(^Kes^^jndrejček gre neeega dnč iz nčilniee. Mimo tibožne hiSe idoč, ugleda ^^Lapred Trati de&ka, ki je sedel na kaineini, lice si 2&kmal z Tobcero, i^in je milo, milo jokal.
nKaj ti je, da se jokaš? — Ali te morda zobje Mi?" vpraša Andrej-eek dečka.
„0 ne," odgovori de5ek.
,Ali si gladen (lačen) ?"
nNisem," od^ovori zopet defek.
nCimn potlej tako milo jokaš?"
nOh, mati mi je umrla," odgovori deček in se še bolj ihti.
nTo je pač žaJostuo in britko za tel>& Zdaj už^ rera, zakaj se tafro milo joka3,tf — refie AndrejCek.
rNu jaz se 5e ?,a nekaj dvuzega jokam. Zdaj se že le namre{5 spomiojam, kolikokrat svoje dobre raatcre nisem slugal in kolikokrat se je ona naJ menoj jezila. To mi je zdaj žal, to me zeM boli. AH kaj si hočem — popraviti 2daj tega "ve5 ne morem, ker mi je uiati mrtva iu tiž^ Žtiri rfni IbIL v grobu. 0 ko bi mi moja dobra mati še živela, kako rad bi jo nbogal in kako prisrčno bi jo ljubil! Ali zaman je zdaj vso!"
Andrej8ek je Sel nato globoko ganen in počaei dom^T, ter si je mislil: jjNikoIi nečem žaliti iie očeta ne matere svoje."                                    T. B.