Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljaj: Za celo leto predplačan 16 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta. jeden ifaesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravntstvo ln ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. IŠtev. 40. V Ljubljani, v soboto 18. februvarija 1899. Letaiili XXVII, Ogerska kriza. Mesece že traja parlamentarni boj v ogerski poslanski zbornici. Opozicija je skušala za svoje politične namene izrabiti avstrijsko parlamentarno krizo ter zahtevala, da se mora avstro - ogerska nagodba podaljšati le p ar lam ent ar n im potom. Računala je na obstrukcijo v avstrijskem državnem zboru, češ, da bode grof Thun prisiljen vsprejeti vse ogerske zahteve. Izprva se je baron Banl'fy sklicaval v zbornici na besedilo prve na-godbe iz leta 1867. Ko pa je avstrijska obstfuk-cija napeljavala vodo na mlin ogerske opozicije, premenil je baron Bani'fy svoj načrt ter v smislu dogovora v Išlu zahteval od opozicije, da dovoli nagodbo do konca leta 1902, če tudi bode avstrijska vlada prisiljena uporabiti § 14. A v tem trenotku je ogerska opozicija nastavila svoj vzvod proti baronu Banffyju, kateri se je mej tem še sporekel z vplivnim Szilagyjem, predsednikom zbornice, in dal povod secesiji ogerskih »ustavo-vernih veleposestnikov«. Pričela so se dolgotrajna pogajanja vladne stranke z opozicijo. Danes je govoril grol Apponyi v imenu opozicije in drugi dan mu je odgovarjal baron Banffy v imenu vladne večine, a mladi Andrassy je bil pismonoša. Izprva je bilo mnogo upanja, da opozicija odneha. Ko pa je baron Banffy zahteval dostavek, da sme ogerska vlada v sili tudi brez ogerskega parlamenta od leta 1902 dalje nagodbo podaljšati, tedaj se mu je opozicija uprla z vso silo, in tudi v liberalnem klubu su je pričelo širiti nezaupanje do Banfi'yja. Na čelu teh malkontentov je Koloman Szell, ki je bil vedno kot Banffyjev naslednik v rezervi. To sluteč je baron Banffy poslal Szella kot posredovalca na Dunaj. S tern je baron Banffy sam sebe obsodil na politično smrt in si izbral celo izvršitelja oporoke. Opozicija in vladna stranka sta pozdravili Szella kot pravega moža miru in sprave- Koloman Szell pride na Dunaj, poroča vladarju o položaju ter predlaga, da se nagodba podaljša do leta 1903. Ako pa se do konca 1. 1902 ne dožene z Avstrijo definitivna nagodba, ostane »status cjuo« le še za jedno leto ; Ogerska si sme potem sama vrediti svoje razmere, le trgovinske pogodbe z vnanjimi državami ostanejo skupne. Krona se temu predlogu ni uprla in tudi opozicija ga je vsprejela. Toda opozicija je dobila nove skomine ter zahtevala, da mora baron Banfiy brezpogojno odstopiti. Pričel se je osobni boj. Baron Banffy je uvidel, da se ne more vzdržati, ter zahteval vsaj časten odstop, namreč indemniteto, nagodbeni in proračunski provizorij ter vojaške novince. Opozicija nasprotno .zilhteva »čistost volitev«, a vladna stranka revizijo poslovnika za zbornico. Te nove zahteve so krizo poostrile ter baronu Banf'fyju izpodnesle ministerski stol. Danes smo namreč iz Budimpešte prejeli brzojavno poročilo, ki pravi: V sinočni seji liberalno stranke je baron Banffy poročal o spravnih pogajanjih. Kompromis se je izjalovil, ker je opozicija stavila vedno nove zahteve. Akoravno manjšina nima pravice, da stavi pogoje vladi, ki se opira na večino, in bi vlada dosledno morala nadaljevati boj proti opoziciji, vender se je odločil, da odstopi. On noče, da bi bila njegova osoba napotje spravi. V tem smislu je poročal v sredo vladarju in hoče danes v soboto uradno predložiti svojo demisijo. Krona bode v svoji modrosti in v ustavnem duhu gotovo našla pravo pot iz sedanje krize. Tako torej pojo danes baronu I3anfi'yju mrtvaški zvonec, a pogreb njegov gotovo ne bode prve vrste. Opozicija si mane roke, a se vara v nadi, da je že na konju. Ako bode Szell naslednik Banfi'yjev, potem ostane Tiszova klika še vedno gorišče vladne stranke, ki bode že poskrbela, da bodo volitve za,-njo vedno »čiste«. Za nas je baron Banl'fy lanski sneg, to tembolj, ker je ravno on mnogo zakrivil zmešnjavo v Avstriji. Naj sklepa nagodbo BanlTy, Szell ali kdo drugi, v zavesti mora biti, da je ogerska gospodarska samostojnost le fantom, prazna domišljija. Istina je, da bi gospodarska razdvojitov jako škodila državi in celoti, toda še gotoveje je, da Ogri še niso zreli za gospodarsko samostojnost. Isti dan, ko raztrgajo gospodarsko zvezo z Avstrijo, sprožijo z gore plaz, ki razruši mažarsko hegemonijo onkraj Litave. In tega dne se nam ni treba bati. Zadružna skladišče. Iz Ve likov ca, 15. 1'ebr. Zadruga: »Gospodarska zadruga v Sinčivasi regist. zadruga z omejenim poroštvom« se je 13. t. m. v Dobilivesi ustanovila in so &e poverili pri c. kr. sodniji podpisi prvih odbornikov. S stavbo skladišča se bo takoj pričelo, kedar bodo načrti in druga pripravljalna dela končana. Izdelavanje načrtov je prevzel veščak, g. bivši profesor tehnike v Gradci, M. Kovač. Do žetve bode skladišče gotovo. C. g. duhovniki so obljubili velikodušno toliko doneskov, da se naslanjajo na posojilnice delo lahko prične. Navdušenje jo med kmeti veliko. Liberalna gospoda je naše ljudi že dolgo lo- L f S T E Interview. Poročevalec jc v četrtek izvedel, da prireja gospod Naprednik nekaj sežnjev dolg članek proti konsumnim društvom. Zatorej se je podal k gospodu Napredniku, da se z njim malo pogovori o vsebini tega članka. Poročevalec: Ravnokar čul sem, da pripravljate sila dolg članek proti konsumnim društvom za »Slov. Narod«. Naprednik: Vidite, tako imenitno članke, o katerih se govori, še predno zagledajo beli dan, znamo delati samo pri nas. Kaj še le bode, ko zagleda članek jutri beli dan! Groze bodo zakričali klerikalci, ko zazrejo ta članek, ki jih bode pomedel raz površje brez njih nam tako mile naše zemlje. Vso modrost, vso politično bistroumnost položili smo v ta članek, poleg tega pa smo stlačili vanj tako množino besed mile naše materinščine, da bode s svojo dolgostjo zaprl sapo klerikalcem, kadar ga bodo brali. Poročevalec: Ali bi mi ne hoteli razodeti nekaj vodilnih mislij iz tega članka? Naprednik: Vodilnih mislij ? Kak žurnalist pa ,te, gospodine, Jier še tega ne veste, da sc članki / pišejo s peresom in črnilom, ne pa z mislimi?! In to pot rabili smo sila ostro pero, črnilo pa tako, da je že med pisanjem razjedalo papir. Povem Vam, da ta članek razdene klerikalce in jih razprši na vse kraje mesta. To Vam lahko že danes rečem: V petek zvečer ob polu 6. uri padel bode »Slovenski Narod« kakor bomba med slovensko občinstvo in pokončana bodo tedaj vsa konsumna društva po vsem našem slovenskem ozemlju in še pet milj čeznje. Poročevalec: Kakšne grehe pa očitate v članku konsumnim društvom? Naprednik : V nebo vpijoče! Konsumna društva izprijajo ljudi gmotno in duševno, kotel so, v katerem se kuhajo vsa hudodelstva, motni vir so vsega slabega, kar se je godilo, se godi in se bode še godilo na zemlji. Konsumna društva in pa klerikalne posojilnice. V te posojilnice nosijo klerikalci obile svoje novce. Naše ljudstvo jo revno in nima prav nič denarja. Ni torej v stanu, nositi denar v konsumna društva. Zatorej postavili so zviti klerikalci prav tik konsumnih društev svoje posojilnice, to dajejo ljudem denar, da ga morejo nositi v konsumna društva. Posebno to smo jako ganljivo popisali v članku. Poročevalec: Po Vašej trditvi torej dajejo klerikalci ljudstvu svoj lastni denar, da ga nosi v konsumna društva. Jaz bi mislil, da to ne more biti pogubno ljudstvu, kakor trdite Vi, ako bi se res godilo, ampak samo klerikalcem, ker se gre za njih lastni denar. Ker pa klerikalce sovražite, morali bi sc celo tega veseliti. Naprednik: Mislite ? Hm, morda smo se pa res zaleteli s to trditvijo. Pa saj veste, vso pušice mora človek porabiti, da zadene sovražnika, lahko se potem zgodi, da manjka tej perja in onej osti. Poročevalec: Katera izmed onih, ki ste jih porabili v članku proti konsumnim društvom, ima po Vašem mnenju oboje ? Naprednik: Tista trditev, da berejo »Slovenca« včasih tudi razsodni ljudje, ki imajo lastno sodbo, namreč mi naprednjaki. In ti razsodni ljudje niso z njim zadovoljni, to povemo listu v tem članku na ves glas. Ako jo torej listu na tem, da ga hvalijo razsodni ljudje, piše naj v prihodnje drugače, sicer se mu zna večkrat pripetiti, kar se mu bode pripetilo danes avečer, ko bodo namreč jeden prvih duševnih voditeljev naše stranke, dr. Matij-ček Hudnik, predlagal v mestnem^zastopu ljubljanskem, naj izreče »Slovencu« svoje zaničevanje. Pomislite, razsodni ljudje s »Slovencem« niso zadovoljni in duševni voditelji naše stranke izrekajo mu svojo zaničevanje. To sta dogodka svetovnega pomena, proti katerima ražpado v nič vse drugo, / vila s sladkimi obljubami, obetali so jim tudi skladišča, opisovali koriBt zadrug, a ostalo je vse pri obljubi, storilo se pa ni nič, gospodje so potrebovali svoj denar za gladno mladež agitatorsko. Neki liberalni trgovec je baje tožil, ko je izvedel, kaj se prede pred njegovimi durmi: Taki se zdaj časi, posel noče več služiti, kmet noče več delati, duhovniki nočejo več duhovniki biti, zato začenjajo tržiti z žitom. Nekaj je resnice na tem — a zakaj liberalci nočejo pripoznati, da se mladina ni prav vzgojila? Od kod pa so posli in mladi kmeti? Da bodo duhovniki tržili s žitom, je pa zlagano, načelništvo obstoji večinoma iz kmetov, ki si pa brez duhovnikov pomagati ne morejo. Zadruga tudi ne trži z žitom, ona prodaja svoje pridelke, to ni trgovina. V prvi odbor so vstopili in bili voljeni gg.: Janez Picej, župan v Škocijanu, je načelnik; Janez Šumah, župan v Dobrlivasi, prvi namestnik ; Lovrenc Zilan, kmet v Srejah, drugi namestnik; č. g. Lambert Einspieler, drž. poslanec; gosp. Mat. Šervicelj, komendator na Reberci; g. Val. Pod-gorc, vikar v Celovcu; Kancijan Vavtižar, kmet; Boštjan Ražun, kmet; Šimon Temelj, kmet, so odborniki. V nadzorništvo so voljeni gg.: Jurij Rudolf, župan na Bistrici; č. g. Val. Šumah, župnik v Šmihelu; gg. Fl. Miklavec, Mart. Škrutl, Marko Deutschmann, Jože Kraut, Jože Konrad, Luka Oraž, Starec Pavi, Povoden Jože, Bartl Wastl. Živelo naše zadružno skladišče v Podjunski dolini! Iz Jugoslavije. (Izvirni dopis.) Odkar je Avstrija zasedla jugoslovansko Bosno in Hercegovino, se je mnogo storilo v duševnem in gospodarskem oziru. Toda storilo in deluje se več pri vrhu, nego pri korenini. Korenina človeške družbe in vseh druzih stanov je kmetijski stan. Država glej torej v prvi vrsti na poljedelski stan, zanj se zanimaj, mu pomagaj ter ga čuvaj. Ta sigurni temelj državi, deželi in občini naj bi bil krepak, prav sostavljen, dobro zavarovan. V Bosni je poljedelstvo z veliko večino v stanju srednjega veka, poleg tega pa v štiristo-letni turško-mohamedanski oblasti silno opusto-šeno in zanemarjeno. Avstro-ogerska uprava v tej jugoslovanski pokrajini je deloma v upravnih pokrajinah napravila nekake poljedelske in živinorejske naprave, v kojih se nahajajo plemeniteji biki za bolje pleme, žlahtnejše vrste prašiči, drevesnice, žito čistilni stroji za čisto seme. Dajala je vlada na obrokno izplačilo novejše vrste pluge in nekaj druzega orodja. Vse to pa nima pravega vspeha in kaj je temu vzrok? Seljaka, osobito njegovo mladino je treba podučevati umnega, koristnejšega in zdatnejšega poljedelstva in živinorejstva ter tudi dejanjsko to pokazati. Največje zemeljsko posestvo v Bosni je vladno kar se je dogodilo tekom nove dobe. Ko bi živeli za časa starih Rimljanov, gotovo bi bil sklenil senat, prodati vse uredništvo »Slovenčevo« vsuž-nost, naša stranka bi se tako na mah iznebila tega nadležnega lista. Toda, žal .... Ali iz vsega, kar sem Vam razodel, da govoriva zopet o članku, razvideli bodete, da je pisan izredno dobro in da je pisec spravil vso socijalno in politično modrost naše dobe. Boljše sploh ni mogoče pisati. Poročevalec: Gotovo, pfepričan sem, da je pisec dotičnega članka kemično čist veleum. Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. m. Niels Graff so je prebudil. Čutil je, da mu nekaj stiska prsi . . . Hotel je pogledati, a ni mogel .. . Krog njega je bilo vse temno. In vendar se mu je zdelo — zdelo — da nima očij zaprtih, da ima odprte. Skušal jih je bolj odpreti — in sedaj je zapazil jasno, kako je šlo nekaj mimo njegovih očij. Jasno je bilo: ležal je z odprtimi očmi — in vendar ni videl ničesa — nič, razven črne, nepro-dorne teme. Moj Bog, kje sem ? Kaj se je zgodilo? Čutil je, kako so se mu ježili lasje, ko mu je odgovarjal neki hripav, tuj glas: »Živega so te pokopali! V krBti ležiš!« erarično — to je: večina gozdov in pašnikov. Druga večja zemljišča so v posesti mohamedan-skih begov, agov, mnogo jih je tako imenovanih vakufskih, zraven teh pa tudi nekaterih krščanskih večjih posestnikov. Na teh zemljiščnih posestvih so večinoma kmetje, poljedelci kristjani, koji morajo od vseh pridelkov dajati vladi desetino, od prodanega žita tako imenovano »kanta-rino« — tehtarino in to zopet deseti del, n. pr.: od sto ok deset ok po oeni žita in sadežev. Od prodane živine deseti del njene cene. Posestnikom zemljišč morajo kmetje tretjinarji dajati od poljedelskih in sadnodrevesnih pridelkov tretji del, od travnikov pa polovico sena, mrve. Tako kmetu le malo ostane, osobito ako se vladna desetina prestrogo jemlje in po višji ceni računa, kakor more kmet pridelke v jeseni prodati; po vladni desetini pa jemljejo tudi mnogi posestniki tretjino. Desetina vseh pridelkov v letu mora se proraču-nana v denarjih, jeseni v dveh do treh mesecih vsa izplačati; zato mora kmet toliko pridelkov ali živine prodati, da plača vso desetino, in to trgovci dobro znajo, zato vse cene nizko padejo in ubogi kmet za mnogo le malo dobi. Tako njemu in družini malo ostane in mnogi žo o Božiču nimajo žita in užitka. Le redki so kmetje tretjinarji, ki imajo žita za užitek do novih pridelkov in za spomladno seme. Takim je posoje-vala vlada denar za nakup hrane in semena, sedaj jim daje žito, ali denarje treba je vrniti in žito plačati. Drugo jesen, da vse poplača in poravna, zopet kmet Se bolj prazen ostane. Toliko je bolje, ako vlada posodi, da ni treba prevelikih obresti plačati, ako pa vzamejo žito in denar od trgovcev, morajo dvakrat toliko vrniti. In vse prej omenjeno je vzrok, da kmet nima pravega veselja in srčnosti polja v večji meri in pridnejše in bolje obdelovati. Mnogi reko : Kaj nam pa pomaga, ako več in bolje obdelujemo, moramo pa več desetine, tretjine in polovine dajati ; še bolj se izmučimo, a ipak nam malo ostane; več ko delamo in pridelamo, toliko več Turci dušmanini naši dobe. In to vse jim je vzrok malomarnost. Vzroki nenapredka in slabljenja poljedelstva ter mnogovrstna škoda kmetsko-polje-delskemu gospodarstvu so pa še nastopni: Od davkarskega urada postavi se desetar in dva občinska moža-procenitelja, ti hodijo po njivah, vrtovih in travnikih pregledovat in cenit, prej se žito na sme mlatiti in sadeži z njiv in dreves jemati; ker ima ta cenilni oddelek po treh daleč okolu raztresenih občinah ceniti, preteče mnogo časa, predno vse in povsod na vrsto pride, tako se zamudi mnogo dela o pravem času, dojde neugodno vreme, ker žito se suši in mlati pod prostim nebom, tako se marsikaj pridelkov pokvari in vniči. Mnogo je treba napravljati plotov in ograj okolu njiv, travnikov in vrtov. Spomladi mesto zgodaj orati, kopati, travnike snažiti, drevesa obrezovati, pa moraš protje rezati, kolce sekati, vkup In tedaj ga je spreletela neizrečena groza, divji strah. Bil je strah, katerega se je spominjal še iz mladih let, le še sto- in tisočkrat hujši — strah, katerega je občutil, kadar ga je tlačila mora; toda grozno, vedel je, da ne sanja, da je to resnica. In grozi pridružilo se je še grizoče koprne-nje, in srce mu je hotelo počiti od obupne želje po veselem življenju. Mislili so torej, da je mrtev, zdravnik in stara vdova, umili so ga in oblekli, in on ni zapazil ničesa. In sedaj je ležal tu pod zabitim pokrovom s cvetjem na prsih — s cvetjem na krsti — in nad cveticami je ležala šest čevljev visoka prst, šest čevljev visoka mokra, težka pokopališčna prst. Odprte ni bilo nobene poti, po kateri bi prišel zopet v življenje. Nobene rešitve ni bilo. Je-dino to, da bi izgubil prej razum in da bi še le po duhu umrlo tudi telo. In potem — potem bi bil on mrzel in miren mrlič med drugimi mirnimi in mrzlimi mrliči. In ko bi nad njegovim grobom deževalo in snežilo, bi so pričelo tu spodaj nekaj strašnega, tu Bpodaj v krsti — najstrašnejše — on bi trohnel. Pričeli bi svoje delo bledi črvi, lezli bi v njegovo meso, na katerem bi se prikazovala vlažna plesnoba, izvotlili bi mu drob, izgrizli oči, spre- voziti in mnogo obsežne plotove plesti, mnogo časa in stroškov se potrati za to vsako leto, ako ne, ti živina pod slabim varstvom se pasoča, poljske setve in sadeže ukončuje; ako daš škodo ceniti, imaš veliko opravkov, potov, tožba in zgube časa, pa malo ali nič odškodnine. Jeseni, po zimi in spomladi do Jurjevega, je pa tu Blabi in kvarni običaj, da se živina povse prosta pase okolu, ta čas domačini skrivaj plote odstranjujejo in živina se pase po ozimnih žitih; mehko jesen in brez-snežno zimo in mokro prvo spomlad na ta način s popasenjem, še več pa s hojo po ozimni setvi silno škodo napravijo. In ravno proti temu se uradno premalo postopa in poljedelstvo varuje. Nasadiš po zemljiščih na primernih mestih mnogo sadunosnega drevja ali nacepiš ali požlaht-niš divjake, dojdejo koze, premalo čuvane, in vkončajo ti vcepljene mladike, tudi goveda, vajena grizti in jesti grmovje, pogrize in pojč mladike sadnih drevesc; ograditi vsega in povsod ne moreš ; onda lovi živino, zapiraj jo, ako moreš, sam ne storiš nič, ker je na pol divja, vzemi ogled, proceno, tožuj, zamujaj gospodarstvo in delo, potroši in še težko kaj dobiš, a škoda velika ostane. Vse to so zadržki za poljedelstvo osobito v tej jugoslovanski pokrajini v mnogo škodo kmetijstvu in pa tudi vladi, ker dvakrat in štirikrat več bi došlo i njej davkov, akoprav po desetini, ako bi odstranila toliko zla v škodo poljedelstvu. Pravega, zdatnega napredka in zboljšanja poljedelstva in živinorejstva ne bode v Bosni, dokler se kmet tretjinar ne oslobodi od velikih posestnikov, od begluka, spahiluka in vakufluka, od dajanja tretjine in polovine z zakonito, to je s tukajšnjemu kmetu znosno odkupnino na obroke, kajti še za jeden milijon poljedelcev bi bilo prostora, ako bi se ta velika jugoslovanska pokrajina prav razredila in se najglavnejša stroka dela človeškega, poljedelstvo v prvi vrsti negovalo in varovalo. Politični pregled. V Ljubljani, 18. februvarija. Poslanec dr. Gregr o položaju. Minulo nedeljo je govoril starosta čeških poslancev na zaupnem shodu političnega društva o naših notranjih političnih razmerah. Govoril je najpreje o sedanjem ministerskem predsedniku, ki ljubi svojo domovino in ima smisel za pravičnost. Posrečilo bi se mu bilo ukrotiti divjo obstrukcijo, ko bi ne imel vezanih rok. Stališče češke stranke napram vladi je pojasnil govornik tako, da bo vstrajala le tako dolgo v večini, dokler ji kaže vlada svojo naklonjenost. Izpolniti pa mora vse obljube; na to bodo češki zaupniki še nekaj časa čakali, toda dolgo ne več. Vidi se, da to ne pomeni popolnega zaupanja. Tajiti se sicer ne da, da se vlada drži določenih obrokov pri izplačevanju, toda v bodoče se mora tudi ravnati po teh določilih. aas== ' i g" menili celo njegovo telo v smrdečo, vodeno maso, v kateri bi rastle in živele ličinke, ln ko bi to delo dokončali, bi zapustili gnilo krsto in ostavili to, kar je bilo nekdaj telo, s katerim je Niels Graff ljubil in živel, oBtavili bi ga kot — kup rjavih, preperelih kostij. Moj Bog. nekdaj je videl pasje truplo v nekem jarku. Črvi so gomazeli v njem, lazili vanj in iz njega, in grozen smrad se je vzdigal proti žgočemu solnčnemu svitu. In on — on — on, ki še diha, — on, ki je živel toliko let, bogatih in revnih let, katera so pa vsa toliko vredna, da se jih spominja — on, ki je živel toliko časa in tako čvrsto na zelenem svetu pod večnim nebom, — on naj bi postal tak, kakor pes na cesti, in nobena sila na svetu, nobena — nobena sila na svetu bi ga ne mogla rešiti. Kako votla in črna in brezupna je beseda »nobeden« — in praznejša, vedno praznejša je postajala, čim dalje je strmel vanjo. In znova je čutil zevajoč prepad pod seboj, prepad, v katerega se je moral brezpogojno pogrezniti. In zavpil je v smrtnem strahu, zavpil je, da je odmevalo v krsti — in vpil je dalje, kakor vpije tisti, ki so pogrezne z razbito ladijo v viharni noči v dno morja, dokler se mu ni stemnilo v duši in ni pal v nezavest, potapljajoč Be v morje. (Dalje sledi) Priloga 4= O. štev. „Slovenca" dn<§ 18. februvarija 1899. Vztrajali bomo toraj še v večini, pravi govornik, kajti naša opozicija bi grofa Thuna sicer strmoglavila, toda njegova vlada nam je vendar ljubša nego Chlumeckega, ki bi potem prišla na krmilo. Govoreč o mirovnih pogajanjih mej Cehi in Nemci je naravnost izjavil, da ne pričakuje prav nika-kega vspeha, kajti, pravi govornik, z nemškimi nacijonalci, ki bi z nami radi postopali, kakor na PruBkem s Poljaki, se ne moremo pobotati, ostali Nemci pa itak nimajo nikogar za seboj. Na tem shodu se je k sklepu vsprejela tudi resolucija za spremembo ustave v smislu državnopravnih zahtev češkega naroda. »Opinione« proti tro»ve»i. Z velikim začudenjem je navdal politični svet članek, ki ga objavlja glasilo bivšega ital. minist. predsednika markija Rudinija, »Opinione«. V tem članku nahajamo mej drugim naslednji odstavek: Kaj nam je koristila trozveza v afriški, oziroma v sredo-moraki politiki? Ali je morda zboljšala naš stra-tegični položaj napram Avstriji, ki nas v eventu-valni vojski brez prelitja krvi potisne lahko do Adižo in si osvoji celo Beneško ? Kake koristi imamo od njd v svrho obrambe 6000 milj dolgega obrežja ? Kako pomaga trozveza od domovine ločenim italijanskim prebivalcem ohraniti njih jezik? Kako varstvo nam zagotavlja napram mahinaci-jam in intrigam Vatikana? Konečno izjavlja to glasilo, da se treba sicer lojalno oklepati trozveze, dokler še obstoji, toda nikakor ni Italija dolžna še nadalje sklepati jednako zvezo in zapuščati potomcem tako nesrečno dedščino. — Akoravno so nekateri stavki tega odstavka vrlo žaljivi, posebno glede Vatikana, kateremu očita, kar nihče, niti njegov največji nasprotnik ne more dokazati, je vender vrlo dobro, da so tudi v Italiji jeli govoriti o »starem glasoviru«, o katerem gre splošna sodba, da ga treba kot nerabnega kmalu vreči mej staro šaro. O koristih, ki jih ima Italija od trozveze, naj pa »Opinione« raje molči, posebno kar se tiče varstva italijanskega jezika. Kdo bo Faurejev naslednik? Po nenadni smrti predsednika francoske republike izpraznjeno je važno mesto, po katerem hrepeni več vrednih, še več pa nevrednih in za krmilarja irancoske državne ladije nezmožnih mož. Volitev, ki se mora vršiti v prvih treh dneh po izpraz-njenju predsedniškega mesta, bo v Versaillesu. — Novega predsednika imajo pravico voliti vsi člani poslanske in senatske zbornice. Izvoljen je tisti, ki dobi absolutno večino glasov. Ker se oglasi vselej več kandidatov, je potrebna ožja volitev. Sedaj kandidujejo za to mesto : stdanji minister-ski predsednik Dupuy, nadalje Meline, Loubet, Freycinet, Deschanel, Brisson, Bourgeois, Cambon, Cavaignac, Waldeck - Rousseau, Zurlinden, Bois-deffre, nekateri so pa trdno prepričani, da ne bo novi predsednik nihče drugi, nego Viktor Bona-parte. Kandidatov za izpraznjeno mesto je torej dovolj, vprašanje je le, kdo bo zmagal. Kongres za volitev se snide že danes popoludne ob 1. uri v Versaillesu in bo imela Francija, ako gre vse po sreči, zvečer že novega voditelja. Vodil bo volitev predsednik senata Loubet. Največ nade na zmago imata dosedaj bivši ministerski predsednik Meline, katerega je včeraj 80 poslancev napredno republikanske stranke proglasilo kandidatom, in pa Loubet, za katerega se potegujejo demokratični levičarji, napredna zveza in pa vse socijalistične vrste, pa tudi velik del senatorjev se je izjavil za njegovo kandidaturo. Poslednji je tudi že izjavil, da kandidaturo vsprejme. Njemu na ljubo se je odpovedal kandidaturi tudi ministerski predsednik Dupuy, vkljub temu, da ga želi na predsedniškem mestu večje število članov obeh zbornic. Freyci-net je po poročilu »Liberte« izjavil, da pri prvi volitvi ne kandiduje. Deschanel dela z vsemi silami za Melineja. Nacijonalci in konservativci bodo glasovali za Freycineta, ako bo sploh kandidoval. Mnogo je elementov, ki bi radi videli, da bi prišel na krmilo kak general, toda ta želja se jim najbrže ne bo izpolnila. Izvoljen bo ali Loubet ali pa Meline. Ako zmaga prvi, pokazala se bo premoč socijalističnih elementov. Amerikani na Filipinih. Po zadnjem sklepu v ameriškem senatu, s katerim se je večina izjavila za to, da se filipinski otoki ne pri-klopijo zveznim državam in da se prepusto sploh ondotnim prebivalcem pod vlado, kakoršno si sami žele, se mora pač vsakdo vprašati, čemu se bije na teh otokih toliko nepotrebnih bojev? Ako so res hoteli Amerikani samo osloboditi ondotno prebivalstvo španske nadoblasti, zakaj so pričeli z njimi nove boje in pošiljati tje nove vojne sile! Saj bi so bili lahko pobotali z njimi takoj po končanem boji s španskimi četami. Vsi ti sklepi v Washingtonski zbornici jasno kažejo, da bi ameriška vlada danes raje dobila bogato otočje v svojo neomejeno oblast nego jutri, toda, kakor smo že omenili, grozdje je zanje prekislo, vstaši se ne dajo ugnati v kozji rog, to je, kar je privedlo ameriško senatorje do znanega sklepa. Aguinaldo razpolaga z velikim številom dobro organizovanih bojevnikov, katerim ugodni teren zagotavlja gotovo zmago nad nasprotniki. Cerkvesai letopis. Postni pastirski list ljubljanskega kneza in škofa Antona Bonaventure. (Dalje.) IV. Pojdimo za vodnikom. Kaj hočemo storiti ? Na katero stran se hočemo postaviti? Kaj ne, vsi v srcu govorite in sklepate : Mi gremo za Jezusom, on nas bo pripeljal do zmage. On sc ne more zmotiti in ne more biti premagan, saj je pravi Bog. Pa saj smo Be njemu že zapisali, saj smo pod njegovo zastavo že prisegli. Ali se nisino pri svetem krstu odrekli vragu in njegovim delom in njegovi razkošni ničemernosti ? Ali nismo že tam obljubili, da bomo verovali v Boga Očeta, Stvarnika, v Boga Sina, Odrešenika, v Boga svetega Duha, Posvečcvavca, da hočemo tudi po veri živeti vse dni do zadnjega zdihljeja svojega življenja? Ostanimo torej pod to zastavo, služimo Bogu in iščimo najprej kraljestvo Božje in njegovo pravico ; izpolnjujmo obe glavni zapovedi, ljubi Boga nad vse in bližnjega kakor samega sebe, skrbimo, da rešimo svojo dušo. Ponašajmo se s tem, da se po vzgledu nebeškega svojega vodnika s slo-bodno svojo voljo odločujemo vedno za to, kar hoče Bog. Ko bi se po vzgledu sveta odločevali proti Bogu, bi zlorabili prelepi dar slobodne volje. Le za Jezusom hodimo, ne pa za svetom. Po njegovem vzgledu brzdajmo svojo voljo in silno trojno poželjivost, poželjivost očij, poželjivost mesa in napuh življenja. Zatajujmo se, potrpimo: saj pride kmalo večer življenja, pride smrt, po smrti pa sodba, ki bo za nas blažena in početek večno srečnega življenja. Rekli boste, da je tako bojevanje kaj težko, da presega naše sile. Res, težko je, ali naših močij ne presega. Saj Bog ne zahteva nič nemogočega od nas, ampak hoče, da storimo, kar moremo, in da prosimo pomoči, kjer ne moremo, pa nam bo dal, da bomo mogli. On ne bo dopustil, da pride nad nas skušnjava hujša od naših močij, ampak odprl nam bo tudi v skušnjavi pot, po kateri se bomo rešili. Ta misel naj vam, dragi moji, daje poguma. Zraven si pa še to-le zapomnite! 1. Varujte se slabih priložnostij, naj si bodo slabi, brezbožni ljudje, ali slabe knjige, ali slabi časopisi. Cujte, kaj naš nebeški vodnik, Jezus, govori: »Ako te pohujša tvoje oko, izderi ga in vrzi ga od sebe, ker bolje je z enim očesom iti v življenje, kakor pa imeti dvoje očij in pasti v večni ogenj. Ako te pohujša tvoja roka ali noga, odsekaj jo in vrzi jo od sebe, ker bolje je z eno roko, z eno nogo iti v življenje, kakor pa imeti obe nogi in obe roki, pa pasti v večni ogenj !« Vidiš toraj, kaj govori včlovečeni Bog? Ko bi tebi kaj tako drago in potrebno bilo, kakor ti je potrebno tvoje oko, potrebna tvoja roka ali noga, pa ti je v pohujšanje ter te odvrača od Boga ter ti draži strasti, vrzi to vendarle od sebe, naj te tudi boli, ker bolje je, sedaj malo potrpeti a potem srečno umreti, kakor pa sedaj uživati, potem pa vekomaj trpeti. Varujte se torej oseb, družb, knjig in časnikov, ki so proti Bogu, proti Zveličarju, proti sveti cerkvi in mnogo govore o slobodi in slobodomi-selnosti. Komu je slobodno upreti se proti Bogu? Komu slobodno zavreči Jezusa ? Komu slobodno rušiti njegovo cerkev ? Komu slobodno misliti, govoriti in pisati proti resnici, razodeti nam od Boga? Ogibajte se teh nevarnostij, zakaj človek se kaj lahko izgubi. Včasih je dovolj ena beseda in že omahuješ v veri in že dvomiš o večnosti in že misliš, da ta ali oni užitek ni greh. Oh, žalostnega srca se spominjam mladeničev in deklet, ki so radi strastnega uživanja oboleli in umirajoči jokali radi slabih tovaršij, v katerih so se pokvarili. 2. Stariši, vzgojujte svoje otroke dobro, krščansko, v strahu Božjem. Odkrito povem, da se v raznih nevarnostih svojega življenja nisem izgubil, ampak Bogu in njegovim zapovedim ostal veren, to je sad ljubezni do Device Marije in pa globok strah Božji, ki so mi ga mati doma v mlado srce vsadili. Otroci so k slabemu nagnjeni in lahkomiselni. Zato se nikar ne jezite, če niso ravno tako mirni in tihi, hitro pokorni, kakor bi vi radi. Nikar se ne jezite, nikar jih ne kolnite ! Če se boste jezili, bodo tudi vaši otroci jezni, zato pa tudi svojeglavni in trmasti; če jih pa krotko in ljubeznivo posvarite in lepo poučite, posebno če jim rečete, naj nikar Boga ne žalijo, naj ljubega Jezusa vnovič ne mučijo, da ne izgube svoje duše, da ne pridejo v pekel; ako jim pokažete, kako gnjusen je greh, bodo ostali mirni, vaš nauk jim bo segel v srce, začeli se bodo Boga bati, skrbeti za svojo dušo, sovražiti greh iz srca in postali bodo pravi kristijani. Privoščite otrokom večkrat kako veselje, naj poskočijo in se poigrajo, kadar je čas za to, a kadar ni čas za to, ampak za delo, naj delajo in bodo poslušni. Molite ž njimi jutranjo in večerno molitev, ali ne predolgo. Prizadevajte si, da jim vsadite v srce ljubezen do Devico Marije, do Jezusa v sv. Rešnjem Telesu, do svete maše in sv. zakramentov. Posebno jih učite, da bodo pokorni, delavni, sramežljivi. Varujte jih slabih to-| varšij! Kaj ne, dokler so doma, že poskrbite zanje. Toda ko gredo od vas v službo, učit se rokodelstva, ko jih pošljete v šole, ko morajo v vojake; oh, koliko se jih izgubi, koliko ponesreči! Koliko jih postane brezbožnih, pa v svoji oholosti preklinjajo, neizmerno pijejo, v nečistosti žive. Jaz vidim vaše skrbi, vidim vaše solze ! Da vam pomagamo in da vaše otroke kolikor mogoče od zla obvarujemo, zato snujemo dobra društva za mladino po deželi, še bolj pa po mestih. Zato imamo katoliška društva za delavce in delavke, zato rokodelsko društvo, društva mladeničev in deklet, posebno pa se, hvala Bogu, širijo Marijine družbe za dekleta, pa tudi za mladeniče. S tem hočemo vaše otroke varovati slabih tovaršij in razuzdanega vživanja, preskrbeti jim dobro družbo in pošteno zabavo, saj imamo v društvih pevske in tamburaške zbore, igre in veselice, pa tudi kake izlete in nudi se vam prilika, da se v veseli, pošteni družbi razvedrite. Oh, kako morate biti za vse to hvaležni svojim duhovnikom, katere ste si v velikih skrbeh vzredili, pa sedaj za vaB delajo in trpe. (Dalje sledi.) Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 16. februvarija. Po otvoritvi današnje izredne seje občinskega sveta naznani župan najpreje, da je razsodišče na dunajski razstavi za dobrodelne namene prisodilo mestni občini ljubljanski za razstavljene predmete bronasto svetinjo. Glede brezplačnega odstopa Mayrjeve barake v »Zvezdi«, poroča župan, da je nje lastnik sicer voljan odstopiti jo mestni občini pod nekimi pogoji, da bi pa sama premestitev te barake po proračunu tesarskega mojstra Lehnerja stala 5960 gl., ne vračunši stroškov, ki bi narasli pri postavljanju barake na kakem drugem prostoru z drugačnim nivelom. Ker je torej mestna občina pod takimi pogoji ne more prevzeti, so izrazi lastniku zahvala in mu naroči, da jo odstrani do meseca maja. Nadalje se pritožuje župan nad pisavo »Slovenca« v polemiki s »Slov. Narodom« radi kredita mestne občine. — Na predlog odbornika dr. II u d n i k a izreče mestni svet nad tem svoje obžalovanje. Glede obliko uličnih tabel za Vodmat se sklene na predlog podžupana, naj se omislijo nove table po vzorcu dosedanjih in iz jednakega blaga. Nadalje poroča podžupan o prošnji pekovske zadruge, naj se prepove prodaja kruha po vežah in j&vnih prostorih, češ da se s tem škoduje pekovski obrti in da je prodaja na prostem iz zdravstvenih razlogov škodljiva. Mestni fizik priporoča to prošnjo, policijski komisar pa poroča, da prodajata kruh sedaj le dve zunanji ženski, a le v tržnih dneh, nasprotno pa prodaja tudi pet tukajšnjih pekov. Škode torej pekovski mojstri nimajo nobene, nasprotno je pa ustreženo mnogim ubožnejim odjemalcem, ki kupujejo ceneji in teč-neji kruh. Sicer je pa najti navedenih nedostatkov tudi v pekovskih prodajalnicah. — Iz teh razlogov se prošnja pekovske zadruge odkloni, magistratu pa naroči, naj strogo pazi na snažnost pri prodaji kruha. Službi dveh mestnih babic po 100 gl. se od-dasta in sicer za mesto g. Emi Baraga, za pred-kraje pa g. Fr. Jarčevi na Karolinški zemlji. Poročevalec podžupan. V zadevi stroškov za popravo štepanskega mostu poroča odb. Žužek. Delo, katero bi se moralo izvršiti v lastni režiji, je oddal magistrat tesarskemu mojstru Lehnerju in so faktični stroški presegli kredit za 415 gld. Poročevalec predlaga, naj se zadeva vrne magistratu, ker ni pojasnjeno, zakaj se je tako postopalo, in ni priložen računu prvotni proračun. — Predlog obvelja. Isti odbornik poroča o naročilu mestnega sveta, naj se mestna dela na cestah in ulicah oddajo po jednotnih cenah in naj se poskusi z drugim materijalom za posipanje cest. Glede prvega nasveta se strinja magistrat in odsek z resolucijo, glede druzega pa ne, ker je dosedaj rabljeni gramoz boljši, nego podpeški, in predlaga, naj v tem oziru ostane pri starem. — Obvelja. Odb. dr. Stare poroča v zadevi naturalnega stanovanja mestnega vrtnarja ter predlaga, naj se za sedaj še ne izvrši sklep obč. sveta, s katerim se je prepustilo dosedanje vrtnarjevo stanovanje v porabo gostilničarju Ederju in prvemu določilo pritlično stanovanje v tivolskem gradu, ker bi ne bilo umestno odpovedati stanovanje sedanjemu najemniku, ki že 32 let biva v njem in se nerad loči od njega, nasprotno pa gostil. Ederju s tem ni nič ustreženo, ker nima v vrtnarjevem stanovanju potrebnih prostorov. Predlogu se pritrdi. Na predlog odb. Ž u ž e k a se določi širina za hodnik pri hiši posestnice Marije Plautzeve na Starem trgu in na sv. Jakoba nabrežju z 1'70 ozir. 2 m. O konečnem obračunu za zgradbo avgmen-tacijskega skladišča poroča isti odbornik. Stroški so bili prvotno preračunani na 43.392 gld. 39 kr.; vsled naprave gostih mrež in poletnih oken so pa stroški narasli na 44.457 gld. 93 kr., toraj več 1065 gold. 54 kr., kateri znesek se naknadno odobri. Vspeh kolavdacije o zgradbi nove topničarske vojašnice se vzame odobruje na znanje. O napravi tlaka pri šentpeterskej cerkvi in o odstranitvi ondotnega zidu poroča odb. Pavlin. Govornik omenja dosedanjih pogajanj v tej zadevi ter pride do zaključka, da ne preostaja ničesar druzega, nego da mestna občina podere sedanji zid in napravi tlak okoli cerkve. Stroški zato se proračunavajo na 6890 gld. Približno toliko bi tudi stala naprava novega zidu z železno ograjo ob glavni cesti. Za prvi način regulacije tega dela, ki bi omogočil že sklenjeno napravo trotoarja od župnišča do bolnice, govore pred vsem estetični in zdravstveni oziri. Poročevalec toraj predlaga, naj se v okviru tega načrta prično pogajanja s knezoškofijskim ordinarijatom. Proti predlogu se oglasi odb. dr. Tavčar, ker se mu zdi regulacija precej draga in meni, da se bo zadeva morda še rešila na kak ceneji način. Govornik toraj predlaga, naj izpadejo iz predloga besede »v okviru tega načrta«. S tem nasvetom se strinjata odb. dr. Stare in dr. H u d n i k , mej tem ko podžupan meni, da stvar še ni nujna, ker pot ondi še ni v tako slabem stanju. Odb. Velkarvrh inPredovič pa govorita za odsekov predlog. Poročevalec konečno spremeni svoj predlog v smislu dr. Tavčarjevega nasveta, ki potem obvelja. Prošnji vodstva II. mestne deške šole za zvišanje nagrade šolskemu voditelju in dotacije za rokotvorni pouk se v toliko ugodi, da se zago- tovi povišanje v prihodnjem letu proti zopetni prošnji. — Predlog odb. Dimnika, naj se tudi za tekoče leto dovoli 30 gld. nagrade, ne obvelja. Ostale točke dnevnega reda se rešijo v prihodnji seji. Tedenski koledar. Nedelja, 19. februvarija: 1. postna, evang.: Jezusa hudobni duh skuša. Mat. 4. Julijan de Bon. Alb. — Ponedeljek, 20. februvarija: Evherij šk. — Torek, 21. februvarija: Maksimiljan šk. — Sreda, 22. februvarija : Kvatre, Sv. Petra stol v Antij. — Četrtek, 23. februvarija: Peter Dam. — Petek, 24. februvarija: Sulica in žeblji Gosp. — Sobota, 25. februvarija: Matija ap. — Solnce izide 25. februvarija ob 6. uri 52 min., zaide pa ob 5. uri 36 min. — Lunin sprem in : Ščip 25. februvarija ob 3. uri 14 min. popol. — Musica saera v nedeljo, 19. februvarija : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša graduale in traktus zl. A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa vocalis in ho-norem st. Vigilii zl. Fr. Schopf, graduale Foer-sterjev, ofertorij Riederjev. Vse vokalno brez spremljevanja orgel. Dnevne novice. V Ljubljani, 1.8 februvarija. (»Naša straža«) je otvorila svojo pisarno na Turjaškem trgu št. 1 v pritličju. Uradna ura je vsak dan od 2.—3. ure popoludne. Kakor čujemo, »Naša straža« že prav krepko deluje in je tudi že v raznih slučajih obmejnim Slovencem priskočila v pomoč. Dolžnost vsacega rodoljuba je, da gotovo in čim preje pristopi temu društvu. Društveni blagajnik je g. vikar Luka Smolnikar v Ljubljani. (Gospodarska organizacija in »Narod«.) Včerajšnji »Narod« zopet napada »konsumna društva« ter napoveduje shod trgovcev proti njim in omenja njih prošnje na trgovsko zbornico, naj kaj stori proti tem društvom. »Narod« s tako pisavo kaže, da nima nobenega smisla za gospodarsko organizacijo, da nima nobenega pojma o gospodarski svobodi in o pravicah vsakega državljana, torej tudi kmetov in duhovnov. Ali ni naravnost smešno čitati poziv, naj trgovska zbornica kaj stori proti konsumnim društvom v listu, čegar voditelj je nedavno proslavljal svobodoljubje v tako vznesenih besedah ? Ali velja svoboda samo za trgovce, ali ne tudi za kmeta? Sploh pa izjavljamo, da se v to polemiko ne bomo kar nič spuščali, le vodstva gospodarskih društev prosimo, naj nam marljivo poročajo o delovanju društev, vspehi, ki jih imajo, so najboljši odgovor na ne-osnovane napade. (Osebne vesti.) Na mesto Jos. pl. Obereignerja, ki je odložil svoj mandat, je v poljedelski svet izvoljen baron Berg iz Mokronoga. — Računski svetnik A. P o ž e n e 1 v Gradcu je imenovan nad-svetnikom. (Častni občan.) Občina Vel Poljane je v seji dne 23. jan. t. 1. prevzv. gosp. knezoškofa Antona Bonaventuro soglasno izvolila svojim častnim članom, v hvaležno priznanje zaslug, katere si je Presvetli pridobil za ustanovitev samostojne fare na Vel. Poljanah. Posebna deputacija treh mož je izročila krasno opravljeno diplomo 9. t. m. Prevzvišenemu, kateri je v svoji ljubez-njivosti z nova zagotovil Poljance svoje naklonjenosti. (Umrl) je dne IG. t. m. na Dunaju g. Janez Kunsič, stud. phil., za vročinsko boleznijo, previden s sv. zakramenti, lianjki je bil rojen v Gorjah leta 1874.; eno leto je bil v celovškem semenišču, potem dve leti v Pragi na ondotnem vseučilišču. R. I. P. (»Pravnikov« večer) bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri v »Narodnem domu«, v pritličji na levo. K obilni udeležbi vabi odbor društva »Pravnika«. (Pevski zbor »Glasbene Matice«) ima jutri v nedeljo ob 11. uri dopoludne skupno vajo za narodne in duhovne pesmi. (Dopolnilna volitev za goriški deželni zbor.) Politično društvo »Unione« in pa večina volilnih opravičencev je imenovala odvetnika viteza E g g e r j a kandidatom na mesto odstopivšega grofa Coroninija. (Zločin v Lille.) V mestu Lille na Francoskem so precl kratkim našli umorjenega nekega 121etnega šolarja v zavodu šolskih bratov. Otroka so stariši pogrešali par dnij, policija ga je iskala povsod, posebno natančno po zavodu šol. bratov, a dolgo ni bilo najti nobene sledi; kar najdejo mrtvo truplo v parloirju zavoda šolskih bratov. Sum, da je otroka umoril, je padel na šolskega brata Flamidien-a, katerega so takoj zaprli, toda do sedaj niso dognali prav nobenega dokaza, da je Flamidien res storil ta zločin. Preiskovalni sodnik Delale se je hvalil precej prvi dan, češ da naravo krivcev prav dobro pozna in da bo do večera istega dne že vedel, ali je Flamidien zločinec ali ni. A minulo je že osem dnij od tedaj, in nič se ni dognalo, kar bi Flamidiena obsojalo. Nasproti je njegov alibi popolno dokazan, tudi konfrontacija z mrličem se ni obnesla, to priznava celo šolskim bratom skrajno neprijazni lilski list »L' Echo du Nord« ki piše: Konfrontacija žal ni podala zaželjenega vspeha (»La confrontation n'a malheuresement pas donne le resultat espere«). Isti list, torej gotovo nesumljiva priča, je pisal drugi dan: Brat Flamidien ni pokazal nobenega znaka in nobenega dejanjskega dokaza niso mogli dvigniti proti njemu, zato se absolutno gotovo ne more reči, da je kriv (»Le frere Flamidien n'ayant pas fait d'aveux et aucune preuve materielle n'ayant pu etre relevee contre lui; on ne pent pas dire de fagon absolument certaine, qu'il soit coupable«). Mi ne navajamo tukaj katoliških francoskih časnikov, ki trde, da je to zakleto zlodejstvo šolskim bratom, podtaknjeno po brezverskih sovragih, nam zadostuje to, kar piše zgoraj omenjeni katolikom neprijazni list. To omenjamo zato, ker »Narod« že več dnij poroča o tem zločinu, kakor da bi bilo dokazano, da ga je res storil brat Flamidien. Naravnost vse meje časnikarskega poštenja pa je prekoračil »Narod«, ko je 16. febr. objavil nastopno telelonično poročilo: »Lille, 16. febr. Zaradi znanega hudodelstva patra Flaminiana začeta preiskava je dognala, da se je v dotičnem katoliškem konviktu zgodilo vsega skupaj 14 podobnih slučajev. Drž. pravdništvo je ukazalo zapreti 12 redovnikov, toda dotični samostan je skoro zapuščen. Večina redovnikov je zbežala v Belgijo«. Tako poročanje je naravnost infernalno, ker je vse najgrša, najostudnejša laž. Obdolženec Flamidien (»Narod« niti za pravo ime ne ve) ni pater, marveč šolski brat, neduhoven, proti njemu nimajo še nobenega dokaza, da je on kriv, besede o 14 podobnih slučajih so popolno zlagane, jednako zlagano je, da so 12 redovnikov zaprli, zlagano, da je samostan skoro zapuščen, zlagano, da je večina redovnikov zbežala v Belgijo, sploh vse zlagano. Vsa zloba te vesti pa se kaže v tem, da zavod šolskih bratov imenuje »Narod« »K a -toliški konvikt«, ker ta izraz je doma skovan in naperjen proti škofovim zavodom, češ, glejte, kaj se godi v »Katoliških konviktih«, torej storite vse, da se kaj takega ne osnuje tudi v Ljubljani I Neki pošten delavec v Lille, kakor piše »LUnivers«, je o lažnjivem in hujskajočem pisa-renji lilskih socialističnih in liberalnih časnikov o tej aferi dejal: »Donnez la parole aux animaux les plus immondes et ils s'exprimeront comme ces gens-la« ; jednako velja ta beseda tudi »Narodovi« pisavi: Dajte dar govora najbolj umazanim živalim in one se bodo tako izražale, kakor te vrste ljudje! (Lokalna železnica Matulje Opatija.) Železniško ministerstvo je inženerju dr. baronu Sch\varzu na Dunaju dovolilo tehniške priprave za lokalno železnico od postaje Matulje do Opatije. (Laško gospodarstvo.) Po Istri je mnogo občin, katere upravljajo laški mogotci na škodo občanov. Deželni odbor zanemarja svoje nadzorstvo nasproti laškim klikam po občinah, katere gospodarijo, kakor hočejo, z ljudskim imetjem. Tako hoče novi lahonski občinski odbor v Miljah pri Trstu občinske doklade zvišati od 50 na 100 odstotkov. Ta sklep je seveda razburil občinarje, da so sklicali shod ter ugovarjali sklepu občinskega zastopa. Neki Fontanot je dokazoval, da je pod sedanjim županom primanjkljaja nad 3000 gld. ; drugi je razsipal denar na vse strani in tretji je napravil škode do 12.000 gld. To je, kakor piše »Lavoratore«, poslcdica oligarhiškega zistema, na katero se opira gospodstvo laške stranke. (Človeške kosti) so našli 14. t. mes. na neki njiyi pri Klečah v dolski občini. Kosti so ležale meter globoko pod zemljo. Ljudje sodijo, da je nekdo pred 40 ali 50 leti človeka ubil in ondi zakopal. Kosti so prenesli v dolsko mrtvašnico. (0 predsednika Faure zadnjih urah) poročajo listi mej drugim nastopno : Predsednik Feliks Faure počutil se je že v četrtek zjutraj nekoliko bolj slabo, ter vsled tega opustil vsakdanji zjut-ranji izp.-ehod. Ob 7. uri zjutraj ga je obiskal, kakor navadno, kabinetni ravnatelj Le Gall, kateremu je Faure razodel, da se počuti nekako slabo. Potem se je podal v svojo pisarno, prebral došle brzojave in časopise ter ob 9. uri predsedoval ministerskemu svetu. Mej tem časom mu je popolno odleglo in po izjavi ministerskega predsednika se nobenemu članu kabineta niti sanjalo ni, da prisostvuje Faure poslednjikrat ministerskemu svetu. Potem se je podal k obedu in ob 2. uri pop. je bil zopet v Gallovi pisarni, kjer se je vsedel poleg kamina. Do 5. ure se je z ravnateljem prav živahno razgovarjal. Kmalu nato se je Gall z dovoljenjem Faureovim oddaljil in ko se je ob 6. uri vrnil, je predsednik ravno podpisaval razne dekrete. Malo minut pozneje, ko se je Gall podal v svojo sobo, odprl je predsednik vrata njegovega kabineta ter zaklical: »Pridite hitro, slabo mi je!« Naglo prime Gall predsednika za roko ter ga dovede do divana. Faure je držal roko na čelu ter je drgnil, večkrat ponavljajoč: »Meni je slabo !« Ko ga Gall vpraša, kje čuti bolečino, mu odgovori Faure pri polni zavesti: »Obšla me je splošna oslabelost, čutim, da bom umrl«. Gall pozove naglo podravnatelja Blondela in mu naroči, naj takoj pokliče zdravnika. Slučajno v palači Elysee navzoči dr. Ilumbert je spočetka menil, da nevarnost ni velika, toda ker se mu stanje le ni zboljšalo, injeciral mu je coffein. A tudi to ni pomagalo, »čutim, da bom umrl, izgubljen sem, gotovo sem izgubljen«, je vskliknil čez nekaj časa Faure ter izrazil zeljo, da bi rad videl soprogo in otroke. Soprogi je Faure istotako tožil, da se mu bliža konec, ter se jo prav iskreno poslovil od vseh svojcev Pozneje je došel še dr. Lannelonge, ki je takoj spoznal, pri čem da je. Poslali so po dominikanca, ob jednem pa po ministerskega predsednika. Toda predno je duhovnik ob 9. uri došel, je bil Faure že v nezavesti in mu je toraj podelil le poslednje sv. olje. Zdravniki so še poskušali s pijavkami, a tudi to ni pomagalo. »Čutim, da je vse končano. Vse, ki sem jih kedaj razžalil, prosim odpuščenja«, bile so njegove zadnje besede in točno ob 10. uri je izdihnil svojo dušo. Vest o smrti se je takoj raznesla po Parizu in še pred polnočjo je ministerski predsednik obvestil o tem vse prefekte. Vstop v palačo je bil zjutraj dovoljen le najvišjim dostojanstvenikom. Truplo so položili na oder, pred katerim molijo redovnice. Danes je bodo balzamovali. Blagoslov-ljenje v cerkvi Notre Dame in pogreb na pokopališču Pere Lachaise se vrši na državne stroške v četrtek, 23. t. m. (Alkoholistov na Nižjeavstrijskem) je po poročilu deželnega odbora skupno 2480. Od teh odpade na Dunaj 1185 moških in 120 žensk, na ostalo deželo 1095 moških in SO žensk. Mej temi je 936 samcev, 1089 oženjenih, 157 vdovcev, 234 jih živi v konkubinatu. Žganje pije 1941 oseb, vino 469 in pivo 52. (Novi telinični projekt.) Dunajska »Reichs-wehr« je objavila sledeče poročilo iz Požuna: Pi-jonirski polkovnik Schnerch se nahaja od 11. t. m. v Požunu, kjer so vrše pogajanja s požunsko občino glede njegovega popolnoma izdelanega načrta o zgradbi prekopa mej Donavo in Jadranskim morjem. Iz Požuna bi šel prekop skozi Blatno jezero do Reke, proti severu pa bi vezal Odro • Donavo, in bi tako bilo jadransko morje zvezano s severnim. Tehnične težkoče so baje jako majhne. Polkovnik Schnerch je predložil svoj črtež obema vladama. (Samomori na Dnuaju.) Minuli četrtek popoludne ustrelil se je v šoli v XV. okraju podučitelj Karol Peyrl. Ob 3. uri podal se je iz svojega razreda ter žel v sobo za učila, kjer si je končal življenje. Vzrok samomoru je baje žalost nad tem, ker ni bil imenovan učiteljem. - Isti dan zjutraj so našli na osrednjem pokopališču ustreljenega 20 letnega mladeniča, člana nekega kolesarskega društva. — Popoludne ob 2. uri pa jo skočil v Donavo 15 letni slaščičarski vajenec i Schiinbichler, katerega so pa brodarji rešili in odvedli v bolnico usmiljenih bratov. (Porotniki štrajkajo) v Pragi. Poslali so predsedniku deželnega sodišča deputacijo, ki mu je izjavila, da se toliko časa ne vdeleže porotnih sej, dokler se nezdrava porotna zbornica ne popravi zdravstvenim razmeram primerno. (Pepelnica v Schiiubruunu.) Ob 7. uri zjutraj je čital dvorni župnik škof dr. Mayer v schon-brunnski dvorni kapeli tiho sv. mašo, kateri sta prisostvovala cesar in nadvojvodinja Marija Valerija. Po končani službi božji sta šla oba pred veliki oltar, kjer je vzel škof dr. Mayer zlato, z blagoslovljenim pepelom napolnjeno skledico in izvršil običajno pepeljenje najprej na monarhu, potem pa na nadvojvodinji. (Kmečke zadruge v Švici.) V Švici je blizu 200 kmečkih zadrug; okrog 100 jih je v zvezi s konsumno prodajalnico. Izvrstno so se vse izkazale. Švicarske kmečke zadruge imajo svojo gospodarsko zvezo. Ta je ustanovila lani kmečko pisarno v Bernu, ki je začela poslovati dne 1. julija. Ta pisarna se bo pečala s temi-le stvarmi: 1. Izdelala bo načrt za švicarsko kmetijsko statistiko. 2. Proučevala bo gospodarske nasledke trgovskih pogodb. 3. Preskrbovala bo vojaštvo z domačimi kmetijskimi pridelki. 4. Proučevala bo vprašanje, kako bi se zmanjšali, oziroma odstranili na zemljišča vknjiženi dolgovi. 5. Pazila bo na vspehe zakonov o živinski kugi in nasvetovala primerne izpremembe. 6. Pečala se bo s poselskim vprašanjem. Sploh bo skrbela pisarna za to, da bodo kmetje lahko bolje zastopali svoje zadeve, nego so jih do zdaj. Država je dala za ustanovitev te pisarne 18.000 frankov. — Tako skrbe drugod za ljudstvo, in pri nas? Borih 2000 gld. smo dobili za svojo »Gospodarsko zvezo« od države, in »Slovenski Narod« je klical vladi, da ne sme kaj takega več storiti! A zadružna organizacija je tudi pri nas jedina rešitev. Delajmo krepko in vztrajno, drugače nas drugi prehite, in naš narod bo poginil zaradi strankarskih spletk nekaterih v staro-kopitnem liberalizmu zastarelih politikastrov ! Slovensko ljudstvo, združuj s<3! (Klub najstarejših ljudij) bo gotovo v Novem Torku novoustanovljeni klub stoletnikov. — Vsprejet ne bo v to društvo nihče, ki ni že dosegel 100. leta Ti stari gospodje se seveda ne bodo pečali niti s turistiko, niti s politiko, ampak z umetnostjo, kako se ohranijo njih stari udje še prilično zdravi in krepki, da se Se kolikor mogoče dolgo časa ustavljajo grozeči smrti. Imeli bodo knjižnico zdravniških del in vse, kar je potreba za njih namen. Med pravili, po katerih sc bodo ravnali udje tega društva, beremo med drugim: »Spati moraš osem ur na dan na desni strani, po zimi in po letu pri odprtem oknu. Postelja ne sme biti pri steni. Vsako jutro se kopaj v mlačni vodi, ne rabi mrzlega polivanja. Jej malo mesa in sicer pečeno. Mnogo se giblji v svežem zraku. Vpijanjljivih pijač pij a po »možnosti« malo. V stanovanju ne imej živalij. Svoje vsakdanje delo izpreminjaj, od časa do časa si privošči počitnice!« — Ker je srednja starost človeška samo 33 let, smemo pač reči, da ta klub ne bo posebno mnogoštevilen. Iz kluba se izstopi s smrtjo. (Sejmi po Slovenskem od 20. do 25. februv.) Na Kranjskem: 20. v Zgor. Tuhinju, Lašičah, na Vrhniki in v Radečah; 21. v Šmartnem pri Litiji in v Št. Janžu na Dol.; 24. v Cirniku in Škocijanu; 25. v Bučki. Moravčah, Zubni in v Cerknici. — Na slov. Štajerskem: 20. v Bra-slovčah; 21. v Ljutomeru; 22. pri sv. Filipu v Selah; 25. v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu, na Laškem in v Slov. Gradcu. — Na Koroškem: 20. v Št. Lenartu; 24. v Zgor. Beli; 25. v Tribingu. — Na Primorskem: 24. v Štijaku; 25. v Cerknah. Društva. (Pevsko društvo »Slavec«.) Redne pevske vaje v društvu »Slavec« se pri-čno prihodnji teden, ter so vsaki ponedeljek in sredo zvečer ob 8. uri. Novi pevci dobro došli. P. n. člani sc opozarjajo na jutrišnji redni občni zbor, kateri je ob 2. uri popoludne v »Narodnem domu«. (Bolniška blagajna mojstrov) v Ljubljani vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 19. februvarija, ob 2. uri po-poludno v telovadnici I. mestne deške šole v Ko-' menskega ulici. Odbor. (Odbor slov. kat. delavskega društva) se je v seji dnč 17. svečana 1899. tako le sestavil: načelnik gOBp. Josip Gostinčar, namestnik njegov gosp. Fr. Ziller, tajnik gosp. Mihael Mo-škerc in blagajnik gosp. Josip Trelalt. Odborniki so gospodje: Avšič, Jeraj, Kos, Vončina, Zabavnik in Ivan Šuster. Darovi. ZaJeranovo dijaško mizo: Gospod M. S. 2 gld. — G. A. Lovšin, župnik na Dobrovi, 5 gld. — G. Adolf Knol, kaplan na Raki, 2 gld. 50 kr. — G. J. Gruden, zlatomašnik v Ljubljani, 10 gld. — Gosp. M. Kokalj v spomin umrlega A. Brodnika 2 gld. za podporo revnih dijakov v Kranju. — Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj. 18. februvarija Nadvojvodinja Marija Iraaculata je danes ob polu 10. uri umrla. Dunaj, 18. februvarija. Cesar je vdovi predsednika Faure brzojavno kondoliral. Zunanji minister grof Goluhovski je naročil poslaniku v Parizu, naj izrazi ministerstvu so-žalje avstrijske vlade. Dunaj, 18. februvarija. Ministerski predsednik je odredil, naj v bodoče v dopisih mej političnimi oblastvi v notranjem občevanju odpadejo vsi izrazi uljudnosti, kakor: slavno, veleslavno, visoko, udano, pokorno itd. Dunaj, 18. februvarija. V berlinskem časniku „Zukunfti' objavlja dr. Kramar članek glede jezikovnih razmer na Češkem, kjer pravi, da je iz gospodarskih in družabnih razlogov proti temu, da bi se priznalo združeno nemško ozemlje na Češkem, izjavil se je pa za popolno avtonomijo obeh narodnosti]'. Budimpešta, 18. februvarija. Pred-sednik-starosta se je v posebnem nagovoru spominjal umrlega predsednika francoske države. Zbornica pošlje pismeno sožalje. — Ministerski predsednik Banfly je naznanil, da je v 1 a d a izročila c e s a r j u s v o j o ostavko, ter je prosil zbornico, naj prekine s sejami toliko časa, dokler cesar ne odloči glede novega kabineta. Zbornica pritrdi temu mnenju. Liberalna stranka je Banffyju pri odhodu napravila velike ova-cije, opozicija je temu ugovarjala in sikala. Budimpešta, 18. februvarija. V včerajšnji seji se je zopet trikrat glasovalo po imenih. Danes se glasovanje nadaljuje. Budimpešta, 18. februvarija. Pri hranilnici v Novem Sadu nastavljeni knjigovodja Weiss je poneveril 27.000 gl. in potem pobegnil. Jaszbereny, 18. februvarija. Liberalec posestnik Allmassy in opozicijonalni časnikar Linszauer sta se bila s sabljami. Poslednji je smrtno ranjen. Pariz, 18. februvarija. Cesar Viljem je včeraj dopoludne brzojavno izrazil vdovi predsednika in ministerstvu svoje sožalje. Poslaniku Mtiustru je naročil, naj položi na krsto venec. Pri pogrebu ga bo zastopala posebna deputacija. Pariz, 18. februvarija. Loubet je vsprejel kandidaturo, ki so mu jo ponudili soci-jalisti in njim sorodni strankarji. Berolin, 18. februvarija. V državnem zboru se vrši te dni razprava o interpelaciji poslanca Johansena glede izgona ptujih podanikov, na katero vlada ni hotela odgovarjati. Kolonija, 18. februvarija. Iz Pariza naznanjajo, da so ha kolodvoru v Parizu zaplenili 5000 knjižic in podobic vojvode Orleanskega. London, 18. februvarija. „ Times" poročajo iz Manile, da so se včeraj večkrat sprijeli vstaši z Amerikam, a so se konečno morali umakniti. Foulard-svila 65 kr. do gld. 3'35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 166; c. in kr. dvorni z.ilagatolj, Curlh. IS—1 2 Čisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. Milan Leastek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medicinskog rlbjog olja katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 16 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenio 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Besljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Meteorologijo! porodilo, Vi&ina nad moriem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. I Ču, opa-icvanji. fttaja bsrometr Temperatura I po Oeiaijal otrovi I a-51 si T3 sa i 3 i O, 17 9 zvečer | 739-1 | 63 j brez vetraj "lasno" 18 I megla del. oblae. 7. zjutraj I 740-5 I 0-0 I si. jzah. 2. popol. | 740 5 | 89 | st. jug Srednja včerajšnja temperatura 7 1°, normale: — 0-0° Tržne cene v Ljubljani dne 18. februvarija. 0-0 gl kr. S )kry j PSenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . — 68 : Rež, „ . . . 8 20 Surovo maslo, „ . — 85 1 Ječmen, , . . . 7 50 Jajce, jedno . . . — 2| Oves, „ . . . 6 50 Mlekc, liter . . . — 7 Ajda, „ . . . 8 — Goveje meso, kgr. — 58( 1 Proso. „ . . . 9 — Telečje „ „ . — 60| Koruza, „ . . . 5 60 Svinjsko „ „ . — 58 i Krompir, „ . . . 2 50 Koštrunovo „ „ . — 40 ! Leča, hktl. . . . 12 _ Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 8 _ Golob..... — 20! Fižol, m. stot . . . 11 50 Seno, m.stot. . . 2 20. 1 Maslo, kgr. . . — 98 Slama, „ „ . . . 1 80, i Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 50| i Speh svež, „ . . — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 50 Vabilo na I. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Ribnici, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 26. februvarija 1899.1. ob 3. uri popoldne v hraniluičnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1898. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva, nadzornika in njega na mestnika. 6. Razni predlogi. V Ribnici, dne 16. februvarija 1898. 194 i_i Načelstvo. Narodna kavarna". 79 Jutri v nedeljo, 19. svečana 1899 vojašfii Komori Začetek ol> 7»®. uri zvečer. Vstop prost. K obilni vdeležbi vabi z velespoštovanjem Fran Krapei. HttMftlAV snaži in po novi šegi prenareja 186 .61 C. Krim, Reseinova cesta štev. 16. Na prodaj so trije križe vi poti jeden 95 cm. visok, velja .... gld. 65 — drugi 1150 cm. visok s križem in podstavkom vred, velja.....N> 120-— tretji 150 cm. visok, velja .... » 250 — pri Fr- Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Knževniškem tryu št. 1 853 24—21 | Cerkvena mizarska dela. | Podpisane« izdelujem zlasti oekvene klopi ^ in gpovednloe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se zti taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi in v novi cerkvi vodiški, pa spuvednica na Holmcu. Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni. 61 20-4 Josip Stupica na Viru, pošta Domžale. Hiša štev. 12 v Kolezijskih ulicah, tik GradaSice in trnovske cerkve, z vrtom, ki meri 796 □ sežnjev, je takoj na prodaj. Ta hiša je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakaterega gospodarja, zlasti za kak strojarski obrt. Vsakojaka pojasnila daje posestnik gori omenjene hiše. 149 3_3 SPST" l^ošten in spreten ""11851 prodajalec ne išče za kmetijsko družbo v ljubljanski okolici. Plača po dogovoru. Nastop sredi marca. Več prve upravništvo »Slovenca«. 184 3-2 Ii\lf (TJj jfi^ mestne hranilnice v Radovljici za upravno leto 1808. 193 1-1 Kaeun hipoteč. posojil: Stanje hipotečnih posojil „ hipotečnih obresti: zaostale hipoteč. obresti , zamud, obrest . „ zalog: stanje založnih posojil . „ založnih obresti: zaostale obresti od zalog „ mcnic: stanje eskompt. menic . „ meničnih obresti: zaostale menične obresti „ tekoči: stanje tekočega računa . „ tekočih obresti: viseče obresti .... „ efektov: stanje efektov . . razlika po kurzu 31. decembra 1898 . . „ efektnih obresti: viseče obresti .... „ i n v e n t a r a : ■ vrednost inventara . . „ uradnih troškov: vrednost tiskovin . . zaostali stroški . . . , blagajne: saldo v gotovini 31. decembra 1898 . . . dne 47711 136 40 90 211 31 20 7 K 415043 2041 95 961 48 46864 12 76437 3740 47574 247 505 242 10826 55'/. 32 48 32 50 27 40 42 74 34 50 21 42 95 i 604641 42l/2 Račun vlog : stanje dne 31. dec. 1898 kapitalizovane obresti: I. sem..... II. ,..... „ hipotečnih obresti: predplačila za 1. 1899 . „ meničnih obresti: predplačila za 1. 1S99 . „ prehodni: vplačila presežek . . Saldq kot prebitek . . 578644 7873 9945 70 62 68 596464 2882 674 494 4125 74 29 99 40'/, 604641 42 •/, Mestna hranilnica v Radovljici, dne 13. svečana 1899. 195 co Ravnateljstvo. Dr. noše j? Um za želodec u lekarne K. FRAGNEK v Pragi je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. varilo! je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste o h r a n i, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavitka ___ I*" je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. Glavna zaloga : lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu" y Pragi, Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26-22 8 goldinarjev! Brez dobička za lastno ceno damo pravo amerikan-sko pozlačeno PlaKe-remtoar- uro z dvojnatlm plašokom, samo da se kupčija začne. 1 Zaradi reklame jo damo fzalasmo ceno Slehrni ima lepo priliko, si pridobiti uro, ki ni razločiti od zlate, za neverjetno nizko ceno ______8 goldinarjev. Je mojstersko delo, in ura zlata, ki stane 300 gld, ni boljše delana. Močne vnanje stene so z 18karatnim zlatom pozlačene in ne zgube barve zlata. \ sako uro poskusimo, preden jo pošljemo, in priložimo 31etno pisano jamstvo. 4? 6—3 __ Najboljše jamstvo za solidno blago pa je to, ker se zavežemo denar ves vrniti, če bi ura ne bila dobra. Središčno prodajo in razpošiljanje ima RIX, Dunaj, Praterstrasse št. 16. V provlncijo In v Inostranstvo se pošilja proti povzetju. Izvirni garancijski list. Ure za dame 10 gld. KAROL KRIEGL, učenec in naslednik g. Franc Goršič-a, izdelovalec, glasovalec in popravljalec orgelj in harmonijev, Marije Terezije cesta št. 1 v Ljubljani, delavnica: Razpotne ulice št. 6, priporoča se za izdelavo novih cerkvenih orgelj po najnovejši in izkušeni sestavi z večletnim poroštvom, kakor tudi za prestavljanje in popravljanje orgelj po najnižjih c e n a h in izvrstno izpeljavo. 161 6—2 | Ivan Kordik * ^ v Ljubljani, ££ Prešernove ulice št. 10-14, priporoča svojo zalogo galanterijskega blaga & S in drobnine sD posebno za kupčevaloe, kakor tudi orodje za ^ *rS orevljarje in sedlarje, posebno na debelo po ^ nizki ceni. 187 7-1 * Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje cerkva, kapel sob. Imam ^jP/ na razpo-irs lago tudi krasne \>V bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat ni sleparija, je to, ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za krasno božično in novoletno darilo Dobiti je 4-4 n sploh za vsako boljše gospodinjstvo, e v 98 A. Hirschberg-a glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na Dunaji, II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon št. 7114. V provincijo pošiljam proti povzetji ali gotovemu denarju. Stupa za snaženje 10 kr. Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. Nekatera priznanja : Pošiljatev sem prejela, zelo zadovoljna, prosim blaga Se za 6 gld. 60 kr. Kalosvar. Baronica B;inffy. Prejela sem poslano in sem zelo zadovoljna. Gaad, Ogeisko, 1. sept. 1898. Grofica C. Chotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljen; priporočil Vas bom svojim znancem. Kuttenplan. Karol Janiseh, predstojnik postaje. Slovenci, segajte po domačem blagu! Kmetijsko društvo v Dobrepoljali izvaža poleg pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene kranjske gnjati in plečeta ter popolnoma masten in dobro obležan 150 3 ww sip, delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosih. St. 5810. Št. 4247. 190 3-1 Podpisani magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem : 1. Olavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljana vršil se bo letos 13. In 14. maroa v telovadnlol II. mestne deške ljudske iole na Cojzovl oestl, in sicer 13. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani. 14. marca za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. url dopoludne. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji {§ 31 voj. zak.); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (g 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.); c) enoletne prezentne službe (§ 25—29 voj. zak.). 3. Stavljenci, kateri želž ugodnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odkloniia prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Ustanove za vojaške sirote. 174 2-1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Josip Stihnl-ovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr. Prošnje za to ustanovo, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega roda. naj bodo zakonske ali pa nezakonske, vložiti je do konca meseca februvarija t. 1. pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnž 8. februvarija 1899. je najboljši in najčistejši primeseh h kavi ! Čestite gospodinje! 221 bo-« Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Dobiva se povsod. 905 (36-5) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. DOBRA VARČNA KUHINJA. Jahtna zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba. — Dobi se v izvirnih stekleničicah po 50 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatčz, dišav, kolonijalnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po ceni napolnujejo z novo juhino zabelo Maggl-jevo. 830 12-4 P. n. Čast mi je najuljudneje naznanjati, da sem tukajšnjo 191 31 trgovino špecerijskega • « » * * * in materijalnega blaga gospoda Jakoba Schober-ja, Dunajska cesta 8, kupnim potom prevzel ter bom isto poleg svoje že obstoječe trgovine na Starem trgu nadaljeval. Prevzeto trgovino sem popolnoma prenovil in mi je z najboljšo novo zalogo ugodno nakupljenega svežega blaga omogočeno, svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti. Proseč prijaznega ozira na moje naznanilo ter zagotavljajoč najnatančnejšo in solidno postrežbo priporoča se z vsem spoštovanjem udani Karol Planinšek. ur pozor! Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim društvom, občinam ln župnišoem za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera- škropilnic svojo bogato založeno podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami, pod ugodnimi plačilnimi w pogoji tudi na obroke. g Pohvalni pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. >H Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem 89 12-2 podružnica IS. A. KmcfcinL w »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« ^ Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno fjj^ V isr razprodajo m ^ garantirano pristne ^ deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za fL flj 10 do 30 kr. pri kilogramu znižal. rs* Razločiti treba je tako garantirano pristno žimo od one ne- (Ln ~ • - - - »aT* ^ pristne s fibrizmo namešane, ki je kvalitativno za 50% slabeja ■ » ^ in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja. || ^Jj Istotako znižal sem ceno pri „crin d' Afrique" (morski fejjf " travi) od 8 na 7 kr. kilogram. En gros še ceneje. Pakič. A A H 18 10-10 H » -JB f, S NB. Kupujem vsako množino konjskih in govejih repov ^ po najboljših cenah, katere dam potem [sčistiti in v žimo spresti. iHj 'A Ar ■-aa^^iiHL!" ^ ]S99! ' <9Tajncveje v razgfednicafi! č/lazgkdnice v hrami tafic&vani „&efftez- Sffaiiiez", Ccpšc. fiaficz. vsafi dzttgi svittoliscfi, *pc vsaficzšnifi fctc-gzafvjah (iia icfjo fctcgzafujc tudi sam), izPcfitjc po nizfivfi c&nafi, liagfo in najčistejše gg 3_3 SrccRo cMag o lic, nmetnišhi zavod „@lpolon" v (Sclji ((SilliJ, Štajersko. Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. ministerstva za nk in bogočastje pripuščenl mali, srednji in veliki v slovenskem jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šolskega leta nadalje, se dobiva muli po 7,5 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani (H. Ničmcin) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust. g Priložnostna darila! ^ Friderik Hoffmann, Uiar, 338 26-21 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh vrst ir žepnih ur v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in biidilnlh ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro iu solidno IzvrSujeJo. D u n a j is k a borza. Bnč 17. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Remški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj. 20 mark............ '40 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 101 . 120 101 119 97 920 368 120 58 11 9 44 6 40 kr. 10 » 3 j » 75 » 75 » 90 » 37"3 95 78 55 35 67 Dne 17. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 17? gld. — kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » 25 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 » > južne železnice 3°/0 . 180 » » južne železnice 5°/„ . 125 » » dolenjskih železnic 4°/0 99 vo 60 25 25 30 80 20 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » Rudolfove srečke, 10 gld.......27 » Salmove srečke, 40 gld........85 » St. Genois srečke, 40 gld.......82 » VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........24 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 156 • Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3510 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 471 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 67 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 115 » Montanska družba avstr. plan. "... 238 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 185 » Papirnih rubljev 100 ................127 » — 25 05 75 60 25 50 jBJT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E II C U I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2 Pojasnila v vseb gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti niiložonili g 1 n v n i C,