Klerikalni zaupni shod
u Št. Petru.
(Dopis.)
Na zaupnem shodu v Št. Petru je bila udeležba Se precejšna, kar se je moralo vže popred pričakovati; pa ne domačinov, ampak Mirencev, Vrtojbčanov in Vogrcev. Ako bi teh ne bilo, bi bilo jako malo udeležnikov. Častno stražo so delali štirje orožniki. Prvi je govoril dr. Gregorčič, takrat še precej smerno, samo akobibilo tudi vse resnično! Odkrival nam je svoje slovensko srce ter obljubljal, da postane Gorica slovensko mesto ?! Le ob koncu govora dr. Gregorčiča je nastal vihar v ozadju dvorane, da se je bilo bati, da bode konec shoda, vsaj gospod predsednik, naš dekan, je kazal  tako mnenje.
Za dr. Gregorčičem je govoril Premrou. Glavni namen je bil celega govora: napredno stranko črniti in klerikalno stranko poviševati. Ako bi bili sami domačini na. shodu, ki razmere dobro poznajo, zadruge in posojilnice Št. Poterske, bi se bilo prav lahko dobro dokazalo, kako krivično hvali vse, kar je klerikalnega. Zaključil je govor, da napredno stranko nuj se potisne v brezdelje zato, ker do sedaj ni nič dclula za kmeta.
Dr. Dermastija zapoje ravno isto pesem, katera ne sme manjkati na nobenem shodu, kjer so kmetje. Namreč kmetu in delavcu je treba pomagati. Vse se lepo sliši in hipno tudi ugaja. Ako se pa le malo pomisli, je pa samo pesek v oči. Ravno tako so govorili pred 0, 12 leti, pasmo zmerom tam, kjer smo bili. Kaj je lepšega govoriti kmetu, kakor o krivičnem davku; boljše vode ni na njegov mlin, fa povedni ni, k a k o se mu bo pomagalo. Tudi kmečkih šol je treba sinovom kmetov, iz katerih bi prišli čvrsti, krepki in zmožni kmečki sinovi. Mi vsaj razumemo, da za vse kmete, ne saino za najpremožnejše. Tako govorjenje je tudi slepilo, ki samo za hip o?» t kmeta, ko sliši, da mu pride sin čvrst, krepak iz šole; naposled je pa samo dim. Da bi pa še malo bolj oblatil napredno stranko, reče: Zborovala ! Kaj mislite, kako so hoteli poslanci napredne stranke pomagati kmetu? S tem, da
bi razdružili zakon. Ta je pa p r e n e u m u a, katere bi se' moral govornik, kot akademično izobražen človek, sramovati. Ako je klerikalnega mišljenja, naj bode, ali na tak način blatiti nasprotnika, je prenizko. Naj se poslužuje resničnih dejstev.
Zatem se oglasi g. Mer vie iz Št. Petra k besedi. Spregovori malo besed pa dobrih; on ugovarja Premrlu, ko reče: Da bi bilo jako žalostno, ako bi obveljalo načelo, do kdor ni do sedaj delal, tudi od sedaj naprej nima delati. Reče: Imamo v Št. Petru več mož, ki so bili v mladosti žalostni značaji, ali sedaj so izvrstni možje, pravi gospodarji. Ravno tako tudi, ako res ni do sedaj napredna stranka delala za kmeta, lahko bode od sedaj naprej, ko si je postavila lep program. In ako bode resnično tudi delala, zakaj bi je ne podpirali ? In ker se zmerom govori o brezvercih, reče še: Jaz sem napredne stranke, pa ostanem zmerom pri veri, ki sem jo dobil pri krstu.
Na to mu reče v odgovor Premrou: „Volku iz gozda se ne verjame." (Ogorčenje domačinov.) Na vse govore sledijo viharni „živio". Mervic omeni še potem, da on predlaga, da naj zborovalci zahtevajo Še eden tak shod, na katerega naj se pa pokliče tudi dva govornika n a p r e d n e stranke, in potem naj zborovalci sami presodijo, s kakšno stranko da naj držijo. On da ne more se vplesti v govorni boj z dr. Gregorčičem, z ur. Pavletičem in drugimi iz Gorice, ker nima potrebnega znanja in tudi ni natanko podučen o vseh drž»vnozborskih zadevah. Temu tudi sledijo vihan.i „živio"!
Nato se oglasi še župan k besedi, ki protestira proti pisavi „Soče" in predlaga, da naj se sprejme resolucija, v kateri se izreka zaupanje dr. Gregorčiču. H koncu se je oglasil k besedi še g. Anton Silič iz Št. Petra, pa ni dobil besede z razlogom, da je zbor zaključen. Ko se je ta oglasil k besedi, je bil tudi viharni „živio"-bruni.
Nato zakliče predsednik svitlemu cesarju „živioK in naposled se zapoje še cesarska pesem. Konec shoda je bil miren. Da je bilo veliko žvižganje in brizganje na dr. Gregorčiča po vasi, to moramo h koncu tudi beležiti.
DOPISI.
IZ   Reitfi.   —   (Gledališka    predstava.)  —  Tamburaško in pevsko društvo , Svoboda   v  Renčali  je   priredilo  v  nedeljo
•   18./11. žaloigro „ Mlinar in njegova hči". — Marsikdo je začudeno majal z glavo, ko je čital, da se bode to igro dalo na vaškem odru, in to po vsej pravici. Ta petde-janka je polna  takih prizorov, ki jih morejo
•  dati le izurjeni igralci z vspehom, in tudipri-. prave za oder so jako komplicirane; pod dru-. gimi pogoji so večje igre na deželi le kari-j kature. Ta predstava je pokazala, da je v i-
bor napel vse moči, da bi se velika ta igra z
vspehom izvedla. — Koj po 4 uri nastopil
je domači pevski zbor z dvema pesmima, ki
sta jako ugajali. V drugi pesmi »Občutki" je
posebno bil lep bariton šolo.   Pel ga je I.
Delpin. — Na to se je začela žaloigra, ki je
trajala 2  uri in pol. Že po prvih nastopih se
je videlo, da igra vsp6. Zanimanje občinstva
I je rastlo od prizora do prizora. Živahno plo-
I skanje ob mnogih prizorih je kazalo, da je
i občinstvo hvaležno. Nekateri prizori so bili
j naravnost izborni. Večkrat se je moralo zastor
dvigniti, da so se igralci zamogli zahvaliti plo-
, skajočemu občinstvu. Prizor na pokopališču je
bil tako presenetljivo krasen, da je zahtevalo
občinstvo celo ponovitev. In tako se je doi-
g ..Ki pred nami ta prava tragedija kmetskega
življenja.  Igra je vspela sijajno. Odlične osebe,
ki so to igro videle na večjih odrih, so nam
, to zatrdile.
I           Vsa čast društvu na takem vspehu. —
Glavno zaslugo ima pri tem pač režiser g, Jak. Stoka iz Trsta, ki je na prošnjo društva prevzel ne same režijo temveč tudi eno najtežjih vlog — mlinarja Črnota. Kakor smo izvedeli, je samo v 2 vajah z neumornim trudom dosegel tak vspeh. In njegovi nastopi. Stari, bolni skopuh Omot je stal poosebljen
•  pred nami. To vlogo je igral g. Stoka imenitno. Videli smo g. Stoka tudi v drugih vlogah, ali kaj takega še ne. Ni čuda, da pod takim režiserjem dram. društvo v Trstu vspeva. V vrsti z g. Stoka se je odlikovala g.čna Mira Bajčeva v vlogi Marice. Njena vloga je bila pač najtežja. Zato ji je donela
pri odličnih mestih glasna pohvala. Koncem igre ji je bil poklonjen lovor-venec. G. R. Žnidarčič je bil kot Konrad prav simpatičen -— semtertje bi želeli več temperamenta, Županja, g.čna K. Hrovatinova, je bila ljubka tetka, ki se je izkazala z rutino in sigurnim nastopom. G.čna B. Sedevčičeva je svojo vlogo kot Korenka izvela dosledno z vso resnostjo. Tudi Luka, g. Turel, je bil kaj originalen grobokop — držati bi se bil moral bolj Čistega izgovora. Tudi ostali igralci so igrali v splošno zadovoljnost ter tako v celoti podali občinstvu izreden užitek. Kar se tiče odra — no — moramo misliti, da smo pač na deželi, V ostalem je občinstvu dopadel posebno vrt in pokopališče, katero je iz prijaznosti slikal g. prof. Gvaiz. Poznalo se je sllkarja-umet-nika. —
Končno društvu Svoboda in njega predsedniku: Le tako naprej. Pokazali ste, da društvo izpolnjuje nalogo, ki si jo je naložilo. — Čast! —
Opomba! Od več strani smo slišali željo, naj bi se igra v kratkem ponovila, posebno z ozirom na tiste, ki se predstave niso mogli vdeležiti radi slabega vremena. Igra pač zasluži, da se jo da še enkrat.               X.
(Z DOfflbergi. — (Antikrist v Dorn-bergu). —. Ljudstvo je razbegano. — Antikrist in krivi preroki so tukaj, to so bile prve besede Lovreta ToČebrana pri prvi maši v nedeljo v Dornbergu. Kam te besede merjjo, smo takoj uganili, tembolj, ker se je Lovre držal jna smeh ter se pred altarjem izvan-redno široko razkoračil. Nedeljski evangelij je bil za našega zdražbarja prav kot nalašč, imel je dovolj gradiva, da je lahko zopet začel po vže popolnoma pomirjenih Dornberža-nih vdrihati. Sicer ga moramo takrat pohvaliti, ker ni on po odmoru prvi začel, ampak naš župan France Mežnarjev s tem, da je povabil ,,Slogo" zborovat v Dornberg. To naj si zapomni France Mežnarjev, da je on zopet začel pomirjene Dornberžane dražiti, in razburil nas je, naj ne misli, da smo pozabili, ne! Žal nam je, ker nam kmetom ne dopušča Čas politiko vati, svojo kožo pa moramo in hočemo braniti. O mežnarju dovolj, gradiva Še dosti, pa prihranimo za boljšo priliko.
Tartarin iz Tarascona.
»Na Francoskem je vse nekoliko taiviconsko.«
Hapisa! fllphrinse Daudet; — preuel 3. Hacin.
(Dalje.)
Ju najti mora svojo oboževanko!
Toda to ni nikaka malenkost! Najti v mestu, ki ima sto tisoč prebivalcev, osebo, od *a*ere pozna le dih, opanke in barvo očij! ^ Jarasconec, ki ga je ranila puščica ljubezni, more poskusiti kaj takega.
Strašno je, da so si pod svojimi veli-k"ni belimi zavoji vse Mavreske podobne; in P°kg tega te dame ne hodijo okoli, in kdor Jlh hoCe videti, mora iti v gornje, arabsko mesto, v mesto Turkov. j. *n t0 gornje mesto je pravo morišče. llce so majhne, ozke in temne ter se vlečejo med dvema vrstama hiš, katerih strehe se strinjajo iQ tvorijo tunel. Vrata so nizka, okna čisto majhna, nema, žalostna in zamre-*ena. In potem na desni in levi zmes zelo temnih prodajaln, kjer divji Turki - s svojimi belimi očmi in svitlimi zobmi, — s tur-J"\na &lavi> Pušyo iz dolgih pip ter se po-^nkujejo s tihim glasom, kakor da se dogo-V«W o svojih slabih namenih...
ReCi' da Tartarin brez razburjenja hodi 1    lem Prašnem starem mestu, to bi bila
laž. Baš nasprotno je zelo nemiren in po teh temnih ulicah, v katerih njegov veliki trebuh zavzema skoro celo njihovo Širino, naš vrli mož ne koraka brez največje previdnosti; ozira se po zasedah in v roki stiska samo-kresovo kopito, prav tako kakor vTarasconu, kadar je šel v klub. Vsak trenotek pričakuje, da ga napade tolpa evnuhov in janičarjev, toda hrepenenje, videti svojo oboževanko, mu daje pogum in moč obra.
Osem dnij poteče, ne da bi nevstrašni Tartarin zapustil gornje mesto. Zdaj ga je videti, kako stopa gori L doli pred mavriškim kopališčem ter čaka ure, ko pridejo iz njega v gručah ženske, tresoče se po kopelji: zdaj se pojavi pred vrati mošeje ter z naporom in ves  poten  šezuva  čevlje,   predno   vstopi v
In večkrat, ko pade noč na zemljo in se vrača potrt, ker ni niti pred kopališčem, niti v mošeji našel nikakega sledu, posluša Tarasconec, idoč mimo mavriških hiš, monotono petje, zamolkle glasove kitare, ropot bas-kiškega bobna in ženski smeh, in srce mu prične silno vtripati.
„Morda je tukaj !B si pravi.
In če je ulica prazna, se približa eni teh hiš, dvigne težko kladivo na vratih ter boječe potrka... Petje in smeh takoj utihneta, in za zidovi je slišati samo še slabotno, nedoločeno šepetanje, podobno čakanju v kletki, v kateri vsnivajo ptiči.
nPozor!" pomisli junak... »Nekaj se mi zgodi!"
In zgodi se mu največkrat, da se mu izlije na glavo velik lonec vode ali ga ome-Čejo z oranžnimi kožami in figami iz Barba-rije, toda kaj resnejšega nikdar...
O, spite, atlaški levi!
IX. Črnogorski princ Gregor.
Dolgih štirinajst dnij išče nesrečni Tartarin svojo alžirsko damo in najbrže bi jo iskal še dolgo, da mu ne pomore sreča Zaljubljenih v osebi črnogorskega plemiča.
Zgodi se to tako-le:
Pozimi priredi alžirsko Veliko gledališče, prav tako kakor pariška Opera, vsako soboto maškarado. V dvorani je malo ljudij: nekaj stalnih gostov iz Bulliera in iz Kazina, nekaj blaznih- oboževalk armade, nekaj propadlih de-bardeurjev in izživelih gospodov in potem pet ali šest mohamedanskih peric, ki veselo plešejo,- a so iz svoje krepostne dobe ohranile silen duh po česnu in žafranovi omaki... Pravo torišče tukaj tudi ni. To je v foyeru, ki ga po potrebi izpremene v igralski salon. Tu se preriva okoli dolgih zelenih miz razburjena, pisana gnječa : Turki, ki stavijo izposojen drobiž, mavriški trgovci iz gornjega mesta, zamorci, Maltezi in naselniki z dežele, ki so prišli štirideset milj daleč igrat za zasbižek svojega pluga ali za par volov... Vsi so bledi
in se tresejo, stiskajo zobe in gledajo z onim temnim, škilečim pogledom, ki je lasten igralcem in prihaja od tod, da vpirajo oči vedno na isto karto.
Nekoliko dalje igrajo rodbine alžirskih zidov. Možje imajo orijentalske obleke z grdimi okraski, modre nogavice in žametaste čepice. Ženske, debele in blede, se drže ravno v svojih tesnih zlatih telovnikih... Skupljajo se okoli miz, kriče, se prepirajo, štejejo na prste in igrajo malo. Samo zdajpazdaj se po dolgem posvetovanju odstrani star patrijarh s svetopisemsko brado in gre stavit v imenu rodbine... Dokler nate traja igra, se oči He-brejcev, strašne črne oči, obrnene na mizo, iskre, da trepetajo pred njimi zlati na zelenem prtu, katere končno potegnejo k sebi počasi kakor na niti...
In potem prepiri, Spopadi, kletve vseh dežel, divji kriki v vseh jezikih, noži, kijih potegnejo, straže, ki; priskočijo, denar, ki je izginil...
To je družba, v katero zablodi nekega večera veliki Tartarin, iščoč pozabljenje in mir srca.
Junak gre Čisto sam med to množico in misli na svojo Mavresko, ko se naenkrat od igralne mize sem začujeta izmed žvenketanja zlata dva razburjena glasova.
„Pravim vam, da mi manjka dvajset ] frankov, gospod!..."
„GospodL."
Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto
ob 11- uri predpoldne ter stane po pošti prejemana »li 7 Gorici na dom poSiljana:
vfi0 loto......  . 13 K 20 v, ali gld. 6-60
pol leta........6  » 60  »   »    .   3-30
jetrt leta.......3  » 40  »   ,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo JO vin.
„S0čA" ima naslediyeT^redne-.^4l>(3ge4..0b.;n^i^ vem letu „Eažipot po GoriSkem in Gradišfianskem" in .;' Jažipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva-jrat v letu MVozni red železnic, parnikov in .po|tnih mi" ter mesečno prilogo „SIovenski Tehnik".
Naročnino sprejema »pravnistvo v Gosposki ulici Sttjv. 7 L nadstr. v »Gori§ki Tiskarni« A. Gabršček. Ha naroČila brez doposlane naročnine"*se'rie oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstau če tisVano t-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka srsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — __ Reklamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Uredništvo
se nahaja v Gospo- i ulici 8t. 7 v Gorici v L nadstr Z urednikom je mogo-3 ?. govoriti vsak daa od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nabija v Gosposki ulici šf. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Narofinino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSe« vsak petek in stano vse leto 3 K 20 ii ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorecc se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSSu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, T. Bajt v po-kopališčni ulici, 1. Matiussi v ulici Formica, I. Ilovaiiski v Korenski ulici 5t. 22; v Trstu v tobakarni LavrenfiiS na trgu deila Caserma.
Sf.97.
Tečaj XXXVI.
V Gorici, v soboto dne 1. decembra 1906.
uagovom* un.«ui« «ix ^wajaw», * v »»* ^*vw^w v »u.i«,    ___________— i «iuiwii »i. o j. —             »Uor. risbama« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zanima nas pridiga Točebrana. Kedor je Čitai o shodu v Dornbergu v »Soči" ali »Gorici", bode takoj uganil, koga je Toče-bran z antikristom primerjal. Razlagal je na dolgo in široko, da so vžc antikristi in krivi preroki tukaj, ki hočejo zapeljati ljudstvo itd. ter konečno z visokim glasom zavpil »med nami že, tukaj so, bojte se jih". De te točke so pobožni ljudje spali, ker pri njegovi maši so le taki: skozi jeduo uho noter skozi drugo ven, tako je sam povedal pri pridigi neko nedeljo meseca februarja, ter menil, da taki, ki so pozorni ter bi njega lahko razumeli, k maši ne pridejo ali pa sevdeležijo maše v Za-loščeh, kjer mašuje menih iz Kostanjevice. Rad bi že končal, pa moram vsaj še konec nedeljske pridige povedati. Ko sem prišel v Dornberg, pravi Točebran, našel sem nepokvarjene, dobre, rekel bi skoraj vzgledne otroke, poglejte jih sedaj; ti (pobalini) plu-vajo za duhovščino. Pavza. Čitatelj! Kedo je temu kriv? Mari učiteljstvo? Tegane, douči-teljstva ima mladina respekt, ker imamo res hvalevredno osobje. So krivi mari stariši? Tega nočem trditi. Največ krivde pripada To-CeUranu, ker mladine ne zna vzgajati, pa kako jo tudi bode, ko mora v šolo hoditi veronauk podačevat le njegov kaplan, in kaj se pri njegovih pridigah o*oci naučijo, vemo sami. Točebran, roko na prša, in mea culpal
IZ AjdOVŠČlN, 28. XI. OG. (O javni knjižnici). — "a tukajšno javno knjižnico so dajje darovali p. n. gospodje: Trgovca Fr. Kepic in Štefan Štekar po 20 K, c. kr. notar A. Lokar 20 K, trgovec iu lastnik strojar-nice Anton Lokar 10 K, trgovec Mihael Malik kot drugi dar pet letnikov Ljubljanskega Zvona in 21 primernih knjig za priprosto ljudstvo. Slavno občinsko starešinstvo je obljubilo, dati brezplačno sobo za knjižnico ter sprejeti pokroviteljstvo javne knjižnice. Začasni odbor javne knjižnice se toplo zahvaljuje slavnemu starešinstvu in vsem gospodom da-rovateljem ter se priporoča častitemu občinstvu za nadaljne doneske. Javni knjižnici je bilo do sedaj darovanih 160 K in 265 knjig. — Predsednik začasnega knjižničnega odbora je tukajšni nadučitelj g. Franc Bajt.
DomaČe in razne novice.
TRG SV. ANDREJA V GORICI. — V ponedeljek prične trg sv. Andreja. Deželam, ki pridete v Gorico ta dan, posla-žite se pri nakupu svojih potrebščin pri slovenskih trgovcih in obrtnikih!
Družba sf. Cirili h Metoda i Ljubljani kliče proroku svojega ljudstva deviško čistemu pesniku Simonu Gregorčiču v prezgodnji grob: počivaj v miru!
Tomo Zupan, prvomestnik.
„NiroiM prosveti" je darovala g. Ana Skočir, stotnikova soproga, 10 kron mesto venca svojemu veroučitelju, pesniku Gregorčiču.
R. Katalinič Jeretov — Gregorčiču. — Sloveči pesnik R. Katalinič - Jeretov je zložil
Gregorčiču v spomin ter nam v objavo poslal nastopne verze:
Nad grobom Gregorčiča.
Ugasnu Tvoja luč
Unraknn Tvoja vila Fo trnju ovog svieta
Salomila je krila, Al Tvoja rieč i dalje
Po rounoj zemlji leti, Jer osta Tvoja pjesma
Što neče nikad mrieti! I Zadar.                             R- Katalinic-Jeretov.
IZ Prtgd. —- »O Gregorčičevi smrti smo.izvedeli tu v Pragi najprvo šele iz slo-' venskih časopisov. Škandalozna uprava urad-I nega korespondenčnega bnreaua ni smatrala ! smrti našega najpopularnejšega pesnika toliko J važno,- da bi jo bila naznanila drugonarod-i nim listom.
I           Slov, akademično društvo »Ilirija" je
- takojrazobe8ilazBAkademičnega doma", ! kjer ima svoje prostore, črno zastavo v znak ' Žalovanja ob prerani smrti priljubjenega pesnika, in nalepila v veži »Akad. doma" posebno izdajo »Soče", po kateri se je informiralo češko občinstvo o tužni vesti. V petek 30. t. m. priredi »Ilirija" Gregorčičev večer s češkim predavanjem o preminulem pesniku-Ijubljencu."
Maša Zldušnlca po pokojnem pesniku Simonu Gregorčiču je bila danes v trnovski cerkvi v Ljubljani, kjer župnikuje znani Gregorčičev prijatelj Vrhovnik.
»Surovo napaden v liberalnih Ustih". — Ne
morejo živeti brez laži. Karkoli pišejo, v vse morajo utakniti laž. Tako lažejo možje pri »Gorici" celo, ko pišejo nekrolog pesniku Gregorčiču. Pravijo, da je bil pokojni pesnik surovo napaden v liberalnih listih, ker je volil v Dornbergu kot častni občan dvakrat za klerikalce. Da je bil surovo napaden, to je grda laž! Povedali pa smo takrat, da je volil proti tistim, ki so se tako možato potegnili zanj tačas, ko je črna banda z Mahničem na čelu rjula proti njemu, in rekli smo, da obžalju-jemo kaj takega. Eaj to naj bo surov napad ? Surovo so ravnali klerikalci ž njim v življenju in ob odprtem grobu! Surovo je ravnal ž njim don Antonio, ki ga je silil v Dornberg na volišče, kamor ni šel iz svojega prepričanja, ampak gnan po okoliščinah,  v katerih je živel.
V prid Sregorčičevega spomenika priredi re-
stavrater ¦Frlc Novak v hotelu Ilirija v Ljubljani jutri koncert. Dohodki koncerta so namenjeni fondu za Gregorčičev spomenik.
' nDe;i'iaeiJa Iz Trsta*. — »Edinost" pripoveduje, da se je udeležila pogreba pesnika Simona Gregorčiča tudi deputacija iz Trsta. Spraševali smo nato tupatam po tej deputaciji, ali nikdo nam ni mogel povedati, da bi bil videl deputacijo iz Trsta, pač pa se je ponavljala ne vol j a, izražena že ob pogrebu, v besedah:iz Trsta ni bilo nobenega. Komentovalo se je to v prav rezkih besedah. Ker pa nočemo delati nobenemu krivice, si dovoljujemo vprašati »Ediuost'', kateri gospodje so tvorili to tržaško deputacijo, katere pri nas ni nikdo opazil?
»No?... Gospodi8...                                [
»Ali veste, s kom govorite, gospod?"
»To bi rad vedel I"                                 J
„Jaz sem črnogorski princ Gregor, go- [ spod!..."
Pri tem imenu Tartarin, ves vzradoščen, odrine množico in se  prerije v prvo vrsto, | vesel in ponosen, da je našel svojega princa, i tega tako vljudnega črnogorskega princa, s : katerim se je seznanil na Iadiji...
K nesreči to sijajno ime, ki je dobrega Tarasconca tako oslepilo, na častnika lovskega polka, s katerim se prepira princ, nima niti | najmanjšega vpliva.             i
»Prišel sem v lepo družbo..." pravi vo- I jak porogljivo; nato se obrne k občinstvu: < »Gregor Črnogorski... Kdo ga pozna ?... I Nihče!"
Tartarin ogorčeno stopi korak naprej.
„Dovolite... jaz poznam princa!" pravi z odločnim glasom in s svojim najlepšim ta-raseonskim naglasom.
Častnik lovskega polka mu trenotek gleda t obraz in nato zmaje z rameni.
»Torej prav!" pravi... »Razdelita si teh dvajset frankov, ki so izginili, in ne izgubljajmo < več besed o njih."                                           j
Nato mu pokaže hrbet in se izgubi v gnječi.
Tartarin ves razjarjen hoče planiti za njim,, toda princ ga zadrži,
»Pustite ga I... Zadevo uredim jaz sam 1"
In pri teh besedah prime Tartarina pod pazduho ter ga hitro potegne za seboj  iz ' igralnice.                                                          I
Ko prideta na trg, se črnogorski princ I Gregor odkrije, ponudi našemu junaku roko in prične, nedoločno se spominjaje njegovega imena, s trepetajočim glasom:
»Gospod Barbarin..."
»Tartarin," popravi ta boječe.
»Tartarin ali Barbarin, to je brez pomena !... Midva ostaneva zvezana na življenje in smrt!"                                                         I
In plemeniti Črnogorec mu z divjo močjo I stisne desnico... Lahko si mislite, kakšen ponos vzbudi to v Tartarinu.
»Princ!... Princ!..." ponavlja ves omamljen. —
Četrt ure pozneje sedeta ta dva gospoda za mizo v restavraciji »Pri Platanah", zelo prijazni gostilni, ki je odprta celo noš in od katere pada zemlja v terasah proti morju. Tukaj močna ruska salata, zalita z izvrstnim vinom iz Crescie, vnovič utrdi njuno prijateljstvo.
Ne morete si predstavljati vabljivejšega človeka kakor je bil ta črnogorski princ: vitek, nežen, kodrastih las, skrbno počesan, gladko obrit, z nenavadnimi redovi na prsih; oči je imel zvite, kretal se je malomarno; nekoliko italijanski naglas mu je dajal zunanjost Mazarina brez brk; polega tega je bil izvrstno podkovan v latinščini ter je pri vsaki priliki citiral Tacita, Horaca in ,Komentarje'.
Kot potomca starega rodu so ga po njegovih besedah v starosti desetih let bratje vsled njegova liberalnega mišljenja pregnali, in i/za onega časa potuje po svetu, da se izobražuje in zabava, kot Svitlost — filozofi... j
|           DodateČriO k poročilu O sprejemu Gregorčičeve i
krste po Soški dolini moramo omeniti, da so tudi Deskle počastile Gregorčiča. Prišlo je bilo obilo ljudstva, šolska mladina, tako da je bilo počaščenje tudi od strani Deskel prav lepo.
»Una vera dimostrazione slovena". — l^Eco"
pravi, da je bil pogreb pesnika Gregorčiča... una vera dimostrazione slovena (prava slovenska  demonstracija).   „ Dimostrazione"   bi utegnila imeti tudi dober smisel, ali soditi moramo po duhu, ki veje zlasti v zadnjem času iz predalov „L'Eco" nasproti Slovencem. In ta duh nam ni nič prijazen. Včasih je hujši nego v »Corriera* 1 Radi tega moramo sklepati, da ima  »una vera dimostrazione" pomen, da smo Slovenci demonstrirali (kakor se ta navadno ume) s pogrebom pesnika Gregorčiča proti Lahom, da smo imeli l namen »pokazati se". Tako insinuacijo pa j bi morali  kar najodločneje zavrniti. Mi smo I I imeli namen počastiti pesnika na njego- I J vem  zadnjem potu in drugega nič. Pobožna „L'Eco" bi bila prav lahko postavila na mesto besede »dimostrazione" kak drug izraz!
Na koncertu »Pivskega in glasbenega društva,
J ki se bo vršil due 8. decembra v dvorani »Trgovskega doma", se bodo peli poleg že navedene Novakove balade »Neščasna vojna" in Čajkovskega kantate »Moskva", še sledeči zbori: Na prvem mestu treba omeniti dva zbora, katera bodeta marsikoga zanimala že potem, da sta bila odlikovana s prvo častno nagrado na glasbenem konkurzu, ki ga je bila letos ljubljanska „G1. M." razpisala. To je moški zbor Emila Adamiča »Franica" in mešan zbor I. Proehazke »Ljubezen".                   j
Prvi zbor (»Franica") bo gotovo vsakemu razumljiv: tekst i glasba izraža tako jasno priprosto ljudsko poezijo, da ne bo
j treba nobenemu prijeti se za glavo   in  pre- I
i misije vati, kaj pravzaprav sta pesnik in skla- I datelj hotela povedati! — V  tej skladbi je E. Adamič res pokazal, kako je treba kompo-novati v narodnem duhu.
Vsebina in vrednost drugega zbora (»Lju-
I bežen") izražena je že v naslovu. To je skladba, v kateri vsak takt kaže umetnika, ki strogo j zna izraziti v tonih to, kar je mislil in čutil pesnik pri vstvarjanju pesni. Tukaj lahko se sme reči, da skladatelj in pesnik korakata z roko v roki! — Ta »Ljubezen* je tako lepa
I in tako pristno lirična, da bi zastonj podobne druge iskali v slovenski glasbeni literaturi!
Od istega skladatelja sta na programu še  dva  moška  zbora:   »Moč   ljubezni"   in I »Pomlad", iz katerih izvira redka resnica, da tudi skladatelj-lirik more  komponovati v narodnem duhu.  —  Kar se proizvajanja tiče, j
j trdno upamo, da nam na koncertu tudi gg. j pevke in pevci pokažejo, kaj se doseže s trdno
I voljo in vstrajnostjo.                                         I
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ponovno pozivlje do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obilnej meri družbin narodni kolek. Vzgled naj Vam bodo Čehi! j Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako bi ne rabil pri svojih poštnih pošiljatvah na-I rodnega koleka. V prihodnje bodemo začeli j
I           In kakšen čuden slučaj! Princ je pre- I
živei tri leta v Tarasconu, in ker se Tarta- j rin začudi, da se ni nikdar z njim srečal, niti j v klubu, niti na Esplanadi, mu Njegova Svi- I tlost z izogibajočim se izrazom odvrne: »Malo sem hodil iz hiše..." In Tarasconec si iz di- j skretnosti ne upa več vprašati. Vsi ti veliki ljudje imajo  svoje tako skrivnostne strani!...
Splošno je bil ta gospod Gregor jako j dober princ. Srkaje bledo rdečo vino iz Crescie, potrpežljivo posluša Tartarina, ki mu pripoveduje o svoji Mavreski, ter ga celo žago- j tovi, da vse te dame pozna in mu njegovo J brzo najde.                                                        I
Dolgo pijeta vino, in sicer brez vode, j ter nazdravljata alžirskim dainam in svobodni j Črni Gori...
Pod teraso se valovi morje '-m v senci pljuska ob bregove s tako prijetnim šumom. Zrak je topel, nebo posejano z zvezdami.
In med platanami prepeva slavec...          J
Račun plača seveda Tartarin.
X.
j »Povej mi ime svojega očeta, in [povem ti
ime te cvetlice".
Oni dan po večeru pri ,Platanah' je princ Gregor že na vse zgodaj . Taraseon- j cevi sobi.
»Hitro, hitro, oblecite se!... Vaša Mav-reska je najdena... Imenuje se Baja... Stara j je dvajset, ljubka kakor srčece in že vdova".,, j
i objavljati perijodično, koliko da smo v posameznih mesecih razposlali narodnih kolekov Pozivtfemo pa tudi Vas, zavedne trgovce da če že ne zmore vsakdo iuied Vas koleko-vanja svojih trgovskih popisov in računov naj prevzame vsaj v razprodajo naš narodni kolek. Ako se za naročene koleke vpošlje denar takoj, navržemo radi 50 kolekov na tisoč plačanih. Narodni kolek se naroča z naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in He-tnda v Ljubljani", — Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda.
Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je do-
poslala tvrdka I. Drufovka v Gorici kot več-letni prispevek od prodanega družbinega voščila za črevlje znesek 101 K. —- Opozarjamo vse častite somišljenike tudi na to blago hi bi lahko donašalo naši družbi bogatejih prj. spevkov, ako   bi je  rabili  vsi Slovenci, —
I Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Na g. Učitelja iz Rp se je bil spravil »Prismojenec" v svoji predzadnji številki. Skril se je znani razgrajač iz Mirna za »krščanske stariše" ter ga opsoval prav po katoliško, češ, da je prepovedal v šoli pozdravljati ga s »Hvaljen bodi Jezus Kristus"! ' O tem se nam piše: »Vsak, kateri je hodil kdaj v šolo, ve, kak krik nastane pri vstopu v šol. sobo, kjer kakih 50 do 60 otrok za-kriči v različnih glasovih svoj »Hvaljen bodi Jezus Kristus". To naj bode vzgojevalen pozdrav? Vsak pameten človek poreče pač, da je vsak tak kričeč pozdrav nespodoben, ker se po nepotrebnem izgovarja ime Jezusovo. Radi tega je g. učitelj že pred dvemaletoma dal otrokom ukaz, naj otroci pri njegovem vstopu in izstopu pozdravijo s tem, da vsi vstanejo in se priklonijo. Zunaj šole pa naj pozdravijo kakor hočejo, ali »dober dan" ali »Hvaljen bodi Jezus  Kristus!"  Ta odredba
I pač ni ne »liberalna", še manje pa frania-zonska. To so vpeljali na vse meščanske in srednje šole, vse pripravnice, vad-nice in skoraj v vse ljudske šole. Te odredbe so se tudi otroci do danes držali, in tudi do danes se ni pritožil o tem noben »krščanskih starišev". Zdaj pa prihaja ta nesramni hujskač izza kulis s svojim zlobnim hujskanjem starišev proti šoli in učiteljstvu. Prašamo ga saino, kje je bil do sedaj, da je držal glede tega svoj nesramni jezik za zobmi? Sicer po sklepu njegovega umazanega dopisa se lahko sodi, kje ga čevelj žuli. Končno pa mu svetujemo, naj  bode  previden, naj  ne dreza v
I ogenj, da se ne opeče''.
O zaupnem shodu v Št. Petru piše »Gorica",
I da na protest župana in na resolucijo je tudi J Mervic molčal. Ne vemo, kaj bi bil sploh za-mogel opraviti v taki družbi, ko je bilo vse tako urejeno, da je do 150Mirencev, Vrtojb-čanov in Ogrcev kričalo   »živio" že popred, I ko je končal župan govoriti. Nam naprednega j mišljenja se zdi, da ni bilo potreba sploh nobene zaupnice. Pa ako hočejo klerikalci svo-I jemu poslancu dati zaupnico,  slobodno.   Ako ima kaj veljave taka zaupnica, je vprašanje.
(Dalje u prilogi.)
I           »Vdova!... Kakšna sreča!" vsklikne ve-
selo dobri Tartarin, nezaupljiv napram orijen-talskim soprogom, j           »Da, toda zelo strogo pazi na njo njen
brat." J           »Ah, prokleto!"...
»To je   zelo divji   Maver,  ki  prodaja pipe v bazaru .Orleans'..." j          Nato nastane molk.
„No," nadaljuje potem princ, »toda vi niste mož, ki bi se dal tako hitro oplaziti. In poleg tega je morda tega razbojnika mogoče pridobiti s tem,.da kupite od njega n^ kaj pip... Torej hitro... oblecite se, vi st^b človek 1"
Bled, razburjen, s srcem, polnim fc' bežni, skoči Tartarin iz postelje ter prWs» hitro zapenjaje svoje široke, flanelaste spod&Je hlače:
»Kaj imam storiti?" I           »Čisto priprosto pisati dami in io pr°"
j   iti «^-f,unka!"
»Toda ali razume francoski?" pravi z
j dvomom na obličju naivni Tartarin, ki je sa'
njal o Orijentu brez vsake primesi.       r. '<•
»Niti besedice ne razume," odvrne princ
j z neomahljivim mirom.   »Toda narekovali n»
j bodete pismo, iu jaz je preložim."
»O princ, kako ste ljubeznivi!"     *' In Tarasconec prične molče z yolikin» koraki hoditi po sobi ter zbira moči svojega duha. —
(Daljo pride.)
Priloga Jtoča" žl, 97, z one l decembra 19BB.
Dr. Gregorčič ni sam aklical shoda, ampak društvo Sloga. Na tem shodu je bil dr. Gregorčič le govornik kakor vsak drugi, zato tudi nima zaupnica nobene veljave.
Ko pride poslanec v Št. Peter sam na svojo roko dajat raCun svojim volilcem o svojem delovanju v zadnjih 6 letih kot poslanec pete kurije, potem bi bila-Jaka zajipjiica^na, pravem mestu!                                            ': Št. Peterci z malimi izjemami ene in druge stranke si želijo shodov, pa takšnih, kjer bodo zborovali sami. — Tisti drugi naj ostanejo doma, ker ta družba je samo zato tukaj, da kriči „žmd***"gdJ tako ve^ liki neumnosti; — naj se pokliče govornike obeh strank, da bodo enkrat na jasnem, za kaj se bojujejo in zakaj se občinarji razburjajo, da bodo slišali dva zvonova.
Zato g, dr. Gregorčič, pridite brez e; kr. orožnikov v Št. Peter, kot poslanec pete kurije, in skličite vse Št. Peterce brez izjeme, ne kakor sedaj, ko se je prezrlo najboljše davkoplačevalce, na shod, povabiti se mora tudi enakovrstnega govornika napredne stranke. Potem Vam jamčimo za mirno zborovaojo, prosto besedo in tudi ne bodete žaljeni ne na ulici in ne v dvorani. Tam naj se potem izreče zaupnica dobra ali pa slaba," kakoišen ntis napravijo govori na poslušalce.
Več udeležnikov shoda v Št. Petu. Miklavžev večer. — Že zadnja „Soča" je naznanila, da se običajni »Miklavžev večer" (5/12 točno ob 8.) vrši letos v veliki dvorani „Trgovskega doma". Res skrajni čas je bil, da se je za ta večer, ki je tolikega pomena za narodno vzgojo naše deee, odkazalo najlepšo in tudi glede prostornosti edino primerno dvorano. Prej v čitalnici in do lanskega leta v dvorani pri „Zlatem jelenu" se je mnogobrojna inladež trla v tesnih prostorih, pri vsem tem še vesela, da ji ni bil sploh vstop zabranjen vsled gneče; in kogar je nemila osoda privedla tja prepozno ! — Milo se ti je moralo storiti, ko si otroka videl bridko plakajočega se vraCati domov. — Uverjeni smo, da odslej bo teh nedostatkov konec. Sveti Miklavž se bo čudom čudil, kako smo napredovali goriški Slovenci izza zadnjega njegovega poseta in ga sedaj opozarjamo, naj prinese seboj bogato založeno vrečo najrazno-vrstnejših daril, da needen mladih njegovih prijateljev ne pojde spat praznih rok. — Neizogibni Mefisto je tudi baje letos posebno razpoložen; gorje mu, kdor ima kosmato vest, zlasal mu jo bo, da bo joj! Nemara je tako razposajen, ker ga menda na »Miklavžev večer" obišče star njegov pajdaš Faust. Za-trdno seveda tega ne vemo, toda gotovo le njemu v čast je svoje hudičke okoval v svit-lonove verige, in peklensko svojo palačo je tudi dal na novo zakuriti inprebeliti. Sodeč po pripravah je pričakovati letos izredno bogs-. tega »Miklavževega večera". Možki zbor našega pevskega in glasbenega društva je zagotovil svoje sodelovanje. Nastopi z različnimi skladbami še pred prihodom Sv. Miklavža, in gotovo nismo neskromni, ako bi želeli slišati zopet enkrat kvartet, ki nas je zadnjič kar očaral.
V dvorani bodo mize in je zagotovljena točna postrežba z dobro jedačo in pijačo. — V delno pokritje obilnih stroškov se bo pobirala samo od odraslih vstopnina 40 novč.
Za garderobo je društvo „Prosveta° blagovolilo odstopiti svoje prostore.
Šaljiva darila se bodo pobirala isti dan — v sredo — od 4. ure dalje in ne od 8. ure, kakor so pomotoma javljali letaki, priloženi zadnji štev. „Soče". Vhod je skozi dvorišče. Za tajnost šaljivih daril se jamči.
K obilni udeležbi vabi             odbor.
h venec pesniku S. Gregorčiču so darovale Soriške gospe znesek K 120-80. Venec je stal 10 K; od ostanka K 80*80 se je izročilo K 40-40 „Šol. domu", K 4040 pa se je naložilo za Gregorčičev spomenik. Imena p. n. darovalk prihodnjič.
Silita pesniki Sregorčičt, in sicer: iz zadnje dobe, na mrtvaškem odru, sprejem v Gorici, v Kobaridu, na Libušnjem, zadnja pot k eerk-v[ci sv. Lovrenca, polaganje v grob, rojstna »"ša, rojstna vas, panorama planinskega raja" > očo m Krnom, opevani slap. ., S'jo se na prodaj pri fotografu Jer ki ču v Gorici po zelo nizki ceni.
Mesto postalnesa načelnika ni državnem tetod-»8ri! v gorici je razpisano. Treba je, da pride na to mesto vsestransko sposoben uradnik in ne kak nemški rogovilež, zlasti pa ne tisti Wie3er, ki j*, znan kot strasten nemškutar, i«i podi slovenske delavce s kolodvora ter kliče nemške gornještajerske trotlne na njih
mesta. Ta človek, ki hoče dobiti to mesto, je j agitator za Schulvereiu in za Sudmarko. Niti z daleka ni vsposobljen za mesto postajenačel-nika na državnem kolodvoru v Gorici. Med prosilci bode tudi več Slovencev in Slovanov, sposobnih, mirnih uradnikov. Wieser pa se utika celo v take reči, ki ga nič ne brigajo! Poslanci, pozor!
"**" tffifoMosTf GorlcT^ Jutri % t. m. popoldne ob 3.30 se bo vršila velika dobrodelna veselica goriškega gospejnega društva v gledališki dvorani. Čisti dobiček se porabi v podporo'reveW. Sodelovala bo. tudi vojaška godba.
Na kolodvoru v Prvačini sta od treh pod-
uradnikov dva Nemca, čuvaj je Lah, in za načelnika je prišel, kakor smo poročali, neki laški Nemec. Čela memško-laška kolonija na čistih slovenskih tleh!
V počaščenje Favettija, bivšega mestnega tajnika v Gorici, ki fe umrl leta 1892., nameravajo prirediti mestni Lahi jutri veliko demonstracijo. V počaščenje pravijo, v resnici pa ima biti ta demonstracija naperjena proti Slovencem. Tako se sploh govori po j mestu, to spričuje tudi včerajšnja „L' Eeo". To naj bo protidemonstracija »demonstraciji" v ponedeljek! Ker mi nismo nič demonstrirali, se vidi, da ee pripravlja jutri od laške strani proti Slovencem nekaj, kar ima hudoben namen! Javni mir in red tako rade na-glašajo oblasti, radovedni smo, kako bo jutri ž njim! Ob takih prilikah radi nastopajo uslužbenci v laških botegah! Naj le kaj napravijo — poplačamo jih takoj d r u g i d a n! .
O Žepu rad govori na shodih katoliški dohtar Pavletič. Kot katoliški odvetnik skrbi prav pridno za žep. To vedo stranke prav dobro. Da hodi po shodih, to pa ima poseben namen. Ta namen je v njegovem žepu — mož bi bil namreč rad deželni odbornik, iz deželne blagajne bi rad dobival svitle kronice ter jih utikal v svoj žep; delo bi bilo k i-manje Pajerju po Gregorčičevem uzorcu.Ne morda ljubezen do kmeta, ampak lov na krone ga goni na shode v okolico, tn da bi mu kdo ne očital žepa, ga očita on drugim, čeprav nima nobenega uzroka za to. Koristolovci očitajo radi koristolovstvo drugim po geslu: rečem ti, da mi ne porečeš. Sedaj ga poznamo.
Slovenci! — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvoje vrst razglednic, ki se razpošljejo začetkom decembra po vsi slovenski zemlji. Na tisoče in tisoče razglednic roma ob božičnih praznikih iz kraja v kraj, vsak ima znancev in sorodnikov, ki 'jim z veseljem čestita za novo srečno leto. Dozdaj so imele pri nas od tega dobiček samo nemške Židovske tvrdke, dočim je na Češkem »Matica Školska" vsako leto dobivala tisoče od svojih razglednic. In to bodi poslej tudi pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krasnejše nego smo jih bili vajeni dozdaj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakih nemških tujih razglednic, ampak da seže po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob priliki novega leta daruje v narodni namen denar, ki bi šel sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Dokažimo vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podružnice; zlasti tiste, ki so spale do sedaj. Vse ob tem Času razširjajte družbine razglednice in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril-Metodova družba lep novoletni dar, mi pa s tem ne izgubimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcu v roke. Torej: „Mal položi dar, domu na altar", to nam veljaj posebno še ob bližajočem se božiču in novem 1907. letu. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Javen ljudski shod v Mirnu. — Jutri popo-ludne ob 3'/, se bo vršil v Budihnovi dvorani v Mirnu javen ljudski shod, katerega sklicujejo klerikalci. Dnevni red je: 1. starostno zavarovanje delavcev; 2. delavske organizacije; 3. volilna reforma. Podpis na vabilu v „Prira. listu" je: »Mirenski delavci 1"
Ta podpis je — Šviadll Resnica je ta, da shod sklicujejo klerikalci. V Mirnu je vse polno delavcev, ki niso klerikalci, pa tudi nikdar ne bodo. Ti niso sklicali shoda, pridejo pa na shod brez dvoma, saj mora biti že radoveden vsakdo, kako mislijo rešiti klerikalci delavsko vprašanje. Pričakovati je sploh vo-like udeležbe, obeta so živahen dan jutri v Mirnu!
Kako rešuje dr. Gregorčič delavsko vprašanje?
— Dr. Gregorčič je ustanovil v Mirnu bolniško blagajno, v katero pa se sprejemajo sami klerikalci. Če je kdo naprednjak ali socijalni demokrat, ga kratkomalo zavrnejo. Torej če bi hotel neklerikalec biti deležen milosti Gregorčičeve blagajne, bi moral najprvo prodati mu svoje prepričanje,„zlesfcLpod„črno suknjo ter mu roko poljubiti, potem šele ga sprejme v okrilje bolniške blagajne! Kdor tako dela doma, tisti se tudi v parlamentu ne bode potegoval za delavce. Če bi bili" vsi delavci klerikalci, potem bi jim morda kaj malega vrgli, tako pa ne bo nič, dokler si dekvci sami s pomočjo naprednih strank ne izposlujejo uresničenja svojih zahtev.
Za delavce sladke besede —: zase pa svitle
krOBlCf. — Gregorčič in Dermastija mislita pripeljati jutri v Miren par vozov sladkih besed za delavce. Gregorčič, ki ni še nikdar Crhnil niti jedne besede za delavca, misli jutri z Dermastijo imeti za norca mirenske delavce. Sladkih besed jim hočejo natrositi, da bi kričali „živio% kar don Antonio tako rad sliši. Ali delavci vedo, da jih hočejo klerikalci le za nos vleči. Šele sedaj se kažejo rešitelje delavcev, ko so si sami izposlovali v državnem zboru povišanje plače 4 milijone več na leto. Kdo je bolj potreben? Ali je bolj potreben delavec, da se ga preskrbi za starost, ali duhovnik, da se mu že tako veliki dohodki še zvišajo ? Pač delavec I Ali glejte 1 Dr. Gre- I gorčic in njegovi pajdaši so gluhi na vsa ušesa, kadar se je potreba potegniti za delavca) strašno priden in agilen pa je bil dr. Gregorčič, ko je šlo za povišanje plač duhovnikom. Že tako ima veliko plačo, ne da bi jo zaslužil, pa še ni sit! Zvišali so si pač plače sami sebi, sedaj pa prihajajo s polno bisago pred delavca imet ga za norca. Prav ker je sedanji parlament preveč klerikalen, se ni brigal za delavska vprašanja, ali prihodnji parlament bo pa še bolj Črn! Kaj naj torej pričakuje delavec od takih ljudij ? Samo to se lahko še zgodi, da zopet povišajo plačo duhovnikom! Delavci morajo ubrati torej čisto drugo pot, one, po kateri hodijo klerikalci, kratko nikar ne! Zategadel pa naj se jim lepo zahvalijo za sladke besede. Naj se za enkrat obrne karta: Delavcu krone, njim sladke besede! Bodo videli, kako se živi od sladkih besed!
Miren, ta industrijski kraj pri Gorici, potrebuje res miru za svoj pravi razvitek. Klerikalci so v tem pogledu Mirnu že dosti škodovali; ali domači klerikalci niso krivi, pravi krivci so dr. Pavlica, dr. Lampe, dr. Krek in v zadnjem času zlasti dr. Dermastija. Ti le cepijo, razdvajajo ter sejejo prepir in zdražbo po občini. Kaj pa so že storili dobrega za Miren ? Ali morda kaj s strankarsko blagajno ? Ali z abstinenco ? Sami ga cukajo naprej. Ali s shodi? Na shodih so jih vedno le pa za norca imeli. Tako je n. p. dr. Lampek leta 1904. obljubljal delavcem, da bodo "odslej ne le delali, ampak tudi dobro jedli! On j.> od takrat res že veliko dobrega pojedel, ali delavci v Mirnu ?1 Bolj odkritosrčen je bil rajnki dr. Pavlica, ki je rekel, da čaka delavce plačilo onstran groba. Črni gospodje pa se zadovoljujejo s plačilom na tem pregrešnem svetu! — Ali so kako drugače kaj storili za Miren ? Ali je morda to korist, da so bili lani radi javnega nasilstva obsojeni 4 v ječo prav po nepotrebi? Žrtve klerikalizma!
Miren ima od klerikalcev le škodo. Zato pa je zadnji čas, da se Miren obvaruje na-daljne škode. Treba obračuna s klerikalnimi hujskači, poštenega obračuna, da se vrne mir v Miren, se poležejo strasti in izprevidijo tudi zapeljani, da so na krivi poti.
Dr. Greierčlč se zopet spreminja. — Sedaj je
razlagal v Dornbergu in v Št. Petru, da bo delal na to, da bo Gorica slovenska. Kazal je veliko slovensko srce. Lisjaki Ko je zadnjič kandidiral v peti kuriji ter imel s Furlani že napravljen pakt, ni bilo nič slovenskega na njem, molčal je, sedaj p&, ko bo po novi volilni reformi kandidiral med Slovenci, kaže spet veliko slovensko srce. Kar čez noč se je spreobrnil iz deputata furlanskega v gorečega Slovenca. In takega kameleona naj bi Še pošiljali v državni zbor ? Nikdar!  Marš v semenišče!
Naša stranka In delavci. - Klerikalci lažejo
najgrše, da je napredna stranka sovražna delavstvu. Ali kdor čita naše liste, ve, da se dosledno potegujemo za koristi delavstva ter radi priobčujemo njihove pritožbe. V klerikalnih listih ni povedanega nikdar nič resnega v prilog delavcem. Naša stranka ima tudi v programu, da hoče podpirati samostalno socijalno organizacijo. Klerikalci hočejo imeti delavsko organizacijo pa le za svoj privesek,
mi pa hočemo, da se delavci samostojno organizirajo, ker le po tej poti vidimo uresničenje njihovega stremljenja. To stremljenje pa podpiramo in ga bomo podpirali tudi v bodoče.
Klerikalci lažejo tudi glede" volilne reforme, da so »liberalci" proti njej in tako tudi proti delavstva. Kdor čjta naše liste, vidi takoj grdo klerikalno laž,. Mi smo le proti krivicam, katere so zadali Slovencem na Dunaju potom te volilne reforme in katerih so sokrivi tudi poslanci Slovanske zveze, že zdavnaj pa smo se izrekli za pravo splošno in jednako volilno pravico! Klerikalci tako gorijo za volilno reformo samo zato, ker upajo, da bo prihodnji parlament še bolj črn nego je sedanji.
»Simon Gregorčičev dom". ~ Rodoljubi v
Tolminu so sprožili misel o ustanovitvi S. Gregorčičevoga doma v Gorici, v kateri bi se sprejemala ukaželjna. slov. mladina, pomagal bi v tem oziru „Š. domu"!
Imenovanja. — Nastopni sod. avskultantje so imenovani za pristave: Fr. Posega za Kanal, Fr. Vidmar za Motovun, dr. L. Jerovšek za Pazin, dr. J. Leoncellis za Ajdovščino in dr. A. Marinac v obsegu višje sodnije v Trstu.
Premeščen je sodn. pristav dr. H. Toman iz Ajdovščine v Gorico.
IZ Oseka nam pišejo zopet o krivičnem davku, katerega morajo ubogi verniki plačevati črniškemu dekanu. Naravnost razjezil je občane glas oseškega Župana, ki se noče postaviti proti temu krivičnemu davku, katerega morajo dati dekanu, dasi morajo vzdrževati svojega duhovnika. Klerikalni župan dela proti koristim kmetov. Izvoljen je bil sicer odsek starašin, ki se je imel pečati z odpravo tega krivičnega davka, aH župan noče predložiti tega sklepa odseku. V seji je kar zavpil, da ne da onega sklepa odseku; pravi celo, da ta davek ne more in ne sme odpasti. Župan je strašno priden, kadar je potreba radi kake malenkosti koga zapreti, ali glede* krivičnega davka pa drži z nunci v Škodo kmetov. Pokažimo mu pri prihodnjih volitvah, da je konec njegove samovolje. Izberimo župana, ki bo zastopal koristi kmetov, ne pa krivične davke za nunce.
Bogat lOV. — Dne 27. novembra t. 1. se je vršil na posestvih g. barona Locatelija v Krminu lov, na katerem se je ustrelilo 132 zajcev in 7 jerebic.
Priloga. — Današnji številki nSoče" je priložena priloga tvrdke »Pregrad & Čer-netič" irgovski Dom v Gorici I. božiCni sejm. Domačo, narodno tvrdko priporočamo najtopleje.
Umrl je v goriški bolnišnici gospod Josip Markočič, krčmar na Solkanski cesti, star 34 let. Truplo so prenesli v čfcirtek v Solkan.
Najdeno. — Našlo se je na poti med Volcjodrago in Št Petrom nekatere pobotnice. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi pri Ferdi-nstndu Vovku na Gradišču št. 66. nad Prvačino.
Odšel je Od dOia Ivan Rink ml. z Reke na Cerkljanskem; tržil je s teleti, imel krčmo in trgovino. Sodi se, da je pobegnil v Ameriko. Baje je odnesel revežem do 40.000 K. Bil je klerikalec prve vr M.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprta v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich.
........_ služba v lekarnah. — v času od
2. do 9. t. m. bo ponočna  služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich.
SLOVENKE!
Koga ni pretresla v dno duše žalostna vest, ko je preminol naš gorski slavec ter za vselej zatisnil svoje trudne oči! To ve vsaka zavedna Slovenka, kaj nam je bil Gregorčič. Edini on je znal peti tako nežno, v srce segajoče, kar se ni posrečilo do sedaj nobenemu pesniku. Jemal je svoje poezije iz srca, zato so šle naravnost v srce. Čitajte l Mojo srčno kri škropite, po planinskih solnčnih tleh...
Obračamo se do vas, drage Slovenke, da vsaka prispeva po svojih močeh za
Gregorčičev spomenik,
ne samo v Gorici in na Goriškem, ampak po vsej Sloveniji, brez razlike stanu in izobrazbe, kajti Gregorčič je bil pesnik nas vdeh, bil je pesnik narodov.
Povsod, koder se sliši slovenska govorica, naj zbirajo doneske ter jih pošiljajo začasnemu odboru. S tem pokažemo celemu svetu, da znamo oboževati velikega misleca, pevca, mučenika.
Spomenik mora biti najlepši, kar so jih napravili dosedaj kateremu pesniku. S pono-
som se nas bodo spominjali naši potomci, ker smo znale tako visoko ceniti nase velike može.
Imena darovalk se bodo objavljala v slovenskih listih. Denar se bo nalagal v „Gor, !jnd. posojilnici".
Za začasni odbor: Ivanka vdova D ekl e v a,       Marija K o p a C,
Gorica, Gosposka ulica št. 11.
Gospodarske in trgovske vesti. Klerikalne posojilnice.
(Dopis.) Kake koristiIma naše ljudstw od klerikalnih posojilnic, nam dokazuje posojilnica Biljana-Medana, o katerej smo imeli že priliko govoriti. Ljudstvo je tudi večinoma spoznalo, da mu je posojilnica več škodovala kot koristila. Lahkomišljeni kmetic seje z mirno vestjo udajal zapravljanju, zanašajoč" se v nastopivši stiski na pomoč posojilnice, katera je tudi res hitro vsakomur ustregla, da je bil le porok tu, ne meneč se, v kako korist bode kmetu izposojeni denar. Da se denar čim preje zapravi, skrbi že posojilnica sama, ker je nastanjena v krčmi. Marsikdo, ki je bil nekdaj veren pristaš posojilnice, stiska sedaj ogorčeno svoje pesti ter preklinja vse, kar je v zvezi ž njo.
Naj navedemo le eden slučaj: Neki posestnik v Biljani prevzel je poroštvo pri posojilnici za nekega manjšega posestnika za znesek 250 E. Dolžnik je pričel zapravljati ter se je pokazala nevarnost, da ni upati od njega na povračilo. Porok je to vestno naznanil odboru posojilnice, kateri se pa za opomine ni zmenil; zakaj pa, ko je bil porok gotov! — Po preteku štirih let je pa posojilnica kar zgrabila poroka, kateri je bil prisiljen plačati za izposojeni kapital 250 K, sedaj še obresti in druge stroške v vsega skupaj, znesku 320 K. — Porok je znesek tudi plačal, ker ni maral se spuščati v pravdo. Posojilnični tajnik mu je obljubljal, da se mu obresti odpuste, kar bi bilo gotovo pravično in krščansko. Naš posestnik pa je zastonj čakal te olajšave; opomnil je radi tega tajnika, ki se je pa pričel izgovarjati, nakar nra je naš ogorčeni možak zabrusil v obraz besede: „Judje ste in judovska je Vaša posojilnica". Odgovarja li tako postopanje od strani posojilnice načelom, na kojih je bila ustanovljena? Mi menimo, da ne! Nemarnost posojilničnega odbora je kriva, da mora naš posestnik trpeti občutno škodo. Žal, da mora šele britka skušnja in občutna škoda naše ljudi izpame-titi, da se začnejo ogibljati teh farških zavodov. So pa tudi druge okornosti, ki označujejo pravi tip te farške posojilnice. Gospodje okoli posojilnice jasno kažejo, da jim je le za strankarske namene. Nekemu kmetu iz Šlo-renca so odrekli posojilo zato, ker porok pri zadnjih občinskih volitvah ni volil s klerikalno stranko. Ljubeznivi posojilnični predsednik je mrmjal kakor: „ne moremo ne moremo, vsak naj gre k svojim." — Kmet pa je potem hitro dobU posojilo pri laški banki v Erminu. Tako se odganja ljudi in jih odtujejo slovenski narodnosti. Ni čuda, da trpi narodnost radi tega, ko ljudje vidijo, kako neenakomerno se postopa pri slovenski in italijanski strani. Ljudje pa sploh ne marajo imeti opravka z domačo posojilnico, prvič ker se te nahaja v krčmi ter se kakor po udarcu zvona hipoma zve, kaj hcče kdo pri posojilnici, razun tega te marsikdo boji ljubeznivega nastopa predsednika posojilnice, kateri večkrat pokaže, da ima manj olike kot najnižji kmetic. Pripetilo se je te dni, da je nekoga, ki je prišel prosit posojila, kakor tudi dotičnega poroka, kri-Čaje izpovedal in zapodil. Predsednikovo kričanje se ni slišalo samo v krčmi, ampak tudi na ulico,
Tako se postopa pri tej krčmarsM posojilnici, želeti je, da bi jo ljudje čim preje spoznali in ji obrnili hrbet.
Potrjen tikOB. — Cesar je potrdil zakonski načrt, sprejet v istrskem deželnem zboru, po katerem se uvede v prilog občni Mali LoŠinj in Veliki Lošinj davek na vino.
Trgoisto-obrtno društvo bo imelo drevi pri
Kranjcu običajni sestanek. Predaval bo o milanski razstavi dr. Brecelj.
Sioianska razstava i Pragi. — Pri posvetovanjih nekdanjega češkega odseka v Pragi za priprave k udeležbi na »vseslovanski razstavi na Euskem", ki je zdaj odložena na ne-doložen čas, je bilo sklenjeno prirediti slovansko razstavo v Pragi L 1910.  po
možnosti v istem razmerju in obsegu, kakor so si mislili ono v Petrogradu. Ta razstava ima podati popolno sliko kulturnega in obrtnega stanja vseh slovanskih narodov; na nji imajo biti zastopani kar najpopolnejše zgodo-vinsko-kulturna slika, književnost, umetnost, veda, obrtništvo in trgovina. Prireditev slovanske razstave v tej vsestranski popolnosti, kakor mislimo, pa ni mogoča brez načelnega soglasja vseh slovanskih narodov in brez sodelovanja ter pomoči vlad .slovanskih držav, velikih slovanskih organizacij in prvakov vsega slovanskega sveta — katerih sodelovanje in pomoč morejo edini biti porok popolnosti in s tem tudi vspeha nameravane razstave. Da bi bil temelj uspeha celega ogromnega podjetja slovanske razstave v Pragi 1. 1910. zagotovljen že prej, nego se začno priprave, je predvsem treba zagotoviti: 1. načelno soglasje z nameravano razstavo, 2. da bi se priredila 1. 1910. — Prizadeti naj se oglasijo pravočasno.
Razgled po svetu.
V  državnem Zboru je bil včeraj pretep. Prišlo je do njega pri glasovanju o Zazvor-kovem predlogu, naj se izloči češka občina Bazna iz nemškega volilnega okraja. Predlog je bil odklonjen, zato zmerjanje in pretep.
Slovensko ikad. društvo »Slovenija" na Dunaju
priredi svoj III. redni občni zbor na 8. grudna 1906. ob l/88. uri zvečer v restavraciji: „Zum Magistrat". I. Lichtenfelsgasse 1.
Miad.-tahn. društvo Jrlslav" v Bradcu priredi
svoj III. redni občni zbor 1 dec. 1906. ob 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim vz-poredom: I. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo društv. sod. 4. Proračun. 5. Razdel. trakov. 6. Slučajnosti.
24 naviti polkov. — Iz Budimpešte poročajo, da se ustanovi 24 novih aystroogrskih polkov.
V  Opatiji je umrl župnik monsignor Zam-Iič, ki je bil vedno naroden duhovnik.
Nova bolezen. — V Oxfordu se je pojavila nova bolezen, slična influenci. V jednem delu mesta je bolnih 1700 Ijudij. Doslej še ni nihče umrl za to boleznijo.
Časnik za Slepoe. — nDaily Mail" naznanja, da bo izdajal vsak teden posebno izdajo za 40.000 slepcev, ki živijo na Angleškem.
Osem Kitajcev so obesili v Habarovsku, ker so umorili neko korejsko rodbino v vasi Osipovsa pri Habarovsku.
Grozna eksplozija se je . dogodila v Dort-mundu v tovarni za roborit. Tovarna in vas Aven sta razvalini. Daleč na okrog so razbite vse šipe. Okoli 100 oseb je težko poškodovanih, okoli 30 ubitih.
Zagrebški brivci so povišali cene svojemu delu. Za brijenje bo *,reha plačati v brivnicah prvega razreda 40 vin., v dragem razredu pa 30 vin.
Obravnava proti čevljarju Volgtu se vrši v
Berolinu dne 1. decembra in bo trajala samo en dan.
Obsojen na smrt. — Ljubljansko porotno sodišče je obsodilo na smrt 22-letnega hlapca Alojzija Župevc, doma iz Krškega, ki je v noči med 2. in 3. septembrom t. 1. blizo ljubljanskega pokopališča umoril svojo ljubimko 36-letno deklo Nežo Mlakar, ki je bila v blagoslovljenem stann.
Živa zakopana. — V Kantonu Vaud v občini Beguires je bil vrgel kmet Thuney svojo 15-letno hčerko, ker je bila začela ljubimkati z nekim mladeničem iz vasi, v podzemsko klet. To se je zgodilo leta 1888. Od takrat naprej je bila revica v oni luknji brez luči ob slabi hrani. Sedaj so prišli končno na sled temu grozodejstvu: neusmiljenega očeta so zaprli. Hči je strašna; tudi govoriti ne more več.
Kapnik V Zagrebu. — V nadškofijski palači v Zagrebu se je oglasil v petek neki eleganten tujec, ki je rekel, da je ministerski svetnik Berger vit. Waldenegg z Dunaju, rekoč, da je poslan od vlade, da se posvetuje glede škofove stolice v Djakovu ter da stopi v do-tiko s Starčevičansko stranko. Ali ta mož je slepar. Res je „konferiral" ter nekega kanonika osleparil za 1800 K, potem je pobegnil. Prijeli so ga v Budimpešti. Piše se Strasnov.
Ruske  aristokratinje  kot " reveluolenarke,  -
Znano je, da sodelujejo v vseh borbah ruskega naroda tudi ruske žene. Za časa revo-| ltieije ob vladi Aleksandra II. so se za narod j zlasti žrtvovale Vera Zazulič, Petrovskaja, I Vera Finger, Akimova in Lebedova, Sedanja
revo-ucija pa ni potegnila za sabo samo pri-prostih žen, ampak celo mnogo aristokratinj. Mnoge plemenitaške žene so zapustile svoj udobni stan in se skrile v zakotni in tesni izbi kakega revolucionarja. Ni jih bilo groza zamenjati parfuma s smodnikom in z bombami. Gdč. Izmajlovič je vrgla sama bombo proti guvernerju Kurlovu. Izmajlovičeva je hči nekega generala in celo sorodnica carske hiše. Pred svojo obsodbo je slavila revolucijo in jdbila vsako pomilovanje. Gdč. Venevskaja, hči generalmajorja, je sama organizirala atentat proti admiralu Dubaso^a. Veneskaja je lepotica prve vrste in nenavadno izobražena. V Moskvi je osnovala tajen laboratorij za izdelovanje bomb, kjer je sodelovala tudi sama. Nekoč je neka bomka pred njo eksplodirala in ji odtrgala na roki prst. A vse to je pred domačimi zakrila. Po atentatu na Dubasova so jo prijeli, a niso mogli dolgo zvedeti za njeno rodbino, ime in pokolenje. Zagovarjala se je nenavadno duhovito in trdila, daje njeno sodelovanje pri revoluciji samo njena dolžnost, ki ji jo nalaga — poštenje. Obsodili sojo na dosmrtno prisilno delo v Sibirijo, vendar se predloži še prej obsodba carju v odobrenje.
Poročilo načelnika nemškega opjesasnega društva
po listu ^Osten-eischisch - Schlesische Feuer-vvehrzeitung". Načelnik poroča o nekem požaru: „ Ogenj je nastal po neumnosti Josipa Nagla ali zato, ker se porablja otroke za krmo živine; različne vesti letajo po vasi okoli. Krik ognja je nastal po zvonenjn zvonov in po signalistih po predpisih. Ognjeni jezdec je zgrešil pot, kajti deželna cesta je bila oblačna. Posestnik gorečega objekta ni mogel poskusiti gasiti, ker ni imel vode in ker ga ni bilo doma. Neka požarna braniba je prišla do 1 '/* km blizu k pogorišču, tam pa je bila obrnena in poslana domov. Prostor pogorišča je bil razsvetljen po dveh svetilkah in po jednem orožniku. Dela za gašenje je vodil načelnik, ker je komandantu samemu gorelo v gorenjih prostorih. Ko je prišla požarna bramba iz A., se je nagnilo tudi sJeme goreče hiše in celo poslopje je stalo sredi ognja. Brizgalnice so dobivale hrano iz vodnjaka poškodovanca, potem vodo od nosečih deklic. S strehe sosedne hišo je dajal vodo v močnem curku ognjega-sec Frohlich in vse odprtine pri sosedu so bile zamašene z gnojem. Rešena je bila neka omara in jedna krava, ki je bila ukradena. Dekla si je rešila nago življenje v sami srajci. Neki ognjegasec je bil ožgan na ušesu, katero mu je segalo čez šlem. Predpisan požar je učil, da shramba brizgalnic ne sme biti tako oddaljena od pogorišča. Uspeh prostovoljne požarne brambe je bil velikansk ter ga delijo vsi občudovanja vredni prebivalci.
l|i)jiže^i)osf'.
Akad. iehn. društvo »Triglav*. — Njega razvoj in zgodovina tekom 30 let. Sestavili Jakob Kelemina, Šandor Krašovec, Srečko Serajnik. Izdalo akad. društvo „ Triglav". V „Triglavu" je bilo tekom te dobe obilo goriških akademikov.
KOLO
malo  rabljeno se  prodd  po  ceni.
GORICA
Via Duomo štev. 3.
l«wtor|iinri^
od 00. kr. do gld. 11'35 meter za bluze in obleke. Franko in c a rine prosto na (lom Bogata vzorna zbirka z obratno pošto.  Tovarna
svile Henneberg v Curlhu.                                       a™
Božjast,
Kdor trpi na božjasti, krclh m drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko  v priv.  Schwannen • Apoteke,
Frankrart a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
Poprava in komisijska zaloga dvokoUs
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Duomo itev,
frodaja tudi na mesečne obrob.
Trinadstropna hiša
na prodaj
v Gorici, Cesta Frana Josipa
Hiša je na voglu, solidno zidana, v vsakem nadstropju je jedno stanovanje, pripravno razdeljeno, prostorno podstrešje s sobami, dobre kleti, mali vrt, dve dvorišči, hlev s kolnico, in senikom, kuhinja za pranje, vodna in plinova vpeljava. Naslov povč naše upravništvo.
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatis Je kaznjiv.
J edino   pristen  je THlERRV-.ev
balzam
z znamko zelena nuna.
lajstarejo in neprenosljivo sredstvo proti motenja prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, inflnenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali l velika posebna steklenica s patentov, lamaškom K 5 poStnine prosto,
THIERRY-jevo Centifclsjno mazilo
znano kot neprekosjjivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 3 lončka H. 3'60 poStnine prosto se razpošilja proti povsetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRI t Pregradi prt Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi origippluimi zahvalami je na razpolago zastouj m poStnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh vežjin lekarnab m
ima v Solkanu it. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora
T. pl. Madeyski
zalogo vina in žganja.
V zalogi Ima v veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domaČe in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — NaroČila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom.
Postrežba točna in cene zmerne.   =
Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom.
T. pl. Madeyski.
Spoštovanjem
1
Božidar Božič
pek In sladčlčar
gv. Lucija ob Soči
priporoča   različne   fine  likerje,  vino v steklen i e*a h--itd;-ii&s~* -.'-.:
Lepa vila
Sredi prostranega vrta v najlepši legi pri Sv. Luciji ob železnici
—— se proda ——
Vila ima šest zračnih sob, dve ku-liiniji, sobe za jedila in kleti.
pojasnila daje lastnik Anton Mikuž.
I Mlin na vodo,
I žaga, ali drugo vodno moč z visokim | slapom želi vkupiti proti gotovini aH ¦                        s h% obresti.
l          Ponudbe naj se blagovolijo naslo-
\   viti na:
Ante Pirnat, kancelist,
— TRST —
Veliki Trg. - Hotel Garni.
Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let!
Dri^e reklame ne potrebuje
moja krojaška ^WavnicflLtrgovina z gotovimi oblekami.
Izdeluje obleke za vsak stan:
civilne, uradniške in uojaške.
V zalogi ima vedno sveže blago
za vsak letni čas
iz prvih to varen.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
= flnton Krušič, ==
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tek. frana 3osipa 35 — tek. 3o^ipa Oerdi 33.
F naznanja, da je otvoril svojo delavnico
Gorica - nlica Vetlurini št. 3.
Sa prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vso številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter droge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
RAZGLAS.
• Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905. dalje,— vsled pridobljene koncesijo od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila
električne luči t^4
m M in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z orirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroko (Schu-ckeri, Siemena & Halko) pričakujeta da, se bodo alAvno ob&aatvft ravno tako za-apno obračalo na podpisane« kakor do-aloj tet xagotavljaU solidno In ceno k-vrfiitev T8*kega naroČila spadajočega v našo stroko.
Sprejemat* cenj. naroČila ter dajata razna pojasnil*
spoštovanjem ndana
Ivan Potočnik & A. Hugel
Mehanična delavnica.
Vpeljavi plini, Tode in električne lacL
V lUrtei, a »ijitiiwttBv.il
Zaščitna znamka: „S'dro"
iLinimenf. Ca psici comp.llffil
Nadomestek »a
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol bMnjOČe mazilo in so dobro uporablja
pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K NO
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škafcijak z našo zaščitno znamko „SIDB0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA bs=^i| k ,. zlatem leva " v Pragi J| Elisabethgasso Stc-v. 5 nova. Dnevno razpošiljanje.
Udano podpisani si usoja naznanjati slavn. občinstvu, da je prenovitev prostorov zle končana ter se nadaljnje prodaja blaga nemoteno. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ndani
fan Pelbepbatin)
Kerševani & Čuk
v Gorici
SMiifrgiUKpiazzaDaoiiiii)
Priporoča svojo
z% šivalnih strojev
uaznih sistemo?
Zaumetno vezenje (rekamiranje)
Hehaničj
: RaSteli
haloga dvokoles.
5S?** dela^ca  konec S* !l 4 »Prel«« vsako Popravo šivalnih strojev, dvo-koIes' Pušk fn samokresov. *l*alna «tPOJl| ,„ po„
*'•*» jamčiva od 5-10 let.
+ Julij Reddersen +
Via del Torrente štv. 25 — Telefon štv. 831 •'        v Trstu. =====
Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavico, elektroterapevtične pripravo aparati za umetno dihanje.
haloga pripva^ za obreze, izdelkov  iz  gaft)ija  li)  ncprcioocljiv^ga  sukoa.
Lekarna  CHstofoletti  v Boriti na travniku.
Trskino (Itokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K HO, bele barvo K 2. Trskino železnato Jetrno olje. Raba tega olja je sosobno priporočljiva oi rokom  in dečkom, ki so nervozni in nožne naravo. jetrno olje se železnim jodecem. s toni oljem sv ozdravijo v kratkem dasa z gotovostjo vso kostno bolezni, žlezni otoki, golšo, malokrvnost, itd. itd.
—             Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.                  -
Olje, katerega naročam direktno iz Norvcgije, preišCe se vedno v mojem kem. laboratoriju se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim   M.  odjemalcem glede Cistote in ¦¦--  --   stalne sposobnosti za zdravljenje.  ==
Gristoffoletlijeva pijača Iz kine in želoza.
najboljši pripomoiek pri zdravljenju s trškim oljem. —   Ena steklenica stane  1 krono
OPOMBA, predno
vinarjev.
Odlikovana pekarija in sladčičama
|KARQL  DlIŠClK
j                                         v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance
--------------------------in poroke, odlikovane velikonočne, pince itd.-------------------------
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦Pr* po jako zmernih cenah. -*•
!
JOSIP ROVAN
Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici
Stolni trg št 9. (Piazza del Buomo) v lastni hiši.
7«InflQ nŠua *z »Prve kranjske izvozne pivovarne  in tvorhice  slada na par
OlOga PIVA                       T. Fr8Mich iz Vrhnike."
in.mlevskih  izdelkov valjčnega  mlina  W.  lochmann  te Ajdovščine. ,Prve kranjske tvor niče testenin Žnideršič & Valenčič iz ilirske Bistrice."
Zaloga in prodaja umetnega ledu ^l^toS^SO
Tanner-ja v Gorici."
^Kraljevo  pooblaščene  Zagrebačke delniške  tvornice  likerjev, hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovkein konjaka."
fu „Prye hrvatske tvornice kanditov iz Zagreba." .Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Zastopstva zavarovalnih zauodou:
„PBVE ČEŠKE splošne deln. družbe za zavarovanje NA ŽIVLIENIE v Pragi."
»CROATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, streli, razpoku itd. itd.
„PB0VIDENTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarovanje proti nezgodam itd. itd.
Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo poštnine prosto. -- Za mojo tvrdko poslujoči potovalci in sotrudniki izkazati se morajo s potrebnimi pooblastili.              x
P»-   Klirinški in čekovni račun pri poštno branil, uradu žtev. 869.829.   *"^qi
Poskusite
in priporočite = izdelke =
|TydroDetoparnetiranil|
v Progi VIII.    Cenocnitrzasfonj.'
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kiipavartfie alraberakega 1» orabaega blagu ter tkaila, preje la nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krcjaSe in Sevljarje.
S? etinjlco. — BožnI Tencl. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za ysb letne časa. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgitt ter na debeli.   2    35-8
Novost!
Velik učinek!
Briljantno božično dreuesce
z r-ončkljanjem
a 6 pozlačenimi angeljei, 30 cm visoki. Nerazlom-
ljiva konica drevesca. ===== Garantuje se za izborno delovanje.            -
Najlepši in najnovejši okrasek božičnega drevesca,
ne bi smel manjkati v nobeni rodbini
V irorkem zrak« ki fja segrejejo H sveče, se vrti kolo. na katerem sovtrjene kroj,'-lji?«, ki udarjajo ;{zvončke, da nastane lepo božično zvonenje. Cena v kartonu z navodilom vporabe franku proti naprej plačila 1 komad
K1-50
12     „    r13-y<)
Po povzetja 20
¦ vin. več.
Ako ne ugaja, se vrne denar. I Naroča naj se pravočasro pri
Hanns Konrad _
| Prva tovarna ur Most (Briix) šiv   2069 Češko.
Na zahtevo razpošiljam zastonj in franko 200
I strani obsegajoč cenik s 3000 podobami.
HRISTOFLE
blizu mfy ii peto^i
vnkvrtt
Priaa—o težko poarabrsjesis
najlepše forme.
I Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za •mak«, karo, čaj, na-
[ mtaripetatatfd, umetni iidelkL
Jadino nadomestilo
Poaatjot fariMki n hotele, restavracije in kaiaiat, kakor tudi pensyone, gospo-
O. k*, dvomi ¦aloinlkt
Christofle a C.
Pfaffovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho"in mirno brez vsakf ga ropota.  Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
Maglstratna ulica štev. 1.
imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrst in tovaren.
•               Cene zmerne, pogoji ugodni. -'.....
^Mi^š^^ml
Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta le iz tovarne
= D. H. Pollak in drug. =
Izključna prodaja ža Gorico.
v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico
Dos. ^§ociat)ci§ $ ©opici
(vstanovljena leta 1873.)
Cesta Josipa perdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu.
Originalni amerikanski čevlji iz tovarne
milford Shoe Companv v Millford (Severna Amerika.)
Čevlji iz snkna in klobnčevine za zimo. - Galoši vseh velikosti]".
== Izbira obuvala lastnega izdelka.  =====
L ©sernring 5 (Heinrlchshof).
— Ihutrovan cenik na zahtevanje. —
V VMfa mestih  zastopano po prekupcih.
Xa* laaaatro avoja isviraoBti imajo naši izdelki twa|a tmnMtm aaaaHrn ai ima Okriatofia.
Stepalnik,
žličar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljanojpn vezeno, s steklom,
25 kr.
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo
po deželi nakup teh neverjetno ceuih rečij,  sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij
po 25 kr. j dobiva se tudi blago po višji    ni. —- Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur
poštnine prosto, kateu postane gotovo moj odjemalec.
Izvozna hiša Hermann Auer
Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka,)
Goss-ovo pivo!
Zaloga pivovarne G8ss, delniške družbe na Jesenicah na Gorenjskem, se priporoča p. n. gostilničarjem in jim daje ugodno priliko stopiti v zvezo s pivovarno, katera jim bo vselej radovoljno in točno postregla.
Naročitve sprejema in pojasnila daje založnik
I. Ilaraks,
na Jesenicah (Gorenjsko.)
Slavno občinstvo je saproseno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franko. i
Se dobiva v vseh lekarnah.
Nsoboljše zdravilo proti
Se dobiva v tseh lekarnah.
- REVMATIZMU in PROTINU -
j«   liker   EOdina   HlSLI 1%\iLi?^l^?l.ito-,,5^ ¦*¦«• p^aim aiassloBiaui alail» SaianV« pri M. Jatotai Ja«lei stotJIan. ¦•«¦'¦¦ »»Miia igra"% via mm Farncfo 4.
=========      eena iMdtabi K M* 1» Trita ta na raidoMHs manj nego « staklraloa proti povittjn ali napvtj poila&im soaikom E T- proito poltnine.