KATOlaISK CERKVEN LIST.
.Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl 40 kr., za četert leta 1 gl 30 kr V tiskar niči aprejemana sa eelo 4 gi., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gL, ako zadene na ta dan ptaznik, izide Danica" dan poprej.
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 30. mal. serpana 1886.
Ust 31.
„Jezus vernil ga je njegovi materi."
V neki vasi na Francoskem bilo je jako živahno gibanje. Nameravali so postaviti oltar za dan sv. Rešnjega Telesa. Toda ni80 postavljali navadnega oltarja, ampak lep spominek. Mlade deklice pletle so vence, matere podarile so najlepše čipke in najdragocenejše blago; možje pogovrarjali so se med seboj o zidanji oltarja, tudi starčeki so se zato pečali. Na cesti, na kateri so imeli oltar postaviti, bilo je vse živo, da je bilo veselje vse to gledati.
Le prebivalci ene hiše, grofa C., ki je bila v vsem oddelku najbogatejša, se niso vdeleževali pobožnega dela. Tu v tej hiši bile so le solze in jok. Dvanajstletni otrok, ponos in upanje rodovine, bolehal je polagoma na bolezni, katere zdravniška veda ni bila zmožna ozdraviti.
Bilo je v sredo, dan pred sv. Rešnjim Telesom. Okoli treh popoldan ao zvonovi slovesno zapeli. Njihov skladi i gia a zbudil je bolnega otroka, ki jr bil malo zadremal. »Mati! Kaj pa je ta lepa glasba?" vprašal je otrok s slabim glasom. - „To so zvonovi, ki naznanjajo jutranji praznik." — »Kakšen praznik?" vpraša otrok. »Praznik sv. Rešnjega Telesa, moj angeljček." »Ob, praznik sv. Rešnjega Telesa, kako je lčp; lansko leto bil sem tudi jaz pričujoč, ali še veste, mati? Vi ste mi dovolili, da sem šel k procesiji, bil je ravno dan po mojem pervem sv. obhajilu; oh, kako srečen sem bil takrat, danes sem tako zdelan!"
»Oče," pravi otrok zopet, »jaz Vas nekaj prosim, jaz bi rad jutri procesijo videl; ali bi me hoteli na okno nesti?4 — »Bomo že jutri videli, sedaj se le spočij, moj otrok." — »Oh", dostavi otrok, »da bi me ljubi Bog ozdravil, jaz ga bom jutri za to prosil." Utrujen od napora sklonil se je na blazinico nazaj ter kmalo zaspal. Hipoma pride grofu nekaj na misel, poklical je svojo gospo k sebi ter ji dejal s tihim glasom: »Jaz imam zaupanje v Boga, kar je nemogoče, bom poskusil, postavimo oltar." Gospa bila je takoj zadovoljna in postavili so oltar. Dan sv. Rešnjega Telesa se je zaznal, solnce zlivalo je zlate žarke, slovesno zvonenje je na-polnovalo zrak, hiše bile so okinčsne in ceste s cveticami posute. Ko je ura 4 odbila, začela se je procesija dalje pomikati io prikazala se je na tisti cesti, kjer je stal krasni grofov oltar.
Vse se je bliščslo v zlatu in lučicah; na verhu oltarja bilo je napisano: »Gospod, ako hočeš, me lahko ozdraviš " Otrok hotel je pričujoč biti. Sedel je v sredi med očetom io materjo na naslonjaču. Vse je presunil ta tako priprosti in vendar tako veliki prizor. Ko so tako vsi trije slišali ve8elo petje gospodov duhovnov, ko so videli nedolžna otročja obličja smehljajoča od veselja, niso se mogli stariši zderžati solz pri pogledu svojega bolnega otroka. Oče, včren mož, oblekel je bil praznična oblačila, otrok je bil v obleki, katero je imel pri pervem sv. obhajilu, rožni venec v rokah, ter je gledal z žalostnimi očmi. kako se častitljivi sprevod bliža. Oče šel je potem s svečo v roci pred ljudmi svoje hiše, pridružit se obhodu. Mati potresala je cvetice po poti; bila je slovesna tihota. — t0 Božja hostijs, ki odpira nebeška vrata, daj nam krepost, prinesi nam pomoči*4, pel je duhoven ginjeno. Otrok se je priganjal, da bi s vej glas z vernimi zedinil, lica postajala so rudeča, prijazen smehljej se mu je pokazal ob ustnah — hipoma je vstal, na tla pokleknil 'ter zaklical: »Gospod, ako hočeč, me lahko ozdraviš!" Ta prizor je vse napolnil s 8termenjem in začudenjem. Duhoven daj je otroku še posebej blagoslov z Najsvetejšim in napolnil je s tem očeta in mater z neizrečeno tolažbo. Procesija šla je naprej, otroka so zopet nesli v posteljo, oče in mati sta ga opazovala z bojazljivim pogledom. „Oče!" zakliče otrok, »ljubi Bog nas je uslišal, jaz čutim, da bom ozdravel." Ena ura pretekla je veselo in srečno zopet v hiši, kjer je dotedaj samo žalost vladala. Ko je procesija šla po sosednji cesti nazaj v cerkev, in ko so začeli Te Deum peti, začel je tudi otrok peti a slabim glasom, in ginjeni stariši za njim. Od tega trenotka naprej je zdravje hitro napredovalo, in čez mesec dni imel je otrok prešnjo moč.
Naslednje leto bilo je na oltarju, ki ga je zopet po8tavila hvaležna družina, z zlatimi čerfcami vrezano: rJezus vernil ga je njegovi materi."
Ali ni ta prelepi izgled zmožen, vaacega napolniti z najalajšim zaupanjem do presv. Rešnjega Telesa, pa tudi k terdnemu sklepu: vselej z vso spoštjivostjo obnašati se v cerkvi, in še posebej po povzdigovanji, ali kadar se gre obhajat, ali ko je presv. Rešnje Telo ' postavljeno!
Nekaj dima.
(Dalje.)
II.
Sedimo z utrujenimi aposteljui k nogam Jezusovim v miraem čolnu ter poslušajmo željno, kar nam v serce govori. Vse njegove besede, nauki, čudeži so prijetna in tečna hrana naši duši. Onih pet ječmenovih kruhov in dve ribici, s katerimi je naš Zveličar nasitil svoje učence, in pet tisoč mož, smemo primčrjati peterim čutom telesnim in dvema glavnima zmožnostima, člo-veškimu umu in volji. S tem darom je vsak več ali manj obdarovan. Ali kakor pravi sv. Gregor v razlaganji prilike Gospodove o človeku (bogatem), ki je hlapcem izročil premoženje: „dal je enemu pet talentov, enemu dva, a enemu enega, vsakemu po njegovi moči, in je odpotoval- (Mat 25, 15.); — pet talentov, to je pet čutov, poznavanje pet zunanjih svetnih stvari, in dva talenta sta um in volja, en talent pa samo um.
Vsa človeška znanost in umetnost se pridobiva in pomnožuje po vtisih, ktere dobivamo od zunaj skoz petere čute in po dvojni duševni delavnosti, razsojevanja in hotenja. Še dvanajst košev ostankov so pobrali učenci, potem ko so že vsi jedli — onih pet tisoč mož, in se nasitili Ko je mesec pozneje nasitil Jezus zopet štiri tisoč ljudi se sedmerimi hlebi kruha, je ostalo še sedem jerbasov kruha. Dvakrat je čudežno nasitoval množice, da ga tudi mi v presvetem zakramentu večkrat prej mimo. Naj ga stoteri, tisočeri in milijoni prejmejo, vendar cel ostane, kakor lepo pravi cerkvena pesem (Lauda Sion Salvatorem — Hvali svet Odrešenika): Kdorkolj Jezusa zavživa, Vsaki celega dobiva; On ne da se razdelit'. Vživaj tisoč jih, al eden, Prejme ga enako sleden; Vživan vendar ni povžit.
Sveti Jeronim in sv. Avguštin razlagata dvojni čudež krušnega pomnoženja s starim in novim zakonom. V pervem so imeli petero bukev Mojzesovih in je bilo dvanajst rodov Izraelovih, v drugem pa so štirje evan-geliati in je sedem svetih zakramentov. Da se iz teh svetih knjig še toliko učimo, vendar še veliko preostaja za vse naslednje rodove človeške. Le svojo puhlo pamet kaže, Kdor se s svojo učenostjo baha, kakor da bi jo bil z veliko žlico posrebal; kajti vsa človeška učenost je le kerparija, mali koščeki so in mervice, ki padajo od neizmerno bogate mize Božje. Saj je moral eden najučenejših prirodoslovcev, berlinski vseučilišni profesor Du Bois-Reymond priznati, da, ako bi vse zemeljske prirodnine in vse, kar koli s svojim umom dosežemo, spoznali; vendar ostanejo še sedmere skrivnosti v na-turi ali prirodi, kterih človek s svojim sedanjim umom nikoli ne more in ne bode mogel raztolmačiti.
Druga teh zagonetk je: Kako je postalo življenje? Materijalisti pravijo o nekem samosvojem kotenju (ge-neratio aequivoca), t j., da se življenje kar iz prahu in roertve tvarine poraja. Da-si je sto- in stokrat dokazano, da to ne more biti, nego da „vse živo pride od živega,* vendar terdovratno terdč (Rackel), da na vsak način to mora tako biti, Češ, da je neogibno potreben nauk vseh razsvetljenih (?) učenjakov. Zabavljajo čez sredovečne ne premodre učenjake, a sami v svet trobijo take bedastoče, da skoraj otrok zdrave pameti bi jih utegnil zaverniti. Taki učenjaki dajo dosti dima, pa malo ognja. Talijan pravi: mol to fumo, poco arosto. — i i'; Učenci Kristusovi so stopili v lsdijo in so se pe-'• Ijali sami naprej, brez Jezusa, „kakih pet in dvajset ali i. .. \. trideset tečajev."
Sleharni človek ima svoj čoln, to je svoj stan in poklic, in v tem svojem čolnu nsj čversto vesla in naj se pelje ven na globoko morje življenja. Do neke meje, recimo do 25 ali 30 lčt, se je že njegovo telo vspelo do določene visokosti, čez katero ne gre naprej, a duh se je tudi razvil po svojih zmožnostih. Pa gotovo pride vihar, ki čolnič premetuje na valovih dvomljenji, ki obsenčijo duha in ga kakor v mrak in temo zavijajo. Gorjč, ako serce razburjeno ne najde pravega Gospoda, da se mu prikaže in pomiri to morje. In serce človeško je po besedah sv. Avguština: „cor mare magnum tumens fluetibus — serce je veliko morje razburjenih valov."
Solnčna iskrica.
V spomin novomašnikom, bogoslovcem in tistim, ki
biti žele.
Lepo število verlih mladenčev se je učilo nauk čednosti in olike pod vodjem svojim, prečast. opatom Evgenijem. Imenoval se je eden izmed njih Srečko, ta je bil mladošegno olikan, kajti čital je prej v dobi svojih študij mnoge poete, to je posvetne, liberalne pesnike, kteri vedo oči, možgane in serca čitateljev nase obračati, in ravno zato tudi večkrat čednost in spodobnost s peresom kercnejo, ali pa tudi prav hudo ranijo; sej dobro vedo, kaj svet rad čita in kaj je sol pa mazilo za pridobitev slave in slovesa, ki se danes pokadi in jutri ga več ni! Mladi svčt le preveč rad za dimom lšta.
Spomin tega tedaj, kar je ta mladeneč čital svoje dni, ga je zdaj mot'l v njegovi samoti in v koristniših opravilih. Pater Pantim, njegov magister, mu teh ostankov lisaste in gerčaste olike ni mogel iz glave izpraviti, — sej bila je nevarnost tudi za tovarše. Poslal ga je k opatu, da naj ga odpravi iz naprave, kakor tacega, ki se ne da poboljšati. Opat, moder mož, je videl, da je Srečko silo žalosten in nesrečen; toraj ga je miloval. tolažil, oserčeval in mu rekel to-le: kader ne bo moget iz glave odpraviti kacih brečkastih verzov in poezij, naj saj poskusi oberniti jih na kak pobožen ali moder predmet in tako se razmišljenost spremeni v dobro misel, kar mu bode služilo v korist. Srečko je poslušal svfct in bil je zadovoljen nekaj časa. Toda neki dan, ko ni mogel v duhovni prid presukati nekterih verzov, kteri so se mu snovali po možganih in povsod — tudi v cerkvi in pri druzih duhovnih opravilih — vsilovali v glavo, se verne k opatu io reče: Pater, jaz sem ves pobit in obupan! že dva dni mi je ves duh poln Anakreonta in ne morem ga ne izbijati in ne oberniti ga na kaj
dobrega in pametnega..... Kaj pravi tisti oddelek?
vpraša opat. Poet pravi, odgovori Srečko, da bog ljubezni mu je poslal veliko ognjenih pušic, proti kterim se je pa srečno in moško branil in ni bil nič ranjen; toda ta hudobni božek se je spremenil sam v pušico in se je lotil njegovega serca: potem je pristavil, kako se bom branil proti tako strašnemu božeku ? ...
Srečko, mu odgovori opat, poslušaj me. To, kar ti posvetni verzi zaganjajo v spomin, ni druzega kakor precenitev, ki si jo v domišliji delaš o njih. Mar ne veš, da vse te poganske misli in poezije niso druzega nego zgoli zmotnjave, zmešnjave in slepila? Ali ne veš, da tisti božek ljubezni je neumna izmišlija, prevara počutkov, iznajdena od lažiliberalnih pesnikov, kteri so take čenče zato na dan spravili, da bi zagovarjali, izgovarjali, zagrinjali in belili naj bolj černo in naj ostuduišo strastno ljubezen, ki je že toliko lepih sere poklala, pomorila, postrelila, potopila, časno in večno pogubila! Ali more v Zveličarjevi sveti veri podučen in kerščen mladeneč take pisarijo čislati, si jih v spominu
gojiti in prežvčksti?... Pravi Bog ljubezni je Stvarnik nebčs in zemlje; On, ki te je v svoji ljubezni stvaril in te obrani, ki se je včlovečil zarad tebe, ki te je odknpil in e svojo kervjo odrešil od sužojosti greha in pogubljenja, ki je umeri za tebe. Kolikor koli je vsih tacih dobrot, ravno toliko je ognjenih pušic, kterim si se tudi ti dolgo časa skušal braniti: pa glej prečudne iznajdbe njegovega serca? ali veš, kaj res je storil ta Bog ljubezni, da bi prišel v tvoje serce, da se vtelesi v tebi in se stori eno s teboj? Ni se spremenil ravno v pušico, kakor oni božek svetne ljubezni, da bi tebi usekal nečastno rano, da bi ti napolnil tvoje serce s tisuči vročih britkost, da bi ti ga raztergal s sto in sto nasprotnih, nevrednih, sovražnih, obupnih zdihljejev; On ae je velikoveč podal pod naj priserčniši znamnji, pod podobo kruha in vina, da biva tvoja hrans, tvoja moč in tolsžilo, da te vzdigne gori do ssmega Sebe in te stori deležnega Svoje božje natore, Svoje sreče in časti. Ta ti je, o Srečko, pravi Bog ljubezni. Zdaj tedaj povej: kako se boš branil Boga tako mogočnega, tako ljubeznjivega?
Na te besede se je miadeneč vergel pred noge opatove, jih je močil s solzami iu zaklical: Spoznam, o v&iki Bog, svoje dolgo nasprotvanje; zdaj pa odjenjam pri tem zadnjem udarcu tvoje ljubezni!
Od tistega časa v resnici ni več mislil na posvetne poete, kteri spevajo le izmišljije peklenščika, in živalske strasti. Naj lepši kosci teh prostomišljaških popevk, ki jih je občudoval in imenoval „divne,"so mu zdaj postali zopsrni in ni se pečal z drugimi nego s psalmi in svetimi cerkvenimi himnami, z duhovnimi spevi, ktere hvalijo pravega Boga in dijejo zgoli občut le-te čiste ljubezni, ljubezni mirne, ljubezni sladke, ki je zdaj in bo vekomaj naša sreča, o Srečko, in naša slava! Božje dobrote so njega v oblast vzele popolnoma, in posebej dobrota presvete Evharistije (presv. Rešnjega Telesa). Kadar koli je bival pred Najsvetejšim, je občutil v sebi klic: kaao bi se mogel braniti tako velikega in tako dobrega Boga, ki stopi doli k meni in prebiva v meni? (Primeri* „Bella applic. d' un passo d' Anacreonte: Letture catt. di Torino. An. 34 — Luglio, str. 70 id.)
Katoličani v Macedoniji in Traciji.
V Bulgarskem 'jeziku je na svitlo prišla knjiga: „Macedonija o času tisučletnega jubileja sv. Metoda." To delo ima znamenita naznanila o gerško-zedinjeni cerkvi v Macedoniji in Traciji, zlasti v okolici Adrijanopola in Filipopola. Pisavec priznava, da Mace-donci morajo konečno zgubiti poterpežljivost, ker jih turčini in greki vedno tarejo, in da hočejo toraj prestopiti v katoliško Cerkev, ker v nji ni ne neusmiljenosti in ne zlorabe, kajti tam čuje katoliško oko in vasuje njih katoliška deržava, mislijo namreč Avstrijo.
Središče katoličanstva za obč okrajini je bilo do-. zdaj Drinopolje (Adrijanopol) z izverstno gimnazijo, v kteri se vse uči v bulgarskem jeziku; tudi imajo konvikt (vstav, mladenšnico), v kterega se sprejemajo zmožni in pridni bulgarski misdenči. Sedaj je v konviktu okrog 40 gojencev. Zanaprej bodo konvikt razširili in z gimnazijo vred v Solun prestsvili. Tsm je že veliko in lepo poslopje v ta namen zgrajeno in se bode potem takoj odperlo. Tako boste od sedsj v Solunu dve gimnsziji: ena bulgsrslip-katoliška in ena bulgsrsko - razkolniška, katera slednja je pa tam že več lčt in katero bulgarska vlada v Sofiji vzderžuje s posredovanjem ekssrhsta, t. j. greško-razkolniškega višega škofa, ki ni podložen raz-kolniškemu patrijarhu v Carigradu. V poslednji podn-
čujejo Bulgari in Rusi, ki so pa komaj zato potrebno izobraženi; na katoliški gimnaziji učijo pa Bulgari (katoličani) in Poljci (največ duhovnov), ki imajo posebno sposobnost za to; zato bulgarski stsriši raji v ta zavod dajejo svoje otroke, ker se tu več nančč in v boljšem redu in strahu izrejajo.
V	Solunu je pa tudi katoliška učiteljska pripravnica, istotsko z odgojilnico (penzijonatom), ki ima namen, učitelje za aatoliške občine Macedonake izobraževati. V tem oziru se je doaedsj že toliko storilo, da vsaka katoliška občina nima le samo svojegs duhovna, temveč tudi svojega bolgarskega učitelja. Tako se brani v narodnem oziru gerški razkolniški duhovščini, ki hoče vse pogerščiti, io bolgarskemu ljudstvu se ohrani domača beseds. V tem oziru sploh pripoznajo Bulgari dobrodelno delovanje katoliške popagande.
Kar se tiče ženske odgoje, delajo v Adrijanopolu hervatske šolske sestre, v Solunu je gospejski samostan, ki se z odgojo ženske bulgarske mladine peča.
V	vilajetu Solunskem so katoličani, oziroma zedi-njecci, v sledečih treh okrajih: V okraju Avrat-Hissr-skem: 29 vssi s 1892 hišami; 24 duhovnov, 17 cerkva in 18 šol. V tem okraju je naj imenitnejše mestice Kukuš z 992 katoliškimi hišami, šesterimi duhovni, dvema cerkvama, in štirimi šolami. V tem meatecu je le 43 razkolniških hiš, z eno cerkvijo, eno šolo in enim duhovnikom.
V	okraju Kara-Dagskem je 14 popolnoma katoliških vasi s 677 hišami, 10 duhovni, 7 cerkvami in 8 šolami.
V	okraju Gevgelskem je 17 katoliških vasi s 1217 hišami, 11 dtihovn, 10 cerkvami in 12 šolami.
V	vsem vilajetu Solunskem je tedaj 60 katoliških vasi s 3786 hišami, 45 duhovni, 24 cerkvami in 38 šolami. Potem ostane še mesto Solun z veliko katoliško občino, več cerkvami in šolami. Natančnejih podatkov nimamo, ker nataučne vradnijske statistike Turčija ne zmore. Tudi omenjeni podatki, katere so zbrale bulgarske duhovske oblastnije, na nekaterih mestih skoro gotovo niso natančni; verjetno je celo, da so te številke prej premajhne, ko prevelike.
Katoličanstvo pričelo je v adrijanopolskem vilajetu še le pred 20 do 25 leti kali poganjati. Bulgari, da bi se oprostili sovražnih gerških duhovnov, kateri bulgar-skega jezika niso moga ne v cerkvi ne v šoli terpeti, in da bi se preganjanja iu gerjeoja turških oblastnij rešili, sprejeli so z veseljem katoličanstvo, oziroma ze-dinjenje, da so zamogli besedo Božjo v maternem jeziku slišati. Pa tudi mnogo bulgarskih veljakov v Carigradu jim je priporočalo ta pripomoček, kateri se jim je za imenovane namene zdel najzdatnejši.
Tako pristopilo je najpervo 3000 adrijanopoljskih Bulgarov zopet k katoličanstvu in ohranili so cerkev in šolo v svojem maternem jeziku tako, kakor ste še dandanašnji. Njihovemu izgledu sledilo je kmalu nekaj vasi iz okolice, katerim so se ravno tako zidale cerkve in narodne šole. Do začetka zadnje turško-ruske vojske se je katoličanstvo ondi vedno razširjalo. Ko je postala pa Bulgarija samostojna, je poslal bulgaroki ekaarh raz-kolniškega škofa v Adrijanopol, in ta je nekako prekratii delovanje katoliških misijonov.
V	okolici sdrijsnopolski so sledeče katoliške vasi: Soudžak (v okraju Kavskliskem) s 15 hišami, enim samostanom in dvema duhovnoma; Mustratlija (v okraju Mustafa Pašinem) z 10 hišami, enim učiteljem in enim duhovnom; Derviš-Mogila (v ravno tiatem okraju) s 5 hišami; Ak-Bumar (pri Adrijanopolju) s 30 hišami, cerkvijo in šolo. Kajadžik, 10 hiš in ena cerkev; Ejla-
Gjunju (okraj Malgarski), 40 hiš, cerkev in šola; slednjič
•
v Malko-Tirnovem 20 hiš, cerkev in šola. Adrijanopelj je sedež katoliškega škofa.
Na katoliško-bugaraki gimnaziji v Adrijanopolu je bilo zmirom do sto učence?, samih Bulgarov iz okolice adrijanopolske in Filipopolske.
Kar se zadnjega mesta (Filipopol) tiče, šteje čez 3000 katoličanov, ima katoliško apodnjo gimnazijo, katoliško dekliško in dve deški šoli; lepo bolnišnico, eno veliko in eno manji cerkev, knezoškofa, in kacih deset duhovnov. Število učencev na imenovani spoduji gimnaziji, ki je ob enem tudi semenišče, znaša 40; vai so Bulgari. V vzhodnji Rumeliji in aicer posebno v okolici Filipopolski je okrog 7000 katoličanov, z več lepimi cerkvami in dobro vrejenimi šolami.
Da bomo pa ložej umeli prebivalske razmere v Macedoniji in v vilajetu adrijanopolskem, naj h koncu podamo splošen pregled o številu ondotnih mest in vaai, in vverstimo jih po narodnostih, katere v njih bivajo. V vsem je 1976 bulgarskih, 553 mešanih (bulgarako-turških), 613 turških, 55 gerških, 23 mešanih (bulgarako-gerških), 4 bulgarsko-valahijske, 29 gerško - turških, 6 valahijskih in 20 zelo pomešanih vasi, tergov in mest. —
Turška vlada ni še sostavila kake statistike za posamezne narodnosti v Turčiji, zato je ravno imenovana io od bulgarskih višjih cerkvenih obla8tnij izdelana do sedaj edina, ki se ima pri prevladajočih težavah, v katerih se je morala narejati, kar se da, najbolj prava imenovati.
Po tem pregledu, ki ga je prinesel „Vaterland," je očitno, da pomoč, ki jo tudi naša dežela v precejšnem številu pošilja v Bulgarijo, ni zaveržena. Oddali smo namreč, kar je v kratkem: 17. mal. travna 11. po preč. predniku oo. Lazaristov Ign. Bohmu 218 gld., in zdaj 27. rožn. P. Stranjšaku 262 gld. zbirk „Zgod. Danice."
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (God premtlgsp. kneza Škofa. Po-slavljenje od Leona XIII. Nova maša.)
Pretekla nedelja, god sv. Jakopa aposteljna, je bila v več ozirih prav znamenita. Kakor je znano, bil je god našega premiloatnega in preljubljenega gospoda kneza in škofa dr. J a k o p a M i 8 i j a. Ob enajstih istega dne je prečast. stoljni kapitelj po preč. gosp. stoljnem dekanu pl. H. Pavkarju opravil če8titanje v svojem in v imenu mestnega in V8ega škofijskega duhovstva, pa tudi zahvalo naznauil za neutrudljivo delavnost v prid cele škofije. Premilostni gospod višji pastir so se priljudno zahvalili za odkritoaerčne vošila, priterdili, da imajo voljo vse dobro delati in doseči v svojem poslu, ker je pa butara težka in moči človeške alabe, torej prosijo za pridno 8odelavnost vse podložne vernike, še prav posebno pa čaat. gg. duhovne, in ne manj proaijo za pobožno molitev, da sproaimo v ta namen pomoči in blagoslova Božjega. Premiloatni gospod višji paatir o vaaki priliki povdarjajo silno potrebo molitve io Božje pomoči. Kdor mnoge rane in duhovne bolezni pozni, kakor višji pastir sam, mora pač apoznati, kaj jim je pri sercu in da a avojim pnporočevanjem v molitev zadevajo pravo atruno. — O tej priliki so višji pastir tudi serčno milovanje in sočutje razodeli, da milostni gospod stoljni prošt Jožef Zupan v svoji dolgi bolezni veliko terpe, in zaupanje so izrekli, da tudi ta dar vdane poterpežljivosti po Božji previdnosti ne bo brez koristi za ško^jo.
Povabili so bili premilostni gospod knez in škof na ta dan k svoji mizi preč. stoljni kapitelj in še ne-
ktere gospode. Vzrok tega povabila so naznanili med obedom. Rekli so, da so imeli na Goričanih ta dan ostati, pa neka prav vesela in častna dogodba, ki tiče celi kapitelj in jo hočejo o tej priliki naznaniti, je bila nagib k temu povabilu; vzrok pa je mnogozaslužni, učeni preč. gosp. kanonik dr. Andr. Če baše k. Segli so potem po papeževo pismo in so ga brali ter naznanili, da Leon XIII so preč. gosp. kanonika Čebašeka sprejeli med svojo hišno družino iu so ga imenovali odličnega prelata papeževe hiše s pravic) vijolčaste obleke in druzih prednost in predpravic, ki so sklenjene s to posebno čas^o. Na pergamentu pisani „Brevett bo tako-le glasi:
Leo PP, XIII.
Dilecte Fili salutem et Apostolicam Benedic-tionern. Ecclosiastico* vi ros doctrina et virtute upeetatos de more Romanorum Pontificum Praedecessorum No-strorum peculiaribus decorare honoribus solemus. Jam vero cum Nobis innotuerit Labacen Episcopi testimonio, te philosophicarum non minus quam theologicarum di-sciplinarum peritia praestantem; religionis studio alia-rumque virtutum egregia laude commendari, in eam mentem venimus, ut propriam propensae erga te Nostrae voluntatis significationem impertiamus. Quae cum ita sint, te a quibusvis excommunicationis et interdieti, aliisque ecclesiasticis sentectiis, censuris et poenis, quovis modo vel quavis de causa latis, si quas forte incurreris, hujus tantum rei gratia absolventes et abso-lutum fore censentens, Auctoritate Nostra praesentium tenore AntistitemUrbanum, sive d o m u s Ponti-ficiae Praesulem facimus, constituimus, atque re-nuntiamua. Proinde tibi, dilecte fili, concedimus, ut veste ac palliolo, vulgo „m a n tel let t a- violace i coloris, atque etiam in Romana Curia lineo amiculo manicato, quod nominatur »rocchetto" indutua incedero licite possi8, atque ceteris fruaria singulis quibusque honoribus, privilegiis indultis, quibus alii huiusmodi titulo insignes utuntur fruuntur, vel uti frui possunt ac poterunt Non obstantibus Conatitutionibus et Ordina-tionibus Apostolicis, ceterisque contrariis quibuscunque.
Datum Romse apud Sanctum Petrum, sub Annulo PiscatoriB die IX Julii MDCCCLXXXVI. Pontificatua Nostri Anno Nono. M. (eicislav) Card. Ledochowsky.
Dilecto Filio Andreae Čebašek Canonico S. Theo-logiae Doctori.	Jacquemini.
Se vč, da premiloatni gospod knez in škof in vsi pričujoči so se te nepričakovane novice močno veselili in poslavljencu priserčno čestitali; poslavljenec sam pa se je zahvalil za tako častno odliko sv. Očeta in prosil premiloBtnega škofa, naj bi blagovolili sv. Očetu priserčno zahvalo naznaniti, kar so tudi obljubili.
V zvezi s temi veselimi dogodbami je pa tudi prelepa nova maša v Ternovskem predmestji, ktero je ta dan pčl ondotni domačin č. g. Janez Kač ar, in je arbidijakon bil ravoo omenjeni novi gospod hišni prelat monsignor dr. A. Čebašek. Izverstno pridigo o lepoti in čaatitljivoBti duhovakega stanu pa je imel znani priljubljeni govornik preč. gosp. špiritu val Jan. Flia. Posebno veselje je bilo, da oče in mati gosp. novo-mašnika sta še živa in ker so bili pričujoči tudi mnogi odlični gospodje io osebstvo domače duhovnije, kakor tudi izverstno pevstvo in glasba, se je vse strinjalo, kar dela take slovesnosti prijetne in častitljive.
Ker je bil stolni kapitelj na kosilo povabljen v škofijo zaradi že omenjene vesele dogodbe, se je več g. du-hovskih deležnikov v cerkvi zamoglo še le proti večera tudi prijaznega pogosto vanj a novomašnikovega vdeležiti. O tej priliki je duhoven, ki je imel arečo pred 23 leti
5 mesci in 11 dnevi kerstiti novega mašnika, pričujoči družbi naznanil čast in odličnost, ki je zadela prečast gospoda arhidijakona g. Eačarjeve nove maše in ob enem nekoliko pojasnil, kaj da je družina sv. Očeta papeža v tesnejšem pomenu ter kakošno je to poslav-Ijenje, ako je kdo prištet še posebej v papeževo hišno družino, akoravno smo v širjem pomenu vsi verni katoličani duhovni otroci sv. Očeta papeža, vsi njegova družina.
Le prehitro so pretekli veseli trenutki in kar se je v zdravicah večkrat zateijevalo, to bodi izrečeno tudi Se tukaj: Bog živi in ohrani gosp. mladomašnika prav veliko lštl In ker zdaj stopi v oddelek vinograda Gospodovega, ki mu ga bojo premilostni gospod višji pastir zaznamnjali — Bog daj njemu in njegovim tovaršem, da bi vsi prav veliko in srečno delali za lastno in bližnjega zveličanje.
Pač veliko je pripomoglo k temu, da se je vse tako lepo veršilo, tudi to, ker so bili častiti gostje zbrani v duhovski biši; toraj: Bog živi verlega, skerbnega, dobrega župnika, prečastitega gospoda Frančiška Karuna!
Iz Ljnbljane. Oddajani darovi. Ker že delj časa nismo dalje naznanjali, kako io kam smo oddajali. prejete darove, moramo seči nekoliko nazaj, in sicer oddali smo:
16. pros. 1885: P. superijoru v Marija-Zvezdo 50 gld. za intencije in 5 gld. milošnje.
Za Marijanišče, za nove zvonove pri cerkvi Jezusov, presv. Serca dajemo denar dotičnim odbornikom nasproti (p. n. g.: proštu Jarcu, kan. Zamejcu ali pa kan. Urbasu.)
8.	svečana istega leta: p. n. g. kan. Andr. Zamejcu 279 gld. 92 kr. darov za sv. Detinstvo.
9.	svečana v kn. škof. pisarno za sv. Očeta: 785 gld. 34 kr. a. v., pa v zlatu poldrugo krono, l velik in 2 navadna ces. cekina.
12. sveč. G. Val. Lahu v Dubico 8 gld. 40 kr. za intencije.
19.	svečana. Poslal po preč. P. Maksu Stranjšaku (gredočemu iz Karlobaga v Filipopol v misijon) naslednje darove: za misijon v Filipopolu 52 gld.; za redovne sestre ondi 15 gld.; za semenišče 4 gld.; za Adrijanopol 86 gld. in 2 cekina (t J. za misijon ondi in za redovne sestre); za napravo v prid povernivših se duhovnov iz razkolstva k sv. kst. Cerkvi v Carigradu 82 gld.
24. sveč. V kn. škof. pisarno 197 gld. 25 kr. za afrikanski misijon.
28. sveč. za stolno cerkev v Bukareštu 24 gld. 40 kr. izročil milostn. g. proštu J. Zupanu, ki so jih z drugimi darovi vred poslali bukareškemu škofu Pavli-u.
3. sušca. P. Edmundu Hagerju v Solnograd poslal 236 gld. zbirk za razširjanje sv. vere v Kini, Japonu, v Afriki, za apostoljstvo molitve in druge namene.
20.	sušca. G. kan. Jegliču v Sarajevo 25 gld. raznih milošenj, pa 6 gld. naročniue na „ Serce. *
Ob koncu sušca in v pervi polovici aprila 1885 v len. škof. pisarno zbirk za sv. Očeta v pap., srebru in zlatu blizo poldrugi tisuč; in 17. apr. zopet 45 gld.
11. aprila g. V. Lahu 21 gld. za 30 intencij.
18.	aprila v kn. škof. pisarno spet 20 gld. za sv. Očeta, in 108 gld. 33 kr. za Božji grob v Jeruzalemu.
19.	aprila. Škofu Filipopolskemu Robertu Menini-u {ko je šel iz Rima na Dunaj) izročil za bulgarski misijon in redovne sestre 70 gld.
1. majnika. Izročil vodstvu sv. Detinstva (t. j. preč. g. ksn. Zamejcu) za sv. Detinstvo 307 gld. 14 kr., in »za razširjanje sv. vere" 81 gld. 30 kr.
Ravno ta dan izročil č. Br. Hubertu Mertens - u 178 gld. 66 kr. za cerkev sv. Metoda in za misijon škofa Mladenova v Solun u.
2. majnika 57 gld. 50 kr. č. g. J. Dernovšku za cerkev v Zelimljah.
27. majnika in 10. rožn. za pogorelce v Podpeči culo obleke in 22 gld. 30 kr. zbirk.
1.	rožnika 3 gld. 40 kr. po g. J. O. za cerkev v Kuteževem
2.	rožnika. G. V. Lahu 46 gld. 20 kr. za intencije.
18.	rožn. Č. g. M. Sajetu za oltar sv. Antona v Štangi 13 gld.
27. rožn. Preč. g. vodniku sv. Detinsva kan. A. Zamejcu 104 gld. 42V« kr., in ravno temu 190 gld 72 kr. za cerkev Jezusov, presv. Serca.
27.	rožn. V kn. škof. pisarno 118 gld. 50 kr. za afrik. misijon; za varhe bož. groba v Jeruzal. 104 gld. 70 kr.; za brat sv. Bonifacija 75 gld., 1 velik križavec in 1 kupon za 2 gld. 10 kr.; za Leopoidovo brat ter za Ameriko 1 vel. križa vec; za brat. čistega Spočetja v prid misijonev ca Jutru 48 gld. 20 kr.
15. jul. Čast. g. župniku J. Mesarju za Bistriško cerkev oddal 23 gld.
19.	jul. Č. P. Nachtigall - u, lazaristu iz Gradca, izročil 104 gld. 10 kr. za cerkev sv. Cirila in Metoda v Solunu.
31. jul. Poslal kan. g. Rudolfu Kollerju na Dunaj: 3 gld. za Mehitariste, 10 gld. za Bukarest, 26 gld. za sšverne misijone (Diaspore).
1. avgusta. Poslal g. Henr. Hurterju na Dunaj 60 gld. za naprave f Alfonsa Ratisbona in 10 gld. za Sijonske sestre v Sveti deželi.
1. avg. Redovnicam na Reko 10 gld.
7. avg. Za cerkev v Želimljah oddal 10 gld.
24. avg. Preč. g. dek. Skubicu oddal 10 gld. zbirk za pogor. v Dolenji vasi.
24. avg. Preč. P. prijoru oo. Trapistov v Marija-Zvezdi oddal 27 gld.
28.	avg. g. V. Lahu v Dubico poslal 25 gld. za intenc. in 5 gld. zbirk za njegove naprave.
(Dalje nasl.)
Z Gorenskega. (Cerkvene naprave pri sv. Lenart h; križev pot, oltarjiJ V nedeljo, 18. t. m., smo imeli v Četen i ravni somenj. opravilo zjutraj ob 6, da sem mogel priti potem še k cerkveni slovesnosti pri sv. Lenartu (nad Škofjo Loko). Naš prijatelj gosp. Primož je namreč mnoge dela lepo doveršil pri svoji cerkvi in s svojimi pridnimi ovčicami vred se je tega slovesnega opravila zelo veselil. Tudi oboebje nam je bilo vgodno; dasiravno namreč je prešnji večer pri nas silo deževalo, se je drugi dan bilo nebo razjasnilo ter smo v lepem vremenu imeli procesijo s tablami križevega pota v cerkev. Naj naprave zdaj nekoliko popišem.
Popolnoma prenovljena sta bila oba stranska oltarja farne cerkve sv. Lenarta — in sicer oltar sv. Uršule in drugi sv. Marjete; podobe svetnikov so prezlačene, slike prenovljene, iu na altarju ua moški strani je postavljena nova izverstna silno lepa slika Marije Device-pomagaj, kakor je na slavnoznani božji poti na Brezji, Mo-šenjske fare.
Bil je pa tudi av. križev pot že zanemarjen in torej so podobe prenovljene, okvirji prezlačeni in prenovljeni, in novi križi; zato so mogli križev pot vnovič blagosloviti. Iz tega namena je bil prišel iz Ljuoljane prečastiti P. Erenfrid Zupet k sv. Lenartu — v nedeljo ob 9 ter bili smo 4 duhovni pričujoči. Med zvooenjem in pokanjem možnarjev so nesli v procesiji štirnajsteri dečki štacijonske table in deklice so svetile. Za njimi ste nesli 2 dekleti podobo M. D. Pomočnice in 4 druge dekleta su svetile zraven. Pele so domače pevke, in za temi je šia duhovšina.
V	cerkvi je nar prej domači gospod z dovoljenjem v. č. knezoškof. ordinarijata slovesno blagoslovil podobo M. B. Pomočnice, potem se je veršilo blsgoslovljanje križev in podob sv. križevega pota. postavljanje in molitev po cerkvi po preč. P. Erenfridu. V pridigi je omenjal preč. Pster začetek sv. križevega pota, pa kako da naj ga obiskujejo in s skesanim sercem pri tem opravilu Jezusovo terpljenje premišljujejo, da se bodo obilnih odpustkov vdeleževali. Zagotovil jih je, kako obilnega dušnega prida si s tem pridobivajo, veliko za-služenja pred Begom, tudi, da ravno to obiskovanje sv. križevega pota ima posebno moč grešnike zavračati na pravo in silo potrebno pot poboljšanja in zveličanja. Opomnil jih je tudi z ozirom na blagoslovljene podobe M. D. Pomočnice, kako da naj pri nji, ki je mati Sinu Božjega, pomoč išejo, in jo tudi dobivali bodo v. dušnih in telesnih potrebah, posebno pa ob smertni uri. Priporočal je dekletam, ki so nosile Marijino podobo in svetile, naj z vso gorečnostjo varujejo ves čas življenja sveto čistost duše in telesa, da bodo Mariji dopadljive in nai se njenemu vsrstvu priporočajo, posebno v skušnjavah. Pohvalil je tudi farmane za njih gorečnost v lepšanji farne cerkve, ker razun velikega altarja — ta-bernakeli je bil lani predelan, prenovljen in pozlačen _ z(jaj vse prenarejeno, da bo cerkev v resnici prelepo stanovsnje Božje. Zložili so pa za prenovljenje altarjev mladeniči (med njimi je dal eden 50 gld.) in dekleta- za M. B. je bilo zadosto prostovoljnih darov. Vse to olepševanje je preskerboval g. Gosar po nizki ceni, kteri je tukaj storil, kar je bilo v njegovi moči, ter smem reči: da delo mojstra hvali, in zato ga tudi drugim priporočamo.
Po veliki maši je bilo obilno darovanje, navadno kosilo, podoldan pete litanije in P. Ereofrid se je potem nazaj v Ljubljano odpeljal.
V	torek smo imeli 8. dan za t Guzeljem: bilje, in bralo se je 5 ss. maš.
V	Št. Lenartu bo v začetku septembra sv. misijon, ko se č. g. Prim. Peterlin verne iz Lurda. —
S Krasa, 20. julija. (Moliittne knjige) Letos po Veliki noči sem zapazil pri nekih dečkih lepo vezane molitevne knjižice; z višnjevobaržunastim berbtom, medenimi okvirji na platnicah in zaklepom. Ko vprašam: »Kje pa si kupil te bukve?* mi odgovori deček: Mati mi jih je kupila v Terstu za 25 soldov. Vzamem knjižico v roke in v nji najdem naslov: Molitvene bukve za mladost i. t. d. M ilano: Alberto Bietti editore. V knjižici so navadne molitve in na koncu je tiskano: Tisk N. Feicbtinger v Line u. Na stotine so kupili takih molitvenih knjižic, in kdo ne bi polakal tako mične knjižice z zlato obrezo in prav rštimano" napravljeno, za 25 soldov! Kje zmorete v Ljubljani kaj takega? Gotovo ie tu kak židovski (?) švindel. *) Slovenci radi kupujejo molitevne knjige, in bukvarne slovenske veliko (?) zaslužijo s to kupčijo, napravimo jim »konkurenco* tudi v tej obertniji. Vse je dobro, da le majhen dobiček kaže.
Bos. Dubica, 25. julija 1886. Poročati moram Ti, draga Danica, kako amo praznovali praznik sv. Ilija (Elija), patrona za Bosno. Torek, 20. t m., po 2meseč-nem presta nku. smo imeli zopet slovesno službo božjo v naši cerkvi, ktero je služil naš oskerbnik preč. gosp. župnik iz herv. Dubice. Lepo je pridigal od sv. Ilija in
*) Todi po Kraajskem se je prodajala taka roba. Reklo ae aam je pa, da je reč delana bolj na zooanji videz. Ku-poTalci bodo sčasoma sami vodili o tem kaj povedati. Yr.
njegovih čudežev, ki jih je z božjo pomočjo izverševal, stavil ga nam je v izgled, da si moramo z molitvijo iskati pri Bogu pomoči. Petje so oskerbovali bratje Hervati. Altar bil je ves v cvetji, ogromno ljudstva se je vdeležilo službe božje. Pohvalno moram omeniti Hervate, ki so naa v tako obilnem številu počastili, in s tem pomsgali nam k temu veselemu dnevu po prejšnih žalostnih dnčh. Serbi so se čudili, od kod toliko katolikov, ker v Dubici jih je prav malo. S tem so katoliki pokazali, da še niso pozabili lepih naukov r. gosp. misijonarja, ki jih je vedno opominjal, obilno se službe božje vdeleževati, kar je naj bolji pomoček zoper versko malomarnost in oterpnjenost. Od sedaj bomo vsaki teden imeli enkrat sv. mašo, da se svet izpoveda in otroci keršanski nauk poslušajo. Sedaj imamo običajno zvonenje po 3krat na dan; poprej je samo pred mašo malo pozvonilo. Šzoda, da nimamo enega težjega zvona, da bi se slišal čez hrib in plan, v strah Turkom in jezo Serbom. O kje je gosp. misijonar? zvon bi bil kmalu! Božja pomoč!
V. Božič.
Iz Amerike. V pervo Vas prosim, da mi odpustite mojo zanikernost. Meseca novembra bo 3 leta, kar sem tu v Ameriki in nisem Vam pisal ne jednega pisemca. (Odgov.: S tem važnim pismom ste vse nadomestili. Vr.) Oprostite, prosim, veste, da se tako težko pripravim k pisanju ! Materi pišem le dvakrat na leto. Zdaj o počitnicah imam malo več časa, kot mej šolskim letom. Šolsko leto se je končalo pri nas 22. junija. Počitnice terp6 do 5. septembra. Jaz sem bil pretečeno leto v pervem letu „Theologije"; imam ravno še dve leti, predno bom mašnik posvečen. Jeseni pričnem »Theologijo moralis." Tudi filosofije se moro m še eno leto učiti. — Rev. Ciril Zupan O. S. B., iz Orehovelj pri Predosljih doma, saj mislim, ga poznate, je dobil z dvema drugima 6. junija v nedeljo „subdijakonat" in v petek 11. junija „dijakonat." Mašnik pa, mislim, še ne bo posvečen letos, ker ima še eno leto. Mogoče, da mu čas skrajšajo in ga posvetč okoli Božiča ali pred Veliko nočjo. Star bi bil zadosti že zdaj. Kar nas je šlo s čast. Buhom v Ameriko, je tukaj v samostanu samo še Homar (zdaj Fr. Roman) in jaz. Homar je zdaj v novicijatu, ki ga konča meseca oktobra. Vis. čast. gosp. opat Alexiua Edelbrock O. S. B. ima zdaj tu lastni novicijat. Prejšnja leta morali so novinci hoditi doli v Pensilvanijo v St. Vinceot v novicijat. P. je že lansko poletje domu potegnil ____ Bilban, iz Zapog pri Smledniku, je učitelj v
Perhamu pri čast. g. Buhu. Bajic je v semenišču v Št. Pavlu, če se ne motim. Demšar postane frančiškanec, v Pensilvaniji nekje. Nič ne slišim od njega. Od Košmerla nič ne zvem, kje je. (Op. On je v semenišču z gosp. Bajcem. Vr.) — *) Dne 4. junija prejel sem pismo od Ivan-a A., dijaka 5. gimnaz. razreda, ki pravi, da bi tudi rad šel v Ameriko. Nisem mu še nič odpisal do zdaj na njegovo pismo, in tudi ne vem, kaj bi mu rekel; kajti Bog vč, kako se mu bo godilo. Veliko mi jih je že reklo, da naj pač nikomur ne svetujem v Ameriko! kajti, ako ga tu iz samostana spode, kot nesposobnega za red — kdo ima odgovornost potem, če taki človek nesrečen postane, se klati okoli po deželi, in ne \€% kaj bi začel, kam bi se obernil, kako se bo preživil i. t. d.?? S čast. g. Buhom, kar sem v Ameriki, še nisem govoril; ne pridejo nič doli k nam. Čast. gosp. Severi n Gross O. S. B. iz St. Clouda (Klavdija) so se napotili na daljno pot v Evropo, na Kranjsko. (So že dober teden dni tukaj Vr.) in potem v Rim, s Čast.
*) Op. Ismed teh jih je 5 vsih skup is naie dijaške naprave, in kakor sdaj kaže, bodo vsi svoj namen dosegli«. Hvala Bogo! Vr.
gosp. Nagelnom. Novega ni nič posebnega tu pri nas.	in celo zoper Vas, njeno dobrotnico govoriti. Vzemite
Angleščina se mi vspešuje le počasi; sem še precej	ta denar in kupite zanj blaga za dobro nedeljsko obleko
neroden. (Znano je, da g. Lampč je dober jezikoslovec,	in jo ji dajte, kakor da bi bilo to Vaše darilo. Morda
torej tisti »počasi* nima odveč cene. Vr.) Pričel sem se	bi to kaj koristilo ter njeno nasprotovanje izkoreninilo
tudi Indijansko učiti. Imam namreč Rev. Severinovo	in njeno serce omečilo.
O. S. B. gramatiko titulirano: »A Grammer of the	Sestra prinesla je ženi obleko, in to je jako ginila
Otchipwe Linguage." Vedite, to je čuden jezik! Ne da	ta velikodušnost osebe, kateio je ona toliicrat razžalila
ee primerjati z nobenim drugim jezikom. Besede ima	in psovala. Od tega časa čutila se je sestri naklonjena
pa nektere strašansko dolge. Tako n. pr. »papeža" ime-	in udana ter si jo je za prijateljico pridobila. In Če kedo
nujejo: Maiamawi niganisidkitchi mekatewikwanaie. 38	služabnike Božje ljubi, tedaj ni daleč proč tudi do lju-
čerk: kjer imamo mi samo 5 in Angleži samo 4 (Pope),	bega Boga bliže priti, njega bolje spoznavati in učiti
Imamo tukaj v samostanu blizo 50 Indijanskih dečkov	se njega ljubiti. Čez nekaj časa se je žena spreobernila
ki se uče brati, pisati iu delati; in to mi je dalo lepo	in mož, serčen častilec sv. Jožefa, je daroval v zahvalo
priložnost, tega jezika se učiti. Nimam nobenega učitelja	lepo voščeno svečo za oltar sv. Jožefa, da se velikemu
razven knjige. — Priložena je tudi moja fotografija,	svetniku zahvali za njegovo obrambo in veliko milost.
(Nas je razveselila. Vr.) — Prihodnjič kaj več. (Pro-	_
eimo. Vr.) Vas priserčno pozdravljam. Sim. Lampč.
s- B-	Vnebovzetje Marije Device.
Lep izgled katoliške ljubezni.
Strašna nadloga na Sandviških otocih je gobova bolezen. Nesrečni, katere je ta bolezen napadla, so bili od nekedaj strah in groza drugim, vse beži pred njimi. Samo katoliška Cerkev jih ni zavergla. Ta jim s posebno ljubeznjivostjo streže in jih tolaži v njihovi žalostni osodi. Na otoku Havaj-u posebno slovi pater Damijan zarad svoje prave človekoljubnosti. V priznanje njegovih zaslug podala mu je ondotna vladarica slavni red, ki se imenuje „Kalakua." Protestanški listi terdijo, da še nikdo ni bil bolj vreden tega reda, kakor imenovani misijonar. Eden teh listov, „Handels-Monitor," piše o njem tako-le: „Žalostna osoda gobovih je posebno gla-eovita in znana postala po patru Damijanu, kateri je tajim svoje življenje daroval. Ta mož je slava in čast taa Havajskem. On skazuje sveto serčnost pervih kristjanov o priliki kervavih dogodb starega veka, res, on stori še več. Ali ne bi bilo človeku boljše divjim zverem v hrano verženemu biti, kakor pa vse svoje življenje prebiti v okuženem zraku bolnišnice, kjer so gobovi? In pater Damijan, pogumni vojak Kristusov, živi že več Ičt med temi pregnanci; on je vedno med okuženimi, kateri so za vselej izključeni iz človeške družbe, in katerim se nobeden zdravih ne upa približati. On se je popolnoma posvetil v njihovo postrežbo, obvezuje jim rane in jih napeljuje zaupati v Boga, kateri jim bode podelil boljše življenje. Taka ljubezen do nesrečnih zamore svoj vir imeti le v ljubezni do Boga, in le samo On zamore jo vredno poplačati." — Tako piše protestanški list o katoliški ljubezni do bližnjega. (Sendb.)
Priprosto sredstvo k spreobernjenju.
Neki oče v L., sicer pošten mož. toda v brezverstvu in v nasprotovanju do kerščanske vere izrejen, se je z milostjo presunjen in obdarjen, spreobernil ter dober katoličan postal. Berž ko je spoznal resnico, se ni nič več ustavljal. Njegova žena pa je ostala kakor popred, in ubogi mož bil je neutolažjiv, da je pri materi svojih otrok tak upor našel, ter se je bal nasledkov te terdo-serčnosti. Vsa sredstva, da bi jo bil prepričal, bila so zastonj.
Nekega dnč prišel je pošteni mož k usmiljeni sestri, ki je popred njegovi ženi v bolezni stregla. Prihranil si je bil malo svoto denarja in ga dal usmiljeni sestri, rekoč: »Ljuba moja sestra! Meni silno hudo de, • da slišim svojo ženo vedno zoper vero, zoper duhovščino,
Prepevaj rajska družba sveta, Poj slavo ves nebeški zbor; Devici, ki v nebo je vzeta, Prepevaj čast, nebeški dvor!
Pozdravljamo Te, o Devica, Za Bogom perva grč Ti čast; Pozdravljena Gospa, Kraljica — Nebesa zdaj so Tvoja last!
Nebo pozdravlja Te, Kraljica! In klanja se Ti zemlje krog; Glej, venča sveta Te Trojica — Sam večni trojedini Bog!
Glej, večni Bog Ti tam na glavo Kraljevo krono sam je djal; Te peljal Mater v večno slavo, In čast največo Ti je dal!
Postavljena si, o Mariia! V slavi tam nad vse stvari; Glej, venec glavo Ti ovija, Ki v blišču rajskem se žari!
Zvezd dvanajst Ti obseva glavo, Se svetiš bolj ko solnčni žar; In osrečuješ tam višavo, O Ti naj lepša Božja stvar!
Pozdravlja zbor Te ves nebeški, Kraljica polna vsih dobrot! Pozdravlja Tebe rod Človeški, Ki Mati revnih si sirot!
Raduje vse se Tvoje slave, Vsi angelji, človeški rod; O sprejmi naše dans pozdrave, Ko venčal Te je sam Gospod!
Prepevaj, rajska družba sveta, Kraljici svoji slavni spev; Naj pesem tvoja, tamkaj peta, Na zemlji najde dans odmčv! L Z.
Bratovake zadeva. V molitev priporočeni:
Na milostljivo priprošnjo N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunata,
naših angeljev varhov in vaih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in 8amomore, odpad in brezver8tvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Gospodar priporoča sebe in vso družino, da bi se mogli vsi milost sv. leta vredno vdeležiti. — Bolnik, da b: se spreobernil iD za srečno zadnjo uro. — Bolna žena za zdravje, če je Božja volja. — Dva mladenča, da bi se obvarovala dušne nevarnosti. — Štirje silo nesrečni.
Koledar ta prihodnji teden:
2. velikega serpana. S. Alfons Lig. — 3. Odpustek rP or c i j u n k ul a." Najdenje sv. Štefana 1. mučenca.
—	4. S. Dominik. — 5. Marija Snežnica. — 6. Spre-iLenienje N. G. J Kr. — 7. S. Kajetan. — 8. Osma nedelja po Bink. — S. Peter Faber.
Listek za raznoterosti.
V Zagrebu je 11. t. m. presvitli škof Gasparič 18 bogoslovcev posvetil za poddijakone, naslednjo nedeljo za diiakone, 25. pa za mašoike.
Kardinal Jož. Mihalovič bode 18. vel. serpana obhajal oOletnico svojega mašništva. Ker pa kardinal po nasvetu zdravnikov mora takrat biti že s toplicah Go-atinskih. bode 12. tistega mesca v Zagrebški stoljnici na ta namen velika sv. maša a kolekto »pro Episcopo" in na korco s ^Te-Deum-om". Ravno to naj se opravi po cerkvah v nartškffiji 15. vel. serp.
Dve nerazložljivi sestri ste: »Nejevera" in »krivica;- — ena je stareja, druga mlajša; toda obe vedno skupaj hodite. To se pravi: nejevernik in tat — oba sta lopova. (Op. rLopni". (infinit) pomeni v madj-rskem jeziku krasti", (particip.) lopo je tat, kar Hervatje iz-zrekaio „lopovtt.
Znamenito obiskovanje. »Blahovčstu naznanuje, da Prago in Berno je obiskal te dni preč. g. Janez »de Neve,* vodnik vatava Lovanjskega (Lowen v Belgiji) za izgojo misijonarjev v Ameriki. Ta gospod je poseben prijatelj Cehov v Ameriki. Prišel je iskat dijakov za amerikz.nsko semenišče. Naši rujaki unkraj »velike luže" namreč imajo veliko pomanjkanje katol. duhovnov. G. Vodja pravi: Irci so se preseljevali v Ameriko, pa brez duhovnov; Nemci so se preseljevali, pa brez uuhovnov; vender v boju zoper Cerkev marsikteri duhovni grejo v Ameriko paatirovat svojim rojakom. Čehi 80 se tudi izseljevali brez duhovuiv in hirajo v Ameriki. V Cehih in na Moravskenj so zdaj Remenišča prenapolnjena. zato se odpira nova zaslužna pot novincem bogoslovja delati med roiaki v Ameriki. —
Opomba k temu: Čehi pa so začeli tudi v slovenska semenišča tiščati, in kakor je znati, so vodstva zadovoljna z njihovim obnašanjem. Ako pri tem mar8i-kteri domači sinovi ostanejo na cedilu in pod kapom, so si in si bodo to sami zaslužili. Po doveršeni gimnaziji zložno se v senco vleči in mastne službe pričakovati — to se pravi na Božjo in človeško iniloat grešiti; kajti zdaj šele se prične delo in zatajevanje, atopi kakoršni stan ti drago. Sapienti sat.
Prečast. g. Urban Goimajer, dekan v Tomaju, postal j<* č*pfni kanonik stoljnega *apiteljna v Terstu; preč. g. Lovro Schiavi, gimnaz. prof. v Kopru, pa častni kan. katedralnega kapiteljna v Kopru.
Nove podobice razne verste v barvenem tisku po 100 podobic od h\ kr. do 1 gld. 80 soldov, ali tudi še lepše in dražje, dobivajo se v katol. bukvami. Veči del so prav lepe in priporočevanja vredne. Ker ae za izvolitev daje podobica vsake verste na ogled, si sleherni izvoli, ka-koršne so mu bolj všeč oziroma na kakovoat in na ceuo.
Katoliška družba ima prihodnji torek (3. avg.) na Rožniku sv. mašo za žive in mertve družbenike ob petih zjutraj z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe. „
Iz Smartina pod Šm. goro. Osmega avgusta, t. j. 8. nedeljo po Binkostih, obhajali bodo naš prečast. gosp. župnik Anton Namre svojo jubilarno ali zlato mašo. Preč. gosp. dekan in korar Anton Urbas ao naprošeni za praznični govor. (Prihodnjič nekoliko o ondotni častitljivi cerkvi.)
Iz Želimeljske lare. Podpisani farni oskerbnik naznanuje vsim dobrotnikom, ki so darovali za novo cerkev sv. Vida, kakor drugim svojim prijatlom, da se bo nova cerkev prihodnjo nedeljo, t. j. 1. avgusta, blagoslovila, in jih prijazno vabi k tej slovesnosti. Ob enem naznanja prav posebno zahvalo tudi za poslednjič po Danici prejetih 43 gld. 90 kr.	J. Dernovšek,
farni oskerbnik.
Papeževo breve postavlja sv. Kamij_a iz rodu Lelliev in sv. Janeza z Boga za nebeške varhe ali patrone bolnišnic in sploh vsih bolnikov, in zapoveduje, da naj se ti imeni vverstite v litanije za umirajoče za imenom sv. Frančiška.
Dva misijonaija, naša rojaka, sta zdaj na Kranjskem : generalvikar G r o s iz Amerike, in kanonik J e gl i d iz Bosne.
Vprašanje. Kako bi ae pomagalo izverstnim dečkom v 1. gimnaz. razred, kterim so vsled visoke šolnine in predrazih knjig vrata zaperta?
Duhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Č. g. Ant. Inkret gre za provizorja k sv. Jakopu v Slov. goricah. Č. g. J. Mar-zidovšek ie imenovan djanski vojaški kaplan; zato pride č. g. Fr. Salomon iz Koč v Št. Jurij na Ščav-nico. Č. g. novoposvečenec J. Zadravec gre za kaplana v Koče. —
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Č. g. kapi. J. Molj 2 gld«
—	Preč. Ž. B. 1 gld. — Č. g. župn. BI. Petrič 3 gld.
—	Neka dobrotna družina 12 gld. »za pridne dečke."
—	Č. g. V. Orehek 1 gld. — Neimenovana 20 kr.
Za sv. Detinstvo: Ant. Miklavec 1 gld. — Č. g. Fr. Rihar, mestni kapi. in katehet v Škofji Loki, 16 gld. —> Č. g. Ant. Keržič, nunski kat. v Ljubljani. 15 gld. —■ Iz Smlednika po č. g. kapi. J. Molj u 8 gld.
Za sveto leto: Neimenovan 20 gld.: za sv. Očeta, afrikanski misijon, sv. Detinstvo. Bosno. Bolgarijo in štud. kuhinjo v enacih delih. — Več ljudi iz Černega verha 2 gld. 96 kr. — Č. g. A. St. 2 gld. — Neimenovan 1 gld.
Za družbo sv. Bonifacija : Iz Št. Ruperta 2 gld. 50 k r. Za sv. Očeta: Gojenke neke šole 41 gld. — Č. g. V. Orehek 1 gld.
Za cerkev Jezusov, presv. Serca: Mar. Ozbič, M« Rupnik iu Pol. Razvoznik 1 gld. 56 kr.
Za afrikanski misijon: Ant. Miklavec 1 gld. Za bratovšino sv. Leopolda: Ant. Miklavec 1 gld. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Spodnjega Bernika 7 gld. 24 kr. — S Šen-Jošta nad Polhovim gradcem 34 gld. 3o kr. (Drogi dar. o tem prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
6. I. Z.: Mislim, da se bo spolnilo; praiajte pri ekspe-diciji, ako Vam ne dohaja. Hvala in posdrar. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani,