode mogoče z skromno svojo močjo pripomoči k blagostanju Istre. S tem jo bila I. seja končana. II. seja dne 25, nov. 1887. Presv. gg. škofi tržaško-koperski, po-reški in krški so so opravičili radi svojo nopričujočnosti. Na dnevnem redu so bile razne zakonske predloge, računi in prošnje, o katerih se bodo razpravljalo o svojem času. Razdolć se med dotične odbore. | Prešlo so jo potem na predlogo o sestavi predsedniškega urada in na volitev odborov. Načelnik naglasa, da so izboro, kakor navadno, finančni, politično-ekono-mični in šolski odbor in potom še poseben odbor za rešitev vladine zakonske osnove glede gozdov. Volitev so je izvršila tako-lo: Tajnikom imenovani so: Dr. Bubba Josip, Lius Dr. Jakov. Revizorjem : Babudcr Cftv. Jak., Betnbo Cav. Toma, Campitelli Cav. G. Mateo, Ivancieh G. Filip, Lazzarini baron Jakov, Itizzi Nikola. V financijalni odbor: Babuder Cav. Jakov. Uembo Cav. Toma Campitelli Cav. G. Matte, Doblanovich Dr. Josip, Fragiacomo Dr. G. Dinko, Iraneich G. Filip, Rizzi Nikola, Sbisa, Frane, Vrtiier de Dr. Silvesta. V politi en o-okono mišk i o d n^o r: Bolinarcich Dr. Juraj Cancini Dr. Ivan, Costantini D. Frane, Fiagiacomo Dr. G. Dinko, Francesehi de Giovanbattista. V š o I s kji odbor: Babuder Cav. Jakov, Bubba Dr. Josip, Costantini Dr. Frane, Lius Dr. Jakov, Scampiccio Dr. Anton. V posebni odbor: Crisanaz Anton, Francesehi de Giainbattista, Laginja Dr. Matko, Mrach Dr. Adam, Sbisa Frane. Konečno je še g. dr. Petris izvestil v imenu deželnega odbora o dopolnilnoj vn-litvi enega zastopnika zunanjih občin lošinjskoga okraja. Izvoljen jo bil g. kanonik Don Fran Volarie. Zastopniki so novoizvoljenega člana potrdili. Goriški deželni zbor. I. seja dne 24. novembra dopoludne. Po slovesnej sv. maši v prvostolnoj cerkvi so se zbrali gg. poslanci v deželnej dvorani, kjer je gosp. glavar napovedal začetek zborovanja. V tem govoru je posebno omenjal žalostno deželno razmero vsled letošnje slabo letine. Rekel je: „Kakor mi jo čast, poznati Vas že več let, bodeto gotovo za to skrbeli, da so v sedanjih žalostnih razmerah, kakor v vseh poprejšnjih ozbiljnih trenotkih, sijajno obnese vzajemnost vseh prebivalcev naše dežele. Tista deželna stran, katero zastopate, | ni bila po vsem zadeta po letošnjih no-i zgodah, kar nas vse veseli. A Vi se go-Itovo spominjate, da si dežela prizadeva ; že leta in lota, ustrezati, kolikor more, | tudi posebnim potrebam in željam Vašo strani." Svoj govor je sklenol glavar s trikratnim „Evviva" na presv. cesarja i u poslanci so odzdravljali, desničarji s „Živio" in levičarji z „Evviva". Nazadnje jo glavar predstavil še vladinoga zastopnika g. c. kr. dvornega svetovalca barona Rechbacha in zaključil sejo. II. seja 24. novembra pp. Načelnik jo naznanil dolgo vrsto peticij, katere so izročo raznu jedno — vse peti-cijskemu odseku. Jedna o uvrščenji mosta čez Idrijo pri Tribuši mej skladovne ceste — izročila se je pravnemu odseku. Poslanec vitez dr. Pajer jo čitul interpelacijo: Ali je vis. c. kr. vlada izvršila poizvedbe in preiskave, zahtevane v interpelaciji, katero je podal poslanec dr. Rojic v X. seji zadnjega zborovanja dno 13. januvarja 1887. zastran velikih nerodnosti, ki so se nekda godilo v tukajšnej bolnišnici milosrčnih bratov; kakšen je bil izid in ali jo voljna vis. c. kr. vlada naznaniti ga dež. zboru še v sedanjem zasedanji? Podpisani: Pajer, Gasser, Dottori. Vladin zastopnik je omenil, da hoče to interpelacijo predložiti vis. vladi in o svojem času odgovor dati. Po predlogu dež. odbora se je posebnemu odseku 7 udov izročil namestništ-veni dopis zastran uboštva nastalega posuši nekaterih deželnih strani, — o katorej zadevi je obširno poročal dr. Pajer. Računski sklepi za 1. 188B. in proračuni za 1. 1H88. vseh zalogov, katere oskrbuje dežela, odstopili so so finančnemu odseku. Izid volitve posamičnih odsekov je ta-le. Finančni odsek: Vitez dr. Tonkli (predsednik), Gasser, dr. Gregorčič, dr. Maurovich, dr. Rojic, baron Loeatolli, dr. Verzegnassi, baron Ritter. — Pravni odsek : dr. Pajer (predsednik), dr. Abram, Benar-delli, dr. Venutti, Ivančič, dr. Tonkli Nikolaj, dr. Verzegnassi, Jon ko. — Potici jski odsek: Dottori (predsednik), Del Torro, Kovačič, Rittor, Ivančič, Mahorčič, Jonko, I Kocijančič. — Posebni odsok zaradi revščine: Dottori (predsednik). Del Torro, Benardelli, dr. Verzegnassi, dr. Abram, Kocijančič, dr. Gregorčič, dr. Jos. Tonkli. Kdaj bo prihodnja seja, šo ni znano. Kranjski deželni zbor. I. seja dno 24. novembra. Po slovesnej sv. maši, katero jo daroval deželni poslanec gosp. kanonik Klun z obilno asistenco ob 10. uri v stolnoj cerkvi, in katere so jo udeležil gosp. deželni glavar grof Thurn z deželnimi poslanci, Bcšli so se gospodje v redutnej dvorani, kjer jo ob 7a12. uri g. deželni glavar v navzočnosti g. deželnega načel- PODLISTEK. Mej Davljenci. (CarlMuy-eve prigodbe v Sahari.) (Dalje.) „So Nemci tu? „Dosti, gospod, zunaj so v vasi Deli Ibrahira pri El Bjari, kdor je samostan trapistov. Od kod ste pa Vi, gospod, doma?" „Saksonec sem." „Mašala, tri sto medvedov! Sosed z doma. Dovolite mi prašanje, koliko časa ostanete tu ?" „Jutri zgodaj odpotujem." „Ze! Ivam pa?" „V Saharo." „Vpuščeno in smrtno jamo? Bil sem uže košček notri, in sicer v Farfaru in uže davno želim šo enkrat vanjo. Mašala, gospod, smem z Vami?" Prašanje mi jo bilo ugodno. Slugo sem moral imeti in Nemca tem rajo. „Bi li šel rad z menoj P" „Takoj!" „Znaš jahati ?u „Jahati! Ivakor spaka, gospod! Služil som prej pri afrikanskih kirazirjih." „Umeješ arabski?" - , „Za potrebo, da." „Kaj si bil preje P" „Bil sem mizar. Potem sem šel po svetu kder sem k vojakom zabredel, da bi jih vrag . . . . ! Delal sem v Deli Jbrahimu, zdaj sem pa tu v službi. P ra Saj te gospoda in bosto videli, da je zadovoljili z menoj." „Ti pojdeš z menoj. Prosil bom dovoljenja." „Tristo medvedov, to je danes, kakor bi bilo Gospodovo obrezovanje! Pojdo tudi oni veliki llasan, ki ima tako dolgo imo ?" „Da. On bo naš vodnik." „Juhu, to je veselje! Kolikor časa je tu, ni bilo druzega mej nama, nego veselje in rovanje. Jaz pojdem, seveda pojdom; zanesite se, gospod! Juhu, Mašala!" Z jezikom in prsti tleskajo zapustil jo Bolto. II. Na jugu Atlanta, Gerjana in gorovja Derne leži stepa. Od srednjega morja do Sahare, tedaj moj podobo plodovitosti, civilizacije in znamenjem nerodovitosti, Barbarija, z obrazi širokih planin in nazega gorovja, ki so kakor tarnajoči vzdihljaji neuslišane molitve iz žalostnih zapuščenih planjav vzdigujejo. Ni drevesa ni hišo! K večjemu samoten, razpadon karavanski seraj vabi k počitku, pa samo po letu; ako kaka redka rastlina neredovita tla prodere, potujejo nekoji arabski rodovi se svojimi šatori in čedatni na kako visoČino, da bi svoje mršavo živali nekoliko napasli. Po zimi leži stepa popolnoma zapuščena pod snegom, koji, pri vsej žarečej Sahari tudi tu čez mrtvo samoto mete. Druzega ni videti okrog nego pesek in gole stene. Kremen in ostri grušč pokriva tla, ali potujoči Gud lazi od letečega i peska gojen, korak za korakom Čez žalostno planjavo in ako se kje kaka stoječa voda prikaže, ni druzega nego mrtvi pesek, v kojega jaški stoji voda, kakor mrtva gmota, iz katere je zginol vsak presen, moder, ton, da bi so srpej, mrtvej in umazanoj grozi ognol. Grušč se v vročini posuši in no pušča za sabo druzega, nogo kamenito, sol nosečo strugo, katere odsvet oko slepi. Tudi tu so bili nekdaj gozdovi, ali zginoli so ter manjka blaženih rednikov vlažnih spadlin. Strugo potokov in rek, „vadi" imenovano, vlečejo so kakor ostre vreze in divjo skalovite soteske z višin, kojih še sneg ne moro v groznem mede-nji zadostno zagrnoti. Ako se pa v naglo nastajajočem poletnem času raztopi, tedaj trešči nanagloma hrumeča in grmeča voda z daleč čuječim bobnenjem na planjavo in uniči vse, kar jej ne uide. Tedaj zgrabi Beduin devetindovetdeset krogelj svojega rožnega venca in hvali Allaha, da ni tam nnšol smrti, in opominja onega, kojemu nevarnost pretf, glasnim vpitjem: „Bežite, možje, vadi je tu!" Ta občasni pritok in stoječe vodo v peščevini privabijo na obalih jezer in va-dov trnjeva grmovja in zbadajoče nedo-tikajnike, katoro kamela so svojimi trdimi ustni obgloda, pod kojih varstvom pa tudi lev in panter počivata od svojih nočnih ropov utrujena. Kakor je bilo določeno, odpotoval sem z llasauom Kubašijem in Jožetom Ivorn-dorferjem iz Algira. Vozili smo so z Bte-pno pošto do Batne; ali nepričakovan zadržek smo našli. Še mi je bila vožnja italijanskega be-turina v spominu, cul sem oni lase jezeči „allegro allegrissimo", ki ga jo upil voznik le takrat, ko scin ga prosil, naj po časi in previdno vozi. Stari voz z dirjajo-čimi konji jo letel v prek strašnih propadov okolo stenskih voglov, kakor bi nalašč dirjal v smrtonosen propad in ko sem dospel na ravnino zdrav, bilo mi je, kakor da som ušel nevarnosti, proti katorej mi ni bilo ni hrambo ni orožja. Ali kaj je bil ta allegrissimo obhod, proti potovanji z stepno poŠto! Brzovoz je imel jedno skrinjo, kupe in banket in bil vprežen z osmimi konji, kojih dva spredaj in po trije vštric zadaj. Cesto ni bilo nikako; vožnja že šla zmiraj v skok, čez luknjo, vratolomne struge, skozi pokončno soteske, strmo jarke, in vsak trenotek smo morali izstopiti in množiti moči nesrečnih konj, ako je veljalo voz iz luknjo vzdi-gnoti ali porivati čez strmino, ki je še za posameznega potnika težavna. Čutil sem so pretresenega precej v začetku vožnje; Korndorfer jezikovni je svoj Mašala, llasan el Kebir se je bojeval z ono mikavno zabavo, ki je navadnej morskoj bolezni podobna. Dobri Arabec slavnega rodu Ku-babišev in Fcrka en Nurab ni še nikdar v vozu sedel; nehote sem moral na njegovo veličansko zatrdbo misliti; „Strpa trepeta in krajevina se trese, ako se dje-car bej prikaže!" Zdaj so je pa sam v stepi na vseh udih tresel in videlo se mu je, da mu je težko „gjaur" pri srcu. Komaj v Batni minola mu je neko* liko jeza. „Allah kerim, Bog jo miloatljiv in hvala mu bodi, da mo drži še koža skupaj ! Jeli Hasnn-Ben-Abulfeda-Ibu-IIaukal- al \Vardi-Jusut-Ibu-Abul-Foslan-Ben-[slak- al Duli pijavka, da more dati vse iz sebe, kar jo zavžil. Pri bradi prorokovej prisegam, da nikdar več ne stopim v hišo s kolesi, kjer mi je pri srcu kakor hašašenu (kadilcu hašiša)! Djecar beja, človeškega davljenca jo v serdju (sedlu) domovina, in pride lo jahaje v Bab-el-Gud, sidi!" „Hasan ima prav, gospod," trdil je Korndiirfer. „Mašala, tri sto medvedov je bilo to drdranje in ropotanje v tej starej koči, ki jo brzovoz zovo! Z osmemi konji se peljem in še vpregati se moram, tega ne moro človek prebiti. Afrikanski kirasir sem in raji najhuje kljuse jaham, nego pokukam šc enkrat v to staro kočo. Moral sem razkačenima potnikoma pritrditi, ker sklenol sem, da z vozom nič več no bom potoval. V Batni pa se nisem smel dolgo muditi, najel sem si Beduina, da bi spremil mene in moja spremljevalca v Biskaro. Arabec pa ini je odsvetoval to, ter nasvetoval pot čez Aurečko gorovje k arabskej vasi Duaru, kjer se dobe boljše in cenejo kamele, nego v Biskari. Bklenel sem ravnati so po njegovem nasvetu, dospeti do gorovja Fum-es (usta puščave) in se kar mogoče držati poti. Seveda sem si bil gotovejši, dobiti v duaru čvrste in močne kamele, nego v mestu, kjer so skoraj vse progonjene in le za silo malo počite. Pa imel sem še jeden vzrok, ravnati so po vodnikovem mnenji. (Dalje prih.) nika barona Winklerja pričel deželni zbor. Deželni glavar je poslance tako-le nagovoril: „Slavni zbor! Vsled Najvišjega sklepa z dne 5. t. m. imam čast otvoriti deželni zbor vojvodine Kranjske. Deželni odbor izroči razun navadnih predlogov, katere zavolj njih važnosti omenjam, visokemu zboru v posvetovanje in rešitev še te-le, namreč: osnovo novega občinskega zakona, osnovo novega cestnega zakona, osnovo zakona za vredbo zdravstvenega poslovanja v občinah razun mesta Ljubljane, zakonsko osnovo o povračilu škode, storjene po lovu in divjačini, osnovo za neke prenaredbe zakona ob odkupu birc. Opozorujem tudi čestite gospode poslance na poročila, ki zadevajo javne stavbe večjega obsega. Z ozirorn na neugodni finančni položaj dežele naj se dovoli zidati le to, kar je neobhodno potrebno, ali kar bo prividoma za deželo plodonosno. Čestitam se slavnemu zboru naznanjati, da se je nj. prevzvišenost gospod poljedeljski minister izjavil, da je pripravljen daljni ustanovni donesek 5000 gld. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo dovoliti s pridržkom, da temu državni zbor pritrdi. Obžalovaje moram omenjati tudi požara deželnega gledališča, ki je deželnemu matičnemu premoŽenju prizadejal veliko škode. Želeti bi bilo, da bi vsi, ki morejo pospeševati zidanje novega gledišča, složno in dejanjsko sodelovali, da glavno mesto skoraj, skoraj dobi gledišče, ki je tako priljubljeno središče družnega življenja. I*rečeatiti gospodje tovariši! Naša prva želja je, kadar se v tej dvorani snidemo, v imenu dežele izraziti neomejeno zvestobo in udanost do preljubljenega presvetlega cesarja in Najvišje cesarske ro-dovine. Prešinjeni od teh čutil zakličimo navdušeno Nj. Veličanstvu „Slava! lloch!" Poslanci so s trikratnimi navdušenimi „živioklicitt pritrjevali tem besedam g. deželnega glavarja. Za tem g. deželni načelnik baron "VVinkler pozdravi deželni zbor in mu želi blagonosnega delovanja v korist Kranjske dežele, obetajoč, da ga bo on po vsej svojej moči podpiral pri vsakej priliki. Tudi omenja, da vlada sedaj predlaga ribčarski zakon, ki naj ga zbor vzame v temeljito pretresanje, in konečno naznanja, da jo cesar z sklepom z dne 26. oktobra t. 1. potrdil v lanskem zboru skleneni zakon, glede razdelitve skupnih zemljišč in pašnikov, pa sestave komisij za očiščevanje gozdnega sveta. O. deželni glavar grof Thurn: „Slavnemu zboru moram naznaniti žalostno vest, da je g. poslanec Ernst Faber po kratkej bolezni umrl. Dasi Faber po rodu ni bil Kranjec, vendar je s požrtovalnostjo in vestno gorečnostjo jako marljivo deloval za koristi naše dežele in svojega volilnega okraja ter jim posvečeval svoje vsestranske vednosti in svoje obilne skušnjo. Britko obžalujemo izgubo tako previdnega in poštenega tovariša, ki ga hočemo ves čas ohraniti v častnem in hvaležnem spominu". Novo izvoljena poslanca Kraigher in V i sni k ar sta storila obljubo, potem pa je g. deželni glavar naznanil razne deželnemu zboru došle vloge in pohvalno omenjal ce9te iz Dolenjega Logatca v Rovte, pri katerej si je posebne zasluge pridobilo opravništvo posilne delavnice, ker je tam delalo osemdeset ljudi iz deželne posilne delavnice; pa jako marljivo sodelovali so tudi prebivalci Logaške in Rovtske občine. Na to so se vršile raznotere volitve in so bili izvoljeni: Za reditelja: Kersnik, L i elit en-be rg. Za verifikatorja stenografičnih zapisnikov: II o bič, Dež man. V finančni odsek: Bleiweis, De-tela, K1 u n, M oše, Murn ik, Poklukar, Suklje, Vošnjak, Dežman, Lukman, S c h wegel. V gospodarski in upravni odsek: D e-tela, Ilren, Kavčič, Pakiž, Papež, P oklukar^Samec, Višnikar, Lichten-berg, Mauer, Taufferer. V odsek za deželno-odborsko letno poročilo: Dev, Lavrenčič, Robič, Ster-benec, Stegnar, Auersperg, Mauer. Po dovršenih volitvah so se razni računi in proračuni, ki so bili na dnevnem redu, v pretresanje izročili finančnemu odseku, letno poročilo pa odseku, ki je bil nalašč v ta namen izvoljen. Po nasvetu poslanca M urnika je bila potem potrjena volitev gosp. poslanca Kraigherja brez ugovora. ; Dalje so se upravnemu odseku izročili ti-le predlogi: a) Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve neke občinske ceste na Bledu med okrajne ceste. b) Zakon, s katerim so prenarejajo nekatere določbe mitnino mesta Kamnika. c) Statut s programom vinarske in poljedelske šolo v Grmu pri Novem mestu. d) Prememba zakona glede odkupa biro. e) Prememba zakona glede vredbo potoka Trebiža pri Ratečah. f) Zakon o povračilu škod, storjenih po lovu in divjačini. Pri poročilu o novem načrtu občin-' skega zakona predlaga dr. Papež, naj se v ta namen izvoli poseben odsek 11 udov. Ta predlog obvelja in izvolili so se v ta odsek ti-le gospodje: Orasselli, Kersnik, Kraigher, Mohar, Mu mik, Papež, Pfeifer, Svetec, Dežman, Gutmannsth al, Sclnvegel. G. deželni glavar konečno naznanja došle peticije ter jih izroči posameznim odsekom. Pred sklepom seje se izvoljeni odseki sestavijo in so bili izvoljeni za načelnike: Dr, Mošć finančnemu odseku, namestnik mu je Dežman; dr. Poklukar, upravnemu odseku, namestnik Taufferer: dr. Stcrbencc poročevalnemu odseku, namestnik Mauer; Murni k občinskemu odseku, namestnik Gutmannsth al. Ob V*2. uri g. glavar sejo sklene in naznani, da so odseki dobili dovolj gradiva in da bode mogoče do Božiča zborovanje dovršiti, ako se marljivo dela po-primljo. Prihodnjo sejo g. deželni glavar poslancem naznani pismeno, kakor hitro bode imel dovolj gradiva za njo. Zato pa tudi sam sestavi prihodnji dnevni red. Slovensko knjigotržtvo. Knjigo spisovati smo se Slovenci naučili, a prodajati jih še ne znamo. Vse bukvarno na našej zemlji imajo tujci v rokah razun katoliške v Ljubljani, ki pa ni toliko narodna, kakor stanovsko duhovniška, ter vsekako ustreza svojemu namenu, da preskrbuje duhovščini potrebne knjige. Za ves narod pa s tem nikakor ni skrbeno, že zato ne, ker za vse slovenske pokrajine ne zadoščujo ena sama bukvama. Tuji bukvarji pa, ki imajo buk-varne v naših mestih, le preradi potiskajo našo knjigo v kot ter pulnijo svojo zaloge in izloge s tujimi proizvodi. Tako stanje je pa zelo v kvar po enej strani pisateljem in založnikom, po drugej strani pa občinstvu samemu. Prvim je na kvar, ker je premalo skrbeno za razprodajo slovenskih knjig, toraj se le malo proda in je malo ali nič dobička. To zelo ovira razvoj literature, ker se zavolj slabe razprodaje pisateljem delo, založnikom pa vloženi kapital ne poplačuje ter jim jemlje veselje do spisovanja in zakladanja. Občinstvu pa je na kvar, ker nema knjig pri rokah, kedar bi si jih želelo. Mnogi no ve, kje se ta ali ona knjiga dobi, in mnogi se ne potrudi, da bi za knjigami pisaril, posebno če jih komaj po imenu pozna. Marsikdo tudi o kakej knjigi v časnikih bere in se odloči, kupiti si jo; toda precej nema poštne nakaznice pri rokah, pozneje pa na vso stvar pozabi. Ako bi imel pa slovensko bukvarno v bližini, opominjala bi ga ta z svojo izlogo na njegove duševne potrebe ter mu ponujala najkrajšo priložnost, da se priskrbi s knjigami, ki so mu potrebne, koristno ali vsaj vabljive. Mi sodimo, da bi bila naioga „Slovenske Matice", slovensko knjigotržtvo vrediti in v svojo oskrbo vzeti Odbor bi si moral pridobiti pravico, tržiti s knjigami in pisno pripravo po vseh slovenskih pokrajinah, tako da odpre glavno proda-jalnico v Ljubljani, po drugih večih mestih pa filijale ali podružnice. Za take podružnice bi se morda priporočali ti le kraji: 1. Trst, 2. Gorica, 3. Maribor, 4. Celje, 5. Ptuj, f>. Kranj. Kjer je že kak naroden tiskar ali bukvovez, da bukve prodaja, tam mu ni treba konkurence delati, ampak odbor stopi z njim v dogovore, da prevzame vodstvo podružnice. Naša knjigotržnica naj bi se pečala v prvej vrsti z slovenskimi, v drugej vrsti sploh z slovanskimi, in še le v tretjej vrsti s potrebnimi in zanimivimi knjigami drugih narodov. Da bi pa te prodajalnice bolje vspevale, neobhodno je potrebno, da so zvezane s prodajo papirja, tinte, zavitkov, podobic, peres, svinčnikov in take šare za vsakdanjo potrebo. Pri samih knjigah bi namreč podjetje težko aktivno postalo; zavolj slabih denarnih razmer med kmeti, obrtniki in dijaki so med Slovenci le redki, ki knjige kupujejo. Podjetja pa ni treba začeti v tako bahato obširnih dimenzijah, da bi požiralo velike svote. Pomisliti je treba, da bodo ! podružnice pasivne, dokler se jih ljudstvo | ne privadi. Prodajalnice podružnic naj bodo toraj iz početka bolj skromne, in1 njih vodstvo naj se izroči človeku, ki ima 1 itak že kako obrt, da mu bo bukvama le ! postranski zaslužek in toraj za nje vod- j stvo ne bo toliko zahteval. Na pr. kak, bukvovez ima lahko v prodajalnici tudi svojo delavnico; med tem ko on bukve veže, lahko mu kak otrok ali ženska prodaja drobnjad za pisarijo, in le kadar pride kdo po kako knjigo, pristopi sam. Tak bo zadovoljin, da se mu prepusti stanovanje in kak odstotek od prodanega blaga, in stroški za „Matico" ne bi bili tako ogromni, V prvih letih „Matica" ne smo računati na dobiček, ampak zadovoljiti se mora , s zavestjo, da je pospešila slovensko slovstvo s tem, da mu je razširila krog čital-cev. Saj ona ni društvo za dobiček, ampak za razvoj duševnega delovanja v Slovencih, in to bi se zelo pospešilo po dobro vreje-nem knjigotržtvu. Sčasoma pa je upati, da se bo knjigotržtvo izplačavalo; če tuji knjigotržci izhajajo med nami, zakaj ne bi izhajala narodna knjigotržnica, katero bi podpirale simpatijo vsega naroda? Zelo pripravna bi bila taka knjigotržnica za alovanoljubni del našega občinstva. Ako sedaj prašaš po kakej hrvatskej, ruskej, srbskej ali češkej knjigi v naših bukvar-nah, ne bodo ti vedeli za naslov, niti za mesto, k jer je prišla na svitlo. Naša knjigotržnica pa inora dobiti voditelja, ki bo izveden v dnevnej literaturi slovanskej, da nam priskrbi vsako slovansko knjigo, ki si jo želimo. Na novo izišle slovansko knjige večega pomena naj opozarja občinstvo v kakem slovenskem listu. Slednjič še pristavljamo, da bi bila slovanska knjigotržnica v Trstu jako potrebna in da obeča že v prvem letu aktivna postati. Kupci za pisno pripravo so tukaj lahko dobijo; pa tudi knjige se bodo prodajale, kajti našo ljudstvo v okolici in na Krasu jo zelo ukaželjno in bistroumno. Tudi se tukaj ne manjka izobraženih Srbov in Hrvatov, poslednji prihajajo semkaj tudi iz Istre. Naša podružnica bi morala tedaj slovansk, oziroma južnoslovansk značaj imeti. Naj toraj rodoljubi ta dobrovoljni nasvet preudarijo in potem potrebno ukrenejo! Politični pregled, Notranje dežele. Zmaga pri deželnozborskej v 0-litvi v Ko če v j i-Rib ni ci ne daje nemškim časnikom miru, ker je bil izvoljen vrl narodnjak, no pa zagrizel nemškutar, katerega so Kočevarji za kandidata proglasili. „Deutsche Ztg," je v velikem obupu, da kliče nemško državo na pomoč zoper Slovence, ko piše: „Ta propad zbudi sočutje, katero uživa nemško prebivalstvo v Kočevji, povsod v nemškej državi daleč čez meje naše državo in provzroči naj bo- lest nej si vtisek. Ta propad je dokaz, da je Nemštvo v Avstriji v nevarnosti in da slovenski napad ruši celo starodavna kulturna nemška mesta." Mi bi temu pristavili, da doslej nismo še znali, daje Kočevje kedaj bilo staronemško kulturno mesto; le toliko vemo, da so Kočevarji vedno z slovenskimi prebivalci kranjske dežele v miru in prijateljstvu živeli in da jih dežela in slovenski prebivalci nikoli niso proganjali, še manj pa jim kulturna mesta razdirali. Radi so od njih kupovali pomeranče in figo, prav tako kakor Nemci v „rajhu" ter jim marsikaj k blagostanju pripomogli. Nikoli se niso postavljali zoper njih kupčijo, kakor to delajo nemški Dunajčanje. „Deutsche Ztg." naj toraj ne obupa. Nič hudega se ni bati Kočevarjem od Slovencev; ne bodo jim jemali nemških šol in nemških uradnij, kakor se to godi Slovencem marsikod v njih Iastnej deželi. Deželnim zborom na gorenjem Avstrijskem, Češkem, Šlezkem, Štajerskem, Kranjskem, Predarlakem in v Bukovini poda vlada zakonske osnove glede vredbe občinske zdravstvene službe. V pražkem deželnem zboru so 28. t. m. podali Mladi Čehi predlog, naj se naučnega ministra ukaz zastran srednjih sol izroči šolskemu odseku, da ga pretrese z ozirom na deželno blagostanje. Stari Cehi pa so temu nasproti nasveto-vali, naj vlada ustanovi državno višjo realko v Plznu in obrtne in trgovinske šole povsod, kder se pokaže potreba. Oba predloga prideta v razpravo. Pravosodni mi n ister b aron Pra-žak je ta teden izdal važen ukaz zastran cenitve nepremakljivih dober pri ekseku-tivnih dražbah. Ta ukaz se naslanja na eksekutivno novelo od 10. junija 1887, po katerej se dolžnikom varujejo nekatere pravice. Naša vlada izdeluje ukaz gledč zdravstveno policijskega nadzorovanja žganih pijač, kakor je to na Nemškem in v Švici, tako, da se ne bo smela nobena žgana pijača prodajati, ki ni popolnoma očiščena in o katerej se pri preiskavi ni izreklo, da je zdravlju neškodljiva. V svetu državnih železnic je bilo 31. oktobra na predlog uda Burgstal-lerja in poročevalca Schadelooka skleneno, naj se ustanovi v Trstu prometno vodstvo državnih železnic in dalje, naj vlada na to vpliva, da se pri južnej železnici odpravi manipulacijska pristojbina. O avstrijsko-italijanskej pogodbi se poroča iz Rima, da se je nekoliko navskrižnosti poravnalo, ali vsaj zmanjšalo, vendar pa so se bistvena navskrižja. V hrvatskem saboru je poslanec Barčič interpeliral vlado, zakaj ne porabi 1 izdatnejših sredstev, da bi se na Reki volila dva poslanca v hrvatski sabor. Vladin sovetnik Stankovič je odgovoril, da je vlada naročila reškemu mestnemu magistratu, naj volitve izvrši; več pa ona ne more storiti. Na to je Barčič zahteval, naj se pošlje na Reko vladin komisar, da izvrši volitvo. Stankovič pa je odgovoril, da to ne Bpada v področje hrvatske vlade. Ko jo Barčič zahteval, da mora ogrska vlada prav tako spolnovati zakone, kakor jih tirja nasproti Hrvatskej, vzel je sabor odgovor vlade v znanje. Hrvatski sabor je sklenol, da se ima podaljšati finančna pogodba z Ogrsko I za eno leto. Madjari delajo na to, da postane , njih „orsziig" svetovna velesila. Znano je, da veliko važnost polagajo na pomadja-| rovanje noinadjarskih imen. A to je še malo proti temu, kar so si nedavno zmi-i slili. Oni so namreč začeli kupovati slo-j vanske otroke po slovaških vaseh ter jih j dovažajo, kakor nekdanji egiptovski kupci, v popolnoma madjarske kraje okoli Se-I godina, Vaszarhčly-a in druga mesta, kjer jih prejemajo zakonski ljudje, ki nemajo svojih otrok. S toni hočejo svoj narod na številu obogatiti. Za kupovanje takih otrok jo bilo dovoljeno 4000 gld. in 6. t. m.t so jih odvedli 192 z trenčanske okolice v madjarske kraje. Vnanje dežele. O pogovoru kneza Bizmarka s carjem se poroča, da je car Aleksander po razjaanilih, katera mu je Bismark dal, določno zagotovil, da sploh želi ohranitev miru, da ne misli napasti Nemčije in se vojne tudi ne udeležiti, ako bi kdo drug napadel Nemčijo. Na to je Bismark carja prosil, naj bi tako postopal tudi z državami, ki so z Nemčijo v zvezi in car mu je zatrdil, da njegovo zagotovilo velja tudi glede Avstrijsko-Ogrsko pod tem pogojem, da ta ne izziva Rusije. — Srbska s k4u p š č i 11 a 8e je 27. t. m. sešla. Bolgarska vlada »oje zavezal«, da plaća Turčiji vzhoduj»'-rumcljski tribut od 1. septembra 1885 počnnši. Mi menimo da je to le zagotovilo in da tudi ostane le pri zagotovilu. Bolgarska vlada se hoče s tem prikupiti Turčiji, katerej vedno novcev manjka. Iz S rede a se poroča v „\V. Allg. Ztg.u, da je 21. novembra prišla k metropolitu Klementu deputacija 12 državnih Soslancev in 4 meščanov, katero je vodil tojanov. Ta deputacija je od metropolita zahtevala, naj v treh dneh Sredec zapusti. Metropolit je odgovoril, da ni odvisen niti od vlade, niti od deputacije, ampak da je dolžan pokorščino le patrijarhu. On prej umre nego prostovoljno mesto zapusti. Opazil je dalje: „Vi iahko storite danes to, kar ste mislili storiti pred tremi dnevi." V Č r n e j g o r i se je ustanovilo pa-robrodno društvo na delnice z sedežem v Baru in s kapitalom 800.000 frankov v zlatu. Izdalo so je 1600 delnic po 500 frankov. Iiumu ns ki kralj jo 27. t. m. z prestolnim govorom odprl državni zbor. V govoru naglaša prijateljske razmero do vseh držav. Četudi so biie v zadnjih letih na meji razmere take, da so budile vznemirjenje, vendar je ostala Rumunija pri tem neudeležena. Dogovori zastran sklepitve trgovinskih pogodb se nadaljujejo. Kralj je naznanil, da so razprave z Avstrijsko-Ogrsko zastran stalne meje svoj namen dosegle. Vojska se je krepko razvila, narodno bogastvo zdatno pomnožilo, finance in javni kredit je v najboljšem stanju. Iz Rusije dohajajo vesti, da car v kratkem stori odločne korake zoper Bolgarijo. Precej po svojem dohodu v Rusijo je k sebi poklical več državnikov, mej temi tudi generala Ignatieva. Govori se, da prihodnje postopanje Rusije v bolgarskem prašanju no bo ugajalo Madjarom. Iz Londona pa se poroča, da je predzadnjo nedeljo pri banketu litavskoga gardnega polka v Varšavi napil general Gurko častnikom in v tej napitnici rekel: „Ako mi Vsemogočni ui odločil prav kratkega števila dni na tej zemlji, popeljem Vas zopet, kakor pred desetimi leti, na bojno polje". Misli se, da je Gurko uže dobil glavno poveljništvo ruske vojske in da stopi na njegovo mesto kakor generalni poveljnik na Poljskem grof. Šuvalov. V italijanskej poslanskej zbornici je 28 t. m. na interpelacijo poslancev Bonghi in Sacchi pravosodni minister izjavil, da so vsi prokuratorji izrekli, da ni nobenega vzroka, da bi sodbe proganjale italijanske škofe zarad pisem na papeža in italijanske katoličane zarad prošenj za zo-petno ustanovitev posvetne papeževe oblasti. Minister sicer smatra nekatera škofom poslana pisma za kazniva, ali sodno postopanje ne bi bilo umestno, ker bi se s tem podpirala žolja škofov, da se povzroči velika agitacija. Boljše je toraj, da se vlada ne briga za taka pisma. Iz Rima so poroča o jubileju papeža Leona XIII., da bo prvega januvarja bral tiho sv. maso v cerkvi sv. Petra, 2. januvarja pa bodo v papeževej akademiji govori, nanašajoči se na papeževo slavnost, 3. januvarja sprejme papež škofe in druga poslanstva; 0. januvarja se slovesno odpre razstava papežu poslanih daril. Ogrski romarji so prišli zadnjo sredo v Rim. Papež jim je poslal 150 kočij na kolodvor, kder jih je rimski odsek sprejel. Na papežev ukaz je bilo 200 romarjev nastanjenih v S. Marija v Vatikanu. Danes so se romarji iz Rima vrnoli. Načelnik francoske republike Gr6vy so je odpovedal. 27. t. m. dopo-ludne je naznanil nimisterBkemu načelniku, da jo odstopil in da v četrtek pošlje to naznanilo načelniku zbornice in senata. Bil jo primoran k temu koraku, ker ni dobil nobenega moža, ki bi hotel bil pod njim prevzeti ministerstvo. Francozi so se ga naveličali, četudi so mu ne moro nič očitati. Francozi ljubijo promembo in zato je moral Grevy odstopiti. Bil je 80. januvarja 1879 z veliko večino na 7 let izvoljen načelnikom republiko iu po tej dobi z enoliko večino zopet na daljših 7 let. Dolgo so je branil odpovedi, ali ker gaje zapustila poslanska zbornica in tudi senat, moral je odstopiti. V petek bodo nova volitev. Vsled tega odstopa neki ostane poprejšnje ministerstvo. DOPISI. Iz Celovca. (Naše ljudske šole.) Od ministerstva za uk je menda prišel semkaj nek ukaz, naj se pozvedujo, kako je s tukajšnimi šolami v slovenskih občinah. „Mir" pa poroča, da ne izprašujejo krajnih šolskih svetovalcev, ampak le šolske voditelje, t. j. naše fanatično nemško-liberalne učitelje. Tu se lahko uže naprej pove, kakšen bo odgovor: da so namreč sedanje šole izvrstne, da se sudi slovenski uči, da ni nobene pritožbe, da vsi Slovenci zahtevajo nemško šolo itd. Čudno je res, da zmirom naše najhujše nasprotnike izprašujejo, kedar gre za naše pravice! Čemu so potem pa občinski zastopi in krajni šolski sveti ? To se prav po tistej birokratičnej poti vrti, kakor se je ono leto pri tukaj-šnej pošti. Nek rodoljub se je pritožil, da ne daje slovenskih tiskovin; povpraševalo se je potem pa pri posti samej in pri Celovškem magistratu! Se ve da pošta sebe ne bo črnila in Celovški magistrat se tudi ne bo potegoval za Slovenščino. Rodoljub je toraj dobil odgovor, da so njegove pritožbe jalove in popolnem neosnovane. Ta!io se tudi zdaj zgodi, in minister poreče našim poslancem; „Pozvedoval sem na Koroškem zastran šol, pa nisem zvedel nobene krivice in pritožbe, vse je polno hvale za sedanjo šolsko upravo." Tako iz nas od nekdaj norce brijejo, da se naslanjajo na poročila nam sovražnih organov, prav tistih, zoper katere so pritožujemo. Čudna pravico taka, da je zatožencc sarn svoj sodnik! Ali mar samega sebe obtoži? Naši poslanci pa naj to reč razkrijejo in naj zahtevajo, da se prašajo občine in krajni šolski sveti. Potem pa naj minister vsaj tistim občinam slovenske šole dovoli, ki to zahtevajo. Po členu 19. imajo neovrgljivo pravico do njih. Domače vesti. Imenovanje. C. kr. primorsko nnrnest-ništvo imenovalo je praktikanta stavbenega urada g. Hugo Rudan c. kr. začasnim ad-junktom stavbenega urada za Primorje. Odlikovanje. Gosp. baron Sartorio ml. je bil odlikovan redom železno krone lil. razreda. Diocezanske vesti. Preč. gosp. Mihovil Debelak, kanonik stolnega kaptola v Trstu jo imenovan škofovskim komisarjem za veronauk na mestnej gimnaziji. — Preč. gosp. Ferd. Staudacher, častni kanonik, imenovan je škofovskim komisarjem za veronauk na c. kr. realki. Gosp. Fran Mujesan, duh. pomočnik pri BI. D. Mar. od pomoči v Trstu je prestavljen v istej lastnosti v Izolo. G. Josip Ivanić, doktorand bogoslovja, imenovan je kapelanom v nemškem zavodu „All'anima" v Rimu v svrho, da tam nadaljuje svoje nauke. Upraviteljem župnije pri sv. Antonu novemu v Trstu je imenovan preč. g. Mihovil Debelak, kanonik stolnega tržaškega kaptola. Razpisan je natječaj na izprazneno župnijo pri sv. Antonu novemu v Trstu. Prošnje šk. ordinarijatu do 31. dec. t. 1. Nad rojak g. Rendić dovršil je uže model za spomenik, kojega postavi posebni odbor pred tukajšnim južnim kolodvorom v spomin 5001etnice združenja mesta Trsta z našo državo. Prekrasen spomenik obstoji iz treh delov ir; to: podnožja, potem divne alegorične grupe, izmej koje imamo posebno omeniti žensko z povzdigneno desno roko in v levici držeč vez, sestoječ iz avstrijskega grba in 13 grbov tržaških plemenitašev. Visoko Čez njo se dviga avstrijska zastava, koja pada v prekrasno izvedenih gubah nositeljici na pleča. Tretji del spomenika je visoka piramida, koja daje pravi resni značaj vsemu delu. Zena je izsekana iz kararskega mra-morja, ostalo pa iz istrskega kamenja. Novo slavo si je pridobil vrli umetnik z novim svojim delom in mi ne moremo druzega opaziti kakor da rečemo: Delo se hvali samo tor je vredno Rendičevega imena. Pogreb pokojnega Antona Verčona 27. t. m. je bil velikansk. Udeležili so se ga društvo „Rudečega križa" in na čeli jim njih vodja g. Zajtelj, vsi v paradnej opravi potem dve kompaniji veteranov v voteranskej opravi. Na sprevodu je svirala veteranska godba. Udeležilo seje več tisoč civilnega ljudstva. To jo dokaz, da je ranjkega spoštovalo ljudstvo. Itanjki je pri vsakej priliki delal za naš narod, posebno ob času zadnjih volitev so je veliko trudil. Ko smo se pogovarjali o našem narodu, pristavil je: „Bog mi daj učakati, da bodem še enkrat puško nosil za drngi narod!" Bodi mu zemlja lahka! Klub narodnih poslancev se je 28. t. m. v Ljubljani sestavil. Dosedanji načelnik poslanec Svetec se jo odločno brunil to čast vnovič sprejeti, ker je po njegovem vestnem prepričanji neobhodno potrebno, da prodsednik biva v Ljubljani, njega pa njegov notarski poklic zadržuje v Litiji; klub je izrazil svoje obžalovanje zaradi te odpovedi svojega staroste in skušenega voditelja ter je potem dr. Poklukarja izvolil za svojega predsednika; prvi namestnik mu je poslanec, cesarski sovetnik ilurnik, drugi pa poslanec dr. Bleivveis vitez Trsteniški. Odbor za Dolenčev spomenik je sprejel na svojo pritožbo vsled prepovedi javnega nabiranja doneskov to le odloko, pisano v nemščini: C. kr. predsedništvo redarstvenega ravnateljstva v Trstu. Št. 2252. Slavnemu odboru za postavljenje spomenika Viktorju Dolencu v Tratu. Vsled naredbe dne 16. t. m. štev. 4214/M. J. odbil je gosp. minister notranjih zadev utok tukajšnjega odbora za postavljenje spomenika umršemu uredniku Viktorju Dolencu in za podporo njegove zaostale rodbine, proti naredbi 10. I. 1, št. 1301/P., po katerem je bilo zabranjeno javno nabiranje denarja za omenjeno svrho, na temelju uzrokov, navedenih v odloki, kojo je pobijal odbor. — To se naznanja slavnemu odboru, da se vć po tein ravnati, na temelju odloke vis. c. kr. namestništnega predaedništva v Trstu od 20. t. m. št, 1707/1*. ter se ob enem po-vrača dotični utok. Od c. kr. redarstvenoga ravnateljstva. V Trstu, dne 22. novembra 1887. P i d t n e r, s. r. Odbor kolikor mogoče hitrj naznani kaj misli nadalje storiti. Občinski svet tržaški bodo imel jutri ob 6. uri zvečer svojo XXIV. javno sejo. Na dnevnem redu jo predloga šolskega odbora o vpeljanju nemškega jezika kot obligatoričnega predmeta na ljudskej šoli v Rojanu in predloga računov mostnih skladišč za leto 188(1. Štipendije za neveste. Iz ustanove Scaramanga 30 razpisane 3 štipendije za poštene deklice, rojeno v tržaškem okraju, katere se mislijo omožiti v teku leta. 2 štipendiji ste po 200 gl. in ena po 225 gl. — Prošnje z priloženimi dotičnimi papirji do 81. deccmbrA t. I. magistratu. Nova parniška proga. Od 1. decembra t. 1. naprej začne voziti parnik „Cat-taro" redno mej Trstom in Kotorom. Ba-vil se bodo z prevažanjem potnikov in blaga. Ob onem osnuje tudi avst.-ogerski Lloyd z parnikom „Nil" vožnjo mej Trstom in Kotorom po znižanej ceni. Iz Gorice javljajo, da je 23. t. m. tja prispel dvorni sovetnik pl. \Veilen v svrho posvetovanja z sotrudniki cesarjevičevega dela „Dio oster. ung. Monarchie iu \Vort und Bild" za Goriško in Gradiško. Sotrud-nikira so izbrani gg. tajni sovetnik grof Coronini, tajni sov. grof Czoernig, pisatelj Noč. ravnatelj Bolle in finančni ravnatelj baron Czoernig. Prestolnik je pozdravil brzojavno zbrane sodelovalce. Tržaške novosti. Najden utonenoc. Mornarji so našli včeraj blizu „molo S. Carlo" mrtvo možko truplo. Utonenec je star kakih 50 let in po svojej obleki menda delavskega stanu. Našli so pri njemu 15 gld. v gotovem denarju. Oropana cerkev. Pred nekaj dni so nepoznati tatovi vlomili v tukajšno cerkev jezuvitov in ukradli razne dragocenosti. Policija je uže dva sumljiva malopridneža zaprla. Statistika umrlih. Od 20. do 26. t. m. umrlo je v Trstu 97 osob in to 48 mo/.kega in 49 ženskega spola. Po starosti so bile: 25 do 1., 14 do 5., 10 do 20., 1 do 30., 0 do 40., 18 do 00., 21 do 80. leta in 2 čez 80 let. Lani je umrlo v istem času 15 oseb manj. O samomoru nadlovca Schunt-nerja se nam piše: Kakor znano, ustrelil se je 19. t. m. nadlovec Avguštin Sehuntner. ni bilo pa omenjeno, zakaj je nesrečnež svoje živenje prezgodaj končal. Omenjeni je služil že 13. leto. Služil je za tako zvano službeno doklado in sicer 17 f. na mesec. Ali kaj pomaga to, ker predno je teh 17 gld. dobil, zadolžen bil je uže za dvakrat toliko. Gotovo nikdar ne bi bil mislil na samomor, ko bi bil po dosluženih 3 letih zapustil vojaštvo ter se z svojimi rokami kruh služil, kakor predno je došel k vojakom. Pri vojakih se je navadil pohajkovanja in hotel je gospoda igrati. Mislil je najbolj na to, kako si vsak dan svoje vodno suho grlo zmoči; le v vinu iskal je svoje sreče. — Vojaka, ki ima preveč prostega časa, loti se dolg čas, zarad tega začne pijančevati, zleze v dolgove i na-stopek vBega tega je, da zabrede v hudo- delstva, ali pa Bi sam kroglo v srce požene. Mnogo mladeničev po službenih svojih 3 letih, za 9 f. 50 kr. 14 ali 17 f. mesečne službene doklade ostane še dalje pri vojaštvu, dosluži dvanajst let, mora si pa potem iskati drugod službe ter tako za svojo starost skrbeti. Res, da računski podčastniki včasih dobro službo dobt;, ali izmed 1000 jih je koinaj ena stotina; drugi pa morajo iti, kakor pregovor pravi: „S trebuhom za kruhom", in vidi se jih kot invalide okolic postavati. Navadno tudi podčastniki, ki daljo služijo, materinščino pozabijo in ne poznajo več svoje majke, koja je toliko zanje žrtovala. Banka „Slavija" odstopila je knezo-vladiškomu ordinarijatu v Mariboru za duhovniške ali cerkvene potrebe 20% letne premijo od vseh onih cerkvenih zavarovanj, katerih tokom leta ne bode zadela požarna nesreča. Kužne bolezni „Naša Sloga" javlja, da se je v Podgradskem okrožju v nekaterih vaseh pokazal legar in koze. Gorski odmevi. Cveteroglasne pesni, zložil II. Volarič, Op. 0. — Založil skladatelj. Natisnili Blazuikovi nasledniki v Ljubljani. Cena 70 kr. To novo delo uže slovečega naš ga domačega skladatelja obsega te-le pesni: I. Moški zbori: „Tro-bojnici", „Kukavica", „Za dan", „Njen venček". — „Izgubljeni cvet", posvečeno si. pevskemu zboru v Prvačini; „Briška budnica", posv. g. Andreju Znidarčiču. — II. Mešani zbori: „Le pevaj ptičica"; „Rožici"; „Slovan na dan"; „Pri zibeli" ; „Lehko noč", posv. g. Ivanu Kranjcu. — Priporočamo bogati zvezek vsiin našim pevskim zborom. RAZNE VESTI. Vatikansko razstavo jo zavarovalo tržaško društvo „Aaicurazioni Generali" za 00 milijonov lir! Tolikega zavarovanja morebiti na vsem svetu ni. Dokaz jo papeževe veljave, moči in oblasti. Dle Vaticanische Ausstellung in Wort und Bild je ime odličnemu, jako krasnemu delu, koje izhaja v nemškem jeziku v zalogi tiskarne sv, Norberta na Dunaju, III. Seidlgasse št. 8. — Delo ima namen pri-občevati vso zanimivosti vatikanske razstave, koja so ima odpreti v Rimu prigodom zlato maše sv. očeta Leona XIII. Izhaja v posameznih, jako ukusnih zvezkih na velikej osmerki v elegantnoj obliki in okrašeno z umetniško dovršenimi slikami. Vsi dopisi, poročila, naznanila itd. č. die-, cczanskih odborov sprejemajo bo brezplačno. Sloveča menežarija Barnum je te dni v Novem Yorku do tal pogorela. Po-ginolo je mnogo zverine, kakor levov, tigrov, opic in slonov. Ušel je lev, koji jo napravil toliko strahu med zbranim ljudstvom, da se ognjegasci niso upali blizu. Rujovenje prestrašenih zverin je? bilo grozno. Tudi 13 slonov se jo rešilo in pri begu več ljudi poškodovalo. Misli m«. da je nek hudobnež iz maščevanja nalašč zažgal. — Barnum ima škode nad 4 milijone frankov. Potopljene ladije. v jadranskem morju je ponesrečilo v teku leta 1880., 05 ladij vrednih 199, 180 gl., leta 1881. 90 ladij vrednih 515,400 gl.; leta 1882. 04 ladij, vrednih 148,948 gl.; leta 1883. 99 ladij, vrednih 74.968 gl.; leta 1884. 70 ladij, vrednih 130.284 gl.; leta 1885. 132 ladij, vrednih 285,872 gl.; leta 1880. pa 87 ladij, vrednih 282.85G gl. Iz teh številk vidimo, kako škoda skoraj od leta do leta raste. — Omeniti moramo še, da je pri vseh nesrečah skupaj 111 oseb izgubilo živenje. Orjašk hrast. Nek strokovnjašk list piše, da stoji v vasi Hrankovici v Bosni ogromen hrast. Deblo meri na nekaterih krajih 14 metrov in je do 4 metrov visočine visoko popolnoma votel. To votlino rabe vaščanje za kozji hlev. Letos je v senci tega orjaka počivala cela satnija 47. pešpolka in 04 mož šole je moglo napolniti votlino. Listnica uredništva č. sosfi. K v D.: Mi se sicer popolnoma ujemmno z Vami, ali zdaj so razmere tako neugodne, .iu je najboljše, ako to razpravo odložini'> na ugodnejši čas. Prosimo, prečitajte 1'stnico Uredn. v št. 86. Sivur ju ena in ista. — Č gosp. H. v C.: Z U.... In G ... . rukakor ne moramo na dsn. Ne vjema se z načeli našega druSlva Ogenj je lahko zanetiti, upogu-iti ti teško. N-i pogorišči nam bo še huje, nego nuni je zdaj, ker pomoči nemarno pr čekovati od nikoder. Perje za postelj in mlado tičje perje (Flaumen), lop<> in po ceni dobi ge pri Moro V L}iililj»iii. stolni trg. Pošilja se kolikor komu drago po poštnem povzetju. 3-1 Reven dijak prosi za instrukcije v predmetih gimnazije ali pa ljudskih šol. Govori slovenski, nemški. hrvatskosrbski in nekoliko laški. — Ponudbe sprejema upravništvo „Edinosti". Ljubljanski Zvon. Gld. 4.60. Gld. 2.30. - Gld. 1.15. " T T 1 ATI T/" A za 8Pol,ie in ialod- / I J I \ I IV M l'°lesti' "»"tope j -L i -L X 1 .1 okuženja i oslabenja / možke slabosti, polucije, žgečo vodo, i močenje postelje, puftčarije krvi, zabitjc 'l v de, m za vse bolezni mehurja, flrol a m in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem posto. unju z neškodljivimi 1 sredstvi. 38_7a_lU4 1 C. Stroetiel, ___l. specijalni zdravnik Llndan atn Bodensee PRI JULIJU GRIMMU ~ dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizko cene. — Denžiki iz honhaža od 90 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 23 —104 Zdravilni plašter (CEROT). Ozdravi temeljito vsako rano. bodisi še tako zastarana in tudi take, ki so se uže spremenijo v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobnh. čudelno pomaga v bolečinnh materinskih itd. oOletna skušnja /. izvrstnim vspeliom. kakor razvidno po neštevilnih spričalih. kateri se morejo pokazati vsakemu — dobiva se v lekarni 110V1S, C o rs o št. 47. 7 — 10 Za jamčeno popolnoma neškodljivo sredstvo koje odpravi v 1/2 ure gotovo Trakovico 8-10 z glavo vred, pošilja se franko proti f. 0.75, ali treba je, da se naznani starost bolnika. Edino pristno pri „St. Goorgs-Apotheke", \Vien V, Wiinmergasse 513. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja VVilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Krcikenbaum 20 Braunschweig. 41 —52 Postavno zavarovan Block-koledar za hotele so naznanili. Vsled dogovorov se posestniki hotelov na Dunaju, v Brnu, Pragi, Budapešti, Draidenu, Brealavi, Stetinu, Hamourgu, Bolonju itd. in v kopeljih : Baden, Voslau, Karlovih varih, Francevej kopelji bodo obešeni ti koledarji v vsili sobah za tujce, začasno samo v gori navedenih in>-wtih in to pri zvonu, kjer se, gost, mora zadržavati. Radi tega je oglasom na ovih Block*koledarjih vspeh gotov, ker so razobešeni v sobah. Prostor oglase je omejen, ker se more samo 10 tvrdk sprejeti, ter »o tvruke konkurence popolnoma izključene. Cena oglasa za prostor 40 35 mm je za RVaki Ii6t«l za celo leto od t. 3"5(i—40' — (15—21 nč. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo poslati na Aniioncen • Expedition flori/ Stern Wlen, L, Wollzeile Nr. 34 kje se izvč pobllžje in se dobe na zaht' vanje uzorci Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljateV na deželo, katera se izvrši točno in solidno. io) Sukno iz češljane volne, Tiiffel, suknja za deževne kabanice za gospe .u vs .ko vrstno sukno po jako ui/.kej ceni. Uzore zastonj in franko. 2) -15 SiigfntruM Nr. 15, * TIflflTITTHTITITI ' A nnthpk p zu... goldenei. I U \ L1 U U I L L U _ I Ml A AUUUiGKG Reihsapfel. U. A UUU lUlMl JBVa w'ie„ KriČisitilllO- n«,4t|aJ unlv»r.nln« kroijljiee Zv infl, ziih uKljo r»s zadnje imo, kajti 11« d koraj bolezni >< ...' V kojej t.i te kr arlilce tUofiKriit ne ]i kazalu svojini Budotvorn.'Ka uspeha. V nalliujllh boleznih v kojih so je muoffo dru/.ih zlruvll rabilo. w J« p>i toh kroff.jloali lidStavilokrut in v zelfi k atkem času popolno ozdravi j u je z l tobllo J.tdna Bkatljici z 15 krogljicaml stuna 21 kr. jcn zavitek z 0 flkntlii-0111111 \ » kr. i>rl nefraukirane pofliliatvi jio povzetji 1 for 10 kr. Proti tfi>tovini stane poBiliatev: 1 ža-fl a *«^itkn f. 2.M. 3 zavitki f. 8.10, 1 zavitki f. -1.10, u zavitkov f. 5.20., 10 zavitkov f. 0.20. (Manj kot jeden z ivit-k s^ no pofilja). Dofilo nam n>'flt.ivilo pisem v kojih se kupft*(v;ilcl in rablloi teh krogle zahviiljnjfijo za ozdravljene iz vsakovrstnih nevarnih bolezni. Vsakdo, kij" lo enkuit puskuB.,1 s temi krogljloami zdiavlti Jih priporoča i drugi in. »rt »lodfe t« nekatera toli znlivalriili pl^om t l.e!intanB, lfi maja 1S83. j UtaRnrodni Rospodt VaSe krojrljice delajo kar Buda, on« ncso enake d iifflm hvalisanini itomoekom. t«Mii-ve« v resni i pi-iilnliiS zdravje v em, ki Hh rabijo. One kroiMjic« ki s^in jih o velikonoSi naroČil, sem skor.ij v e ruzil l mojim znancem in [irijateljetn in vsem so pomagile, culo staru, bojane iti hlra,|o8a osebe so po njih na vaj zdravje zadobile, ali vsaj se j« njih bolehnost na bolj3i ol>rn la. .laz Vas prosim zato, tli mi jih fe pet zavitkov poftljet'. Zali laljujem se Vam hiBiio Jaz in z menoj vsi drugI, ki so rabivSi Va9i kro>;lJiue oidraveli. Martin Deutlnger. Bega Szt. (iyoruy 10 febr 18S2. Veleeenjeni gospod! Ne morem se Vam zado tnv zahvaliti za Va8e krogljiuB ker uKe mnogo ler je inoja soprona bolehala na zaprtju čev ter le VaNlni krlft stilnim krogrljluam ae ima sahviilitl, da Ca t idl ni fi popolnoma »zdtavela ter mora He kdaj pa zdaj kako v«>ti, vendar se jej je ona inladenlika sveJost povrnila, da more acdij pri »volih opravkih bili. 1J> osim a to mojo zalivalo rnz^laslte, da io spoznajo vsi bolni ter da ml p iSljete Se dva zavitka krojjljie In ilva kosca kitajskega milu. Z odllfinim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VaSe bi igo odje! (lotov, da morajo vso Vaša le-fiila biti enakegi dobrega v-pt-lia v ukor vafi znani led lil balzam koji je v niojej dru?lni mnogim starim ozeblaam konec storil, Cep'-av nift kaj rad ne zaupani oniin tako itiienovauim uoiversalinm ponioekom, vendar sem odloČil si V'afllh kri Si-»tiliilh krogljlo vkiipiti, da z njimi ]>rerenem d<>! K 'letno lieinorojd ilio bolezen. In res izpovedal moram, da mi jo Va*e sreilstvo p. Štiri dnevnem uživanju mojo sfaro bolezen odvzelo ler da ga sedaj mojim znancem gorko priporočani- UopuHBam Vam, da te mojo vrsti-e onjavit", ali brez mojega polneg i podpisa udani C. pl. T. V BoSii. 20. februarja 18 v I. Amerikansko mR7»lo '^'.j« po udih, ^■■■■■■■^MH^Hpa^Ha najboljši pomoCek proti p roti u u i u dru ilu reumatiBniui bolesil'i« v hrbtenein mozgu, migreni, nervoznim zobo otlm, glavoholim, trganju v ufiesih itd. itd. 1 s'd- 20 kr. Tekočina Iz alplnskih trav W. O. B rn- hard-ov 1 stekleiiicu f 2 steklenice f. 1 40. Escnca za o2l Romerlinus- n-«*, 1 skitnica f 2.50'/' stekUnico f. 100. Prah za znoj na nogah 1 Skutljica f>0 kr. 7. poštnino 75 kr. Pserhoferieva tannokininska pomada uže muoK - let od zdravnikov pripoznana kot naj b"IJBe sredstvo za rastje las. Lojio op avljena fikat-Ijica 2 goid. Universalni plašter rrof^- steudeta proti ^^^m^mmam^m^m^^^^rn vsakovrstnim ranam, fflljusniin ulesoin, calo proti starim nlesoiii na nogah. ki se zdaj pa zdaj znivii4 odpirajo, proti ftrvu na prstu (Kiugerwiiriu; itd. 1 pos. 50 kr. z puSt- nino 7o n6. A. W Bulrichova ""'večini »Utllna sol, ^^■mhhi Izvrstni pom ^ek proti i vsem nastopk mi slabe pribave kakor : glavobolu, trganju v u'lavl, felodellni in kr»u, hemorojdalnliu bolestim, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Franoovo žganje 1 skalnlca HU kr. J. Pserhofar-Jev Ledeni balzam. u<0 ~~m—■--twT-rr»—nni.m «ii >■ i .i lilllo- (ro let ta najbolj«! pornoB k spoznan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam Itd. 1 posodica 40 kr. po poŠti ti6 ki. Balzam za aoltannn »»"••'Jiv pomoeek proti ■■■■■■ib^^b deboleuiu vratu, 1 pos. 40 kr. po poŠti H.1 kr. Živnnska nsonca [l";,l1*ke '"»p'Jie«) ur oti po ^nanpi^vBMnliiililii-iii'iiiii želodcu slabi preHavl, vsakovrstnem trženju v dolenjem telesu, izborno iliiniaCe vrafiilo 1 Hafoii :'o kr. Tmotč^v sok znano izvrstno zdravilo ]>roti kot rti lirleavos I, i rPneinu kadiju itd. 1 steklenica 50 kr. 2 8t. z p I f r,u nđ. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo h« 5h drugo farmaceutične Kjiecijulltete ki no bile po vsih avHt'ijskih čiiHOpisih oznanjene : Razpošiljanja po pošti se točno odpravljalo oroti gotovini ali povzetju Pri nrejšnjej dopošiljatvi denarja tnajbolje po poštnej nakaznici) *ta»e porto dosti maij nego pri povzetju (8—12) Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morclli st. 17. se priporoča velečastiri duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin nnjnovejše obliko namreč: —12—3 Monšt rane, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. pi> nnjnižji ceni. Tudi kc pr: njetn stara cerkvena priprava v 0£njll pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bodo radovoljno odgovarjal. PoSilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dolirorlujna pomočiti ni trebn mnogih besedi, oh se do! line f H TSS. liffriaifl^ legantn«, tople, trp-žne* f Vgl lajat« i/t velike, v llnih, orljet 1» i.' barvali, tkane z krasnim cbenille-čipkami, neverjetno po eeni kunljeno. Vsaki komad samo f 4.— Edina pošlljatev rroii poštnem povzetju ali pa proti gotovem denarju jaiiiHl* vom FEKETE'« Fabriks- Lager fertiger Kleider BZur ungar. Kronett, Wien, V.; Wehr-gasse 13/34. 7-1 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Največa zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON 'z Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo.. Lastnik društvo „Edinost". Izdatolj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trsi u.