155PRESoJE
“In končno … če bi bil duhovnik, ne bi hotel slišati, 
da če ne pridigam tega, kar 
poznam kot resnico, če župlja-
nov ne vabim k nalogam pristne 
krščanske ljubezni, ljubezni, 
zaznamovane z darovanjem 
in ne s sebičnostjo – če tega ne 
delam, ker ne zaupam božjemu 
ljudstvu, ker me je strah, da se 
bodo moji župljani obrnili proti 
meni, ne bi hotel slišati, da bom 
v božjih očeh jaz odgovoren za 
njihove grehe … Prijatelji moji, 
vsega tega ne bi hotel slišati. In 
gotovo tudi ne pridigati. Vendar 
sem to slišal, zato moram to 
pridigati. In ker sem pridigal, ste 
zdaj slišali tudi vi.” 
Danes vemo. Ne moremo 
več reči, da nam nihče ni 
povedal. Da nas nihče ne 
opozarja in svari, spodbuja in 
vodi na pravo pot. Kristjani 
osemdesetih let prejšnjega 
stoletja so morda še lahko 
bili nevedni, mi tega izgovora 
nimamo več. Žal premalokrat 
slišimo govoriti o 'težkih' 
temah s 'prižnic', a živimo v 
času, kjer pred nami težko 
ostane kaj skrito. Razen, če 
želimo preslišati ali spregleda-
ti. Ker je tako lažje …
Župljani župnije svete 
Marte v Filadelfiji, potomci 
irskih priseljencev, “dobrih, 
skromnih in marljivih ljudi, 
ki so s seboj prinesli vero, 
delovno moralo in globoko, 
neomajno priseljensko upanje 
v boljše življenje,” so župljani 
kot smo vsi. Živijo družinsko 
življenje, hodijo v službe, 
vsakodnevno se srečujejo z 
novimi izzivi, dvomi, sku-
šnjavami in trpljenjem. Skozi 
zgodbe treh družin in kaplana 
Johna nas avtor popelje v čas 
nedaleč nazaj, ko se je Cerkev 
soočala z novimi preizkušnja-
mi in izzivi. Michael Burns in 
Joe Delgado, moža in očeta, 
sta sodobna Davida, ki se 
borita vsak proti svojemu 
Goljatu. Prvi je zaposlen v 
marketinškem podjetju, ki 
oglašuje kabelsko televizijo, 
katere programska shema 
vsebuje tudi filme z družinam 
neprijazno vsebino, kamor 
sodi med drugim mehka 
pornografija. Joe pa v okviru 
svojega dela v farmacevtskem 
podjetju odkrije zaupne doku-
mente, povezane z zgodovino 
kontracepcijskih sredstev 
in njihovimi stranskimi 
učinki. Oba moža se soočata 
z moralnim precepom – kdo 
oz. kaj je pomembnejše, kako 
daleč slediti sebi in svojim 
občutkom, do kod sega moja 
odgovornost … “Vedno se bo 
spraševala, kako je lahko človek, 
ki je trdil, da verjame to, kar trdi, 
odstopil od tega, za kar je vedel, 
da je edino pravilno.”
Skozi življenje družine 
Kealey se srečamo s težkimi 
preizkušnjami, odločitvami, 
dvomi in nemočjo. Spolna 
zloraba s strani duhovnika, 
napadi migrene, zakonske 
težave, varanje, duševna 
motnja, obsedenost s hudičem 
… so le nekatere izmed “vsak-
danjih” tem, s katerimi se 
srečujejo družinski člani. In v 
vsem tem se tudi oni obračajo 
po pomoč na Cerkev oz. k 
njenim predstavnikom. “Zdaj 
pa so bili na bojišču, tako rekoč 
v prvih bojnih črtah Cerkve. 
Njihovo poslanstvo je bilo, da so 
klicali k svetosti ter spremljali 
posameznike in družine na 
slehernem koraku zemeljske 
poti …” In takšno nalogo v žu-
pniji sv. Marte prevzame tudi 
John Sweeney, mlad, prijazen, 
prizemljen kaplan, ki se sprva 
trudi predvsem za to, da bi bil 
sprejet. Kljub vsemu mu sreče-
vanje z župljani in njihovimi 
življenjskimi situacijami ne da 
miru in si želi najti odgovore. 
“Strašljivo je, da se te družine 
zanašajo na nas, da bodo dobile 
odgovore na vprašanja, ki jih 
v resnici niti ne razumemo.” 
In tistih nekaj milostnih 
trenutkov v Rimu spremeni 
njegovo življenje – ponovno se 
odloči in postane duhovnik; 
BRIAN J. GAIL 
Brez očeta
156    TRETJI DAN    2012    5/6
duhovnik s trdo besedo in 
pričevanjem resnice. 
Takšnega naslova knjiga 
zagotovo ne nosi po na-
ključju. Zgovorno nakazuje 
pomembno prisotnost očeta 
– duhovnega očeta, očeta 
voditelja v podobi duhovnika 
ter družinskega očeta, ki je 
fizično prisoten ter močan v 
zgledih in krepostih. Avtor 
romana Brian J. Gail je mož in 
oče sedmih otrok, trenutno 
pedagog in pisec, nekdaj pa 
univerzitetni in polprofesio-
nalni športnik, oglaševalec, 
višji vodilni delavec, podjetnik 
in izvršni direktor. Že na 
samem začetku nas opozori, 
da je knjiga leposlovno delo 
– in ne posnetek resničnih 
dogodkov. A prav domišljija je 
tista, ki nas ujame v svet izven 
našega ter nas uči resnic o 
sebi in človeštvu. In avtor nas 
vabi na podobno potovanje 
in odkrivanje nadaljevanja 
začetih zgodb tudi v knjigah 
Motherless (Brez matere) in 
Childless (Brez otok). 
Roman sem prebirala z 
veseljem in zanimanjem, saj 
sta me pritegnila tako vsebina 
kot stil pisanja. Posamezne 
zgodbe so ločene s poglavji, 
a se tudi spretno prepletajo. 
Časovni preskoki so me včasih 
pustili zmedeno, a dodajajo 
knjigi svojo vrednost. Avtor 
bralcu namreč ne da vseh 
odgovorov, ki bi si jih želeli 
slišati; pusti, da vplete lastno 
domišljijo, izkušnje, razmi-
šljanja in spoznanja, dvome in 
iskanja. 
“Danes naš nebeški Gospod 
vam in meni zastavlja enako 
vprašanje, ki ga je zastavil 
Petru pred skoraj dva tisoč leti. 
Sprašuje nas: Ali me boste tudi 
vi zapustili zaradi trdih besed?” 
Da bi le slišali več trdih besed. 
… Želimo si trdih besed in 
potrebujemo jih. Ker le tako se 
bomo lahko odločili; le tako 
bomo vedeli, za kaj se borimo 
in zakaj bomo ostali.
Metka Jagodic
GREGOR PIVEC 
zgodoVIna medIcIne 
20. stoletja
Leta 2011 je izšel drugi del 
knjige Zgodovina medicine, 
avtorja dr. Petra Borisova, z 
naslovom Zgodovina medicine 
20. stoletja, ki jo je napisal 
dr. Gregor Pivec. In čeprav 
naj bi bil naslov sam dovolj 
zgovoren, je to daleč od 
tega, kajti v knjigi so na zelo 
izčrpen način predstavljene in 
opisane vse veje medicine, ki 
danes obstajajo, pri čemer si 
avtor ni dovolil, da bi izpustil 
ključne akterje posamezne 
stroke (npr. Zoro Janžekovič 
pri plastični kirurgiji). A 
poleg vsebine me je zanimalo 
tudi, kako bo dr. Pivcu sploh 
uspelo izvesti in predstaviti 
ta projekt. Dr. Gregor Pivec 
je namreč izšolani zdravnik, 
ki je specializiral iz splošne