246. številka. Ljubljana, v petek 26. oktobra XXVII. leto, IHU. SLOVENSKI NAROD. ]«h«ju viak dan «we«er, laimfti nedelje m prazrokt, ter Ttilja po pošti prejeman ta »»atro-ogerske dožolu za »se leto lft gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea m*ner 1 gld, 40 kr. — Za L j ti bi j a n o brez pošiljanja na doin za VBe leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. BU kr., za jeden roeseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa hc po 10 kr. ua mesec, po <<0 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oioioila plačuje ae od četiristopce petit-vrnte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po ft kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrut tiuka Dopisi naj se istvole trankirati. — Rokopisi b» ne vračajo. — Uredništvo in apmvui ttvo je na Kongresnem trgu »t. 12. Upravniatvn naj se hlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. Shod zaupnih mož na Koroškem. [lav. dopis.] V Celovcu, 25. oktobra. Nafie neumorno delujoče ,Kat o lisko-politi fc no in gospodarsko društvo za Slovence ■ a KoroSkem" je sklicalo „Bbod zaupnih mož" na dan 24. t. m. v Celovcu, kateri se je izvršil v veliki dvorani pivovarne „Masslgarten" ob toli ogromni udeležbi rodoljubov iz vseh krajev staro-davnega Gorotana, da Se kaj tacega ni videla stolica nafta vojvodine. Kakor sem Vam Že poročil brsojavno, dovedli so vsi vlaki mnogobrojne trume Slovencev, tako da je vratar na tukajšnjem kolodvoru vprašat jednega društvenih odbornikov: vKdaj pojdejo vsi ti ljudje nazaj domov, da jim pripravijo zadostno število vagonov." Dolgo pred napovedano uro zborovanja zbralo se je v velikih predsobah goraj navedene dvorane nad šeststo »zaupnih mož" iz vseh slojev korofikega Slovenstva; moj njimi je bilo videti znatno število prečastitih članov naše v istini narodne duhovščine; a večina zborovalcev je bila — kmetskega stanu. Tem ho se pridružili tudi nekateri odlični narodnjaki iz Štajerskega, Kranj-akega in Primorskega, mej katerimi smo opazili i neustrašnega urednika Goriške „Soče". S početka amo nekam bolestno pogrešali obljubljene goste iz opevanoga »središča" naše Slovenije, a v teku zb>-rovanja amo jih le pomilovali, da niso bili na-vzočni, ker bi tu imeli priliko videti in se prepričati na svoje oči in ušes8, da i na Koroškem .Slovan gre na dan!" . . . Ob treh popoludne otvori zborovanje predsednik kat.-polit in gospod, društva, č. g. Gregor Einšpieler, pozdravivši z vznesenim glasom ogromno množco udeležencev, katerim raztolmači s kratkimi besedami pomen in namen sklicanega shoda zaupnih mož. ,Koalici|a," rekel je, »predru-gačila je vse politične razmere v Avstriji in potemtakem i na Koroškem. Bižajo se volitve v deželni in državni zbor, na katere se že pripravljajo naši nasprotniki, in na te se moramo pripravljati i mi in zaradi tega smo se zbrali danes tukaj." Zahvaljujoč se na toli obili udeležbi pozdravlja vse na-vzočoe „zaupne može". Predstavivši vladnega komi- LISTEK. Lady Hilda. (Komnu, angleški spisala Ouida.) XI. (Dalje) — Ali ona ni tukaj, a evo njega tam, pravi on malo neveren. — Kako moreš biti taka goska, kakor da je s tem kaj dokazano! Mari se ne moreta sestajati povsod drugod, kjer ju nihče ne nadleguje? odvrne Mila z zlobnim posmehom. On se naglo obrne k njej z nagubančeniro čelom. — Do vraga! Ti, Mila, se upaš reci .... Madanie Mila se hudo prestraši. — Bog obvaruj! naravno da ne, ali ti samo morem to reči, da sta bila vedno vkupe, odkar sem v Florenci. Mislila sem, da vse veš .... — Prav nič nisem vedel o tem, mrmra on. A prosim te, jaz ničeaar ne vidim — jaz mislim — prepričan sem, da ni nič na stvari. — No, dobro, prašaj jo Ham, odgovori Mila in pristavi: ti veš, kako mi je naša draga Hlda sarja g barona Lazzarinija odda besedo g Filipu Kandutu, obč. tajniku v Smihelu pri Pliberku, kateri je na to v poljudnem, povsem jedrnatem govoru pojasnjeval »sedanji politični položaj in naše narodne tirjatve". Govoril je blizu takole: „Bal sem se prevzeti ta govor, ali ko vidim toliko udeležencev, polotil se me je pogum." Kon-štatujoč veliko število duhovnikov, pa tudi kmet skih zaupnih mož, proslavlja kmetski Btan kot skalo, na kateri sloni naša narodna bidočnost. — BKar ae pa dostaje predmeta mojemu današnjemu govoru," nadaljuje govornik s krepk m naglasom, „govorit bodem jasno, kajti minil je čas molčanja in potrpljenja tudi za korofikega Slovenca. „Koalicija", to je združenje dveh nasprotujočih si strank, kateri bi jaz primerjal psu in mački, katera sta složna le toliko časa, dokler ločeta juho: ko prideta do — mesa, spupadeta se gotovo brez vsake prizaneglji-voati ... V koaliciji deBet milijonov Slovanov ni zastupanih, torej je ista naperjena proti njim!" — Potem razbistruje vzpored koalicije in posamične njega točke, in sicer; „odk r i to s r 6n o s t", katero naglasa koalicija, ni resnična, kajti vlada zahteva zdaj že 100 00O gld za dispozicijski fond, in ta je namenjen za vladno čusopisje, katero bega in pači javno mnenje ter prikriva pravi namen in smoter koalicije. — „ V o 1 i I n a reforma", kakeršuo predlaga vlada po liberalcih, ni za nas, ker je nepravična. Mi koroški Slovenci odobravamo in zahtevamo pravično volilno reformo! — „Reguliranje valute", ki je v vzporedu koalicijske vlade, pojasnil nam bode drug govornik. — In konečno »varovanje politične posesti", katero si je naložila koalicija, nam Slovanom nikakor ne zadostuje, kajti o čuvami svoje poBtsti more govoriti le oni, ki jo faktično ima, ali z drugimi besedami, kdor je s i t, a ne kd< r je lačen, kakor mi!" Tu našteva krivice in muke naše v tem pogledu ter pravi, da je to vse liberalno maslo. Koalicija nam ni prinesla druzega, kakor — L'oharta in Sttirgkba! Dotakne se pri tem »Celjskega vprašanja", ter opisuie hrup, ki je nastal zbok taistega v liberalnem taborju, kjer so klicali vlado na pomoč, da jim brani »poieat*. Navaja izrek Gregorčičev, da nas hočejo zatreti, kar pričajo rabuke v Piranu, kjer je besneča lahonska druhal kričala: mila, a ljudje takoj brbljajo to in ono, a na Btvari ni nič pa nič. Italijani niso v tem oziru tako veBtni, kakor mi. Lord Clairvaux pohiti hitro domov, a povedali bo mu, da je mylariy že pred dvema urama legla v postelj. V jutro pošlje na pozvedbo, kdaj bi mogel Ž njo govoriti. Ona mu takoj odgovori, da jo bode jako \6Bfdilo, će pride opoluduo k njej na zajutrek. Ob deset h dobi brzojavko od svoje žene, naj pride prej ko mogoče domov, ker je najstarejši sin Cne-viot zbolel in d i se vsi boje, da je vročinska bolezen. — Za vraga, prava zadrega je to, mrmra lord Clairvaux, potem gre ven in sede na klop kraj reke, pušeč in srdito gledajoč v vodo. — Dobro jutro, goBpod! Bliši ne daleč od uebe glas. Della Rocca jahal je mimo na ognjevitem konjičku v Paleotrino. Lord Glairvaux čuti željo, da ustavi konja, ali kaj naj neki potem reče? Oa popuši dve veliki smodki in gre zlovoljen, da se izprehaja po mestu. Ko je bilo poludne, gre k sestri; ni se upa) priti samo trenutek pred do ločenim časom. — D.agi Fredd e, si li ti to? pravi lady Hilda ne sluteč nič hudega. Danca je bila jako dražestna, „Smrt Slovencem!" Tudi tu na Kor< škem nam želijo narodno smrt, to je nedavno pokazalo kamenje v Šmohorju! Usmrtiti nas bečejo z „judeževimi groši" „Sihulvereina", „Stilmarke" in .Lega nazi-onale". A mi moramo zaklicati: ,Do t ii sem in ne dalje!" — Zdaj naŠteje naše narodue tirjatve: I „Š o le", o katerih se je Že toliko pisalo, da nam na videz Že preseda, a baš danes moramo ponavliati zopet svoje tirjatve v tem pogledu. Šola mora stati na katoliško narodni podlagi! Torej: plovenBka šola slovenskej mladini! O.jisavši nekatere t. čke iz borbe za slovenske šole na Koroškem, preide govornik k toČai H Uradi, in to državni, sodni, davčni, poštni in železniški — vsi bo oa Koroškem preš'njeni z nemškim dubom, torej protivni nar< dnej jednako-pravnosti. Tu navede dvoje slučajev, v katerih jo visoko ministerstvo priznalo, da je na Koroškem slovensko uradovanje utemeljeno, ker o tu slovenščina domač jezik; naj se torej vsakdor poslužuj« te pravice ter zahteva slovensko uradovanje ; naj se pa nihče ne boji, češ, da se s slovenščino ničesar ne doseže, kajti, ako je stvar utemeljena in pravična, mora konečno zmagati, naj si bode pisana v tem ali onem jeziku. Gopodje uradniki so zaradi ljudstva tukaj, ne pa narobe! vzklikne govornik, potem pa pove dvoie, troje drastičnih dogodkov s poštnimi pečati, Šiba vedenje železniških uradnikov s potujočim občinstvom slovenskim, ter se pritožuje naposled o preziranji slovenščine pri pobiranji „krvnega davka", pri vojaških naborih in kontrolnih zborih, kjer bi pač tudi Slovenec, ki gie rad na boj za cesarja in državo, smel zahtevati, da se mu dajejo navodila in povelja v razumljivem, materinem jeziku. — Konečno še omenja točko III. in sicer: Kmetijske družbe za Koroško, kjer se tudi prezira slovenski jezik, in dasi je potovalni nje učitelj zmožen slovenščine, ipak slovenski kmetje nimajo od njegovih predavanj nobene koristi, ker se taista ne naznanjajo pravočasno itd. Na temelju vseh teh podatkov predlaga govornik naslednje tri resolucije : »Shod zaupnih mož krščanske slovensko narodne stranke ua Koroškem, zbranih dne 24. vinotoku t. 1. v Calovcu, obžaluje, da se šolske razmere na Koroškem glede* p< uka v slovenščini za slovenske otroke v beli hišni opravi iz kašmira z jako dragocenimi čipkami, razpletenirai laBmi zadi spetimi kakor pri Veneri alta Spina. — Jaz se moram vrniti z večernim vlakom, moj ubogi Cheviot je zbolel, reče otožnim glasom B'iskaje ji roko. Da bi sestro poljubil, se nikdar ni usodil, odkar ga je podučila pred nekoliko leti, da je tako dragovanje jako smešno in neugodno. — Moj Bog, to mi je jako Žal. Hočeš li kave, čaja ali vina? vpraša ga raztresena, stopivši k m zi, na kateri je bil zajutrek pripravljen. — Cheviot je močno bolan, pravi lord Clair-vai x kateremu vender le ni odšlo, kako malo se ona za to briga. H Ida, nekdaj bi imela tega dečka rada. — Bil je lep fantek, ali jaz otrok ne maram. — Ne bi tako govorila, ko bi imela svojih otrok, odgovori lord Ciairvaux mrmraje nekaj in vzame si reberce. Lady Hilda nekoliko zardf. — Jaz v resnici ne premorem toliko fantazije, da bi se mogla b to mislijo sprijazniti — hočeš li kave? Upam, da bolezen ni nevarna. — Pustimo to za sedaj, povedati ti hočem, ti veš, da ni meni treba, da sem služben ali kaj doslej niso zboljšale in to lem bolj, ker je koalicijska vlada bliščeči zvezdi .resnica in odkritosrčnost" zapisala na prapor svojega postopanja. Posebno obžalovanja vredna )e brezbrižnost vlade, s katero sy rešujejo, ali bolj le rečeno ne rešujejo pritožbe slovenskih občin glede ustanovitve ljudskih šol s slovei sk m poučnim jezikom na Koroškem. — Isti shod zuhteva, da naj vlada čim preje vstreže prošnjam slovenskih občin, ki se potegujejo postavnim potom za ustanovitev šol s slovenskim poučnim jezikom. — Državnemu poslancu goBp. dr. Gregorc-u izreka se najtoplejša zahvala za njegov govor dne 27. mal. travna t. I., ki ga je govoril v državnem zboru, v katerem je naše šolske rane tako prepričevalno vnovič < s ret.lil, in soglaša z njegovo resolucijo. Isto tako z&hvaljujemo slovenske državne poslance sploh, da so se potegovali za zboljšanje slovensko-E&rodnih razmer na Koroškem, proseč jih, da nam tudi za-naprej svoje pomoči ne odtegnejo, marveč da vedno in pri vsakej danej jim priliki odlično zahtevajo pravic tudi za nas koroške slovenske trpine " „Isti shod s priznanjem odobrava odlok vis. ministeratva n< traojih zadev od 20 nušca 1894 1., št 2433., s katerim se je nafelno rešilo slovensko uradovanje občinskih zastopov s političnim* oblastmi, ob jednem pa pričakuje za gotovo, da se bode z isto jasnostjo in odločnostjo tudi zaukazalo in izvrševalo slovensko uradovanje na vseh poljih javne uprave, to je pri političnih, Hodnih, finančnih in sploh vseh cesarsko-kra-i j e v i h in avtonomnih uradih, pri poštah, železnicah itd" „Imenovani ehod obžaluje p< stopanje koroške kmetijske družbe, katera ne Bkrbi v povoljui meri za pouk slovensk h kmetov v gospodarstvenih zadevah, ciasi ima na razpolaganje izvrstnega strokovnjaka, slovenskega jezika zmožnega, kateri je od vlade subvencioniran v ta namen, da ga rabi kmetijska družta j)osebno za pcuk po slovenskih pokrajinah. Ob jednem izraža imenovani Bbod misel, ali bi ne kazalo ustanoviti za koroške Slovence posebno kmetijsko družbo s slovenskim značajem." Vs« tri resolucije so bile vzprejete jedno^Usno z velik m oduševljenjem. (Konec prih.) Shod hrvatske neodvisne stranke. Včeraj se je vršil v Zagrebu shod hrvatske n niivi,- oe stranke, na kateri se je zbralo jako moogo zaupnih mož iz vseh krajev hrvatBke domovine. Z t-Btopani so bili najrazličnejši stanovi. Vseh udeiež-nikov je bito veliko nad 400 Shod si je izbral g. Janka Grahorja. vele-indust; j-ilca in predseduika trgovinski in obrtnijski zbornici Zagrebški predsednikom. Ko je g. Grahor pozdravil skupščinarje in ae je prečital pozdrav g. grofi Jurija Jilačci, začelo se je zborovanje. Gosp. dr. M a z z u r a je poročal o delovanju stranke v zadnjem Času in obrazložil nje program, na kar je skupščina jednoglasno in navduleno vzpre-jela naslednjo resolucijo: „Neodvisna narodna stranka, naslanjajoča svoje delovanje na zak. čl. 42 brv. sabora od I. 1861., na razprave hrv. kraljeviDBkega cdoora od I. 18GG in na adreso iste stranke, o kateri Be je v hrv. saboru raspra višalo dne 15. januvarja 1884. vzprejme program, kateri so odposlanci njenega klubi redigirali s poslanci k'uba stranke prave. Skupščina je potem soglasno vzprejela ves program. Gosp. dr. Za ha r je poročal o organizaciji strank*' in so bili njegovi nasveti soglasno vzprejeti. Vršila se je na to volitev eksekutivnega odbora in bo bili naivetovaui odborniki soglasno izvoljeni. V odboru je 15 članov, vrh tega se je izvolilo štiri namestnike. Takisto soglasno bo se vzprejele resolucije o civilnem zakonu, o spomeniku pokojnemu dru. Franu Račkemu, o društvu za podporo narodnogospodarskih interesov Dalmacije in o družbi sv. C rila in Metoda za Istro. S posebno resolucijo ae je določilo, da je „Obzor" organ neodvisne Btranke in so se pristaši pozvali, naj list krepko podpirajo. Shod je velikega biskupa StroBsraavra brzojavno pozdravil. Vršil se je shod v najlepši harmouiji. Pokazalo se je, da je neodvisna Btranka prezuamenit in mogočen faktor in zato je želeti, da bi se na podstavi soglasno vzprejetega programa, ki je tudi program stranke prava, vender že dosegia toli potrebna sloga! Politični razgled* Notranje dežele. V Ljubljani, 26 oktobra. Piranski izgredi. Piranski izgredi sj zadobili spiušoopolitičen pomeo in pokazalo se je, kake Bimpatije uživajo slovenski koaliranui v krogu svojih zavezuikov. Levičarski listi jih kar očitno pode iz koalicijskega raja. Postopanje Tržaškega namestnika oziroma komisarja dr. Hocbeggerja je še sedaj nepojasnjeno. Zitrjuie ae, da namestnik ni dovolil odpraviti dvojezičnega napisa in tudi ne dr. Hochegger, ampak da slednji le ni oponoval, ko je župan dr. Fragiacomo na svojo pest iu o komisarjevi navzočnosti obljubil odpravo dvojezičnega napisa. Kdo pa je dal županu oblast, kaj takega obljubiti, kdo mu je dal oblast prem u ti napis na sodnem poslopju? Iu vladni koiu'bar asistuje molče* takemu počenjanju? Za B iga, kje pa smo? Ali smo še v Avstriji? Jako čudno ie tudi, da marki H.ic quehem ni na Klunovo iu Spinčičdvo interpelacijo koi odgovoril. Baje ni tega storil ker mu še ni došlo uradno poročilo. Koliko časa pa potrebuje vitez R naldini, da sestavi tako poročilo dandaucs, v ddbi tel fina in brzoiavo? Vse kažo, da bi nekateri go-ppndie na Dunajt radi i/ slooa narediti muho, dočim delajo v Pragi in v Ljubljani iz vBake mušie-i slona. Tudi uradni in .\Ij-"no v po-Blopji fiiharmoničnega društva (v prizemlji, vbod ua-sproti g. Ktrbiševi biši) opozsrjamo občinstvo na to zares dovršeno izdelano iznajdbo slavnega izumitelja. Z izredno točnostjo reproducira fouograf >s;kovrstne glasove kakor: Človeško petje ali deklamacijo, celo vojaško godbo, posamično instrumente (posebno zanimiv je du t klarinet in glasovir) zvonenje (sv. M ai k \ zvonovi v Benetkah) itd. Rfpertoir j« jako bogat in je teško reči, katera točka je bolj dovršena. One bo tako nizke, da je res slehernemu mogoče poslušati ta divni izum usše dobe. Posebno učeča s i mladina in šolski zavodi naj bi se zanimali za to eminentno znanstveno iznajdbo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) cd 14. do 20. oktobra. Novorojencev je bilo 22 (=35 88 °/o0), umrlih 11 (= 17*68 %0), mej njimi bo umrli za vrt.tco 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih orgauov 1, vsled starostne oslabelosti 1, \sl»-d nezgode 1, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (=45 4%), iz zavodov 5 (=454 %)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škilatico 1, za vrat;co 5. — (Narodna čitalnica v Š k o f j i L o k i) priredi v nedeljo dne* 28. vinotoka t. I. v svojih prostorih veselico s petem, dramatično predstavo („Županova Micka") in plesom. Začetek točno ob poiu 8. uri zvečer. Vstopnina: Udom 15 kr., ne-udom 30 kr. Z mesteom novembrom počenši bode vsako sredo zvečer ob 8. uri v čitalničnih prostorih .jour fixe". — (Premiranje goveje živine.) Dae 16. t m. je bilo premiranje goveje živine v Žužemberku, due 25. pa v Razdrtem. Dne 29. bode premiranje v Moravčah v Kamniškem okraju. — (Trtna uš.) Razen v včeraj imenovanih občinah črnomaljskega okraja se je konstatovala trtna uš tudi še v nekaterih drugih. Takisto se razširja tudi v Somiških vinogradih, sosebuo v ridah Osojnik, Stara Gora in Krč. V Vinici se je prikazala neka nova trtna bolezen. — Zdravstveno stanje.) Legar je v Postojini skoro popolnoma ponehal in je samo še 5 bolnikov. Vse sanitarno-policijske odredbe bo se izvršile točno in je vsled tega bolezen ponehala kmalu. — („Tamburaški kl ub" Bra 1 nega društva Sevniškega) priredi v nedeljo dne 28. oktobra 1894 v dvorani gosp. A. Fabianija v Sevnici predstavo Vilbarjeve igre „Filozof* in koncert z jako raznovrstnim programom. Začetek ob polu 8. nri na večer. — Vstopnina 40 kr. za osebo Ker je čisti dohodek revnim šolarjem ljudske šole v Sevnici namenjen, se tudi nadplačila hvaležno sprejemajo. — (Smrt na ženitovanju.) Piše se nam z Vranskega, da je zadela 22. t. m. pri gostiji Ženinovo mater, zdravo in veselo prepevajočo s kupico vinom v roki, nakrat srčna kap; zgrudila se je in v kratkem umrla. Nevestinega očeta pa so Se le pred sedmimi dnevi pred poroko pokopali. — (Vinska letina v Halozah) na Spodnjem Štajerskem je skoro za polovico slabša od lanske glede množine. Novo vino pa je prav dobro in se prodaja po 20 do 25 kr., na ZavrČu pa po 22 do 28 kr. liter. — (Konfiskacija.) Številka z dce" 24 t. m. Tržaškega lista „Indipendente" je bila zaplenjena, ker je prinesla iz Graške „Tagespost" poBnet članek o Slovanih v Istri. VePja bedarije in zlobnega zavijanja resnice že dolgo nismo čitali, nego je bil omenjeni članek, namenjen samo za nemškega tili-stra, ki nima niti pojma o ieterskib narodnostnih odnošajih. , — (Kaznovani tihotapci) Neka Reška vinska firma je hotela vtihotapiti večjo množino inozemskih vin. Carinska oblsatva jk so ji prišla na sled in so bili lastniki omenjene firme obsojeni na globo 55 000 gld. — (Izseljevanje.) V južao Ameriko se je lansko leto izselilo iz na*e države 3060 osob. Mao-gim pa se godi tam tako slabo, d bi radi prišli nazaj, ko bi le imeli zu to potreba h sredstev. 1 r ~ Slovenci in Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila in ICtfatoda 1 k J 1 Vabilo. Da se predstavim gospodom volilcem za dopolnilno deželnozborsko volitev v sodnih okrajih Postoj ina, Senožeč«, Bistrica, Logatec, Cerknica in Lož, sklicujem volilni & Iil o cl na dan 28. oktobra 1.1. ob 4. uri popoludne v gostilni „Pri reškem mestu 1 v Št. Petru na Krasu in vabim najuljudneje k obilni udeležbi. Po s toj i na, dne 2G. oktobra 1894. Fran Arko. Darila s Uredništvu nagega liata so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Dva neiraenovanca v Š:. Petru n. K. 2 kroni z žHjo, da poneha mej Slovenci nepotrebni prepir. — G. Josip Šter v Tržili B krtine; darovali so gosp. Ivan Theuerschuh 1 krono, nekateri narodnjaki 2 broni. — Skupaj 5 kron, — Živeli rodoljubni darovalci in nih nasledu ki! Za i N a r o d u i doma v Ljubljani: G. J-sip Štor v Tržiču 3 krone; darovali so g Ivan Theuprschub 1 krono, nekatere rodoljubkinje 2 kroni. — Ž v^li rodoljubni darovalci in darovalce in njih naHl^dniki! Razne vesti. * (Madjarska sloboda.) M&djari pro-ganjajo rumunske liste na vsak mogoč uačm in brez prestanka. Večina časopisov, ki izhsia;o v Runaumji, ne smejo Čez mejo. Tako se je vzet postni debit zopet štirim rununskim Časnikom in lednemu kole darju. Ta madjarska liberalnost pa gotovo ne bode udušda opravičenega odpora Rumuuuv proti madiar-skemu nasilotvu. * (Lepa zapuščina.) Pokorni ravnatelj in lastnik uekaterh velikih cu kosov Reoz je ostav.l svojim otrokom IG milijonov m»rk. * (Umor na ž o n i t v a n j s k e m potovanju) V Lindauu je vrgel trgovno Ernest Raupach iz Šlezije svojo že priletno 55 let staro soprogo v jezero, da bi Be polastil njo denarja in dobil VBoto, za katero je bila zavarovana. Žena je utonila, morilca pa so zaprli. Obstal je, da je res izvršil zločin z zlobuim namenom. * (Po ribah otrovuni) Goslar Chi ostri v Florenci, ki je obolel po zsvzitji pokvarjenih rib, je umrl po groznih mukah. Tudi njegova mati in dekla umirata. Književnost. — Teatralna biblioteka. Uredjuje N k. An dri c, dramaturg hrvatskog narodnog giumšta u Zagrebu. Knjiga I Br. 1 Kaćiperke (Les ProcieuseB ridicules) S i in. u jedaem Činu od Moli era. Preveo Nikola Andr>ć U Zugrebu. Kuji-žara Dioničke Tiskare. 1894. Cena 25 kr. — Uprava hrvatskega naroduega gledališča v Zugrebu je zasnovala „Teatralno biblioteko*, v kateri se bodo izdajali dobri izvirni dramatični spisi in prevodi klasičnih del evropskih literatur. S to biblijoteko se bo koristilo ne samo manjšim gledališkim družbam, nego popolnila se bo tudi velika vrzel v hrvatski literaturi. Pojedinim spisum ae bodo dodali komen- tari. Prvi sešitek prinaša prevod Molierovih „L*»a Precieuses ridicules". To znamenito delo je izborno preloženo, v uvodu pa se jako dobro pojasnjuje postanek te satire in popisujejo xe tedanje socijalne razmere v Parizu, kar je za igralce velikega pomena in olajšuje močno razumevanje cele igre. — .Mlada Hrvatska". Sešitek VI. in VII. Na uvodnem mestu čitamo nadalievanje studije „Politički položaj u Dalmaciji", v kateri sa popisuje nastop in delavnost Biankinija in Be pojasnjuje postanek spdanjega razpora v hrvatski stranki v Dalmaciji, članek je pisan ostroumno in jako zanimivo. To isto velja tudi o resurr.e.u o minolem za-Bedanju delegacij in o članku „Papa i Italija". Članek dra. Tres ći Pavič ča „kritično razmatranje W. Luibnizova determinizma" je filozofična razprava stalne vrednosti, v kateri se navajajo novi, za poznavanje Leibnizovih naukov važni j»a doslej še ne znani momenti. Osman Azizova sličica iz Sarajevskega živlienja .Žrtva i osveta" je prav m kavna. V članku ,Nove pjesme" se srečno karskterizuje pesnik Tres ć Pavičič, ki je pred kratkim obelodanil svoje pesmi, člauek „Hrvatsko kazalište" pa prinaša kritično oceno novitet v tekoči sezoni uprizorjenih. V »Političnem pregledu" in v .Prosvjeti* čitamo mnogo interesantuih not C. Biz oj ar^lre- Dunaj 26. oktobra. Vest tukajšnjih jutranjih listov, da sta grof Sclionborn in marki Baccjuehem podala ostavko in da je tirolski poslanec Kathrein določen za pravosodnega ministra, je neosnovana. M i n i s t e r s k i predsednik Windischgraetz odobrava SchOnbornovo stališče, vrh tega pa ima Sclionborn pri kroni trdno z a-sl o m bo. Dunaj 26. oktobra. Grof Franc Goronini je bil pri niinisterskem predsedniku in se izrekel zoper dvojezične napise, ter grozil 8 prestopom v opozicijo. Pripeljal je tudi deputacijo poslancev Burgstaller, Ilizzi in Bortolo, ki so v istem zmislu govorili. Isterska poslanca Rizzi in Bortolo sta izjavila, da izstopita iz Coroni-nijevega kluba, če se rečena naredba ne razveljavi ali če bi klub ne šel v opozicijo zoper vlado. Dunaj 26. oktobra. Včeraj se je vršila zopet konferenca vlade z zaupnimi možmi koa-liranih strank glede volilne reforme. Oficijelno se javlja, da vse, kar so časniki poročali o načrtu volilni reformi, je neosnovano. Trst 26. oktobra. Namestnik Ilinaldini in višjesodni predsednik Peck sta sinoči odpotovala na Dunaj. Gradec 26. oktobra. Občinski svetGraški je sinoči vzprejel predlog, naj se odpošlje na državni zbor peticija zoper ustanovitev slovenske gimnazije v Celji. Levičarji in nacijonalci agitujejo, da bi se druga mesta odposlala take peticije. Feterburg 26. oktobra. Oficijelni bulle-tini javljajo, da se carju zdravje čedalje boljša, privatne vesti pa zatrjujejo, da je v letargiji. Bellgrad 20. oktobra. Vodja radikalne stranke se je povsem nepričakovano vrnil sem. Splošno se sodi, ua je njegov prihod v zvezi z ministersko krizo. Poslano« lz Kostanjevice. Gospod urednik! Na na podstavi § 19. tisk. zak. temuč resnici na čast prosimo Vas, da z oziram na popravek cestnega moistra Nace ta (! -rova z dne 7. oktobra t. 1., prijavljeu v Vašem liotu štev. 231 in na popravek župana Severja z dne 14. oktobra t. 1., prijavljen v Vašem listu št. 230 vzprejiuete sledeče pojasnilo: Častni mojster Nace Čerov odločno oporeka, da |e na daa sejma necega usnjarja, ki je dne 1. oktobra prišel semkaj na sejem, zavrnil rekši: „ Danes ne bo nič, sejem je prepovedan, kar za prežite". U-38 je, da je prišel isti dan cestni mojster Nace Čarov k dotičnemu usnjarju ter se proti njemu izrazil nekako sledeče: .Danes ne bo nič, le zapre-zite, pa pojte domov, smo že v Ljubljano dali, dan*** štirinajst dnij pridite, bo semenj." Na to je tudi dotični usnjar zapregel ter šel domov. To se bode, če potrebno, dokazalo s pričami. Iz tega dejania boste že mogli sklepati, v kake stvari se vtikuj« naš cestni mojster. Sigurno mu m para mej drugimi cestnimi mojstri. Gospod žuj>an Sever zanikuje pred vsem v svojem popruvku, da je občinski sluga že ob 8 uri zjutraj naznanil z bobnom, da na bo sejma. Mogoča je, da je pozneje nego ob 8. uri naznanil občinski sluga, da ne bode sejma. Neovrgljivo dejanje je, da je občinski sluga to sklical, naj si je že bilo nb 8. uri ali pozneje. Mi pa ostanemo pri tem. kar k m o rekli, da dvomimo, da je imel naš župan tedaj, ko je pustil to okli-cati, dovoljenje od deželne vlade. Vprašamo pa, od kedaj ima župan pravico, iz lastnega nagiba oklicati pustiti, da ne bo sejma? Ali se to ne pravi imeti aejmarje za norce! Notico, ka tera zadeva telegram, katerega je baj- župau tisti dan odjioslal občinskemu uradu v Šent Jernej, moramo resnici na l|ubo popraviti v tem. da župan Sever ni brzojsvil občinskemu uradu v Š^nt-Jurnej, pač pa g S v Š*nt Jarnej sledeče: „Sejm preložen, najbrž 15. oktobra. Sever." Ta telegram bd je oddan vsled uradnega potrdila ob 9 uri dopoludne. Sploh je pa nadaljna zgodovina tega telegrama jako skrivnostna ; osobito se je zanj zanimal cestni mojster Nace ("'erov, kateri se hoče v vsako stvar utikati. Prišel je namreč neki dan k gosp. S. ter od njega zahteval, da mu naj g. S izroči telegram, kur pa gosp. S. iz lahko umljivib razlogov ni hotel storiti. Zakaj se je cestni mojster za ta telegram tako za-tiimal, je za sedaj vsekako skrivnostno. Dne 15 t. m. ni bilo sejma, ker ga deželna vlada, kar je umevno, ni dovolila. Prišlo je vsakako nekaj sejmarjev semkaj, ki so se pa zopet domov p .dali, videči, da zopet ni sejma. To postojianje naoravilo je veliko zlovoljo in čuje se, da se hočejo loksteri sejmarji, ki so zgubili čas in prišli ob zaslužek, pritožiti se na merodajnem roeBtu, da se kaj taifga več ne zgodi. Tako postopanje je, in če se je tudi tako postopalo v Kostanjevici, več nego „po domače". Visoko vlado, osobito stavbinskega urada predstojnika v L ubijani pa nujno prosimo, naj bode tako prijazen ter cestnega mojstra Nace ta Čerova vendar jedenkrat poduči, da ncj se ne utikuje ne v Romarske ne v drug* zadeve, ki ga ne brigajo po jiolnoma nič in da naj le za to skrbi, kar mu nalaga r-j« gova služba. Lepo vedenje, goapod Nace, je peč prva stvar in lepa lastnost, katera Vam pa je, kakor se kaže, popolnoma tuja! To je zadnja beseda! Dopisnik. Tujci: 25. oktubra. Pri Nlonu: Engelburg Selimo!, Ekrer, Berkotvitz. Zint, L0wy, ntornhauser, Khtpphols, Wolf, Httllor. Bettlhelm ' i'itii.i ■ i. — Bertl i/. luuiuiota. — Trojan iz Gradcu. — MiUk, Mullich l| Trst«. — Gantar iz Celovca. — Bttfner iz Zagorju. Pri !»iwiii>i: Wambold, Bger, LObl, Teich Stem, Ki'llermanO| Katk«, RebiUcb. Kebus, Angl, H*rt. Oreaolg 7 Dunaja. — Schhnser iz Budimpešte. — Juklić iz Kočevja. — Dom Is Zagreba« 1'rt ta* nI ii i Nkt> in cemarju: Koželj iz Kamnika. — Stgjn z Dunaja._ _ XD"CLXX&đ*3Ufa borza dne 26 oktobra t. I. Skupni državni dolg v notah..... h9 gld. Skupni državni dolg v srebra .... 99 , A.'ttrijska zlata renta....... 188 , Avstrijska kronska renta 4° „..... I'S , Ogerska zlata renta 4°'0...... 121 . Ogerska kronska renta 4"/0 ..... i»*> „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1028 „ Kreditne delnice......... 373 , London vista........... 12* . Nemški drž. bankovci za 100 mark , i t , SN) mark............ 12 , 20 frankov........... 9 . [tal |anski bankovci........46 . C. kr. cekini . ........ 6 25 30 80 25 85 70 40 85 05 22 91 70 89 kr D::e 26 oktobra t 148 197 127 188 116 t državne srečke iz I. 1M54 po 250 gld. Državne areeke iz I. lNr»4 po 100 (fld.. Dunavu reg. srečke 5° , po 100 ({Id. Zouilj. obč. avstr. 4' ,°/o zlati zast. listi Kreditne srečka uo 100 gld...... Ljubljanske srečki!........24 Ruditltove srečke po 10 gld......23 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 171 Tramway -oratt, velj. 170 gld. a. v. . . . 856 Papirnuti rubelj......... 1 dd. kr. 50 50 60 20 60 75 50 2"» »8»/« . Meteorologično poročilo. I Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krirta v mna. ti 1 lft 74 7. zjutraj S, popol. 9. zvečer 730 3 um, 126 8 w». 235 mm. 11 «' C si. jzh. 15 2 C i si. jug 14 4" C j s!, jug de*, obl. dež. 12 50.am. dežja. Srednja temperatur« 13-7", za 4-3" pod no.-raaloui. Gospod Josip Kupfersohmldt, lekarnar, s»y*ro-vaI nb I« pred 5 leti pri životni zavarovalniol , THE GRESHAH ' v Londonu z znatnim zneskom. Po smrti istega dob'la sem po glavnem zastopniku v Ljubljani gospodu Gvldonu Zoiohko-tu savarovano glavnice takoj izplačano, — zaradi rfanar izrekam javno svojo najboljšo zahvalo in zavod ,THE GRE8HAM ' vsakomur najtopieje priporočam, ki boče zavarovnti pri-hodnjost svoje rodbinu. V Celji, dne 20. oktobra 1894. (1217) Faul Kiipfci'Kfliiiiidt. (1215 — 1) se odda za Je. lovi-o, Fraiiaauifoita, lijuhno, Dunaj, not Selsthal ▼ Sn! io^rn.1, Dunaj ▼la Amatutten. tth 11. url 41 min. ilnjmltKlnr meaani vi tk t Noto mosto, KoćeTJa. Ob 11. vri SO min. ilopulu^nt. onnbiit vlak t Trdi«, »'• .iuhi.oI, Itoljak, OolOTeo, FransenafaHto, Ljubno, Kolztlial, Dunn). Ob 4. url 14 min. t>o;w>/uift»« oiabni Tlak t Trbiž, Beljak, Oeloreo, Ljubno, £ea SelaOml t s .iu,irfr» I, Loml-Oasteiti, '/.»• I na jeaaru, Ino-moat, Brntiiiii!, 'Iiinli. OeuaTO, Paria, Stayr, Lino, OaiuuJen, liolil, Iiiiilnjovliro, PUanj, Marijina Tara, Kirar, Franoova vara, Karlova vare, PraRO, Llpako, Dunaj Tla Amatatten. Ob 8. url no min. mrrrr-r meiani Tlak ▼ Noto raniito, Kočorje. Prihod v LJubljano (jni. kol.). Ob 5. uri SS min. *)ntrn) oaabni vlak a Dunaja Ti« Antatattan, Lip. a i j »i. Prage, FrauooTih varoT, Karlavili tatot, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejovio, Holtiogratla, Lino«, Htojrra, Omamlona, Iaohla, Ana, ■eaa, Zoll* ua jn/i-ru, Lenil-Oaataina, Ljubnega, Oolovoa, Beljaka^ Fraiiaetiafaat.. Trbiaa Ob 8. uri O min. zjutrnj motani v I,.u ia KočeTJa, Xiivpi;» m«ata. Ob 11. uri V7 t»ii»t. tiujmtuitno uaebul vlak a Dunaja via Ainatotton, Lipaije, Pragv, Kritmuvih vuruv, Karlovih varov, K|{ra, Marijinih Tarov, PUufa, Butlajevio, Hotiiogratla, liinoa, Hlnjra, Pariaa, Uonove, Ouriha, Mr^cniio, Inomoita, /alla na joaaru, Lend-Oaateiua, l.JutnjBg», OeloToa, Lienaa, Poutabla, Trhiaa Ob tU. url 40 min. ,ii>;m/inl(ir metani vlak U Kočevja, Novaga m«t». Ob 4. uri 4H min. jmfuluiln* naabui vlak a Dunaja, Ljuuaega, Helathala,. Mnl)aka, Ualovoa, Franaenafoata, Pontabla, Trblaa H. uri S4 min. mvnrtrr metani Tlak ia Kooevja, NoTOgra Moiti. V. uri XI min. *vrr+r oaabni Tlak b Punaja preko Amatetlena 1» Ifjubuaga, Baliaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Ob Ot. Odhod iS IJnblJane (dr*., kol./ Ob 7. ur* V.1 min. mjutntj v Kamnik. i I, i OS n popotu.tn* „ „ „ rt. , SO , »rivcr a „ ,, tO. „ /" ii mvrrrr ,, (alednjl vlak lo oktolira me- ■oca ob nedeljah iu i>raanlklh.X' Prihod v LJubljano ;dr£. kol.). Ob e. uri SO min. t)utr„J la Kamnika. . 11. „ IS „ dojtoludn« „ ,, „ ,, HO ,, »wrVr ,, ,, m I*, m BS . tvrrrr „ „ (alednjl Tlak le oktobra me- ■eca ob uedeljuli Iu praanikih.> (4—243> Aviso. V kolodvorski restavraciji ce bode v nedeljo dne 28. oktobra kakor tudi vsak sledeči četrtek in vsako nedeljo točilo tuli priljubljeno Nastavilo ae bode ob lO. url dopoludne. Proseč mnogobrojnog* poeetA z vetespoitovanjem 1^1'ja.n Ii;uilnk, (1213—1) restavrater. Stanovanje z vso oskrbo IA£e gONpom n »♦■■»♦»♦♦■na * Službeno osobje ! I vsake kategorije, iiiomUo in /.cnsko, zinuti tako | # z lepimi »pričevali, pi iporoča iu nameSčujo ♦ I posredovalnica 6,Flux I 1 11» Brogu wt. c>. (i2ii-i) m In«eH^eBe«Dia»«n>< fi1 .»♦•He^c«K<»eaB3 YI2If KICE priporoča .Narodna rI^ij-»KiLi*iiII. Izvleček iz razglasa. --...... ^c^. ...- Državno vojno ministurstvo namerava razne opravne in oblačilne predmete za c. in kr. vojsko nnbaviti potem splošne konkurencije. Glede natančnejih pogojev za to ponudbeno obravnavo opozarja se na razglas, priobčen v polnem obsegu v štev. 240 „Slovenskega Naroda" z dne" li). oktobra 1894. Na Dunaji, dne 30. septembra 1894. (1152-2) se nalagajo glavnice če hc kupujejo 4°|o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. I-»tu dorikfiajo doliičjka več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obelačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaška ionltna kavcija; razen tega je vsakih 11)8 «ul. založnic zavarovanih po hipotekami vreduosti 253 gld. 33 kr. Založnico se dobivajo po vsakokratueui dnevnem kurzii pri banka in menjalnica v Ljubljani. (568-44) Izdajatelj ia odgovorni urednik: Jouip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne TiBkame". 54 802385