PRH
85>54
60100200
OSREDNJA KNJIŽICA
P.R.126 66001 KOPER
Aku'n*na P^ana v gotovini Abtl‘ postaje I grupi*.
DNEVNIK
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 90 (9698)
TRST, petek, 22. aprila 1977]
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim razmnožen na ciklostil OH 5 do 17 s*nt*mhra imu ~	„ u „ w
^Ooveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slouenija» pod Vojskim p/ldriji, do 8. maja 1945 pa^v	T5SLS‘jgg
PO POSEGU POLICIJE ZA PREKINITEV ZASEDBE TREH FAKULTET
V premišljeno izzvanih neredih v Rimu en policist mrtev in eden hudo ranjen
L spopadih, ki so trajali dobri dve uri, je bila ranjena tudi ameriška časnikarka - Po pričevanjih očividcev so strelno orožje uporabljale samo provokatorske skupine tako imenovanih Avtonomnih študentov - Zažigalna bomba v Milanu proti elektr. centru univerze Bocconi
PO KRATKEM SPREJEMU NA SEDEŽU K D V TRSTU
Delegacija SZDL Slovenije obiskala potresno področje
Slovensko odposlanstvo vodi predsednik Ribičič - Danes v Lignanu politični pogovori med obema delegacijama
fone i^’ 21 ~~ Na RaMjansklh univerzah jr spet vroče. V Bologni, Pidov T’ Milllnu in Rimu jc zelo napeto, prišlo je tudi do hudih Heretik;' k! so v Rimu zahtevali življenje mladega policijskega agenta Sct-nietf Passam,,n(*.la- Njegov tovariš Antonio Merenda pa leži hudo ra-•elovi 'I* , 'rnsk* polikliniki. Ranjena .je bila tudi časnikarka ameriške ob n l,skc Postaje CBS. Na rimski univerzi se je vse začelo približno 6^,1 • uri. Po števMnih skupščinah’, ki so jih imeli študentje na raznili - • ,ctali. so sc odločili za «odprto zasedbo* (ki naj bi ne preprečila
t|>i,efSa poteka izpitov in lekcij) lj .. 'akultct, da bi protestirali pro-s„t a"attijevi reformi ter proti pri-d0 nsd — ki je prešla že v nava-8ClPn *",dd' odredili prejšnjih me-~ policije na območju uui-
f	'
hSfktor, «ki jc bil zaskrbljen za-šl( 1 l’e'arnosti, da bi študentje po-nih rVa,i 'oštrumente na posamezni, ‘akultetah in je' obenem bil trd-0 »dločen,
aka6emskega leta.* je
**Du sarno nekaj sto ter so Itoii st'*' univerzo h čez kakršnega * odpora.
s^am° nekaj minut kasneje pa so Ke|55?e,l vrste študentov pomešale - *Cl'e provokatorske skupine, ki streljati proti policiji, pri
H t"®en' (*a zagotovi reden po-m akademskega leta,* je zahteval Policije. Študentov je bilo ob
sirei.iau proti policiji, pri r so bili trije policaji ranjeni.
Večina študentov se je skušala izogniti spopadom, medtem ko je zrak zaradi velike količine solzilnih plinov postal dušeč. To pu jc bil samo začetek.
Policija in demonstranti 'so si stali nasproti približno dve uri, po vseh ulicah mestne četrti, kjer je univerza, pa so se nadaljevali spopadi. Ves čas se je nadaljevalo tudi streljanje, očividci pa so si tokrat edini pri trditvah, da se policija ni poslužila orožja. Demonstranti so postavili nekaj barikad z avti in avtobusi, izza katerih so metali molotovke in doma narejene ročne bombe.
Ko se je približno ob 17. uri. položaj umiril so bile ulice v nepč-sredni bližini univerze ter v mestni četrti San Lorenzo prepolne
razli tega stekla ter znamenj eksplodiranih molotovk. Pri krvavi mlaki, ki je 'ostala na kraju, kjer je obležal policijski agent Passamon-ti, je nekdo s krpdo napisal »Tukaj je bil ubit karabinjer, tovariš Lo Russo. bil si maščevan*. Tam so se zvečer zbirale skupine študentov in mladih komunistov, ki so prihiteli iz bližnjega sedeža rirr.ske federacije KPI ter zbegano spraševali prisotne, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Med policijskimi agenti, ki so še vedno prisotni'na univerzi, in predvsem na kvesturi je vzdušje izredno napeto. «Hočejo nas vse u-biti... dovolj nam je tega...*. Nekdo trda, da je med tistimi, ki so streljali na policijo, prepoznal nekatere člane kolektiva iz Ulice Vol-sci, kjer se zbirajo pripadniki tako imenovane «autonomia operaia*. Na kvesturi so te glasove potrdili, vendar nihče noče povedati, ali bodo koga aretirali in če bodo izvedli hišne preiskave.
V Milanu je skupina treh oboroženih oseb vdrla v elektronski center univerze Bocconi ter vrgla vanj za-
- iški agenti se zakrivajo za avtobusom pred streli provokatorjev, medtem ko skoraj vse zakriva oblak sol-
e*a Plina
(Telefoto ANSA)
žigalno bombo, ki je povzročila dokajšnjo škodo. Ob 19.30 so v redakcijo tiskovne agencije ANSA te lefonirali ter povedali, da si za a-tentat lastijo odgovornost «unita combattenti comuniste*, ki so sicer že zaslovele v Bariju, ko so vrgla tri bombe na sedež tamkajšnje krščanske demokracije in ko je policija potem odkrila, da je šlo za dejanje treh pripadnikov misovske mladinske organizacije «Fronte della gioventu*.
Vzdušje je napeto tudi na bolonjski univerzi, kjer je prišlo do hu dega prerekanja, med tako imenovanimi avtonomnim1 študenti ter pripadniki študentovskega gibanja, ko je iz Rima prišla vest o umoru agenta Passamontija. Član mladinske komunistične organizacije je o-značil umor v Rimu kot nov člen v strategiji napetosti, s čimer se avtonomni študentje niso strinjali.
Tudi v Firenzah je vzdušje na u-niverzi zelo napeto, še zlasti na fakulteti za arhitekturo. Osem profesorjev je včeraj namreč sporočilo, da so jih zaprli v učilnico in prisilili ,da dajo pozitivno oceno vsem 90 študentom, ki so se prijavili za izpit iz matematične analize. S tern v zvezi se je sestal akademski senat, ki je sklenil razveljaviti izpite vseh 90 študentov, ter je proti nekaterim sprožil disciplinski postopek. Didaktično dejavnost na florentinski univerzi so ukinili do torka.
Rimska univerza bo jutri ostala zaprta. Zjutraj se bo sestal akademski senat, da bi proučil sedanji po loža j na univerzi.
CANDIDA CURZI
Delegacija
skupščine SFRJ * na obisku pri evropskem parlamentu
STRASBOURG, 21. — Delegacija jugoslovanske zvezne skupščine je danes uradno obiskala evropski par lament. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik odbora za zunanje zadeve skupščine Mihajlo Javorški. Odposlanstvo se je sestalo z zastopstvom evropskeg parlamenta, da bi proučilo tako dvostranske odnose kot nekatera mednarodna vprašanja, na primer pariško konferenco o mednarodnem gospodarskem sodelovanju (pogovori Sever - Jug) ter priprave na skorajšnjo beograjsko konferenco o izvajanju helsinških spo-
razumov o varnosti in sodelovanju v Evropi. Delegacijo je danes zjutraj sprejel predsednik evropskega parlamenta Emilio Colombo, govor pa je bil predvsem na odnosih med EGS in Jugoslavijo, saj sta obe strani lani podpisali sporazum o sodelovanju ter večkrat izrazili pripravljenost. da bi medsebojne odnose še okrepili.
RIM, 21 — V notranjo polemiko KD o koristnosti programskega dogovora med demokratičnimi strankami, ki bi v vladno večino vključil tudi komuniste, se je z vso težo vpletel tudi Vatikan. «Osservatore romano* objavlja namreč resen o-pomin demokristjanom, naj ne po zabijo, da so 20. junija prejeli 12 milijonov glasov od volivcev, ki nočejo sodelovanja s KPI. To svarilo, poudarja vatikanski list v nepodpisanem in torej »navdihnjenem* članku, ne velja samo za KD temveč tudi za vse tiste sile, ki so v preteklosti prispevale k obrambi demokracije in svobode.
Delegaciji SZDL Slovenije in KD za Furlanijo -. Julijsko krajino med pogovorom v Palači Diana v Trstu
.............................H,mm...................
NOVO ZASTRUPLJANJE ODNOSOV DO MANJŠIN
Koroške oblasti napovedale vrsto sodnih procesov proti Slovencem
Koroške Slovence dolžijo zaradi bojkota jezikovnega popisa in celo motenja zborovanj Heimatdiensta • Postopke proti šovinistom, ki so uničevali dvojezične table, so ukinili na ukaz z Dunaja
>ai|Mlll«llllttMltv|||,|||||||,||||,(iy|||ll||lta,,,ltlll,llll|ll|V|||lll||IVjk||tll,|||V,,|ltl|n||||pIVll|||tlll||ll|||V|||1l|||,|||||||||lt|||||||||1||||||||||||<a||||||||||||,||||a|||||9f|||l9|AU||||||||||||||||a|||||||a|i|(||iaiB||t||V|a|||at|||a|||	|R|
REAKCIJE POLITIČNIH STRANK PO KRVAVIH RIMSKIH DOGODKIH
Spričo zarote proti demokratičnemu redu potrebna strnjenost vseh ljudskih sil
Demokristjani vztrajajo s predlogom o izjemnih policijskih ukrepih
.him 2]
k ski~ Vest o spopadih na N Ilvcei'zj in zločinskem umo-v udila a Settimia Passamontija je S|t,.P°d°bne reakcije skoraj v j!jah,	in drugih političnih
ClsL Sindikalna federacija CGIL
. Tut , 1113 teaeracija Ut.lL-i^zorju .. Je v kratkem sporočilu l^tV^ante, da nasilna de ” te an^h skuP'n provokator
.i	DrimPl’11 minmnrfn/.o
Potmi, Pnmei-u onemogoča raz-U refornvllega. množičnega gibanja ri i s' jih ° Univerz" in druge cilje, h!.- Elij f?! Postavila mladina. Sin-Jf-Ssti . neradja tudi ob tej pri u>st ailraza svojo popolno soli-Nm n^am javnega reda in nji-»h^atičnf ,om’ da bi zaščitili de-soha' red m mimo sožitje. V 55Jutri ***** dodo rimski delav-J Montrika,i četrt ure. nfinta ra?*l;U)'i'lu se je vest o smrti !>	kot blisk. Po hod-
°j pok ,, ,vne|e diskusije, ki so takih 'h® na različno dojema-
kn ^ramatičnih dogodkov, p,,, ^munistu poslanci socialistične fSm S	(»udarjali
tul !Sel> dem f00 po večji enotno-di 'tujega mokratičnih sil in torej paj aporazuma o novi vla-
drme t-PševaH3 Večjo	ter
JUžbe, Da „at,1 Pereča vprašanja
v»,P°s,anci rl demokristjani in dru-«S o smrti Snice tak(,j okoristili dšif Zahtevo agenta ln Ponavljali je ^ Posebni ’ ^	.?e v Ital'j' uve'
fkrgp Policijski zakoni, kot
preventiv-
5SS^kdiiVl?de Andreottije dc,
• ...
Rti *Meru
iz svojega kabineta, Pa J0 odhitel v sedež
Lj n« Trm,-j1 .Je odhitel v si 1 Rotrnn^6 ^esd' Kmalu za-minister Francesco
Cossiga šel najprej v zbornico, na to pa v senat in kratko poročal zbranim parlamentarcem o dogodkih.
V svojem posegu je Cossiga, ki je v uvodu opisal dogodke, poudaril, da «smo priča zločinskemu zarotniškemu napadu proti državi*. Zato pa je Cossiga naslovil vsem demokratičnim silam poziv, ki prihaja iz ljudstva: potrebna sta nam mir in varnost. Dolžnost demokratične države pa je, da ju zagotovimo, Človeška solidarnost s policijo ne zadostuje, potrebna je solidarnost, ki prihaja do izraza z zakonskimi ukreni.
Razvnela se je kratka diskusija, v katero je prvi posegel radikalec Pannella in zahteval, naj Cossiga odstopi. Republikanec Mamini je pozval vlado, naj razišče tudi »ozadja* teh zločinskih dogodkov, ki se ponavljajo.
Balzamo (PSI) je poudaril, da se nasilje ne bo nehalo, dokler ne bo demokratična država udarila po terorističnih in. prevratniških centralah, ki delujejo v senci.
Natta (KPI) je dejal, da dobrohotni pozivi, kakršne naslavlja Cossiga, res ne zadostujejo. Potrebno je preprečiti take dogodke, zato pa je treba izločiti vrinjene provokatorje iz študentskega gibanja, onemogočiti izzivaške skupine, 'da bi še nadalje nemoteno nadaljevale s svojo dejavnostjo. Za vse to, je polemično pristavil Natta, pa niso potrebni izjemni zakoni. Italija ima -dovolj zakonov, potrebno pa je, da se jih’ tudi uveljavlja. ;
Razumljivo je bil povsem drugačnega mnenja demokristjan Piccoli,
ki je mnenja, da so »potrebni novi in zelo široki zakoni*, sicer država ne bo sposobna ščititi javnega reda.
Do tod razprava v parlamentu. Izjave voditeljev političnih strank niso bistveno različne. Zaccagnini se je izognil omenjanju izjemnih zakonov in je samo izrazil solidarnost silam javnega reda. Biasini je pozval vlado naj bo trdnejša in odločnejša. medtem ko je tajništvo KPI pozvalo vse demokratične sile, naj zagotovijo red na univerzah in v družbi. KPI zato poziva k »okrepljeni 'budnosti in novim političnim pobudam, da se uveljavi vzdušje demokratičnega sožitja, premagajo mračne zarote v okviru strategije napetosti, da bomo lahko napredovali v, demokraciji, na poti reform in družbene obnove*.
Socialistično glasilo «Avanti* pa naslavlja demokristjanom zelo jasen poziv: «Naj razmislijo tisti, ki tudi po teh dogodkih niso končali svojih neskončnih razprav: vsak dan, ki mine brez stvarnega sklepa, po-mehi novo nevarnost za človeška življenja*.	-
Socialistično glasilo poudarja namreč, da je strategija napetosti prešla v ostro napadalno fazo in hi enkratna, pač pa trajna in koordinirana.
Do tod smo omenjali komentarje in mnenja strank ustavnega loka. Ne smemo pa niti mimo reakcij v vrstah nekdanje ekstraparlamentarne levice; kjer poteka zadnje mesece živahna razprava o odnosu do «av-tonomnih* in ocena njihovih izzivalnih nastopov.
«Lotta continua* nima nobenega .dvoma. Vsega je kriva KD, ki «je
trmasto stremela po tem, da bi i-mela novega mrtveca na cesti*.
«Quotidiano dei lavoratori* pa misli, da so dogodki na rimski univerzi ..objektivno služili KD».
Na »Manifestu* se Rossana Ros-sandra sprašuje, ali so «otroci, ki se igrajo s samokresom P. 38 izgubili glavo* ter odgovarja, da v resnici imajo' z desnico nekaj skupne* 'ga: željo po porazu delavskega razreda in levice.
Končno še radikalci, ki pozivajo parlament in vlado, naj policijo pošljejo «na nenasilen način* ria univerze in tam preprečijo nadaljevanje i incidentov, (st.s.)
Protiizraelskc demonstracije oh 29. obletnici neodvisnosti Izraela
TEL AVIV, 21. — Na zasedenem območju je prišlo danes ob 29. obletnici proglasitve neodvisnosti Izraela do hudih protiizraelskih demonstracij. Na stotine študentov in delavcev se je zbralo v središču Nablusa. enega naj večjih ' mest v Cisjordaniji ter začelo obmetavati izraelske vojake s kamni. Policija je večkrat posegla ter se pri tem poslužila solzilnih plinov. Do demonstracij in spopadov med okupacijskimi silami in arabskim prebivalstvom je prišlo tudi v severnem {Predmestju Jeruzalema.
CELOVEC, 21, — Koroške oblasti so danes napovedale vrsto sodnih procesov proti pripadnikom slo venske narodnostne manjšine na Koroškem, kar bi. sodeč ix> obtožbah. lahko privedlo do še globljega poslabšanja že scer zaostrenih odnosov med manjšino iri večino deželnega prebivalstva in do nadaljnjega zastrupljanja političnega vzdušja na Koroškem.
Na današnji tiskovni konferenci v Celovcu, s katere poroča Tanjug, je namreč deželni javni tožilec dr. Stoiser izjavil, da proti koroškim Slovencem pr pravi ja jo sodne procese, zaradi »preprečevanja vo-'ilnega postopka* .povzročanja velike materialne škode*, «odpora Proti državni sili- in »poskusov a virarja pravilno prijavljenega zborovanja*.
Za temi zvenečimi temelji obtožnic, ki jih pripravljajo, so po Tanjugovem prepričanju v bistvu politična protestna dejanja zoper pro-timanjšinske vladrc ukrepe in u-krepe, ki so v nasprotju z določili državne pogodbe. To je tudi odgovor koroških oblasti na takšne dogodke, kot so bili požig glasovalne skrinjce v kraju Cele pri Fari med lanskim preštevanjem manjšin, pisanje gesel ..sedmi člen državne pogodbe — naša pravica* in hasprotovanje šovinističnemu zborovanju koroškega Heimatdiensta v Škocjanu, ko so nasilno zaprli in maltretirali več slovenskih demonstrantov, Očitno se za temi napovedanimi obtožnicami skriva namen koroških oblasti, da bi pripravile čisto politične procese, ki naj bi bili po mnenju dr. Stoi^erja menda odgovor na pripombe, da ..pravica r«e deluje dovolj odločno in hitro proti kršilcem zakonov iz vrst manjšiije*. V takšen kontekst so postavili tudi ..ponovno preučevanja* primera nasilno priprtega glavnega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wc.ra-scha, ki so ga sicer izpustili, vendar ga še vedno niso rehabilitirali.
Na vprašanje, kako so bili u-stanovljeni vsi procesi proti ljudem. ki so leta 1972 na'Koroškem izvajali pogrome nad dvojezičnimi krajevnmi napisi, je koroški deželni tožilec dr. Stoiser odvrnil, da je to storil avstrijski predsednik, da bi se ..pomirila čustva*, pri tem pa je hkrati zatrjeval, da celovško tožilstvo za svojo dejavnost «ne dobiva ukazov z Dunaja*.
V napovedanih ukrepih koroškega deželnega tožilstva opazovalci vidijo ne samo »konkretiziranje pri tiskov* na manjšino s strani mračnih sil, katerih dejavnost bi pravzaprav že zdavnaj morala biti predmet sodne obtožnice, ampak tudi resen izziv manjšini, (vb)
: jena ter člani »ljudske fronte za osvoboditev Palestine - splošno poveljstvo*, ki pa je odvisna od Iraka. Današnji spopadi so trajali .poldrugo uro ter povzročili prekinitev prometa na obalni avtocesti, ki povezuje pristanišči Tir in Sidon. Po poročifih iz Libanona se .je spopad prenehal, ko so posegli 'pripadniki drugih palestinskih skupin. V včerajšnjih bitkah sta dve' osebi zgubili življenje.
Neto danes v Jugoslaviji
LUANDA, 21. — Angolski predsednik Agostinho Neto je danes odpotoval v LR Kongo, kjer se bo u-
stavil nekaj ur, nakar bo odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo,-kjer bo ostal do 24. aprila. V svojem komentarju o Netdvem obisku v Beo-' gradu podčrtuje angolski dnevnik «Le journal de Angola* prijateljstvo med Angolo in Jugoslavijo ter med drugim trdi, da se je treba boriti proti vdorom iz Južne Afrike in iz Zaira, kakor se je morala Jugoslavija boriti proti nacističnim in fašističnim agresorjem.
HAVANA, 21. — Kubanski pred sednik Fidel Castro je v pogovoru z delegacijo ameriških poslovnih nrož, ki je na obisku na Kubi, izjavil, da je njegova država pripravljena sprejeti ameriške turiste ter vzpostaviti- letalslco zvezo z Združenimi državami Amerike. -
Spopadi v Libanonu
, BEJRUT, 21, — Že drugi dan zaporedoma so se v Libanonu spopadli pripadniki palestinske organizacije «Saika», ki je prosirsko usmer-
UIlHlIinimimillllinilllllMIIIimillimiHMtMIIIIIMHilliiMIlUinllUmMMHUMliHIUMMMIHlIllMIUIMliMiMItt
V OKVIRU «MESECA JUGOSLOVANSKE KULTURE*
V Rimu odprt teden jugoslovanskega filma
Zanimanje za izvirnost kulturnega ustvarjanja v SFRJ
RIM, 21. —1 S predstavitvijo filmov «Kmet Taor Djurka», in «Zim-ski kopališčnik* v teatru Parioli se je v italijanskem glavnem me-'tu pričel teden jugoslovanskega filma, ki predstavlja uvod v Mesec iug^slovansKe kulture». Pobudi sta pokrovitelju predsednika o-beh dr ycv organi tirata pa sta jo rTeatrti elito* in SreaiSče za italijansko ■ jugoslovanske odnose s sodelovanjem ministrstva za prireditve in turizem ter dežele Lacij, je prva takovrstna manifestacija v Rimu. Pomen pobude je izjemen, čeprav sta med prijate! iškima sosedama, Italijo in Jugoslavijo, kulturna 'in umetniška izmenjava bili vedno zelo aktivni. Kot primer navajajo organizatorji razstavo italijanskih likovnih mojstrov v Jugo slaviji. Vsekakor pa je mogoče na tem terenu storiti še mnogo.
Na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu, kjer so v teku mrzlične priprave na pobude prihodnjih dni, poudarjajo tudi, da v Italiji ne poznajo dovolj jugoslovanske kulture.
Kot dokaz o pomenu pobude in širimt podpor, ki jo uživa, naj veljajo imena osebnosti kulturnega in političnega značaja, ki so se pridružili organizatorjem. Med temi so predsednik vlade Andreotti, predsednik KD Aldo Moro, zunanji minister Forlani, minister za prireditve Antoniozzi, predsednik dežele Lacij Ferrara, rimski župan prof. Argan, načelnik kulturne komisije KPI Tortorella. ravnatelj <dnšti-tuta Gramsch Franco Feni. poslanec Riccardo Lombardi PSI),
sindikalista . Antonio Lettieri in O-tello Angeli. Ne gre samo za formalni pristop, kajti poleg svečanosti za odprtje «meseca». ki bo 29. dprila in sedmih filmskih večerov so. na programu manifestacije še srečanja, okmgle mize o raznih vejah kulturne produkcije in umetnosti v Jugoslaviji in na zanimivo ter izvirno temo samoupravljanja kulture v Jugoslaviji, ob kateri bo soočenje med italijanskimi in jugoslovanskimi kulturnimi delavci zadobilo še poseben pomen.
'Izvirna jugoslovanska izkušnja, tudi na kulturnem in umetniškem področju». nam je izjavil Gian Car-lo Pajetia, član zunanjepolitične komisije KPI, ulahko prispeva tudi k našj rasti: to pa je glavrp pomen pobude, ki ne sme ostati o-samljena. To pa še tembolj zato, ker živimo v vzdušju obnovljene solidarnosti in prijateljstva med našima državama, k čemur je od ločilno prispeval zaključek sporazuma o dokončnosti meja.*
Nove pobude, so nam povedali v krogih blizu jugoslovanskega veleposlaništva, so že na dnevnem redu. Maja, ali kvečjemu jeseni, bodo na primer v Rimu in drugih velikih italijanskih mestih organizirali razstavo jugoslovanske likovne umetnosti.
CANDIDA CURZI
WASHINGTON, 21. - Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče se je včeraj sestal s škofom Abelom Muzorevo, voditeljem enega od treh nacionalističnih gjbanj v Rodeziji.
LIGNANO, 21. — Danes dopoldne je prispela na obisk v deželo Fur-lanijo - Julijsko krajino delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je gost deželnega odbora Krščanske demokracije. Delegacija SZDL, ki jo vodi predsednik Mitja .Ribičič in v kateri so še Jože Hartman, Bojan Lubej, Vlado Uršič, Marjan Tepina in Drago Milošič vrača obisk deželnega odbo-slanstva KD v Sloveniji leta 1971.
Današnji dan je bil posvečen predvsem ogledu po potresu prizadetega področja ter nekaterih proizvodnih obratov v Furlaniji, medtem ko se bodo politični pogovori začeli šele iuUj, zjutraj v. hoteju Presidence v Lignanu. Deželni tajnik KD Sergio Coloni, ki vodi delegacijo Krščanske demokracije, v kateri so še Biasutti, Antonini, Rinaldi in Lon-go, se bo z gosti SZDL pogovarjal o možnosti nadaljnjega razvoja odnosov med sosednjima narodoma in obmejnima deželama. To je izzvenelo tudi iz kratkih pozdravnih nagovorov vodij obeh delegacij v sedežu tržaške KD v palači Diana in v pozdravnih govorih
Ribičič je še posebej poudaril, da SZDL pričakuje pozitivne rezultate razgovorov v skladu s političnim vzdušjem in s prijateljskimi odnosi med sosednjima državama in si obeta najširšo izmenjavo mnenj o vseh vprašanjih. »Seznanili vas bomo s svojimi problemi in s svojimi- gospodarskimi ambicijami’ +— je nadaljeval predsednik SZDL Slovenije ji pričakujemo pa tudi boljše medsebojno spoznavanje' v perspektivi. vse tsšnejšega sodelovanja.* Ni dvoma, da bodo med razgovori razčlenjena še posebej vprašanja, o izvajanju osirnskih sporazumov, pa čeprav nedavno ratificirani spora-1 zum med Italijo ‘ in 3ugoslavijo ni bil danes nikpli omenjen, v, ‘	.,i
Slovenske, goste je na mejnem preliodu pri Fernetičih sprejel pokrajinski tajnik-KD Dario .Rinaldi.' Po kratkih pozdravnih nagovorih y! palači Diana sta delegaciji odpotovali v Humin, kjer so se gostje SZDL seznanili s prohlemi po pen tresu prizadetega območja. Sprejem je bil zelo topel in hurriinski župah Tvone Benvenuti je poudaril doprinos slovenskih in jugoslovanskih de» lavcev ter podjetij pri obnovi Furlanije. Naglasil je tudi’, da še je-v skupnem delu in skupnem premagovanju; težav prekalil prijateljski odnos-med delavci obeh dežel.
; V ,tem okviru je Mitja Ribičič do| dal, da bo v pogovorih z gostitelji tekla beseda predvsem o sodelovanju med Slovenijo ih Furlanijo - Julijsko krajino, sosednjima deželama, ki ju draži tudi skupna nesreča potresa. Predsednik SZDL je izrazil upanje, da bo vzpostavljeno vzdušje še večjega zaupanja ip da se bo sodelovanje med deželama okrepilo ,na vseh področjih, tudi znanstvenem sodelovanju pri obnavljanju prizadetih območij. Ribičič je pripomnil, da je materialna pomoč, ki jo lahko nudi Sloyenija, skromna, pripravljena pa je nuditi vso strokovno pomoč in izkušnje, ki so si jih njeni strokovnjaki nabrali pri obnavljanju prizadetih območij in p,i protipotresni gradnji ter v projektiranju in gradnji montažnih hiš.
Pred montažno hišo, v kateri ima svoj sedež huminska občina, smo bili priča dogodku, ki bi bil še pred dvema letoma nepojmljiv. Vojaški poveljnik huminskega območja, alpinski polkovnik Čedermac, se je v svojem beneškem narečju nekaj minut prijateljsko razgovarjal z Ribičičem in ostalimi člani slovenske delegacije.
Po Huminu so slovenski gostje obiskali Pordenon, kjer so si ogledali tovarno tekstilnih strojev Sa-vio, ki je največji tovrstni italijanski obrat in eden od naj Več jih y Evropi. Dan se je zaključil z večer* jo v hotelu Presidence v Lignanu.
,VOJMIR TAVČAR
TRŽAŠKI DNEVNIK
JUTRI SPOMINSKA SVEČANOST V RIŽARNI
Bedenje z bogatim kulturnim programom naj bo potrditev idealov odporništva
Kultura ostaja steber borbe za napredek in višjo družbeno demokracijo
Na Tržaškem bo osrednja proslava 25. aprila, državnega praznika
osvoboditve, jutri v Rižarni, z začetkom ob 19.30. Glavni del bo nedvomno bedenje z bogatim kulturnim programom. Po verskih ob-e-dih bodo govorili tržaški župan Spac c.ni, vsedržavni tajnik CGIL Lucia no Lama, v slovenščini pa pokrajin ski odbornik Lucijan Volk. Kot smo zapisali bo jedro programa bedenje s kulturnim programom, ki bo po vsej verjetnosti trajalo do 2. po polnoči.
Način praznovanja je nov in pomemben, Saj poglablja vseb no sve čanosti. Kulturni program koordinirata Stalno slovensko gledališče in deželno gledališče »Teatro slabile*. V programu sodelujejo italijanski, hrvaški in slovenski umetniki. Dejstvo potrjuje povezavo med narodi, ki iščejo to kar jih druž\
N" 1 opili bodo Neva Rošič, članica Hrvaškega narodnega Gledališča, znani zagrebški igralec Tanko Lon-za. člani italijanske drame z Reke, igralec Ljubljanske drame Rudi Kosmač, slovenski akademski oktet Tone Tomšič, člana Glasbene matce Črtomir šiškovič in Mojca šiškovič, otroški pevski zbor iz Nabrežine, pevski zbor «V. Vodnik* iz Doline, igralci SSG Jožko Lukež, Stane Starešinič, Mira Sardoč in Stojan Colja z recitalom partizanske lirike in odlomkom iz drame »Rižarna*, i-gralci Giulio Bosetti, Corrado Pani, Ma-io Maranzana, Regina Bianchi. Leda Negron:, Lucia Catullo, Ma-risa Bartoli, Nico Pepe, Marina Dol-fin. Piera Cravignani, Ada Prato, Mario Valdemari.., Ludovica Modu-gno, Adalberto Rossetti, Anna Bo-naiuto, Michele Abruzzo, Gianni Ga-jalotti, Umi Raho, Antonio Gles:e-je, Riccardo Canali, Stefanella Mar-rama, Marco Mate, Lino Spadaro, Franco Jesurum, Daniela di Giusto, Edi Bortolussi, skupina igralcev tržaškega radia, pevci Miranda Mar tino, Ivan Sancin in Elva Dudine. gledališka skupina »Incontro*. gledališče »Piccolo teatro di Udine*, gledališka skupina «La contrada*. gledališka zadruga Furlanije - Julij ske krajine. Sodeloval bo tudi Nem ški kulturni inšt tut. Predvajali bodo registracijo dokumentarne drame »Rižarna*, in to v slovenski in italijanski verziji. Vrteli bodo tudi filmski posnetek Eluardovega dela »Svoboda* (govorita Gerard Philipe in Giorgio Albertazzi).
Številni umetniki bodo podali literarna in glasbena dela, ki govorijo o odporniškem gibanju in o uni čevalnih taboriščih. Med avtorji, ki so na sporedu, naj omenimo nekaj „imen: Rafael Alberti, Paul Eluard,
Bertold Brecht, Ketty Daneo, Guido Seborga, Miroslav Košuta, Filibert Benedetič, Thomas Merton, Cesare Pavese, Pritno Levi, Umberto Saba, Etena Bono, Matej Bor, Ivan Miličevič in drugi.
Na veličastno spominsko svečanost. ki se bo odvijala v edinem nemškem uničevalnem taborišču v italiji, so vabljeni vsi občani, s svojo prisotnostjo bodo prispevali k u-sp<jhu velike prireditve.
Spominske svečanosti ob prazniku osvoboditve
Ob obletnici osvoboditve bodo zastopniki naše dežele prisotni na vseh osrednjih proslavah. Danes bo odbornik Cocianni zastopal deželni odbor pri polaganju vencev dežele na osrednjem pokopališču »Parco della rimembran-
Jutri bosta podpredsednik deželnega odbora Stopper in predsednik deželnega sveta Pittoni položila venec dežele ob spominsko obeležje pri Sv. Justu in v Rižarni, zvečer pa se bosta udeležila spominske svečanosti v Rižarni.
Predstavniki tržaškega občinskega odbora in sveta bodo v soboto zjutraj položili vence ob spomenike in na kraje, ki spominjajo na žrtve nacifa-šizma. Vence bodo predstavniki občine položili ob spomenik odporništva v Spominskem parku pri Sv. Justu. v Ul. Massimo d'Azeglio, v Ul. Ghega, na strelišču na Opčinah in v Bazovici ter v Rižarni. Zvečer se bodo udeležili veličastne spominske svečanosti v Rižarni, skupno s župani podeželskih občin, pokrajinskimi upravitelji, zastopniki borčevskih organizacij, strank ustavnega loka, sindikatov in demokratičnih organizacij.
Rižarna bo odprta ves dan v nedeljo in v ponedeljek.
ZA KONEC KONCERTNE SEZONE GLASBENE MATICE
VISOKO KVALITETNO MUZICIRANJE SLOVENSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA
Dirigent A. Nanut - Prepričljiv solistični nastop violinista Č. Šiškoviča v Mozartovem koncertu
Za zaključek .koncertne sezone Glasbene matice, med katero se je od oktobra do sinoči zvrstilo I) kvalitetnih ansambelskih in solističnih instrumentalnih . in vokalnih nastopov, se je sinoči v zelo dobro za sedenem Kulturnem domu predstavil Slovenski komorni orkester i. Ljubljane, ki ga vodi naš primorski roiak, dirigent Anton Nanut. Na sporedu so bile skladbe J. K. Dolarja (Balletti a 5), Mozarta (Koncert v D -duru št. 4 za violino in orkester), Tartinija (Koncert v V duru št. 58) in Hagdna (Simfonija v f-molu — La passione). Kot solist je nastopil naš mladi violinist Črtomir šiškov.ič, ki se sedaj izpopolnjuje v Koelnu pri znanem slovenskem virtuozu in pedagogu prog. Igorju Ozimu.
Slovenski komorni orkester (15 godal, 2 pihali in 2 trobili) je po času nastanka mlad orkestralni ansambel, vendar je v nekaj letih dosegel visoko kvalitetno raven in ure-
za* v Gorici.
................im................■■■■■........................................................................................................
OB PRORAČUNU TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE ZA LETO 1977
Predvidena razdelitev naložb po sektorjih delovanja občine
Stroški razdeljeni po devetih kategorijah ali *smotrih» ■ Nobene investicije za ureditev novih javnih zelenih površin in za kmetijstvo
Letošnji proračun tržaške občin-
ske uprave vsebuje številne priloge, ki ga osvetljujejo z raznih gledišč. Zanimva je predvsem a-naliza predvidenih stroškov po po sameznih sektorjih dela. oziroma. «smotrih*. kot jih označuje uprava, ki jih je razdelila v 9 kategorij.
Prva kategorija zadeva TRANSPORTE in s! postavlja smoter »zagotoviti gospodarne in učinkovite rešitve javnemu in zasebnemu prometu v mestu in na medobčinskem področju*. Skupen strošek znaša 61 milijard, od česar skoraj 51 za gradnjo in vzdrževanje cestnega o mrežja in skoraj 5 milijard in pol za polovično kritje Acegatovega deficita za leto 1975. Manjše naložbe zadevajo začetni prispevek konzorciju za prevoze, cestna znamenja in namestitev novega semalora.
Velik strošek je’ predviden za JAVNO VZGOJO, od otroških ja-

PRIHOD DELEGACIJE SZDL SLOVENIJE
sli do vrtcev, osnovnih in nižjih
ter višjih srednjih šol do prispevkov za univerzo. Gre v glavnem za plače osebja (3 milijarde 845 milijonov), reži jske stroške (4 milijarde 235 milijonov) in nove grad nje ter nakup opreme (več kot 10 milijard) v skupnem znesku 18 milijard 150 milijonov lir. Vključenih je 55 milijonov in pol za prevoz šolarjev in 20 milijonov za šolske knjige potrebnim učencem.
Tretja kategorija zadeva STRUKTURE ZA MESTNO OKOLJE IN EKOLOŠKO RAVNOTEŽJE, vključuje pa smetarsko službo vodovod (21 milijard za novi del od Pieri-sa), vzdrževanje občinskih parkov, pogrebno službo. Zanimivo je, da ni predvidene niti lire naložb v postavki za ureditev javnih zelenih površin, čeprav je navedeno, da ima občina 980 hektarov gozda Skupni predvideni strošek je o-kroglo 37 milijard lir.
Pomemben sektor dejavnosti ob činske uprave ie ZDRAVSTVO IN DRUŽBENA BLAGINJA, ki vključuje zdravstvena središča, šolsko zdravstveno službo, nadzorstvo nad živili, skrbstvene službe, predvsem pomoč na domu starcem in
Konzulte bodo razpravljale o občinskem proračunu
O občinskem proračunu kot običajno razpravljajo tudi rajonske konzulte, ki bodo nato izrekle svoje mnenje. Za danes je napovedalo sejo kar šest konzult. Vse bodo kot glavno temo obravnavale občinski proračun, nekatere pa imajo na dnevnem redu še druga vprašanja. Danes se bodo sestale konzulte, za vzhodni Kras (ob 20.30 na Opčinah, Proseška ulica 28), za Rojan, Gre to in Barkovlje (ob 20. uri v Ul S. 'Ermacora 3), za novo mesto in Novo mitnico (ob 21. uri v Ul. Battisti 14), za Sv. Jakob (ob 20 uri v Ul. Caprin 18/1), za Skedenj in Čarbolo (ob 20.30 v Ul. Ronche to 77) ter za Kjadin in Rocol (ob 20.30 v Ul. Mauroner 2).
obnemoglim, pa občinske javne kopalnice. Predvideni strošek, za o-sebje in potrebščine, je nekaj več kot 5 milijard.
Pod 5. kategorijo navaja dokument PROSTI ČAS IN KULTURNE USTANOVE, smoter ji je pa «u-stvariti v mestu novo kulturno in rekreacijsko razsežnost, dostopno vsem občanom*. Predvidenih je 78 milijonov za kulturne prireditve, 216 milijonov za občinsko knjižnico, 2 milijardi 300 milijonov za popravila in vzdrževanje muzejev, 156 milijonov prispevkov gledališčem. Znatne naložbe so tudi vključene za gradnjo in vzdrževanje športnih in rekreacijskih naprav, za rekreatorije, občinski bazen in javna kopališča. Skupaj predvideva proračun za te namene 5 mili-ja'rd in skoraj 200 milijonov lir.
Ostale kategorije, oziroma »smotri* so še stanovanja in ljudske gradnje, tržnice in nadzorstvo nad živili, javni ,red ter splošna uprava in razne službe.
• V Uradnem listo je bil 14. aprila objavljen razpis natečaja za sprejem v oficirsko šolo finančnih stražnikov. Rok za vpis zapade 14. maja.
Delegacijo SZDL Slovenije, ki jo vodi predsednik Mitja Ribičič, je na mejnem prehodu pri Fernetičih sprej el pokrajinski tajnik KD Dario Rinaldi
.............................MIHI...............................................................
na medministrski ravni ZAKLJUČENA RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETU
Umestitev odbora za izvajanje osimskih sporazumov
V Rimu so v teh dneh umestili medministrski odbor, ki ga predvideva ratifikacijski zakon za izvajanje osimskih sporazumov. Glavne naloge -odbora so: določiti e-lemente za izdelavo pooblaščenih odredb, imenovati italijanske delegacije v mešane komisije in izdelali" smernice za njihovo tkyav-nost.
Sestanka, ki mu je predsedoval načelrik urada za politične zadeve pri rf.inistrstvu za zunanje zadeve poslanik Gardini. so se udeležili predstavniki skoraj vseh ministrstev, Za našo deželo je bil prisoten podpredsednik Stopper. Glavni sklep, ki je. izšel s tega srečanja, zadeva porazdelitev dejavnosti po delovnih skupinah za posamezne sektorje, ki gredo od industrije, trgovine, prometa in kmetijstva do raznih infrastruktur, ekologije in diužbenokultuanih pobud.
Deželni podpredsednik Stopper je naglasil nujnost, da se v tem o-kvirj da prednost predvsem vprašanju prometnih infrastruktur. Ta predlog so na srečanju podprli, kar dokazuje tudi dejstvo, da se bo skupina, ki je zadolžena za to problematiko, sestala že prve dni maja na ministrstvu za javna dela.
Smotrnejše izkoriščanje vode za večjo kmetijsko proizvodnje
Zakonski osnutek so podprle vse stranke, razen komunistične, ki se je vzdržala
Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo o posegih na področju kmetijstva v perdenonski, videmski in goriški pokrajini. Zakonski osnutek, ki so ga podprle vse svetovalske skupine, razen komunistične, ki se je vzdržala, predvideva izgradnjo jeza v Ravedisu, namakalnih naprav in utrjevanje zemljišča, še zla sti na gozdnih področjih. Najdražji objekt bo jez, saj bo samo zajezitev reke stala okoli 9 milijard in je vključena v ta načrt. Naslednja faza, to je uporaba vode za namakanje polj, pa bo stala okrog 16 milijard. O tem predlogu so se vsi pohvalno izrazili, ker vnaša tehnične novosti za smotrnejše izkoriščanje vode. Kot je naglasil tudi poročevalec Cogo, bo nov sistem namakanja pospešil kmet:jsko proizvodnjo, po drugi strani pa preprečeval občasne spomladanske in jesenske poplave. Vsekakor so se za jez in vzporedne namakalne naprave že dolgo zavzemale ne samo krajevne politične in družbene sile. temveč tudi tiste iz pokrajin Trevisa in Benetk, ki so
utrpele precejšnjo škodo med popla 1 no Braido.
vami v letih 1965-66.
Veliko več pripomb pa je bilo na denarno najnižjo postavko (2 milijardi in pol), ki so jo namenili utrjevanju zemljišča. Med naj pogostejšimi je ugotovitev, da se ob načr tovanju niso upoštevale zahteve in pripombe gorskih skupnosti, kot to predvideva deželni zakon, še izre« no o posegih po potresu. Še zlasti se je o tem kritično izrazil komunist Magrini in poudaril, da bi moralo priti do večjega sodelovanja na vseh ravneh.
Posegi so namreč precej nepovezani, tako da ne privedejo do zaželenih učinkov. Krščanski demokrat Chi-nellato pa je izrekel vse priznanje in označili zakonski usnutek kot po membno novost. Po končani razpravi je poročevalec Sogo še enkrat naglasil. da bo končno uresničena že dolgo pričakovana reforma iskorišča-nja vode .medtem ko je odbornik Del Gobbo zelo natančno opisal vse posege. Deželni svetovalci so nadalje izvolili za novo predstavnico v pravnem svetu deželnih bolnišnic Bru-
Ijavil celo vrsto mladih instrumentalistov, obenem pa je v slovenskem glasbenem življenju nadoknadil občutno pomanjkanje ansambla, ki bi nudil glasbenim sladokuscem (udi dela, ki se redkeje pojavljajo na koncertnih sporedih. Tudi s si-■•njim nastopom je potrdil, da je njegov ugled popolnoma upravičen. Predstavil se je kot uigran, muzikaličen in tehnični dovršen sestav. Njegovo muziciranje je izrazito v mejah komorne natančnosti in delikatnosti. ki prihaja do izraza zlasti lahkotnem prehajanju glasbene misli od ene instrumentalne skupine na drugo in v intimnem poglabljanji v vsebino glasbenega tkiva posameznih del. Ena od njegovih kvalitetnih značilnosti je tudi izva-javska disciplina, s katero se podreja ,dirigentovim sugestijam. Kljub ugotovitvi, da gre za ansambel, ki se v svojih instrumentalnih sestavah zvočno nenavadno lepo zliva v harmonično celoto, pa je treba še posebej podčrtati ubranost in virtuoznost njegovega violinskega dela ter izrazito komorno blagozvočnost pihal in trobil, ki je prišla do polne vrednosti zlasti pri Tartiniju in pri Hmidnu.
Osrednja točka večera je bil Mozartov Koncert v D -duru št. 4 za piolino in orkester s solistom violinistom Črtom šiškovičem. Tudi za zrelega violinskega virtuoza predstavlja ta Mozartova skladba trd oreh, kaj šele za mladega, pa čeprav izjemno nadarjenega violinista, kot je šiškovič. Lotil se jo je z mladostnim zanosom in ji zlasti v drugem in tretjem stavku bil tako tehnično kot muzikalično prepričljivo kos. Imel pa je v orkestru in v dirigentu zanesljiva in tenkočutna soižvajavca, kar je za dobro izvedbo odločilnega pomena. Črt šiškovič nas z vsakim nastopom bolj, pa četudi so med njimi kratka razdobja. prepričuje o svoji rasti in o velikem muzikalnem potencialu, ki ga ima p sebi. Navdušenim aplavzom se je oddolžil s kratko virtuozno etudo Wieniawskega.
Za uvod je orkester zaigral Do-larjeve «Balletti a 5» iz 17. stoletja, skladbo, ki jo sestavlja šest stavkov plesnega značaja in ki je napisana pod očitnim vplivom italijanskega baroka. Orkester jo je izvajal
lahkotno in z lepim interpretiranjem njenih melodičnih, ritmičnih in harmoničnih lastnosti.
Drugi del sporeda sta zapolnila Tartinijev koncert in Hagdnova simfonija «La passione». V obeh je orkester najlepše uveljavil svoje in-terpretacijske sposobnosti z dognanim ansambelskim muziciranjem v posameznih stavkih, pri čemer so ob na splošno visoki individualni kvaliteti vzorno izstopali posamezni instrumentalisti v občasnih solističnih pasažah.
Dirigent Nanut, ki z umirjeno toda nazorno gesto vodi orkester, in ansambel sta na koncu požela dolgotrajen aplavz za lepo glasbeno doživetje.
j.k.
Revah 1977 v Kulturnem domu
Reva Is 1977 — revija slovenskih instrumentalnih ansamblov, bo v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 24. aprila, ob 17. uri. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem.
Radijska oddaja o Benetiji
Naš delovni tovariš Slavka Štoka je postal nono. Njegova/ hčerka Tatjana por. Ferfila, je namreč včeraj rodila sinčka
PETRA
Čestitamo!
PO ŽIVAHNI PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI
Danes pričetek VI. kongresa nove delavske zbornice CGIL
Zaključke kongresa bo povzel vsedržavni generalni tajnik CGIL Lama
Za tržaško delavsko gibanje se danes odpira nova pomembna faza soočenja s številnimi družbenogospodarskimi, političnimi in delavskimi problemi. V tržaškem Avditoriju se namreč ob 8.30 prične še sti pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL, ki se bo zaključil v nedeljo dopoldne z govorom vsedržavnega generalnega tajnika CGIL Luciana Lame.
Kongres bo v bistvu- sinteza plodne sindikalne dejavnosti v( zadnjem obdobju ter razčlenjenih razprav širše delavske baze. Vse te razprave so namreč potekale v okviru šestindvajsetih kongresov posameznih kategorij, na katerih je bilo prisotnih 1.475 delegatov, ter šestih teritorialnih kongresov ob prisotnosti 732 delegatov. Pri tem so mišljeni kongresi za delavstvo zahodnega Krasa (Prosek, Zgonik, Križ, Repentabor in Devin - Nabrežina), vzhodnega Krasa (območje od Opčin do Doline), Milj, industrijskega območja pri Dom ju, mestnega središča ter tržaškega obalnega območja. Skupno so na vseh kongresih izvolili 301 delegata za pokrajinski kongres v predstavništvu 27.495 včlanjenih delavcev. če upoštevamo, da so se nekateri osnovni kongresi odvijali e-notno z drugimi sindikalnimi organizacijami, lahko računamo, da je predkongresna dejavnost v bištvu zajela nad trideset tisoč tržaških delavcev.
Ta podatek je nedvomno spodbuden, podčrtati pa je treba tudi, da se nikdar v preteklosti ni udeležilo toliko delavcev razprave kot doslej, kar je jasen dokaz zavzetosti in občutljivosti za številna odprta vprašanja. Iz te razprave je izšla tudi vrsta resolucij in predlogov.' katerih'se bo sedaj izrekel po-
krajinski kongres. Večina posegov zadeva problematiko gospodarske obnove Trsta, na katero pa .je treba gledati skozi družbenogospodarski okvir na vsedržavni ravni. Posebna pozornost je bila posvečena predvsem vprašanjem izvajanja o-simskih sporazumov, ki lahko odločilno prispevajo h gospodarskemu dvigu naše pokrajinne ter vse de 20] 0
.Pomenljivo in razveseljivo dejstvo, na katero je pokazala predkongresna faza ^sindikalne razprave. je tudi vedno večja aktivna pri-
mUJGE VESTI NA ZADNJI STKANI
sotnost slovenskih delavcev in tu di o njih ter o njihovih specifičnih problemih, kot sploh o problemih slovenske narodnostne skupnosti, bo moral šesti pokrajinski kongres CG IL izreči odločno besedo.
V nedeljo ob 10.30 ima Radio Trst A novo oddajo «Danes obiščemo...*. ki se bo vrstila mesečno. Prva oddaja tega niza je posvečena Ple-stiščem v Karnajski dolini.
# Jutri, 23. aprila bo ob IG. url na«
sedežu sekcije KPI na Pončani, Ul. Cancellieri 3, javno zborovanje o stališču stranke do podražitve prevoznih storitev. Prisostvoval bo član upravne komisije konzorcija za prevoze Paolo Geri.
PD PRIMOREC
TREBČE
prireja danes. 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu družabni večer na temo
TREBČE V SLIKI,
PESMI IN BESEDI
Brali bomo narečna dela Atilija Kralja.
Vabljeni!
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA * POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V DOLINI
vabi na slovesno poimenovanje šole po
PREŽIHOVEM
VORANCU
v nedeljo, 24. t.m., ob 15.30
Razna obvestila
Uprava Narodne in študijske knjiz nfce v Trstu sporoča, da bo knjižnica zaradi selitve v nove prostore zaprta dva tedna, in sicer do 2. maja t.l. Knjižnica bo ponovno odprta v ponedeljek, 2. maja 1977, ob 9. uri v Ul, sv. Frančiška 20/1.
Včeraj-danes
• Danes ob 19.30 se bo na 9edežu KPI v Žavljah sestal rajonski svet za območje Zindi?a, čampor in lazareta. Razpravljali bodo v vprašanju cest in njihovega vzdrževanja v tem območju,
• V krožkn za družbene ln politične vede «Che Guevara v Ul. Madonina 19 bo danes ob 20. uri deželni svetovalec Claudio Tonel govoril o mamilih v Trstu.
0 Krožek ZKMI za mestno središče
priredi danes ob 17. uri na Trgu stare mitnice 11 skupščino z razpravo o aktualnosti vrednot odporništva. Skupščine se bo udeležil sen. Paolo Šema.
Urnik trgovin
Jutri, sobota, 23. aprila:
trgovine, ki so ob sobotah običajno zaprte, bodo tokrat lahko odprte po običajnem urniku: pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. ure, mesnice bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo pa bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure.
Nedelja, 24. aprila:
odprte bodo samo mlekarne od 7.40 do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte.
Ponedeljek, 25. aprila: pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ure. cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte.
Sreda, 27. aprila: trgovine z jestvinami, ld so ob sredah popoldne običajno zaprte, J>odo tokrat lahko odprte.
Izleti
VZPl — sekcija z Opčin organizira izlet v Bihač, Drvar in Jajce za 23., 24. in 25. aprila t.l. Vpisovanje v trgovini Renar,. Proseška 3 — Opčine.
SPDT priredi v nedeljo, 24. t.m. avtomobilski izlet na Sv. Trojico pri Postojni. Zbirališče je ob 8. uri pred sodiščem (Foro Ulpiano). Informacije na ZSŠDI (tel. 31119).
aprila
Danes, PETEK, 22.
LEONIDA Sonce vzide ob 5.07 in zatone ob 19.00. — Dolžina dneva 13.53. — Lu na vzide ob 7.36 in zatone ob 22.45. Jutri, SOBOTA, 23. aprila VOJKO
KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE DOLINA IN OBČINA DOLINA vabita jutri, 23. t.m., ob 20.30 v občinskem gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu na
VEČER PORRATENJA
MED OBČINO KOČEVJE IN OBČINO DOLINA
SPORED: NASTOP KULTURNIH DELAVCEV IZ KOČEVJA TER PODELITEV «ODLIČJA PRIJATELJSTVA* OBČINI KOČEVJE Občinska uprava sporoča, da bo jutri odkrila table z imeni pobratenih občin na vseh cestah vpadnicah v občini Dolina. Zbirno mesto ob 16.50 pred županstvom
Gledališča
!
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 22. t.m., ob 19.30 v Zemunu s predstavo Frančka Rudolfa »KOŽA MEGLE*.
ROSSETTI
Danes on 20.30 v abonmaju red prosti »VESTIRE GLI IGNU DI* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guarnieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30 Miranda Martino v «STORIA DI UNA DONNA* Martina Cerlianija. Glasba Martina Canfore in Colomba m pesmi zadnjih tridesetih let. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti. Veljajo kuponi Audi-torium.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. Sprejemajo tudi potrditev lanskoletnih abonmajev. V redu B so predvideni posebni popusti za dijake m študente.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,1 stopinje, najmžja 8,3, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1021,6 mb stanoviten, vlaga 18-odstotna, veter 18 km na uro severozahodni!«, nebo 1 '10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 21. aprila 1977 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 87-letni Giuseppe Pizzul, 80-letna Giulietta Lodi Rizzini por. Santarossa, 79-letni- Ugo Lampi, HO letna Alberta Castellitz vd. Fonda, 41-letni Fortuna to Fanna. 80-letna Car-mela Cuzzi vd. Geromet, 64-letna Pia Apollonio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 de 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg ^4. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored 20. septembra 4. Ul. Ber-nini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-337: Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
KUPIM TRAKTOR CARRARO rab ljen, nepregiben od 20 do 30 konjskih moči (s pogonom na -vsa kolesa) z enobrazdnim obračalnim plugom ali brez. Ponudbe z opisotji in ceno na Zagorc — Vas Tepe 17 — 61272 Bo}.-šnik,
SPD TABOR - OPČINE Spisuu Ljubo Trnov
RUSA RIGA ČRJEZ UOGRADE
vesjela jegra u treh akteli k’r se je dogudilo na Uopčen’h pr Trste ukule leta 1903
Jegro je naštedirala jen u dja-lekt prestdula: Leli Nakrstova. S paprauke na uopenske djalekt pregledale sua: dr. Seraf Hrovatin, Lucja Hrovatin, Ivahka Dolenc jen Josipina Malalan.
JEGRA BO D NES, 22. 4„ JU-TRE, 23. 4„ UOB 20.30 URE, JEN U NEDJEUO, 24. 4. 77, UOB 17. URE U PROSVJETNEM DUME NA UOPČENH
V dvorani bo razstava otroških risb na temo Mladinske igre — »Čudežne gosli*
PD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
vabi v nedeljo, 24. aprila, db 20.30 v gledališče »France Prešeren na premiero komedije v treh dejanjih
Osearja VVultena
1 X 2
Režija: STANE STAREŠINIČ
REVIJA SLOVENSKIH . ANSAMBLOV
V nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
Prireja ZCPZ
'M®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - UI.ICA r. FILZI IO - TE' 61-«UU3
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21. 4. 1977
Ameriški dolar: debeli	885,50
!	drobni	855,-
Funt šterling	1325.—
Švicarski frank	350.—
Francoski frank	177,50
Belgijski frank	24,20
Nemška marka	372—
Avstrijski šiling	52,-
Kanadski dolar	830.—
Holandski florint	356.—
Danska krona	146.—
Švedska krona	198—
Norveška kros«	160—
brahma: debeli	23,-
drobni	23.-
Dinar: debeli	44.50
drobni	44,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kino
i///
La Cappella Underground 19.00—21^1 «In tre sul Lucky Lady» S. DonenM Liza Minnelli, Burt Lancaster. Ba®’ j ni film.	I
Movie Club 77. (V Domu študenta '*l
Ul. F. Severo 158, tel. 53223).
17.000 nemški Fassbinderjev BJJj »Fontane Effi Briest* angleški P°“T naslovi).
Ariston 16.30 «GIi ultimi bagliori “j un crepuscolo*. Burt Lancaste,,| Barvni film.	I
Mignon 16.30 «Io sono Bruce Lee*.j tigre ruggente). Bruce Lee. BaT'1* film.	, I
Nazionale 16.00 «BemHur*. Charlt01! I Heston in Jack Havvkins. B*tVl#| film. ,,	> .-jffl'7 ,|
Gratlacieln 16.00 «1 2 superpiedi 9u8S|j piatti*. Terence Hill in Bud Sp*" j cer. Barvni film.
Fenice 16.00 «La banda del truci®M Tomas Milian. Prepovedan mla®'*!
pod 14. letom. Barvni film. I Excelsior 16.00 »La stanza del ves®L vo». Ugo Tognazzi, Orneila Prepovedan mladini pod 14. I*9": I Eden 15.30 «Un borghese piccolo P'j colo*. Alberto Sordi, Sheliev Wint® [ Prepovedan mladini pod 14. leto111;
Ititz 16.31^ «Mondo porno oggi*. Pt^.l lan m ni film.
vedan mladini pod 18. letom.
Bač"
Aurora 16.30 «L'altra meta del čiri0'j Adriano Celentano in Monica V® I Barvni film.
Capitol 17.00 «La battaglia di Midw?-L I Charlton Heston in Henry Fo®" j Barvni film.	.^1
Cristallo 15.30 «11 maratoneta*. Pfe*| vedan mladini pod 18. letom. .1 Moderno 16.30 «Suspiria» Daria Af4 3 ta. Jessica Harper, Stefania Ca4 I in Alida Valli. Prepovedan mls™| pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.15 «11 giro del do dell'amore». Prepovedan ml*" j
pod 18. letom. Barvni film. «1
1I1 01 i
Ideale 16.00 »I turbamenti sessua-
prf
Maddalena*. Dagmar Hedrich. , povedan mladini pod 18.	l*‘°^j
Barvni film.	j,:
Iinpero 17.00 «King-Kong» Din* Laurentisa. Barvni film.	iJ
Vitlorio Venelo 17.00 «Poliziotti . lenti* Henry Silva, Silvia Di°*i I Prepovedan mladini pod 18. Barvni film.	, „
Radio 16.30 «Zabriskie Point* MlC langela Antonionija. Barvni Abbazia * 16.00 «La cameriera*. ; Giordani. Prepovedan mladini r 18. letom. Barvni film.
PF
Astra 16.30 «Mary Poppins*. Walt neyev barvni film.	^
Volta (Milje) 17.00 »Un esercito
cinque uomini*. Barvni film.
Bud SpenC
Razstave
V palači Costanzi razstava del Pr‘
Avgusta Černigoja. Razstava je <^j
ob delavnikih od 10. do 12.30 i* 17. do 20. ure.
Stane Jarm razstavlja v gled**'1f«. |
»F. Prešeren* v Boljuncu d°

maja. Umik: ob sredah in j(. od 18. do 20. ure. ob nedeljah °° do 12. ure in od 16. do 19. ure.
V občinski galeriji na Trgu JP"1* ..........................- Bon®; I
odprl razstavo tržaški slikar
pod naslovom »Konji in konj*®®; Bomben bo razstavljal do 26, t.m.
I JI
m
Ob današnji premieri «Riis* Tjjt črjez uograde* daruje Lojska
5.000 lir za SPD Tabor.	Mr I
Ob prvi obletnici smrti AlbčrtlL |jf ke darujejo žena in otroci l9-" za vzdrževanje spomenika padlim Lj j
\r RnrlčnvUaVr in '1ft OHO lii* TA
v Barkovljah in '10.000 lir za Gl*sr I matico.	S	Jt
V počastitev spomina »Vojkov«*V četa Vladimira daruje družina dole 5.000 lir za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Via®' ji Slavca daruje Alba Sudič l9-9 za PD France Prešeren.	vCj»
Namesto cvetja na grob V0-'^ IF očeta daruje Franc Brus S-99" za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Via®' p e Slavca darujeta Marija in Serg* loža 10.000 lir za PD Prešeren- g„g j Namesto cvetja na grob Ladij* ^ ca darujeta Roža in Darko Zeri8 ^ brežec 19) 5.000 lir za PD
PD Fran Venturini od Dom J* ji* globoko sožalje Vojku Slavcu 1 ^ \ žini ob izgubi dragega očeta i®
Dne 21. aprila nas je za vedno zapustila naša draga mama nona
MARIJA MARCUSI vd. BLASINA
Xa«
Pogreb drage pokojnice bo danes, 22. t.m., ob 15. uri iz hiše ** losti, Gabrovec 12.	.
Žalujoči: hčerka Mara, vnukinja Nivf# '	t. možem Giorgiom, bratje, sestre 1
drugo sorodstvo.
Gabrovec, 22. aprila 1977
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 — tel. 38006
Pogreb
VLADIMIRA SLAVCA
bo danes, 22. t.m., ob 13. uri U mrtvašnice glavne bolnišnice nar*v nost v Boljunec,
Boljunec, 22. aprila 1977
/
UVAJAL JE «PARTIZANSKO BALADO> Z VLOŽKI M NOVEGA PROGRAMA
Prodoren uspeh Tržaškega partizanskega pevskega zbora na gostovanju v Vidmu
Ansambel je predstavil občinstvu deželni predsednik VZPI - ANPI Vincenti Venezuelski in perujski študent kot solista - V soboto bo TPPZ nastopil v Celju
V V sredo je ansambel Tržaškega Partizanskega pevskega zbora ' gostoval v Vidmu, kjer je izvajal priljubljeno «Partizansko balado* z vložki iz novfega programa. Zbor te je ob tej priložnosti predstavil Polnoštevilno, saj se je na odru videmskega avditorija zvrstilo kar 120 pevcev.
Dvorana je bilo nabito polna, Prisotni so bili tudi občinski sveto-Valci. Občinstvo je sprejemalo slovenske, jugoslovanske, italijanske 'P pesmi drugih narodov naravnost * navdušenjem. Omeniti velja, da le imel TPPZ tokrat v gosteh tuja solopevca, sicer študenta s tržaške Univerze; prvi je po rodu iz Venezuele in študira fiziko, drugi P® je iz Peruja in študira geode-*ijo. V zboru sta zapela v španskem jeziku čilsko revolucionarno in nekaj drugih pesmi. Pri tem seveda »e gre pozabiti odličnih recitato rjev Staneta Raztresena in Pier-•Uarca D’Andrea.
Na začetku koncerta je člane zbo-fa predstavil občinstvu deželni Predsednik VZPI-ANPI Federjco Vincenti. Orisal je pomembno vlo-8° ansambla med zamejskimi Slo-fenci, kakor tudi neprecenljivo vlo-8°. Id jo TPPZ igra z mednarodno borbeno pesmijo pri zbliževanju tu ‘‘večih narodov. Z druge strani je tovornik izrecno poudaril osnovno značilnost zbora, namreč gojenje Pristne partizanske tematike, ki- jo ®0sambel hkrati prenaša na mlade Seneracije in tako v njih nepre-•tano zbuja narodno zavest ter obe-Uoui obuja spomin na Slavno preteklost njihovih prednikov. Pripomniti je treba, da bo Vincenti 1. teaja v Bazovici glavni govornik n? tradicionalnem delavskem praz-Jhku v organizaciji TPPZ, ko se bo-U° predstavili zbori, govorniki, rektorji in folklorni ansambel iz “Ugoslavije.
Svoje poslanstvo — namreč širje-Uje borbenih pesmi med narodi — ®o Tržaški partizanski pevski zbor Uadaljeval v soboto, 23. t.m. v Ce-JU. kjer bo nastopil na veliki pro-riavi ob 36. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte, ob 40. obletnici Ustanovitve kongresa Komunistične
PUSTNI ODBOR IZ KRIŽA
Prireja jutri, 23. t.m., v Ljudskem <k>mu v Križu od 20.30 dalje
PLES
* ansamblom
»SUPERGROUP*
partije Slovenije na Čebinah, ob 40. obletnici prihoda tov. Tita na čelo KP in- 85. obletnici rojstva jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.
OD 22. DO 25. JULIJA V KRIŽU
Pokrajinska vinska razstava
Letošnja pokrajinska vinska raz stava bo v Križu, od 22. do 25. julija. Tako so odločili na včerajšnjem sestanku med predstavniki občinskih uprav, oziroma prirediteljev občinskih it) krajevnih vin skih razstav,’ ki ga' je sklical pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk.
Razstava bo. kot že prejšnjih pet, poleg pokušnje najboljših vin, ki jih pridelajo domači vinogradniki, vključevala tudi kulturni spored in strokovni del z javno o-kroglo mizo o vprašanjih, ki zar-
devajo krajevno • kmetijstvo. Tudi o tem so se včeraj načelno spo razumeli predstavniki pokrajine in občinskih uprav, podrobnosti pa bodo določili na naslednjih sejah.
Pri kulturnem sporedu je predviden nastop folklorne skupine i-talijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, pa koncert klasične glasbe v sta rodavn'. cerkvici sv. Roka. Tem strokovne okroglje mize naj bi bila «Vloga kmetijstva v urbanističnem načrtovanju*.
Upravitelji in prireditelji vinskih razstav so se dogovorili za nov organizacijski sestanek čez dva tedna, že sedaj pa opozarjajo vinogradnike na prireditev in jih vabijo na sodelovanje na občinskih in na pokrajinski vinski razstavi, ki bo njihov zaključek.
PRED ODLOČILNIM OBRATOM NA GORIŠKEM
Ali imenovanje komisarja v Tržiču napoveduje predčasni razpis volitev?
i	1
Danes občinski seji v Tržiču in Gradežu ter pokrajinska seja v Gorici
9 Tržaško združenje esperantistov
priredi danes ob 20.30 predavanje z diapozitivi o Indiji. V esperantu bo predavala Anita Mase Altherr.
EPILOG PROCESA 0 «PRIMERU HAUSBRANDT»
Sodišče utemeljilo obsodbo treh beneških ugrabiteljev
Utemeljitev razsodbe, ki šteje 32 strani, je sestavil prisedni sodnik dr. Cola
Tržaško sodišče je sestavilo utemeljitev obsodbe treh Benečanov, Roberta Bertolija, Paola Cattarina in Roso Padovan, ki so jih 12. aprila sodniki obsodili na visoke zaporne kazni zaradi poskusa ugrabitve tržaškega industrijca Roberta Hau-sbrandta. Utemeljitev je sestavil prisedni sodnik dr. Edoardo Cola in šteje 32 strani, v katerih so zelo jasno razčlenjene vse okoliščine, ki so privedle do tako težke obsodbe.
Sodniki najprej ugotavljajo, da ne more biti nobenega dvoma, da bi morala skupina izvesti «akcijo» tistega dne, ko so v parku Hausbrand-tove vile karabinjerji ranili Roberta Bertolija. Naravnost smešna je Ber-tolijeva trditev, da je hotel le vzeti orožje, ki so ga «pomojoma» skrili v parku,
Sodni zbor je utemeljil obsodbo zaradi poskusa ugrabitve z natančno analizo nekaterih okoliščin: predvsem So vsi predmeti, ki so bili skriti v parku, običajno «drodje» u-
V OSMICAH JE VESELO
p,. 5^or. ki nas spominja na vaški lek 'k' Po svoje je odprtje osmice hi, 6 vrste praznik. Najprej praz-Vič„*a vinogradnika, ki se mu pra-tedi vrača za žulje in trud, pa hri za druge, ki jim osmica poleg tudi 6- kapljice in prigrizka nudi hn-, Priložnost za srečanja, družab-g ’ razvedrilo,
dieii anove veiice rastejo v teh
teh vSe bo*j P°g°st0 po naših va
p0'vv Bregu gremo lahko na sle-- ri^ljanova znamenja bingljajo prT? Picmanji, Borštom, Domjom, KuL5n/'KorT1 (tam, ali točneje pri tia ie bila posneta tudi gor-^rasu" a)1 bekaj pa jih je tudi na
knji Jkronični krizi, ki hromi naše $ke ‘Jstvo, nam ta pojav gospodar teo	-iavnosti vendarle prilije po-
&**•* kapljice tudi kanček Ijam Zrna' Posebno še, ko ugotav-da ureiujejo danes dejavnost C,Vtrožje norme, kot pred kak-čgja etom, ko se je šel lahko «to-bvu • Vsakd°. pa četudi je vino p, « «pal’ ce», kot pravijo, ali lipnfrePr°steje iz v Furlaniji kup-Sa grozdja, številne osmice,
ki jih danes polnijo gostje, so zato jamstvo za kakovost vinskega pridelka, poleg tega pa dokaz, da našemu vinogradništvu mogoče še ni odbilo.
Skupina «La contrada» v gledališču v Boljuncu
Včeraj je v občinskem gledališču ^France Prešeren» v Boljuncu go stovala gledališka skupina *La con trada» iz Trsta. Za osnovne šole občinskega območja so uprizorili narečno igrico Tonina Conteja »JJn teatrino, tre pulcinelle, due cara-binieri e uno spazzino» v režiji Francesca Macedonie. Igrica je razdeljena v več pravljičnih lepljenk in skuša postaviti otroka v neposredni kontakt z igro.
To je prvič, ko nastopa v novem gledališču italijanska gledališka skupina; škoda pa je, da so se prireditve udeležili poleg skoraj vseh italijanskih osnovnih šol le slovenski šoli iz Boljunca in Boršta.
V. L,.
grabiteljev in ne tatov. Ura. ko je je bil Bartoli ranjen v parku, povsem ustreza uri, ko se je Haus-brandt običajno vračal domov in to so ugrabitelji dobro vedeli: če bi hoteli le «odvzet'» ovoj, bi izbrali uro, ob kateri Hausbrandta ni bilo doma. Sodniki so nadalje upoštevali številne priprave na »akcijo*, saj so Benečani prišli večkrat v Trst na ogled Hausbrandtove vile. v avtomobilih so namestili radijske oddajnike in porabili veliko denarja za priprave. Pri «akciji» je sodelovalo najmanj pet ljudi, in to z dvema avtomobiloma. Večji avto je upravljala Rosa Padovan. ki naj bi odpeljala ugrabljenca v prtljažniku. »S svojim nežnim obrazom bi z lahkoto prišla mimo vseh policijskih izvidnic,* ugotavlja dr. Cola, ki v nadaljevanju utemeljitve obširno o-bravnava nesoglasja v izjavah obtožencev in, opozarja, da so se ob koncu preiskave izjave obtožencev v glavnem ujemale, medtem ko sta v prvih dneh preiskave podala Ber-toli in Cattarin povsem različni verziji, Vse to pa je sodnikom zadostovalo, da so se prepričali, da je šlo dejansko za poskus ugrabitve, sicer pa ni nobene oprijemljive o-koliščine, ki bi govorila v prid verziji obtožencev. Sodišče sicer ugotavlja, da znana dejstva ne zadostujejo za popolno rekonstrukcijo dogodkov, vendar pa povsem zadostujejo za obsodbo. Kazen, je pri-mernd visoka za Bertolija in Catta-riria, kajti sodišče je mnenja, da gre za nepoboljšljiva prestopnika iti jima zato ni mogoče priznati nobene olajševalne okoliščine.
Kriza v občinskem svetu v Tržiču je dosegla vrh: danes bo nepre klicno zadnja seja, na kateri-, po splošni 'oceni političnih dejavnikov na levici, ne bodo sposobni odobriti proračuna in naj bi ga zato podpisal komisar, ki ga je deželno od-borništvo za krajevne ustanove že imenovalo v osebi dr. Laure Hren Vianello, Če torej proračun ne bo
'-ejet na občinski seji in ga bo bril komisar, potem se z jutriš-n dnem začne razdobje, ki nas -o pripeljalo do predčasnih volitev.
Odločilna seja občinskega sveta hi morala sicer biti že včeraj, vendar so se občinski svetovalci dogovorili, da jo odložijo za en dan ter jo skličejo za danes, da bi pridobili nekaj časa za proučitev vseh možnosti za premostitev sedanjih težav. Kakor smo izvedeli, se je včeraj popoldne sestalo politično vodstvo PSI ter se ukvarjalo z iška njem možnosti za odobritev proračuna. Obstajata namreč dve možnosti: ali glasuje za proračun socialdemokrat Labile, ki je s svojo podporo levi upravi v Tržiču doslej nekajkrat že zagotovil večino o važnih vprašanjih in je bil tudi v sedanjem primeru njegov glas potreben za absolutno večino, in s tem za odobritev proračuna, ali pa naj odobritev proračuna omogočijo svetovalci Krščanske demokracije s tem, da se pri glasovanju Vzdržijo..
Iz dobro obveščenih političnih krogov smo izvedeli, da neodvisni svetovalec PjjDI tokrat ni več pripravljen glasovati s komunisti in socialisti. Vzdržanje svetovalcev KD pa na občinski ravni ni enakovredno zadržanju, kakršnega poznamo v parlamentu. Krščanska demokracija namreč lahko zahteva v zameno za vzdržano stališče črtanje važnih proračunskih izdatkov, in s tem po-polno mrtvilo občinske dejavnosti. Lahko se premisli in kasneje, ko bo potrebno najeti px>sojila za važne odločitve, glasuje proti njim in tako omrtviči občinsko upravo. Po oceni iz levičarskih krogov zasledu-. je KD prav ta cilj, da bi v volilni kampanji za deželne volitve, ki bodo prihodnje Teto, imela argumente za napad proti levici. Vrhu tega je treba upoštevati tudi notranje obračunavanje v KD ter prizadevanja posameznih struj v tej stranki, da Si na prihodnjih deželnih volitvah izboljšajo položaj.
’ Tržič je torej danes v žarišču dogajanja, toda nič manj ni važen položaj ostalih krajevnih uprav, pokrajinske uprave in občinske uprave v Gradežu, kjer vladajo nestabilne večine, na pokrajini demokristjan-ska, v Gradežu p>a (levičarska. Dogajanje v Tržiču bo prav gotovo potegnilo za seboj tudi pravkar omenjeni krajevni ustanovi, ki imata, kot Tržič, prav nocoj odločilni seji. Na pokrajini so se v zadnjem času odnosi zaostrili o vprašanju izplačila odpravnin RIBI, v zvezi s katerimi naj bi ugotovili vrsto nepravilnosti sedanjega pokrajinskega odbora, ki mejijo že na škandal, in torej levica za takšen odbor ne more glasovati. V Gradežu p>a obstaja patopozicija in je ni mogoče pre-mostiti brez političnega dogovora med strankami in razširitve političnega okvira.
V takšnem položaju, je povsem razumljivo, da se stranke že ukvar
jajo z mislijo, kako se pripraviti na predčasne volitve v omenjenih treh krajevnih ustanovah. Poleg tega razmišljajo tudi o tem. ali se bodo izidi naših volitev približevali izidom volitev v Rovigu ali pa tistim v okolici Neaplja.
Leve sile bodo tudi vnaprej zagovarjale široko demokratično sporazumevanje na podlagi programa in sestave takšnega političnega okvira, ki bi zagotovil uspešno premagovanje gospodarskih in družbenih težav. V Tržiču še zelo potrebujejo enotnost sil ustavnega loka, ker sicer ne bodo mogli odstranjevati gospodarskih' težav v ladjedelnici in v gospodarstvu sploh.
V predvolilnem razdobju bo težko pričakovati, da bodo laične stranke sprejele takšno ponudbo medtem, ko se v KD en del stranke zagovarja za trd spopad, drugi del pa je pripravljen na soočanje. Vse
98 odstotkov možnosti za razpis pred časnih yolitev, samo 2 odstotka mož nosti, da bo KD sprejela predloge, ki j:h bo in ekstremis drevi levica predložila v Tržiču, da bi se izognila nesmiselnemu volilnemu boju.
Podelitev odlikovanj medvojnim aktivistom *
Jpitri, v soboto, ob 18. uri bodo na slavnostni seji odboja bivših aktivistov Osvobodilne fronte za sred-njeprimorsko okrožje podelili odlikovanja predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita nekdanjim aktivistom m sedanjim uglednim manjšinskim in družbeno - političnim delavcem Dragu Pahorju, Milki Pahor in Srečku Colji.
Sejo bo odprl predsednik odbora Milo Vižintin, slavnostni govor bo i-mela Živa Beltram, sledil bo kulturni program. Slavnostna seja in , podelitev bo v zgornjih prostorih re stavracije Sabotin v Solkanu.
sile bodo prevladale v tržiški sekciji KD.
Na potezi je torej stranka relativne večine. Na levici sodijo, da je
Umrl je Josip Štrukelj
Danes popoldne ob 16. uri bodo pokopali v Solkanu znanega medvojnega primorskega aktivista O-svobodilne fronte Josipa Štruklja. Po kratki bolezni je v starosti ’ 86 let v noči od torka na sredo umrl v splošni bolnišnici v Šempetru.
Josip štrukelj se je zelo hitro pridružil osvobodilnemu gibanju, ki je na Primorskem zavzelo vseljudski' obseg. Takoj po kapitulaciji fašistične Italije je leta 1943 postal predsednik goriškega okraja Osvobodilne fronte, naslednje leto pa so ga imenovali za poverjenika za Primorsko pri denarnem zavodu Slovenije.
•V maju 1945. leta, takoj po o-svoboditvi. je postal predsednik Narodnoosvobodilnega odbora za Goriško, ter je zavzemal najvišii položaj v ljudski oblasti na gofiškem področju takratne cone A, torej od Tržiča pa do Bovca.
Aktivno se je udejstvoval pri izgradnji ljudske oblasti tudi rrva povojna leta ter je bil republiški po slanec, ljudski odbornik ter član številnih družbeno - političnih organizacij. .
Pokoju je imel že pred vojno v Gorici manjšo obrtniško delavnico. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji je stroje demontiral, jih odpeljal v Solkan ter jih daroval družbi — zares redek primer popolne predanosti ideji, kateri se je zapsal v osvobodilnem boju. S te mi stroji je postavil temelje velikemu livarskemu obratu Gostol. Danes po pravici ocenjujejo spo-
štovanega pokojnika, ki je posti tudi prvi direktor Gostola. za pit nirja tega industrijskega obrat ter je njegova zasluga, če se svojimi livarskimi izdelki in izd« lavo strojev za peko kruha obra uvršča v sam vrh tovrstne jugo slovanske industrije.
Joa p Štrukelj je užival velik ,u gled med goriškimi Slovenci, ki s« spoštovali njegovo človeško topli no, njegovo poštenje in njegove j skreno zavzetost za napredek Go riške. Hči Milojka se je vključil« v oboroženi boj za osvoboditev, tei je padla kot žrtev nemškega na pada ,na partijsko šolo v Cerknem Po njej se danes imenuje osnovm šola v Novi Gorici. Ženi Inki, si novoma Jožku in Andreju ter nju nima družinama izrekamo najglob lje sožalje.
NA SEJI RAZŠIRJENEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
2 milijardi za gospodarske pobude in gradnjo nekaterih infrastruktur
650 milijonov lir iz goriškega sklada» bo prejela goriška občina, 400 pa tržiška pristaniška ustanova
Na seji razširjenega odbora go-riške trgovinske zbornice, v sredo zvečer, so razpravljali o porazdelitvi sredstev goriškega sklada. Gre za približno 2 milijardi lir. ki jih bodo porabili za razvoj gospodarskih dejavnosti ter za zgraditev nekaterih nujno potrebnih infra struktur.
Načrt porazdelitve je po vsestranski oceni pripravila ožja komisija, ki je pregledala predložene prošnje ter se odločila podeliti sredstva petim ustanovam' goriški občini, konzorciju za industrijsko cono v Gorici, trgovinski zbornici, konzorciju za razvoj industrijske dejavnosti v Tržiču in pristaniški u-stanovi v Tržiču.
Ostale prošnje (krminske industrijske cone, krminske občine, pokr. prevoznega podjetja itd.) niso zavrnili, pač pa bodo o njih razpravljali v prihodnje ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. V glavnem velja pt udariti, da se je komisija pri odločanju držala načela, da sredstev, ki niso velika ne gre razprševati, ampak jih je treba o-sredotočiti samo na nekaj načrtov.
Največji delež bodo nakazali goriški občini, 650 milijonov lir. Od tega bo goriška občina porabila 100 milijonov lir za zgraditev prvih objektov na novem mejnem prehodu pri Vrtojbi. 350 milijonov lir so namenili za. odkup zemljišč za nastajajočo obrtniško cono; nadaljnjih 100 milijonov lir pa za pose-
............itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiMiniiHmiMiiniiiiimiiiiiiiimiiitmrm.iiiiiiiiiiiiiiiiiiPliiilliiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiimiiiliiiMiHiimiiiiMiiiiiimiimiiiii
BENEŠKI DNEVNIK
NA POBUDO ŠTUDIJSKEGA CENTRA NEDIŽA
Izšel je ponatis Podreccove knjige «Slavia Italiana»
Knjiga, ki je pomemben dokument za poznavanje zgodovine beneških Slovencev, obsega tudi bogato biografsko in spremno študije
Pred kratkim je izšel ponatis knjige Carla Podrecce «Slavia Italiana*. S tem se to pomembno, 142 strani obsegajoče delo, skupno z bogato spremno študijo in biografskimi podatki o • avtorju, vrača po 93 letih od prvega natisa v rodni kraj svojega avtorja. Pobudo je sprožil Študijski center Nediža iz 'Špetra, ko( je bil še na začetku svoje dejavnosti. Danes se tedanja zamisel uresničuje z izdajo elegantno opremljene knjige, ki so jo natisnili v videmski tiskarni Del Bianco in ki jo je založilo Založništvo tržaškega tiska.
Kot rečeno, obsega knjiga izčrpen življenjepis Podrecce ter vrsto še neobjavljenih fotografij. Pri ponatisu dela «Slavia Italiana* je sodelovalo več ljudi, med katerimi so tudi nekateri potomci zgodovinarja in publicista Podrecce, kot so Fe-derico Majrchetti in Guido Eleonar-do Vergani. Biografsko in spremno študijo je pripravil. Pavel Petricig, ki je tudi koordinator študijske skupine.
Ponatis «Slavia Italiana* predstavlja pomemben dokument, ki je postal že prava redkost, pnleg tega pa je to delo izredno koristno za vse tiste, ki bi se radi seznanili z zgodovinsko - politično problematiko Beneške Slovenije. Biografska in spremna študija je natisnjena v slovenščini in italijariščini, kar bo , o-lajšalo branje tudi Slovencem onstran meje.
Tabuji izginjajo
V naših komentarjih ob srečanju kulturnih krožkov Beneške Slovenije z raznimi političrumi osebnost-
mi, med katerimi je bil tudi predsednik pokrajine Turello, niso izo stale besede pohvale za njihove namere, posebej za namere sedanjega tajništva krščanske demokracije. O nečem pa smo se morali vendarle pritožiti: niti enkrat ni bila izgovorjena beseda »Slovenec*, Pozneje smo poživeli padec tega «tabuja» in do tega je prišlo v pokrajinskem svetu decembra 1975. ko so stranke ustavnega loka izglasovale resolucijo o etnično jezikovnih skupinah. Danes izginja, upajmo dokončno, še en «tabu», in sicer tisti, ki je preprečeval, da bi imenovali zemljo, na kateri živijo beneški Slovenci z imenom, ki ji gre: to je Beneška Slovenija. Ta predsodek je prvič padel z dekretom predsednika deželne uprave z dne-23. marca 1977 št. 0807. ki je bil objavljen v uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine. V uradnem aktu so namreč uporabili zgodovinski naziv «Beneška Slovenija*.
Za nas, ki smo uporabljali naziv Slovenija (z raznimi vzdevki kot Beneška, Furlanska in italijanska), predstavlja ta akt pomemben korak naprej. S tem neka javna ustanova uradno potrjuje to, kar že dolgo terjajo Slovenci v Italiji. Rešitev vprašanja meje po Osimu odpravlja še zadnje pregrade in malemu narodu in njegovi zemlji je končno vrnjeno ime, o katerem priča njegova zgodovina. Želja je le, da bi iskanje besed »Beneška Slovenija* ne ostalo le tiskarska nuja, da' bi prihranili na dolžini besedil in na črnilu.
V	nedeljo Dan svobode v gledališču Ristori
V	nedeljo, 24. aprila, ob 20.30, bo v gledališču Ristori v Čedadu Dan svobode. Program predvideva nastop ljudskih godcev Benečije, baletni večer solistov Opere in Baleta iz Ljubljane. Nastopajoče bodo pozdravili župan občine Grmek inž. Fabio Bonini, pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Federico Vincenti, učiteljica Lucia Costaperaria za slovenska kulturna društva. Proslavo prireja pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI in slovenska kulturna društva Benečije. Vstop bo prost.
Srečanje Beneškega planinskega društva
V nedeljo, 17. aprila je Beneško planinsko društvo priredilo tretje srečanje s kobariškimi, tolminskimi in novogoriškimi planinci. Prvi dve srečanji sta bili na Matajurju, medtem ko je bilo tretje v Rečan-ski dolini. Ob lepem vremenu so se planinci zbrali pri Klodiču, od koder so se napotili proti Topolovemu po stari makadamski poti. V tej vasi so jih domači prav lepo sprejeli in Alfonso je vsem ponudil čaj in domače vino. Prebivalci so se pridružili planincem, da bi se skupaj slikali in zapeli domače slovenske pesmi.
"Nato so nadaljevali pot proti Sv. Martinu, od koder so se po kratkem odmoru napotili proti Prevalu, kjer je bil skupni piknik. V popoldanskih urah, tja do mraka, je domača pesem in glas harmonik združila domačine in planince. Ob zaključku toga lepega-srečanja se je v kratkih besedah zahvalil vsem prisotnim predsednik Beneškega planinskega društva Jožko Kukovac ter povabil vse, naj se udeležijo prihodnjega srečanja, ki ga letos <tf-ganizira Beneško planinsko društvo s planinskimi društvi iz Slovenije na Matajurju v nedeljo, 2. junija
ge na kmetijskem področju, predvsem tam, kjer je ta panoga bila oškodovana zaradi razlastitev za industrijsko cono in gradnjo dru-g'h infrastruktur; nadaljnjih 100 milijonov lir pa bo šlo za odkup stavb, ki jih bo treba porušiti na Jeremi-tišču, kjer bi moralo po načrtu občine v prihodnjih letih zrasti tovorno postajališče.
Goriška trgovinska zbornica bo iz sklada koristila 300 milijonov lir, predvsem za odkup in ureditev zemljišč na razstavišču ob ločni-škem mostu. Konzorciju za industrijsko cono v Gorici so odobrili znesek 370 milijonov lir, vendar V različnih oblikah. Talio bodo izdali 120 milijonov lir v obliki krož nega sklada za odkup zemi.jšč za industrijske gradnje; 80 milijonov lir za odkup zemljišč na področju industrijske cone, ki so namenjena zelenim površinam; 170 milijo nov lir pa za zgraditev železniške povezave.
Tržiškemu konzorciju za industrijski razvoj bodo dodelili 300 milijonov lir za odkup zemljišč za industrijske gradnje. Tudi ta sred ’ stva bodo v obliki krožnega sklada.
Ostalih 400 milijonov lir (kot prvi poseg) bo prejela tržiška pristaniška ustanova za gradnjo nekaterih nujnih infrastruktur, med temi tudi javne tehtnice.
Pred začetkom razprave o porazdelitvi sredstev je Silvano Polet-to predložil dokument z oceno poslovanja dosedanje uprave goriške proste cone ter predloge za uprav ljanje v naslednjih letih. Odbor trgovinske zbornice bo o zadevi razpravljal na eni prihodnjih sej.
Enotna proslava 25. aprila v Gorici
V	ponedeljek, 25. aprila, bo na predlog pokrajinske uprave in s sodelovanjem demokratičnih strank, sindikatov itd. .notna proslava 32-letn:ce osvoboditve, ki bo potekala po naslednjem programu.
Ob 10. uri shod udeležencev v parku Rimembranza, od koder bodo v sprevodu prišli na Trg Cesare Battisti, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Na njem bodo sprego\»rili predsednik pokrajine', predstavnik slovenske narodnostne skupnosti in zastopnik ^partizanskih organizacij. Ob tej priložnosti bodo podelili diplome posoškim partizanom.
Da bi olajšali prihod na zborovanje, bo pokrajinska uprava v soglasju s prdvoznim podjetjem APT [»skrbela za avtobusni prevoz. Organizacijo potovanja bo prevzel AN Pl iz Tržiča.
Za letošnji 25. april so tiskali lepak, ki ga je podpisal pokrajinski predsednik in so ga odobrile stranke KD. KPI, PRI. PSDI, PSI, Slovenska skupnost, vsedržavna zveza političnih preganjancev, inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v' Furlaniji ter sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL. V njej poudarjajo, da so z enotnostjo v osvobodilnem boju premagali okupatorja in fašizem in da bodo s prav takšno enotnostjo premagali tudi sedanje težave.
Danes bo pokrajinski predsednik položil vence k spomeniku padlih za svobodo na glavnem pokopališču, k obeležju v Zdravščini in k partizanskemu spomeniku v Podgori, v ponedeljek v sinagogi.
Franco Migliaccio v občinski galeriji
V	goriški občinski galeriji gostuje te dni slikar Franco Migliačcio: trideset let mu je, doma je z italijanskega juga, šolal se je v Vibo Valentu in v milanski Breri. Živi in dela v Milanu.
Na številnih, velikih platnih, prevlečenih (ali bolje orošenih) z akrilom, se ti na 'prvi pogled zdi, da bereš v izredno povečanem merilu podatke o majbolj vsakdanji» današnji kroniki. Gre pa za podatke, ki so v naši (tudi širši) okolici nekam tuji. Kronika se zgošča v enigmatične portrete ljudi, ki jim ne razbereš ne poklica ne namena, a slutiš, da morajo imeti nekje skrivne vajeti; nato še kriminalna kronika, «exo-dus-» z Juga proti Severu in pa povzdigovanje najbol: uporabnega potrošniškega predmeta, se 'pravi ženske s prefinjeno publiciziranim »premoženjem*. Vrh tega je na razstavi še lepo število nekakšnih panjskih končnic, kjer so razstavljeni posamezni izrezi najvažnejših ženskih «podatkov».
Gre za svojevrstne plakate, s katerimi ima namen slikar samo dokumentirati. Simbolno utemeljitev teh dokumentov je Migliaccio poudaril v sicer krutem podatku, vendar *ob-žarienim» z najbolj osladnim zunanjim videzom. Odtod različni, razpoloženjski, barvni spektrumi. Odtod tudi ona »orosite«*, ki zelo učinkovito poudarja napudfanost te realnosti.
Slikarju se pozna, da ima za seboj precej bogato izkušnjo v te vrste «po-dobarstvu». Saj gre v resnici za iz-raziteaa podobarja naše razvpite se danjosti m njegova dela so - mraviče no ocenili kot ljudske balade.
m. r.
Danes v Števcrjanu pogreb Jožefa Hledeta
Iz Števerjana smo prejeli žalostne vest, da je včeraj zjutraj v gorišk: bolnišnici umrl, star komaj 53 let Jožef Hlede, bivši borec in invalid.
Pogreb pokojnika bo danes ob 16 uri iz splošne bolnišnice na pokopališče v Števerjanu.
Danes odkritje partizanskega spomenika v tovarni Ansaldo
Enotni protifašistični odbor in direkcija tovarne z državno udeležbo Ansaldo v Tržiču, bosta danes ob 10. uri odkrila spomenik padlim za svobodo.	‘
Izleti
SPD Gorica obvešča udeležence ponedeljkovega izleta na Javornike in k Petelinjemu jezeru, da bo odhod ob 8. uri s postajališča pri Rdeči hiši.
Gledališča
Poti priredi danes ob 12.30 abonmajsko predstavo za red BP. Ponovili bodo Cankarjevega Martina Kačurja v priredbi Janeza Povšeta.
Kino
(toricu
VERDI 17.30—22.00 «La stanza del ve-scovo*. Ugo Tognazzi in O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30—22.00 «Spogliamoci cosi senza pudore*. U. Andress in E. Montesano. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 »La rab-bia giovane*. M. Sheen in S. Spaček. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »Nevada Smith*. K. Malden.
VTTTORIA 17,00-22.00 «La' vergine. il toro e il capricorno*. H. Fenech in A. Lionello. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30—22.00 «11 viaggio dei
dannati*.
EXCELSIOR 16.30—22.00 »La batta-glia di Midway».
Aorti (, urica in okolica
SOČA «Enooki šerif in dama* — ameriški film ob 18 00 in 20.00. SVOBODA »Moja sladka' dama* — a-1 meriški film ob 18.D0 in 20.00. DESKLE «Lenny» — ameriški film ob 19.30.
PO OHLADITVAH V PREJŠNJEM TEDNU
Slana povzročila škodo v vinogradih in sadovnjakih
Najbolj prizadeti so nekateri predeli Brd, vendar 80 je zmrzal pojavila tudi drugod - Kmetijsko nadzorni-sivo sestavlja popis področij, kjer je1 škoda nujvecjait
Podcenjevali smo letošnjo zimo, češ da ni bila niti zima, saj se je živo srebro v toplomerih le nekajkrat spustilo pod ničlo. Te dni pa nam jo je. čeprav izven uradno določenega koledarja, pošteno zagodla. Ob koncu prejšnjega tedna je slana na Goriškem povzročila precejšnjo škodo v kmetijstvu. Najbolj so bili prizadeti .vinogradi v nižjih legah, kjer na nekaterih krajih letos sploh ne bo pridelka. Prav tako pa so pozeble breskve ir drugo sadje. O-rehi', ki slabo prenašajo nizke temperature pa kažejo uvele in suhe poganjke.
Največ škode je slana povzročila v Brdih, kjer bodo nekateri vinogradniki ob ves pridelek. Trte so namreč pognale letos vsaj dva tedna prej kakor po navadi, zato je škoda še večja.
O pozebi pa poročajo tudi iz drugih krajev Goriške, kjer so bile prizadete zlasti nekatere zgodnje kulture, tako n.pr. zgodnji krompir. Prezgodaj je, da bi govorili o oceni ško de, ker jo je v tem trenutku nemogoče količinsko določiti. Šele v teku nekaj mesecev bodo prišle na dan vse posledice zmrzali.
Pri kmetijskem nadzomištvu smo se pozanimali, kaj so ukrenili, da bi najbolj oškodovanim kmetovalcem priskočili na pomoč Te dni so, po prvih obvestilih o pozebi, odšle na teren skupine strokovnjakov da bi ugotovile področja, kjer se je pojavila slana: Zbrane podatke bodo posredovali deželnemu odborništvu za kmetijstvo, ki 1» nato najbrž predlagalo za prizadete kmetovalce o-lajšave, ki jih predvideva državpi zakon o naravnih nesrečah.
Vsekakor je priporočljivo, da kmetovalci prijavijo škodo tudi strokov-
nim organizacijam, v katerih so včlanjeni.	v
Spet nesreča pri Rdeči hiši
Spet hujša nesreča pa območju Rdeče hiše. Nekaj minut prej 13. uro je 20-letni Mauro Russian iz Gorice, Ul. Favetti 24 z avtom goriške registracije 98648 zbil 14-letno kolesarko Marzio Go, iz Ul. Giustinia-ni 40.
Nesreča se je zgodila v Ul. Giusti-niani .nedaleč od križišča za predor, ki pelje pod gradom. Tako kolesarka, kakor tudi avtomobilist sta peljala v smeri od Rdeče hiše proti mestnemu središču. Pri nesreči se je dekle hudo poškodovalo. V bolnišnici so ji ugotovili zlom desne ključnice, rano na glavi in odrgnine po celem telesu. Zdraviti se bo morala 40 dni. Cestna policija še raziskuje vz-oke nesreče.
Včeraj-danes
li goriškega matičnega uradi
RODILA STA SE: Alessandro M rega in Barbara Cotič.
UMRLI SO: 77-letni upokojeni Francesco Mauri, 82-letna gos pot nja Virginia Pagotto vd. Rausa. 8 letna upokojenka Isea Fabrici v Giachelli, 62-letna gospodinja Olj Perdih.
DEŽURNA LEKARNA V GOB
Danes ves dan m ponoči je i rici dežurna lekarna D Udine, Ti Frančiška 4 — tel. M24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. En-rico Toti - tel. 72701.
SLIKAR JOŽE CESAR SEDEMDESETLETNIK
Tržaški slikar Jože Cesar najraje slika pokrajine, vendar se popaslo preizkuša tudi v imrtretu, v slikanju človeka. To pa ni lahko, kajti ko slikar prene.e na platno podobnost človeka, ki ga upodablja, je opravil le manjši del dela, kajti portret mora izražati tudi značaj, razpoloženje, duševnost portretirane osebe. Jožetu Cesarju po navadi to uspe. Tudi tedaj, ko upodablja manj izrazite obraze. In ko se danes ob njegovem življenjskem jubileju, ob 70. rojstnem dnevu lotevamo njegovega, čeprav le pisanega portreta, nismo preveč prepri čani, da bomo dali njegovi podobi vso podobnost in povrhu še značaj, kajti v priložnostni in še odmerjeni člančk ne moreš zgnesti 70 let dela, snovanja, ustvarjanja, uspehov j« tudi neuspehov, pa še kak drobec radosti in zadoščenja, veliko več trpljenja, odrekanja, upornosti in žrtev, kolikor se je vsega tega nabralo in nakopičilo v njegovem življenju, ki ga je začel prav na današnji dan, kot smo že rekli, pred 70 leti pri Sv. Jakobu v Trstu.
Jože Cesar izhaja iz delavske družine, kjer bogastvo in udobje nista bila doma. še posebno ne v tedanji dobi, v dobi njegovega o trošiva. Zato pa ni bilo v družini dvomov, kam Cesarjevi nacionalno in družbeno pripadajo. Zhto je Jože obiskoval svetjakobsko Ciril Metodovo šolo in v še zelo mladih letih stopil v stik z umetnostjo, najprej gledališko, nato likovno. Še kot deček je nastopil v Narodnem domu. po fašističnem požigu tega pa v dramski skupini svetjakobske tči-talniae*.
Toda umetnost, o kateri je govor, ni dala kruha. Zato ga je bilo treba iskati drugod. Jože Cesar ga je našel v tržaškem pristanišču, kjer se je zaposlil kot skladiščnik. Vendar pa današnjemu jubilantu umetniška žilica, ki je prihajala do izraza že v šoli. ni dala miru in potem. ko ga je Avgust Černigoj u-1>eljal v osnove slikarskega izražanja. je Jože Cesar veliko svojega prostega časa posvetil slikarstvu. Na prvi pogled bi se zdelo, da je bilo slikarstvo za Cesarja morda le nekakšen konjiček, nekakšen hobbg, da je torej slikal le za to, da bi sprostil svojega duha. To ne drži. Cesar se je ves posvetil umetnosti, ki mu je postala življenjski cilj in smoter in če ni nogel vseh teh svojih teženj izraziti in uveljaviti v času fašizma, se je brž po osvoboditvi kar pognal v umetniško ustvarjanje. Tako ga v prvih letih po vojni srečujemo na številnih razstavah, njegovih osebnih ali skupinskih, doma v Trstu in tudi drugod po svetu, pa tudi med organizatorji slovenskega in naprednega slikarstva v našem zamejstvu, skoraj polni dve desetletji pa kot scenarista tržaškega Slovenslce-ga gledališča, začenši že s prvo gledališko uprizoritvijo slovenskega dela po osvoboditvi v Trstu, s Can-krajevnim «Hlapcem Jernejem>.
Seveda ni šlo vse to tako gladko, kot se v odstavku, dveh napiše, oziroma da napisati. Vmes je bila težavna, hudo težavna pot. Svetja-kobčan Jože Cesar se je, kot smo že rekli, že v otroških in deških letih srečal z vsakdanjo stvarnostjo, ki ni bila ne bogastvo, ne udobje. Nasprotno, bil je to vsakdanji boj za kos kruha. Nato je prišel še fašizem, s katerim je vsakdanja stvarnost dobila še temnejše tone. še posebno zato, ker je bil Jože Cesar zaveden, neuklonljiv, nepor pustljiv Slovenec. In čeprav je i-mel opravka z nepopustljivimi silami, je to v njem vzbudilo še odločnejši odpor, ki se je pozneje, v odločilnih letih naše zgodovine, spremenil v upor. Kot niso pri Cesarjevih še pri Sv. Jakobu v njegovih otroških letih poznali dvomov, kako in kam, tako ni bilo v odločilnih trenutkih naše zgodovine dvomov na domu Jože Cesarja v Rocolu, kjer si je ustvaril nov dom, kam pripada, pa čepra. je, kot smo že rekli, današnji jubilant imel s fašizmom že dovolj hudih in konkretnih izkušenj.
S tem pa slika današnjega slavljenca še od daleč ni popolna. Jože Cesar se je v mladih in mlajših letih ukvarjal tudi s športom, rekli bi raje fiskulturo, saj je bil nogometaš, kolesar, smučar in atlet, predvsem pa še alpinist, še danes, kadar se z njim srečaš in se pogovor le količkaj zavleče, je gotovo. da bo prišlo «no dnevni red* tudi njegovo nekdanje planinarjenje, še posebej pa njegovo plezanje. Skratka, Cesarjev • udejstvovanje je bilo nekoč zares vsestransko in je še danes, kljub sedmim križem, še vedno živo in bogato. Če je pred časom za nekaj let v Trstu «obmolknil» in se vsaj javno ni udejstvoval, je bil kot slikar aktiven izven Trsta in izven našega zamejstva, v okviru tako imenovanih mednarodnih slikarskih kolonij. Večje in manjše skupine slovenskih in italijanskih likovnikov iz dežele Furlanije . Julijske krajine, iz Slovenije in iz avstrijske Koroške so se in se še sestajajo v raznih krajih Slovenije, Koroške in naše dežele na nekakšne delovne simpozije. kjer so si, oziroma, kjer si izmenjujejo izkušnje in mnenja, hkrati pa sc likovno izživljajo in prirejajo razstave kot so bile na-primer v Lignanu v naši deželi, v I driji in Škofji Loki ter na Ravnah na jugoslovanskem Koroškem ter v Šmohorju na avstrijskem Koroškem. Povsod tod je bil Jože Cesar aktiven član kolonije.
V zaanjih letih pa se je ponovno pognal v javnost• tudi doma v Trstu oziroma na Tržaškem in začenši z razstavo pri Barisiju v Ulici Rossetli priredil celo vrsto razstav, vendar tokrat ne več v večjih mestnih središčih ter v več ali manj visoko kvotiranih galerijah, pač pa po priložnostnih razstaviščih in ga lerijah majhnih krajev, po naših trgih in vaseh, kot na primer v Šem-pola ju, v Dolini in Sežani, razen dveh razstav, ki jih je pripravil, v Tripški knjigami ter ene razstave v občinski galeriji. Jože Cesar hoče s tem posredovali svojo umetnost našemu preprostemu človeka, kmetu in delavcu, ki velikih galerij, oziroma ki galerij ne obiskuje.
To je povsem v duhu njegovega gledanja na umetnost in umetnika. Umetnik, ki teži za tem, da se bo čimvišje povzpel, je že pogojen, ker mu družbena struktura vsiljuje svoje pogoje. Jože Cesar pa hoče biti povsem svoboden, samostojen, neodvisen. Hkrati pa hoče kot družbeno angažiran človek s svojo umetnostjo služiti tistemu, ki ena stehe svojega stanovanja ne o-beša kapitala», pa pa kvečjemu sliko, ki mu kaj pove, ki mu govori, kot je sam rekel na nedavni konferenci v Kulturne:	domu, ko
je govoril o temi *Človek, zemlja, umetnik».	(Fre)
Otvoritvenega predavanja prvega slovenskega tečaja o splošnem praktičnem pomorstvu se je udeležilo lepo število ljubiteljev pomorskih športov in rekreacijske navtike. Tečaj, ki ga je priredila sesljanska Čupa in na katerem predava kap. Bruno Volpi - Lisjak, obsega tudi predmete, ki spadajo v program za polaganje izpitov pri pristaniški kapetani ji za dosego spričevala za upravljanje motornih čolnov in ja-> drnic za plovbo do 20 milj od obale. Prav pa pride tudi tistim, ki v poletnih mesecih odhajajo v Jugoslavijo, ker zahtevajo jugoslovanske oblasti izpit iz poznavanja predpisov. Teoretičnemu delu, ki bo trajal štiri tedne, bodo sledile tudi praktične vaje
Peter Kocjančič bo razstavil v Fogliai\u
Od nedelje, 24. t.m., pa do nedelje, 8. maja, bo v občinski galeriji za fotografijo v Foglianu na Goriškem razstavljal znan slovenski mojster Peter Kocjančič. Njegova razstava nosi naslov »Fotografski poskusi* in bo občinstvu na ogled ves teden od 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Peter Kocjančič je po rodu iz Podgore pri Gorici, kjer se je rodil 1895. leta. Usposabljal se je tudi v šoli za dekorativno umetnost in nekaj časa študiral tudi na akademiji za likovne umetnosti v Benetkah. Kocjančič se je z umetniško fotografijo ukvarja že od leta 1930 in je doslej dobil že 82 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn ter še 40 diplom. Med priznanji je tudi tretja nagrada natečaja Rollei v letu 1939, na katerem je bilo predloženih nič manj kot 35.000 fotografij iz vsega sveta.
Mnogi kritiki so Petra Kocjančiča označili kot velikega mojstra na področju fotografije, mnoge njegove stvaritve so reproducirale domače in tuje revije, tudi švicarska revija «Camčra», ki je 1939. leta vključila Petra Kocjančiča, oziroma njegova dela v ljubljansko šolo* umetniške fotografije.
NIIIIIIIIIMIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllflMIIIMIMIIIIIIIIIHIUIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllliUlllimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllflllllllllHIIIHI
OB IZIDU KNJIGE «IL DIRITTO SUGLI SCI»
Tudi kadar si na smučeh spoštuj prometna pravila
Ne preveč obsežna zato pa nazorna publikacija o tem, kako sc vedeš na smučišču
Naše civilizacije si skoraj ne moremo zamišljati brez zakonov, ki urejujejo naše obnašanje, tudi takrat, kadar se vozinlo z avtomobilom, motornim kolesom, kolesom, kadar pešačimo, čolnarimo in podobno. Nič čudnega torej, če se < nam pri dveh milijonih smučarjev v Italiji sedaj obeta še zakonik — o prometu na smučiščih.
S tem vprašanjem so se pravniki, sodniki ter vodilni ljudje v mednarodni športni organizaciji Pa-nathlon prvič srečali 1968. leta ter se dogovorili za sprejetje, desetih določil o «dobrem vedenju* na smučiščih.
»Smučanje je šport, ki je, kot vsi ostali športi, vzrok določenega tveganja ip odgovornosti civilnega in Kazenskega značaja*, je zapisano v uvodu mednarodnega smučarskega dekaloga. Na podlagi te iztočnice so podrobneje razčlenili in pojasnili dolžnosti smučarja v odnosu do drugih smučarjev, do hitrosti, spremembe smeri, prehitevanja, prečkanja prog, ustavljanja, vzpenjanja, spoštovanja prometnih znakov ter obnašanja in i-dentifikacijt v primeru nesreče ali pričanja. Dekalog je običajno razobešen na vseh urejenih smučiščih, vprašljivo pa je, če ga smučarji preberejo in če se po njem vedno tudi ravnajo.
Njegovi členi imajo zakonsko moč in se je v neki razsodbi o smučarski nesreči nanje skLcevalo tudi italijansko kasacijsko sodišče. Na shodu mednarodne smučarske federacije leta 1967 v Beirutu so ga sprejele domala vse države na svcty.
Naravno je, da se za ureditev prometa na smučišču s pfavftimi določili najbolj zavzemajo prav alpske države. Po doslej znanih podatkih so se različnostopenjska sodišča v teh državah, še najpogo-
•MiiimiiuiMiiMMiMiiiiiMiilmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuMMiiiiiiifiimiiiniiiiiiiiiiiiiitiMiiiitmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiimrtimitiiiiiiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
Kdor ima pravico do dveh različnih bolniških blagajn, mora narediti opcijo
Vpr.: tOdkar sem se pred petnajstimi leti poročila, sem vedno delala doma kot gospodinja in tudi na vrtu, vendar nisem bila zavarovana. Bolniško blagajno sem i-mela po možu pri INAM. Sedaj sem se pa vpisala v kmečko zavarovanje in me kličejo na kmečko bolniško blagajno, naj pridem dvignit zdravniško izkaznico. Vendar pa jaz nisem vprašala, da bi mi dali tudi zdravnika, saj ga i-mam brezplačno po možu. Poleg tega pa bi morala plačevati tudi za zdravstvene usluge, kar pa mi ni pottebno. Mislim, da lahko plačujem le ta pokojnino in ne maram po nepotrebnem trošili de narja. Kako naj uredim zadevo?»
L. K.
Morate mi oprostiti, vendar va še trditve vsebujejo precej netočnosti in zato mi dovolite, da vam razložim, kakšen je realen režim pri kmečkem, pa ne samo kmečkem zavarovanju.
V prvi vrsti ni možen nikak o-Ujševalen, razbremenilen ukrep, saj mora kmečki zavarovanec obvezno plačevati tako delež za pokojninski sklad kot tudi delež za kmečko vzajemno bolniško blagajno. V nobenem primeru ni mogoče ločiti teh dveh oblk zavarovalnih prispevkov, niti ,če se koristnik dejansko ne poslužuje npr. zdravstvenih uslug, za katere nakazuje svoj letni p-ispevek. Tak kriterij je tudi du neke mere pra vilen, saj sleherno zavarovanje neke delovne kategorije jamči delav-ou v s* oblike socialne zaščite, kar
je velika pridobitev za celotno stvarnost delovnega človeka. Vendar pa po drugi strani ni možno, da bi si vsakdo po mili volji izbiral le to ali ono obliko zavarovanja, kot da bi nakupovali blago v neki trgovini.
,V vašem primeru je urad za po-enotefle kmečke prispevke SCAU, potem ko je ugotovil obstoj vseh po zakonu določen1 h pogojev, odobril vaš vpis v kmečko zavarovanje in je avtomatično sporočil kmečki vzajemni bolniški blagajni, da vas vključi v seznam aktivnih kmečkih delovnih enot in da vam izstavi zdravstveno knjižico CD 4, ki daje pravico do zdravstvene oskrbe, delno v posredni, delno v neposredni obliki. Zato so, pravilno, tudi vas poklicali na bolniško blagajno, da dvignete knjižico in da si izberete splošnega zdravnika ha seznamu tistih, ki sj pristali na konvencijo. To pa ne pomeni, da morate vi b-ezpogojno sprejeti kmečko oskrbo in se odreči ugodnejši oskrbi pri, zavodu INAM. Ker imate pravico kot e-nota v breme do moževe delavske zdravstvene oskrbe (niti če ste vpisana kot neposredna obdelovaJ-ka, pa so vaši dohodki še zmerom tako nizki, da ste polnopravno še enota v moževo breme in imate kot taka pravico do njegove «ka-se*. poleg- tega pa lahko mož še kar naprej prejema za vas družinsko doklado), razpolagate kar .naenkrat z dvema viroma zdravstvene oskrbe. Problem enostavno rešite tako, da izberete eno
blagajno izmed dveh in napravite potrebno opcijo, kar pomeni, da se drugi bolniški blagajni odrekate. V konkretnem primeru je u-godnejša in popolnejša oskrba pri bolniški blagajni INAM, zavedajte se pa, da boste morali vseeno plačevati zavarovalni prispevek za kmečko blagajno. Predvideva se, da bodo v kratkem taki problemi sami po sebi odpadli, ko bo parlament izglasoval zakon, ki uvaja zdravstveno reformo, ki bo predvidoma uvedla eno samo obliko zdravstvenega zavarovanja za vse državljane, nfe glede ,na njihov poklic in,.socialni položaj.
Tudi v.primeru upokojencev, ki imajo pravico do dveh brezpiač nih bolniških blagajn, lahko napravijo opcijo za ugodnejšo oskrbo. Konkretno kmečka, obrtniška ali trgovska upokojenka, ki prejema tudi družinsko pokojnino po pokojnem možu — podrejeticmti delavcu, lahko na osnovi družinske pokojnine optira za zdrastveno oskrbo pri INAM.
OBRAZCI
ZA OTROŠKO DOKLADO
Vpr. : «Drugi so že prejeli po pošti. obrazce i kmečko otroško doklado. jaz pa ne. Kaj naj naredim?»
Vzroka za zamudo ne moremo ugotoviti (ali se je izgubil po pošti ali pa je kaka birokratska o-vira), v naših uradih pa lahko dvignete prav take obrazce, ki jih bomo izpostavili preko ustanove INPS.
šteje pa v Italiji, ukvarjala s približno sto primeri ter spoznala za krivo eno osebo ali pa so v odstotkih krivdo porazdelila na dve ali več oseb. •
Italijanski odvetnik Giacomo Bon-doni, ki mu pripisujejo avtorstvo tega pravilnika, se s pravno platjo smučarskega športa ukvarja že več let ter je v svojstvu člana . edna-rodnega Panathlona ter pravnega odbora mednarodne smučarske' le-" deracije objavil zanimivo in koristno knjigo z naslovom E Dirit-to sugli sci, v kateri je zbral gradivo s številnih mednarodnih shodov o smučarskem pravu. Najbolj pogostne primere smučarskih nesreč je ilustriral, s skicami in jili opremil s sodnimi razsodbami ter pravnimi poduki, Tako-je.nastalo,—- kot avtor sam pravi sicer še nepopolno, toda navzlic temu dovolj obilno delo, kj ga bodo s pridom uporabljali pravniki, sodniki, strokovnjaki s področja zavarovalne dejavnosti, smučarski učitelji in, ne na koncu, tudi sami smučarji.
V knjigi, ki obsega 200 strani, je nekaj desetin risb z razlago, kdo je kriv, če se v določenih razmerah pripeti na smučišču nesreča. Na smučišču, na primer, ne velja desno pravilo, ki ga poznamo v prometnem zakoniku, ampak velja v načelu pravilo, da i-ma prednost smučar, ki je nižje na pobočju. V načelu, poudarjamo, zakaj lahko je tudi drugače, če se je nesreča zgodila ob navzočnosti različnih okoliščin, ki jih na tem mestu nimamo namena navajati, ker bi nas pripeljale predaleč. in se zalo omejujemo samo na njihovo navedbo,
Giacomo Bondoni obravnava, poleg drugih, najbolj |wgost in tudi najbolj tipičen primer trčenja na smučišču, ko izkušen smučar podre neizkušenega. Pri tem se o-slanja na razsodbo sodišča v Tu-bingenu iz leta 1974. Avtor knjige navaja o tem primeri) sledeče podatke: smučar se spušča v hitrih zavojih ter povozi smučarko, ki se pred njim smuča počasi in v širokih zavojih. Na sodišču se je smučar zagovarjal, češ da mu je smučarka prečkala pot. Sodišče njegovega zagovora ni upoštevalo. Upoštevalo bi ga samo v primeru, da bi smučarka do smučarjevega prihoda mirovala in bi se spustila, ne da bi se poprej ozrla v hrib in dolino ter ugotovila, da s svojo vključitvijo v prometni tok ne ho povzročila nevarnosti. V tem primeru je sodišče v Tubingenu izključilo možnost, da bi bilo takšno stanje, kot ga je skušal prikazati smučar; spoznalo ga je za krivega in ga obsodilo. Odveč je posebej poudarjati kako obsodbi sledijo kazenske in civilno - pravne posledice oziroma sankcije in kako so te posledice sorazmerno od-sivhe tudi od resnosti poškodbe.
Knjiga o 'smučraskem pravu (II Diritto sugli stji 1 teoriji e betica, časi conereti e glinici), ki jo je letos natisnila založba Lih-oria Giuridica Editrice, Verona, je prva tovrstna knjiga, ki je izšla v Italiji. 'Na to knjižno novost se nam vidi 'vredno opozoriti tudi zato. ker se sezona ni šc povsem iztekla v visokogorskih smuearskfh 'središčih sc itak nikoli ne bo) in nas zato branje te krijige lahko seznani s pravili igre, ki' nam utegnejo še kako koristiti Letos, pa tudi v prihodnjih sezonah.
G. V.
Turizem se je v letu 1976 dobro obnesel
RIM, 2i. — Lanska turistična sezona se je v Italiji kar dobro obnesla, hkrati pa v' gostinskih krogih govorijo, da bi se morala Italija kot izrazito turistična dežela bolj posvetiti tej dejavnosti.
Najprej nekaj podatkov za lansko leto:
V letu 1976 ji obiskalo Italijo 13 milijonov 930 tisoč tujili gostov, kar je za 5,3 odstotka več kot v letu 1975. Tako govorijo podatki recepcij hotelov, motelov, kampin gov, pa tudi zasebnega ali bolje družinskega gostinstva. Če računamo, da je bilo leto 1975 nekoliko šibko, je nap-edek v letu 1976 sicer relativen, vendar pozitiven,* kar izhaja tudi iz podatkov, ki govorijo o nočitvah. Že omenjenih 13 milijonov 930 tisoč tujih gostov je prebilo v Italiji 75 milijonov 300 tisoč nočitev, kar je za skoraj dva odstotka več kot leto prej.
Kar žadeva dežele in turizem, je na prvem mestu Veneto, kjer
Miranda Martino v Avditoriju in v Rižarni
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Miranda Martino je znana italijanska pevka. Te dni jo imamo v gosteh v Trstu. Nastopa kot gost deželnega gledališča Teatro Slabile v tržaškem avditoriju z recitalom, ki nosi naslov »Zgodovina ženske» oziroma *Sloria di una donita*. Gre za recital, kot smo 'rekli, v katerem se poleg govorjenega teksta vrstijo številne, zelo šlevilne pesmi, v katerih znana pevka skuša «podoživljati svoje življenje kot ženska in pevka*, vendar pa ne izključno osebno, tako tla je njen recital pravzaprav zgodovina ali če hočemo zgodba katere koli ženske v Italiji v vsem povojnem razdobju, saj recital govori o delu ženske, o njenem materinstvu., o vzgoji otrok, o ljubezni in odnosu do moškega, nadalje govori o družinskih razmerah, skratka o celotnem dogajanju v življenju skoraj sleherne ženske.
Pri tem seveda ne moremo mimo najnovejših dogajanj''v ženskih gi banjih. Ženska se prav laka uveljavlja v družbenem boju in če je res, da je ženska pomemben element v boju za družbeni napredek v svetu in tudi v Italiji, se Miranda Mariino včasih loti tega problema tudi s ščepcem ironije, posebno ko «obdeluje* domače razmere.
Ljudje, ki se bolj intenzivno u-kvarjajo z odrskim življenjem in s programi lažjega značaja, menijo, da bo program Mirande Martino prav v tem najboljši.
Kakor se je zvedelo, bo Miranda Martino, ki bo nastopala do sobote zvečer, v noči 23. aprila sodelovala z drugimi člani italijanskega in slovenskega gledališča pri komemorativni svečanosti v tržaški Rižarni ob obletnici vstaje v Italiji.
NA SEMINARJU MLADINSKE KOMISIJE FUENS
Tokrat so se spoznali s frizijskim narodom
V	vasi Grouw pri Leeuvvardnu na Nizozemskem je bil pred dnevi vsakoletni seminar m adinske komisije FUENS. FUENS je u-stanova, ki vključuje organiza cije številnih evropskih narodnih manjšin in narodov brez lastne države. 'Cilj teh seminarjev je spoznavanje problematike manjšin, ki jih organizirajo, obenem pa sodelovanje med manjšinami. V mladinsko komisijo FUENS je včlanjen tudi Slovenski kulturni klub iz Trsta. Kot predstavnica SKK se je letos udeležila seminarja Marija Brecelj, ki je obenem zastopala mladino Slovenske skupnosti.
Seminar je bil razdeljen na dva dela. Prvi je bil posvečen spoz navanju frizijskega naroda, drugi pa debatam irt razgovorom.
Frizijski narod živi na treh različnih med seboj ločenih po dročjih:	Vzhodna in Zahodna
Frizi ja pripadata Nizozemski. Severna Frizija pa Zahodni Nemčiji. Ta teritorialna razdelitev je
v. teku stoletij privedla do treh ločenih frizijskih narečij, ki. so med seboj precej različna.
Leeuvvarden (frizijsko Ljou-vert) je glavno mesto Zahodne Frizije. V tem mestu je sedež Frizijske akademije (Fryske a-kademy). Ta ustanova ni, kot bi se dalo sklepati iz imena, neke vrste univerza, temveč je poglavitna organizacija zahodnih Fri zijcev. Šteje okoli 550 članov. Član Frizijske akademije lahko postane le ‘tisti, ki je publiciral nekaj važnega za frizijski narod. Zato je včlanjenih v akademijo mnogo tujcev, posebno filologov. Frizijska akademija izdaja letno nad 20 knjig znanstvenega in poljudnega značaja. Lansko leto je izšla 50n. knjiga. Že 25 let se čla ni akademije ukvarjajo s pripravo frizijskega znahstvenega leksikona, ki bo osnova vsega nadaljnjega znanstvenega raziskovanja v sklopu frizijskega naroda. Poleg tega prireja akademija različne tečaje v frizijščini, katere obiskuje letno nad 2800 ljudi vseh stanov. Finančno podporo za svoje delovanje dobiva akademija od različnih ustanov, ne pa od države. Glavni cilj delovanja frizijske akademije je ohranitev in okrepitev frizijskega jezika, kulture in običajev, V tem trenutku so vse sile zavzete za pripravo učiteljskih kadrov, kajti leta 1980 bo začela delovati šola v frizijskem jeziku. V tem smislu frizi iška akademija sodeluje s Nordfriisk Institut (Zahod na Nemčija) ip z organizacijami Vzhodnih Frizijcev.
V	okvir spoznavanja frizijskega
PETEK, 22. APRILA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Komični filmi
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Program za najmlajše
18.00	Argumenti: Razumniki in kriza, četrto nadaljevanje
18.30	Program pristopa k TV
19.00	Dnevnik 1 — KRONIKE:
Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
19.20	Hišica v preriji: Nenavaden pridelek
22.00	DNEVNIK
20.40 Pepper Anderson — Poseben agent:
POLET 711, TV film
Ester je bila policijska zaupnica. Prav v trenutku, ko bi bila morala govoriti z lepo Pepper Anderson, kateri je hotela povedati nekaj o razpečavanju mamil, je bila ubita. Toda tik pred smrtjo je vendarle povedala, da bo z nekim letalom pri spela večja količina mamil. Policiji uspe ugotoviti, za katero letalo gre in lepa Pepper postane začasna hostes tega letala.
V	tem svojstvu kmalu odkrije, da je Gloria, torej ena izmed potnic, povezana z razpečavanjem in prevažanjem mamil. Ko jo zaslišijo, prizna in.se odloči za sodelovanje pri nadaljnjem odkrivanju mreže . . .
21.35	Tam tam, oziroma Aktualnosti Dnevnika 1
22.20	Pregled prireditev, ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: knjižna oddaja
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele: Besede in njihov čas
15.30	Ženski softball
Prenos iz Rima med ekipo Lazia in izbrano ekipo Rima
17.00	Program za mladino Odkrivanje prirode: Travnik
17.30	Tedenska oddaja: Srečanje >
18.00	Namenjeno staršem: Odnosi z mladino 18.25 lz parlamenta, Dnevnik 2 in Šport
18.45	Dogodki ip igre v neposrednem prenosu
Oddaja nosi specifičen naslov «Sette piu*. Gre za tedensko od dajo, ki je povezana na preprosto vest, na epizodo, na vsakdanje življenje, vendar gledano z očmi preprostega človeka. In vendar gre za vesti, ki so vzbudile med tednom zanimanje
ej i.&lh ralu cj i
19.45	' Dnevnik 2 ODPRTI STUDIO
20.40 Gledališpe Daria Foa: MISTER BUFFO
Delo je napisal in ga igra Dario Fo ob sodelovanje umetnice France Rame.
22.10 Posvečeno Georgu Gershuiinu
23.00	Argumenti: RAZUMNIKI IN KRIZA
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
•8.10, 10.00, 14.10 TV ŠOLA:
Geometrija, Praprotnice, Slovenščina, Ruščina, Dnčvnik, Angleščina itd.
17.05	Križem kražem
17.20	Morda vas zanima: Jože Snoj — stric Pipa 17.50 Obzornik
18.05	Jugoslovanska folklora: ISTRSKE PESMI IN PLESI
18.45	Izbira študija in poklica: PRED ODLOČITVIJO Izobraževalno uredništvo ljubljanske TV nadaljuje s poklicnim usmerjanjem mladih. V šestih oddajah letošnjega ciklusa »Izbira študija in poklica* bo ljubljanska TV predstavila mladim ljudem, ki se usmerjajo v življenje, študij in poklic strojnika, kemika, montažista, fizika in pa tudi vojaški poklic.
V	prvi oddaji »Pred odločitvijo* bodo prikazali razvoj in trenutne razmere poklicnega usmerjanja v Sloveniji. Kako P°" trebna, kako nujna je ta dejavnost, menda ni več nikakršnega, dvohia. Napačne odločitve in zgrešene izbire so cesto vzrok šolske neuspešnosti, šolskega osipa, slabe poznejše strokovnosti, vse to pa hkrati pomeni, da je poklicno usmerjanje v Sloveniji še vedno premalo učinkovito.
19.30	DNEVNIK
19.55	Tedenski notranjepolitični komentar
20.05	P. Meriat: Boussardelovi
20.55	Razgledi: POT KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
21.30	Ulice San Francisca
22.20	DNEVNIK
22.35	Hokej: ŠVEDSKA — KANADA, posnetek s svetovnega prve® stva na Dunaju ’
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.35	MESTO OBTOŽUJE.
Francoski film, ki ga je režiral Georges Combret in igrata v njem Pierre Brasseur in Sopliie Leclair Likovni nokturno: Monotipije Borisa Kobeta
Zagreb
Veseli Vojvodinci, glasbena oddaja Prizori iz zakonskega življenja Danci v svetu, dokumentarna oddaja
Švicarska barvna TV
Mladina v delavskem svetu Znanstvena oddaja DNEVNIK
Čudežni ribolovi TV priredba Jazzovski klub
22.10
20.00
21.05
22.10
18.55
19.45
20.15
21.00
22.00
TRST A
7.00, 10.00, 11.00. 13.00, 18.00,
19.00	Poročila; 8.05 Kramljanje;
9.05	Tjavdan; 9.30 Ženska imena; 9.40 Koncert; 10.05 in 11.35 Pred
9.00	in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Ra dljska razprava; 11.00 Filmska glasba; 13.30 Glasbeni spore®:
15.05	Pisatelji pod obtožbo; 15-’a Plimo NIP; 19.50 Glasbeno-g®'
poldanski omnibus; 11.00 Šolska vorni spored; 20.30 Pokrajin®; oddaja; 12.00 Glasba po željah; Piemont; 21.05 Big-Band koncert. 13.15 Glasbeni almanah; 14.00 22.10 Radijska priredba.
Novice iz FJK; 14.05 «Dobri vojak švejk* nadaljevanje; 14.30
naroda sta spadala tudi obiska pri županih v Grouwu in Dracht-nu, kjer smo obiskali frizijski muzej. Poleg tega je bil en večer posvečen frizijski folklori. Nastopila je skupina Snitser Skots-poech in prikazala nekaj frizijskih ljudskih plesov.
Ogledali smo si tudi pokrajinske značilnosti Zahodne Frizije.
Okvirno lahko zasledimo tri različna področja. Na jugozahodu je najstarejši del, kjer je zemlja pretežno peščena. Sever in vzhod sta,_sestayljenja iz zemlje, ki so jo iztrgali morju. Med tema dvema deloma pa je področje moč viri j s številnimi kanali.
Drugi del seminarja je obsegal občni zbor mladinske organizacije FUENS. več sestankov in o-krogfo mizo na temo »federalizem*. Na občnem zboru smo po dolgi diskusiji o notranjih problemih organizacije izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil potrjen član danske manjšine v Zahodni Nemčiji Heinrich Sehultz, podpredsednica je gra diščanska Hrvatica Klotilda Jan-drisils, tajnica pa Christel Pe1 tersen, predstavnica Nordfriisk Instituta iz Zahodne Nemčije.
Na okrogli mizi o federalizmu šo sodelovali K.O. Meyer (dan- ’ ska manjšina v Zahodni Nemčiji), G.M. Grousta in ,Juw for Waeringa (Zahodna Krizija) tev Jan Bearn, ki že dolga leta proučuje frizijsko zgodovino. Sklep tega razgovora je bil, da je 'sodelovanje med manjšinami izredno pomembno za rast posameznih manjšin.	‘,
Najlepši večer pa je bil, po mnenju vseh, tisti, ki je bil posvečen meosebojnemu spoznavanju manjšin.
Seminar je zelo uspel. Mislim, d» vsi udeleženci letošnjega seminarja nestrpno pričakujemo prihodnje srečanje, ki bb v dolini ■ Aosta. :' ;	!;. ‘ :Z;‘ J M' B. y ' ____________________________________________________________
lliihitiiltl tainntintinl iiitiii hi n tioi it'i iti ih lil**1 hii anin in Hii ih ih imii tli nun iti iitiHt n ih umih ni iti nit) n Hitiif iiitiiiii aiu ni ii ni iiii iiiii ih uh n it iiiiiiiii il lio11^1*
se bolj za vprašanja najmlaj-^T STRELEC (od 22.11. do 20.1^' Pazite, da v finančnem poslo* * * * v“.
PII 104;	15.35 Klasični album;
16.00	Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Kult. dogodki' 18.25 Domači zvoki. KOPER
7.30. 8.30, 12.30, 14.30,	18.30,
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00,	19-°°
Poročila; 5. f5 Dan<;s za ''a1’’
5.30	Jutranja kronika; 6.20 Rc'
kreacija; 6.50 Dobro jutro, otr®; ci!;	7.20 Beseda na današrtf
dan; 8.08 Glasbena matinej3'
9.30	Glasbena tradicija; 10.45 T®' rističnj napotki; 11.03 Po TaliF
20.30 Poročila; 8.35 Barok v gla- nj|, poteh; 12.1(1 Orkestri in soli'
sbi; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti";
Giuliani;	12.00
ljah; 12.40 Turistični napotki; 14.40 Ital. zbori; 15.45 La Vera Romagna; 16.45 Ansambel Mihe
,,	.	sti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12-f®
11-15 l °Je Uilda Pihalne godbe; 13.50 Človek !n Glasba po že- zdravje; 14.05 Glasbena pravlj® ca; 14.30 Glasba po željah; 15-, Dogodki in odmevi; 15.30 Nap®1' ki za turiste; 16.00 «Vrtiljak»'
Dovžana 17.00 Kulturna panora- n.oo Studio ob 17.'; 18.05 «Mest»
prijatelji*: 19.35 Lahko noč, ®' .	.	trocii; 19.45 Ansambel	B o®1?
Primorski dnevnik; 17.45 Krank; 20.00 Stop pops 20; 2U5 ■Wd mikrofonom- 18.00 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Lit®' rarni nokturno; 23.15 Jazz: 00.0" Ples do enih; 1.03 Nočni znan®1, 2.03 Mojstri jazza; 2.30 Revij® 7.00, 8.00.’ 13.00,	15.00, 19.00 popeevk; 3.03' Simfonični pes®'1'
Poi;očila; 7.30 Kronike in glasba; vi; 3.30 Paleta akordov.
ma 17.10 Orkester Love Unlimi-ted in vok. ans. Pepel in kri;
17.30
Občan pred mikrofonom; Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo:
20.00	Glasba in zvoki; 21.35 Simf. koncert.
RADIO 1
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Trenutno pustite ob strani najtežje probleme. Potrebni ste počitka v naravi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pametno ukrepajte in posvetite se svojemu poklicu. Prejeli, boste zaslužen odgovor.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.-6.) Ne kažite nestrpnosti v izvajanju Svojega programa. Bodite previdni v odnosih z ljudmi.
RAK (od 22.6.' do 22.7.) Polotil se vas bo nemir v zvezi z nekim načrtom. Neiskrenost neke osebe vaS bo razočarala.
LEV (od 23.7. do. 22.8.) Prepustite rešitev težjega vprašanja
Horoskop
ne-
bo
komu drugemu. Nasprotje z kim družinskim članom se zaostrilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svoje poslovne težave skušajte odpraviti z enim samim ukrepom. Nekdo bo skušal iz vas iztrgati priznanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaš ugled se ,bo še dvigal. Če ste v stiski, se posvetujte s svojo družino.
ŠKORPIJON (od 23.10. do21.11.) Prišlo bo do spora med vami in vašim predstojnikom. Zanimajte
nju ne ponovite napake. Prebi*1 boste lep večer.	,
KOZOROG (od 21.12. do 20.h' Dosegli boste znaten finančni n® predek. Deležni boste razumev nja od strani družine.
VODNAR (odi 21.1. do W-2'/ Razumno boste 'rešili fieko katno vprašanje. Nasveti dra® osebe se bodo pokazali za korist® ’ RIBI (od 20.2. , do 20.3.) •valjujoč se svoji psihološki sobnosti vam bo uspelo, da boste storili ve£je napake. H®01 te vselej diskretni.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
22. aprila 1977
NOGOMET
PO ZADNJEM KOLU 1.
Prednost Crvene zvezde na lestvici je še večja
2daj je kar devet točk pred Dinamom
kolu 1. zvezne nogometne svni Je ^rvena zvezda še povečala 2n f Rednost na lestvici, ki sedaj Br 7? kar 9 točk. Medtem ko Beo-naJ*:an‘ nadaljujejo s pozitivnimi hr *pl’ zasledovalcem ne uspe o-ko , - ,st'ka z vrhom lestvice. Ta-n 'sok naskok pred drugouvrščeni najs^er'co je že lahko odločilen, 9 l^njka do konca prvenstva še vila ' ^rvena zvezda je tokrat sla-Sa zmago s klasičnim izidom v tnedtem ko je moral dro-t.., rsieni Dinamo prepustiti obe
točki
Slednji ®anja*uki domačemu Borcu čanom, ki v zadnjih kolih i-
se je s to zmago približal
Zagrebč
jv® vedno slabše.
Olirrm^0 zaporecino zmago je slavila Jtu s'cer proti slabšemu mo-u . aE
..ani s prikazano igro zadovolji-
* nadaljevali in si tako izbolj-enutno 10. mesto na lestvici.
Ija-^Predka, vendar pa so Ljub-11 rjani s. prikazano igro zadovolji-m*; atl ie’ da bodo s takimi na-
^rPagai je tudi Hajduk, predvsem 'urjaka ii
P°ložaJ- v katerega je iveri in6' šesterica enajsteric, ki o^jep lestvice, je v tem kolu
-	je tuni najauK, preovsem
šal t vgi Orjaka in si tako izbolj-Zabi-ejjj- n P010^3'' v katerega ie Jurije'
borila P°ražena z igrišča. Odločilna ton« naslednja kola, ko se bodo ta I7m« srečala med seboj.
p.ttA včerajšnjih tekem
Rn iZan " Radnički	0:0
^loboda .	2:0
nam, {VICA: Crvena zvezda 39, Di-’	Borac in Sloboda 28, Ve-
lež d 1
duL.28" in Radnički 27, Bu-Ka j« Magreb, Olimpija in Rije-lik 'Rajduk 25, Vojvodina 21, Če-SraH raievo 20, Napredak in Beo-*”• željezničar 16. {PRIHODNJE KOLO (24. 4.)
V N.ak - Hajduk S&ma ' R'Jcka p'eboda - Sarajevo *-,.?na zvezda - Borac H* - Zagreb Ze'lezničar - Partizan
Radnički - Beograd Budučnost - Olimpija Dinamo - Velež
HOKEJ NA LEDU
Včeraj se je na Dunaju pričelo, svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu. Osem ekip se poteguje za svetovni naslov in sicer: SZ, ČSSR, ZRN, ZDA, švedska, Finska, Romunija in Kanada. V 1. dnevu so dosegli naslednje izide:
SZ - ZRN	10:0
Švedska - Romunija	8:1
ČSSR - Finska	11:3
PO SRČNEM NAPADU
Lord Killanin kmalu spet zdrav
LAUSANNE, 21. — Zdravje Lorda Killanina, predsednika mednarodnega olimpijskega odbora se izboljšuje. Kot smo že poročali je Lord Killanin dobil pred devetimi dnevi, medtem ko je sledil neki konjski dirki, srčni napad. Zdaj pa vse kaže, da bo lahko v kratkem spet začel z delom, zlasti ker se bliža 79. zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo od 10. do 19. junija letos v Pragi.
NOGOMET
V prijateljski nogometni tekmi je včeraj na Reki mladinska ekipa Rijeke premagala reprezentanco ZSŠDI z 1:0 (1:0).
Podrobneje bomo o tekmi poročali v jutrišnji številki.
SINOČI NA PROSEKU
Ajdovci so bili uspešnejši
V sinočnjem 'prijateljskem nogometnem srečanju na Proseku je ajdovsko Primorje premagalo prose-ško enajsterico z 2:1.
Srečanje je bilo zelo lepo ter je pripravilo gledalcem uro in pol pravega športnega užitka. Prošeško Primorje ni nikoli igrajo podrejenega položaja, lahko bi celo rekli, da je ves čaš celo imelo terensko premoč, vendar pa so gostje bolje izkoristili priložnosti, ki so se jim nudile.
Po.tekmi sta se obe enajsterici, skupno z vodstvi, zbrali pa sedežu
Kontovel so letos ojačili Borovi košarkarji Trevisan, Kneipp, Udovič in Race	I pt^pn^ateljrkem 'i^menku31411^1
..........mu.,.......................................................mm..mn,.,.,,,,,...
BBBHH SLOVENSKE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
VELIK USPEH KONTOVELOVIH KADETOV
Naši zastopniki bodo igrali v med pokrajinskem finalu - Jadran s težavo zmagal v Tržiču - V prvenstvu «pomlad» le poletovci slavili - Jadran B izgubil
NOGOMET
V finalu zimskega rokometnega prvenstva Slovenije je Celje premagalo Slovan z 32:20, v boju za 3. mesto pa Sevnica Inles s 26:24.
KADETI
Končalo se je tudi to prvenstvo na Tržaškem, v katerem sta'igrali tudi dve slovenski peterki: Bor in Kontovel.
če so boroVci v tej ligi izključno igrali, da si naberejo izkušenosti za prvenstvo «pomlad», pa so Konto-velci jurišali na visoko uvrstitev in s tem za vsop v finale.
No, obe ekipi sta igrali po predvidevanju. Štokljevi varovanci so v tem prvenstvu osvojili le eno zmago (proti Italsidru), večkrat pa so pokazali zelo dobro igro in v povratnem srečanju s Ferroviariom so bili celo tik pred velikim podvigom.
Kontoveici so osvojili drugo mesto. Izgubili so le dve tekmi: s Hur-linghamom in Flaminiom (obe v
	
..................................im, n,,, m,	,1, lil, 1,1,  .............I......I.....Milin....................................................IIIIIII......
2Pbojka
TEDENSKI KOMENTAR
Po dveh zaporednih zmagah Poraz Krasa proti S. Giorgiu
Naše ekipe v tem kolu niso igrale preveč uspešno
Rgah, v katerih igrajo I izgubljeno, toda v bodoče bo tre-
|Jj Jj.j ”®t6rk6,	1^/"»**»«'» ft»XnQ I Ko ToirfvoH Kr\1 4 nMvarlrtimn DiiAmn
ke, pretekli konec tedna
barve naiboli uspešel za slovenske
po moška c liga
yensiv^v®h zaporednih uspešnih pr-7ar.n, nast°Pih je moral Kras (Uren8 j1*3 .v 12. kolu prepustiti ?°cen; 70lJ)ačimi gledalci) dve dra-oip^ki vodečemu San Giorgiu. ^sprottvi na dejstvo, da je zadnji slovenskih odbojkarjev a Pgih Za razred boljši od vseh ■' iziri ekmecev. bi lahko bil kon-v. nekoliko povoljnejši v ko-b''vern a’ J° Pa še posebej v !Nrsli*n tud' tretjem setu. Po tem ??'niiei: Ju ostaja Kras še bolj o-t "nertv na repu Jest Vice, ker je i batni ztllagal in se je tako z 8 Su l904Pridružil H Pozzu iti In-
fCt|n()nia dva zavrtljaja bosta' iz-ima an,miva. ker poleg Krasa, i'ar>ek Se *-e°retične možnosti za h^nerr, n?ed tretjeligaši, niso na f.°žZo 'h Kennedy, Inter 1904 in s^rkt| aj Posta nazadovali dve še-
S'
IZIDI 12. KOLA 11 Pozzo
liter^Jgo^' ^ ^v' dab°d
Kennedv
ras. s' enn
S
tC0rS'o
siv*«r«r
* Pi»to:	-Mlr*
13. KOLO
3:1
3:0
1:3
0:3

lestvica
Torriana in Mira
s»ii,1vENSKA DIVIZIJ*
i^^govb ZA NAPREDOVANJE L111?6 Venfi pot odlične šesterke to ^bioarpH se oezadržno nadalju-ktai uštvn h 6 nai omenimo, da je L ^burenpi du^ogl° odličen uspeh v No T^ic, saj sc se uvrsti-i, aburenci ^državni finale. V tej Slabile ca Pa 80 v štirih' nastopih bi p“° . J1'2- Srečanje med S ' ber na ‘:ndoniiem pa bo 27. nr asho obv!P-otnice niso bi'e Pra' V' l	da se igra uro
Sir, glede L.local uraden koledar.
lesu? 86 verina nesP°razum pa je čet?'ce. Eki,? ,,na drugem mestu u 2ap„^doVlrtusa bila tudi
16 s štirim6 ,^enetom so kar tri 'on točkami.

ba zaigrati bolj prizadevno. Premagati bo treba neposrednega tekmeca Maianese, ki ima samo dve točki več.
IZIDI 4. KOLA
Kontovel - Libertas Krmin 2:3 Azzurra - ACLI Sv. Jakob 3:0 Maianese . PAV Despar	3:0
PRIHODNJE 5. KOLO ACLI Sv. Jakob - PAV' Despar Libertas Krmin - Azzurra Kontovel - Maianese LESTVICA
Azzurra Gorica. PAV Despar Videm in Libertas Krmin 6 točk, Maianese 4, Kontovel 2 in ACLI Sv. Jakob brez točk.
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA ZA NAZADOVANJE Tudi v četrtem prvenstvenem nastopu so odbojkarji 01ympie iz Gorice slavili. Solidni šesterki Rozzo-la so prepustili niz. kar je za Tržačane že dober uspeh. Tako so slovenski odbojkarji še bolj trdno na vrhu lestvice, kar pomeni da zanje obstanek v tej konkurenci ni več noben preblem.
IZIDI 4. KOLA
Mestni redarji - Lib. Sacile 1:3 Ginnastica PN - AGI Gorica 3:1 01ympia Gorica - Rozzol Trst 3:1 PRIHODNJE 5. KOLO AGI - Rozzol ✓
Libertas Sacile - Ginnastica PN Mestni redarji Videm - 01ympia LESTVICA
01ympia Gorica 8, Ginnastica Pordenon 6, Libertas Sacile 4, Rozzol in Mestni redarji Videm 2, AGI Gorica brez točk.
G. F.
prvenstva igralo v 1. zvezni ligi 12 zastopnikov in ne več štirinajst kot letos.
(preložena) 1:3
...Juba 3:0 NJE 5. KOLO
Si0rridoni' vUlia S'°ga .ir" Vlrtus
Eiume Venelo
i/>e VeriESTVICA Skf!ia 4 Cm° a' S1°ga- Torriana »KtJPlNA ?r.r>doni 2 in Virtus 0.
INa
v.c' Ulm ,ne (in dvakrat v do-s tesnim izidom
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Zagrebška Mladost državni prvak
Končalo se je tudi 33. jugoslovansko člansko odbojkarsko prvenstvo. Po pričakovanjih je zmagala odlična šesterka Mladosti - Monter iz Zagreba, ki je tako postala še enajstič državni prvak in po šestletni pavzi. Zagrebčani so imeli letos najhujše tekmece pri Partizanu iz Beograda, žal, pa so bili Beograjčani poraženi v zadnjem nasto pu v Gradačacu od letošnjega odkritja prvenstva Modrice. Tudi v slučaju zmage «črno-belih* pa bi Mladost .- Monter slavila, saj je bila prednost v set razliki novih prvakov veVka.
Prvo. ligo bosta morala zapustiti Študent iz Nika. ki je bil novinec, ter beograjska Crvena zvezda, kar je gotovo največje neprijetno presenečenje letošnjega prvenstva. Beograjska Zvezda bo morala tako za pustiti 1. ligo po tridesetih letih igranja med najboljšimi. Za konec
M"*" .......................
tfetast°Pnice ^ NAZADOVANJE so Beograjčani izgub li še z zad hia^Poraže,
iMofcdni<d)
Ci" je KontnPri|6al<0vanem s(x)dr'
CU Iestvice GloHna predzadnjem i Jerali Val ■ ? na dejstvo, da ^erki- za KnatPUs ,ti 1x3 *'g° dve
atovelke še res ni vse
njim na lestvici s 3:2. Zmaga Študenta pa je samo moralnega pomena, za Črveno zvezdo pa še po slovilno razočaranje. Da bi obdržala status prvoligaša, bosta morala Jedinstvo in Rijeka igrati še srečanji z zmagovalcema 2. lige. To pa zato, ker bo v prihodnjem
Študentske Igre
V okviru proslav ob 85-letnici maršala Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije bodo letošnje 2. športne igre študentske mladine Jugoslavije organizirali v Kumrovcu, Celju, Rogaški Slatini, Podčrteku, Šmarju, Krapini, Zagrebu ter Stu-bičkih in Tuheljskih toplicah. Na igrah, ki bodo trajale od 16. do 19. maja, bo sodelovalo več kot 2.400 študentov in študentk iz vse Jugoslavije, ki bodo nastopali v devetih moških in osmih ženskih disciplinah.
gosteh). Pod vodstvom trenerja Petra Brumna in ob nesebični pomoči Bora, ki je dal Kontovelcem kar štiri svoje najboljše kadete, ter ob požrtvovalnem delu domačih odbornikov je torej Kontovelu uspel velik podvig.
Naši košarkarji bodo tako igrali v medpokrajinskem finalu skupno s Pagnossinom iz Gorice, Artejem iz Gorice in Hurlinghamom iz Trsta. Finalni dvoboji pa bodo 30. aprila in 1. maja v Tržiču.
Izidi zadnjega (18.) knla Kontovel — Italsider 111:58 Hurlingham — Bor 187:26 Inter 1904 — Don Bosco 90:72 Flaminio — Ferroviario 76:90' Počitek: Servolana.
Končna lestvica
Hurlingham 30: Kontovel 28; Flaminio 20; Ferroviario 18; Inter 1904 14; Servolana 12; Don Bosco 10; Italsider 3; Bor 2.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V	18. kolu tega prvenstva je Jadran uspešno igral v Tržiču proti ekipi POM. Naši zastopniki pa so se morali pošteno namučiti" da so lahko spravili na kolena presenetljive domačine, ki so bili še 10 minut pred koncem tekme v vodstvu. Na srečo pa se je tokrat razigral Peter Žerjal, ki je dal kar 30 točk. Sicer pa Peter Žerjal postaja »prave odkritje* članske ekipe.
V	gosteh je igrala tudi Servolana. Škedenjci pa so v Miljah brez večjih težav odpravili domačo peterko CGI in so tako ostali na vrhu lestvice skupno z Jadranom.
Na dnu lestvice pa se je položaj nekoliko zapletel. Scoglietto je namreč izgubil v Vilešah in vse kaže, da se bo na dnu razpredelnice bila še ostra bitka. V nižjo ligo namreč izpadeta dve moštvi.
Izidi 18. kola
POM Tržič — Jadran	83; 99
CGI Milje —»Servolana	63:86
Arte Gorica — Inter 1904	,72:77
Barcolana — Edera	86:76
Itala - CUS Trst	82:63
Lestvica
Jadran in Servolana 32; Itala Gradišče 28; CUS Trst 22; POM Tržič 18; CGI Milje, Barcolana in Inter 1904 16; Edera 14; Scoglietto Arte 4; Villesse 2.
Prihodnje kolo (23.4.)
llltIMIIIIIIlIlfMIIIIIIIIIIHIIlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlItllllllllllllllllllllllllllfllinilMIIIIIIIIIIIUIIIIIIM
ATLETIKA
Na deželnem prvenstvu
Borovke merijo na drugo mesto
■v
Zal, vsa naša dekleta niso v najboljši formi
Jutri bo v Gorici, v nedeljo pa v- Vidmu na sporedu deželno ekipno atletsko prvenstvo, katerega se bo v ženski konkurenci udeležilo tudi športno združenje Bor. Borova vrsta, žal, trenutno nima na razpolago najboljše postave, saj sta dve atletinji brez pravega treninga. Moč postave je vsekakor v precejšnji, homogenosti, ki bi znala dati dober kolektivni uspeh. Prvo mesto na tem prvenstvu je praktično že * oddano videmski ekipi Gualf, drugo pa je še negotovo in ob primerni meri športne sreče bi znal biti na tem mestu celo Bor, čeprav je bilo to napisano v optimističnem naletu. Razlike so na vsak način majhne in blizu drugega mesta je celo peto.
Posamezne atletinje Bora bqdo nastopile v naslednjih panogah:
Daniela Tretjak: 100 in 200 metrov; Sonja Antoni: 200 in 400 metrov; Bruna Mahne: 800 metrov in 100 metrov čez ovire; Patricija Pa-dovan: višina in krogla; Irena Tavčar: krogla in disk; Loredana Kralj: krogla in disk; Nadja Debenjak: kopje in krogla ter Viviana Kus: daljina in višina.
Tekmovanje se bo v Gorici začelo jutri ob 14.30, v nedeljo v Vidmu pa ob 9. uri.
Bruno Križman
NOGOMET
V PRVENSTVU KADETOV
Kljub dobri igri Zarja poražena
Zarja — Libertas 0:2 (0:0)
LIBERTAS; Felluga, Bortolin, Moccia, Perin, Basile, Ciacchi, Ben-
cich, Parovel, Gallitelli, Stefanich, Valle.
ZARJA: Jakomin, Počkar, D. Grgič, Franko, Petretič, Ražem, Colja, Krasna, Pačone, Kalc, Bonača.
STRELCA: v 31. min. d.p. Ben
cjcl
tro
vka).
Zarja je ponovno poražena zapustila igrišče. Tokrat jo je premagal tržaški Libertas. Igra je bila hitra in na dobri tehnični ravni. Ekipi sta si bili razmeroma enakovredni skozi vso tekmo, toda Bazovci so v zadnjih petnajstih minutah popusti li in to so izkoristili Tržačani, ki so dali kar dva gola. V 31. minuti je Bencich izkoristil napako obrambe in premagal Jakomina. V 38. mi nuti pa Stefanich iz 11-metrovke
Že po začetnih udarcih so se Bazovci podali v napad in šo večkrat nevarno Ogrožali vratarja Fellugo. Seveda je tudi Libertas s svoje strani organiziral dobre akcije, ki pa jih je obramba Zarjanov nevtralizirala pred svojim kazenskim prostorom. Ugodne priložnosti za gol sta imela Bonača in Ražem, medtem ko je bil za Tržačane najaktivnejši v napadu Stefancich.
Kljub porazu je Zarja pokazala dober nogomet, čeprav jfe bil v njenih vrstah odsoten Peroša.
Kaal
BOKS
MILAN, 21. — Jutri zvečer se bosta spoprijela v boksarskem dvd-boju italijanski prvak Vincenzo Bur-Franco Diana. Dvoboj bo ve-
gio in
ljaven za italijanski naslov kategorije.
lahke
Jadran v Villesse (18.30 v Dolini) Servolana - Barcolana; Inter 1904 CGI Milje; Itala - Edera; Arte Scoglietto; CUS - POM.
1. DIVIZIJA
Droga Jadranova peterka je v 4. kolu tega prvenstva nepričakovano izgubila z ekipo Scoglietto. Naši fantje, ki so tokrat igrali brez trenerja, so v poslednjih in ključnih minutah igrali brezglavo. To pa jih je tudi drago stalo.
V derbiju kola je Ferroviario premagal Juventus.
Izidi 4. kola
Scoglietto — Jadran B	43:42
Ferroviario — Juventus	100:89
San Sergio — Edera	58:50
Počitek: Grandi Motori.
Lestvica
Grandi Motori in Ferroviario 6; Juventus in Scoglietto 4; San Sergio 2; Edera Milje 0.
Prihodnje kolo (23.4.)
Jadran B - Grandi Motori (16.00 na Kontovelu); Edera - Scoglietto; Juventus - San Sergio.
Počitek: Ferroviario.
«POMLAD»
Začelo se je prvenstvo »pomlad*. Ha Tržaškem igrajo v tem prvenstvu štiri slovenske ekipe. Od teh pa je v prvem kolu zmagal le Polet, in to v gosteh 'z ekipo Don Bosco.
Tavčarjevi varovanci bi lahko v tem prvenstvu poskrbeli tudi za veliko presenečenje. Vse kaže namreč, da je Poletov najnevarnejši nasprot nik Inter 1904.
SKUPINA C
Izidi 1. kola
Flaminio — Bor	85:59
Libertas — Servolana	42:73
Počitek: Ferroviario A.
-OBVESTILA
TPK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK Čupa. Vpisuje tajnik Inko Starc, tel. 761-635.
• * *
Teniški klub GAJA Padriče ho priredil letos naslednje tečaje za naraščaj:
—	maja: vsako sredo, od 15. do 17. ure.
—	junija:	petnajstdnevni izpopol-
njevalni tečaj (vsak dan po 2 uri).
—	julija: enkrat v tednu (po 2 uri). Septembra bo vodstvo kluba organiziralo poseben turnir za tečajnice z nagrajevanjem najboljših.
Vpisovanje do 30. aprila vsak delavnik, razen ob sobotah, na telef. št. 31813 (od 9.30 do 12.30).
Vpisnina na vse navedene tečaje žnaša 5.000 lir.
• * *
SPDT
obvešča, da je «Piknik na Vremščici«, ki bi moral biti na velikonočni ponedeljek, 11. t.pi. in je odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer, pceložen na nedeljo. 8. maja.
* » *
TPK SIRENA IN ČUPA obveščata, da se bo meseca maja pričel krajši tečaj jadranja za starejše začetnike. Vsi člani in ostali, ki jim je do tega, se lahko že predčasno javijo ali Inku Starcu (tel. 761-635) ali pa pri Darku Malalanu, Opčine, Proscška u-liea 6, tel. 211-465. Vse podrobnosti bodo javljene kasneje.
Bor,
v Tr-Flaminio -
Lestvica
Servolana ,in Flaminio 2; Libertas in Ferroviario A 0. Prihodnje kolo (23.4.)
Bor - Ferroviario A (17.00 stu, Ul. Caravaggio);
Libertas.
Počitek: Servolana.
SKUPINA D
Izidi 1. kola
Don Bosco — Polet	52:79
Inter 1904 — Breg	100:34
Ferroviario B — Kontovel 86:57 Lestvica
Polet. Inter 1904 in Ferroviario B 2; Breg, Kontovel in Don Bosco 0. Prihodnje kolo (23.4.)
Breg - Ferroviario B (16.00 v Dolini); Kontovel - Polet (14.45 na Kontovelu); Inter 1904 - Don Bosco.
edko
DOPISNA ŠAHOVSKA OLIMPIADA
Mednarodna federacija za dopisni šah ICCF je objavila rezultate dopisne olimpiade. ki se je končala po triletnem igralnem ciklusu. Po predtekmovanju je v finalu nastopi lo deset šestčlanskih ekip.
Prvo mesto in zlato medaljo je zasluženo osvojila ekipa Sovjetske zveze, ki so jo sestavljali igralci; Mojsejev, Hasin, Judovič, Saharov.. Knpilov in Omelčenko. Ekipa SZ je zmagala v osmih dvobojih in je le z drugouvrščeno ekipo Bolgarije grala neodločeno.
Na tretjem mestu je ekipa Anglije, kar je ponoven dokaz napredka ša ha na otoku.
Jugoslovanska ekipa je tokrat dosegla skromno uvrstitev, saj je o-svojila 8. mesto. Uspela je zmagati le v treh dvobojih, ostale pa je izgubila.
Končni vrstni red; 1. SZ 35,5, 2. Bolgarija 30, 3.. Anglija 29,5, 4. Madžarska 28,5, 5. Nizozemska 28,5, 6. ČSSR 28,5, 7. ZRN Nemčija 23.5, 8. Jugoslavija 23, 9. Vzhodna Nemčija 22 in 10.. Romunija 21 točk.
KRK V ZNAMENJU ŠAHA
Otok Krk pr>staja iz leta v leto bolj priljubljeno zbirališče šahistov.' Lani so tu odigrali pokalno tekmovanje, žensko državno prvenstvo in meddržavni dvoboj Jugoslavija - So vjetska zveza.
Letošnje prireditve, ki se bodo zvr. stile v naslednjih mesecih, pa predvidevajo še bolj pestra šahovska srečanja. Tu se bo letos zbrala vsa jugoslovanska šahovska elita, ki bo merila svoje moči na številnih turnirjih.
Že v začetku meseca maja bo tu sestanek biroja PIDE in konferenca ŠZ Jugoslavije. Najbolj množična prireditev bo 20. jubilejni mednarod ni ekipni šahovski festival od 21. do 26. maja v čast dneva mladosti, 40-let.nice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne.
Domači ŠK Krk Ifo od 27. do 30. maja organiziral prvi veliki medna rodni vikend turnir posameznikov.
Meseca avgusta bo tu državno mla-
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiimiiitiimiiiiimtniiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniTiiiiiiiiiiiiiiiniimin
KOŠARKA
V 1. DIVIZIJI
Dom v odločilni tekmi poražen s točko razlike
Kljub porazu proti ekipi Alba Mobil časa pa bo na lestvici obdržal drugo mesto
Alba Mobilcasa Dom 81:80 (42:43)
DOM: Glauko Nanut, Terčič 2, Čubej. Mauro Dornik 5, Semolič 22. Komel, Rado Nanut 16, Ugo Dornik, Mozetič 2, Hvalič (k) 24.
MOBILCASA: Cecot, Culit, Drius 2, Medveš 2, Boschi 6, Ambrosio 2, Barde 11, Grattoni (k) 6, Femia 21, Figar.
PON: Drius, Barile, Figar, Mau-i Dornik, Terčič in Mozetič.
SON: Dom 28, Mobilcasa 32.
V	nedeljo je bila na sporedu tek ma. ki je odločala v tem, kdo bo ostal sam in neporažen na vrhu lestvice) Tokrat je uspelo domačinom (igrali so v Krminu), premagati velik odpor izredno borbenih domovcev. Vendar zmaga ni povsem zaslužena, kajti naši igralci so prikazali na igrišču kvalitetnej šo igro in le v zadnjih trenutkih srečanja jim je zmaga ušla iz rok. Tekma je bila vsekakor izredno zanimiva in polna lepih akcij.
Hvaličevi varovanci šo takoj na začetku zaigrali z vso močjo in so povsem presenetili nasprotnika. Z lepirtii in hitrimi protinapadi so polnili nasprotnikov koš in vse odbite žoge, bodisi v napadu bodisi v obrambi so postale njihova last. Prednost naših fantov je tako narasla na celih 13 točk in kazalo je že, da bodo tudi tokrat lahko zmagali. Vendar je slab trenutek domovcev omogočil zvitim Krminča-nom, da so se približati Domu na samo točko razlike in to prav na koncu prvega polčasa.
V	drugem polčasu pa so domov-ci zaigrali nekoliko slabše in tako omogočili domačinom, da so jim ves čas sledili, z malim številom točk razlike. V zadnji minuti srečanja pa so naši fantje po neumnosti zapravili dragoceno žogo in Alba je z lepo akcijo dosegla zmagoviti koš.
Derbi meti Unionom in Primorcem je bil napet
Dobro sta se tokrat odrezala Mauro Dornik in Semolič, ki sta zaigrala v najboljšem slogu. Kljub porazu pa so naši fantje še vedno na drugem mestu lestvice in ga bodo do konca prvega dela prvenstva tudi obdržali.
Prihodnje srečanje bo na sporedu v soboto, 23. 4. na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma, s peterko iz Žagraja, s pričetkom ob 16. uri.
Zmaga bo skoraj gotovo lahka, kajti trenutno je Sagrado na dnu lestvice in v teku prvenstva ni še nikoli zmagal.
M. C.
POMLAD
Ferroviario B - Kontovel 83:58 (39:23)
KONTOVEL: Prašelj 6, Majov-ski 3, Daneu 12, Slavec, Pupis, Sedmak 3, Ukmar, Ban 28, černoli 3, Milič 3.
V	prvem spopadu v tem prvenstvu je Kontovel v nedeljo igral z drugo postavo Ferroviaria. Naši košarkarji, ki so igrali brez Klavdija Starca, ki je bil zaposlen s kadeti, bi lahko z malo več športne sreče celo omagali.
V	Kontovelovih vrstah se je zlasti izkazal Valter Ban.
Teniško srečanje ob sejmu ESPOMEGO
V okviru prireditev blagovnega sejma ESPOMEGO, bo v soboto, 30. aprila, srečanje mladinskih teniških reprezentanc dežele Furlanije . Julijske krajine in Slovenije. Športno manifestacijo pr’reja predsednik propagandne komisije za širjenje tenisa med mladimi dr. Umberto Valenti. Nastopili bodo igralci v starosti pod 12 in pod 14 letom. Srešanja bodo pod «balonom» na Rojcah in v teniškem krožku v Drevoredu 20. septembra.
Poleg pohoda prijateljstva se tudi že poprej omenjeno športno srečanje, ki ga prirejata dva teniška kluba, srečno ujema s splošno težnjo po vse bolj poglobljenem kulturnem in športnem sodelovanju ob meji in po sodelovanju med sosednjimi i gijami in republikami.
ALPINIZEM
K2 Ima 8760 metrov
Kartografska služba Pakistana je opravila nova merjenja najtnšjih vrhov Karakoruma. Pri tem so prišli do zaključka, da je K2 ali Čogori visok 28.741 čevljev (8760 m) in ne 8611 m. Razlika je občutna, vendar pa ne dovolj velika, da bi ogrozila Mount Everest (8848 m). K2 ostaja torej še nadalje drugi najvišji vrh sveta.
RUGBY
V mednarodnem prijateljskem srečanju v rugbyju v Zagrebu je mestna reprezentanca hrvaškega glavnega mesta premagala tržaško Fiam-mo z visokim izidom 94:3 (50:0).
dinsko in žensko prvenstvo. Od L do 11. septembra 4x1 1. in 2. (zahodna) zvezna šahovska liga. Konec meseca septembra pa bo na Krku tudi kongres problemistov F/DE.
Zadnji gosti otoka bodo jugoslovanski mojstrski kandidati, ki bodo v novembru odigrali zvezni mojstrski turnir.
To so glavne prireditve. Ne smemo oa mimo številnih t-ekmovanr: ki
iih bo na otoku organizirala SZ Hr-vatske in bodo prav tako dobro obiskana.
Med številnimi organizatorji iz mrst ŠK Krk, ki sg.že lani pokazali odlične organizacijske sposobnosti, sta za letošnji 20. jubilejni festival imenovana dva 16-č’anslca odbora. V častnem odboru sta med znanimi šahovskimi delavci iz naših republik in pokrajin tudi predsednik šahovske zveze Slovenije Jakše in velemojster Vasja Pirc.
Prireditve na Krku pomenijo poleg popularizacije Anhovske igre tudi len primer povezovanja med turističnimi in šahovskimi oraaniza-cijami, na kar v naši republiki pozabljamo. saj vemo, da sta bila Bled in Portorož v preteklih-letih večkrat gostitelja podobnih prireditev.
ŠAHOVSKA INTERLIGA
Šahisti dežele Furlanije . Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenskega primorja so v prostorih tržaškega šahovskega društva odigrali srečanja petega in šestega kola šahovske Interlige prijateljstva 1977.
šahisti Vidma so v nadaljevanju dosegli dve visoki znttgi, tako da imajo po šestih kolih kar 8,5 točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo Tolmina, ki je z dvema prepričljivima zmagama proti Idriji in Novi Gorici napovedala borbo za vrh turnirske razpredelnice. Na tretjem mestu je Idrija, ki je svoj položaj o-hranila predvsem po zaslugi visoke zmage proti Celovcu.
REZULTATI	
5. kolo	
Videm - Celovec	5,5:0,5
Gorica . Čedad	5.5:0,5
Pordenone - Trst	1.5:4,5
Portorož - Nova Gorica	3,0:3,0
Tolmin - Idrija	4,5:1,5
6. kolo	
Celovec - Idrija	0,0:5.0
Nova Gorica . Tolmin	1,5:4.5
Trst - Portorož	3,0 3.0
Čedad - Pordenone	2,5:3,5
Videm - Gorica	5,5:0.5
VRSTNI RED PO 6. KOLIH . Videm 30,5, Tolmin 22, Idrija 20.5, Gorica 20, Portorož 19,5, Trst 18, Nova Gorica 14,5, Čedad 14, Pordenone 12,5 in Celovec 7,5 točk;
Naslednji dve kgli interlige bosta 15. maja v Bernardinu pri Portorožu.
MILOŠEVIČ PRVAK PRIMORSKE
Na letošnjem članskem prvenstvu Primorske v šahu, ki Se je odbralo v Sežani, je nastopilo 16 igralcev iz Anhovega, Nove Gorice, Postojne, Pirana in Sežane. Manjkali so šahisti iz ostalih šahovskih centrov Primorske, vendar to ne zmanjšuje uspeha novega prvaka Radeta Miloševiča iz Postojne, ki je v 9. kolih turnirja, ki se je igral pet sobot po švicarskem sistemu in zbral 8,5 'točke.
Zmagovalec je bil znan že pred zadnjim kolom, zato je Miloševič zadnjo partijo remiziral in tako izpolnil normo za osvojitev prve šahovske kategorije. Ob tej priliki je potrebno spomniti na rezultat, ga je Miloševič dosegel že januarja v Kopru, ko je prav tako osvojil naslov hitropoteznega prvaka Primorske.
Novi prvak ima pravico do nastopa na letošnjem prvenstvu SR Slovenije.
Na drugem mestu je (točko za zmagovalcem) Marjan Tinta iz Anhovega. Tinta že 15 let spada med najboljše šahiste Primorske in z nastopi na številnih tekmovanjih, od nastopov za tovarniško ekipo Salonit do turnirjev posameznikov, potrjuje svojo vdanost in ljubezen do šahovske igre.
O Iztoku Colji iz Postojne bomo gotovo še veliko slišali, še kot mladinec se je odlično znašel in .v zadnjem kolu je uspel premagati dru-gokategornika Webra iz Pirana ter si zagotoviti tretje mesto. Med mladimi, obetajočimi šahisti, ki jih je bilo na prvenstvu več kot polovico, je potrebno pohvaliti igro pionirja Steve Keciča iz Postojne, ki je delil 4. do 7. mesto.
Končni vrstni red najboljših: Miloševič (Postojna) 8,5, Tinta (Anhovo) 7,5. Colja (Postojna) 5,5, Weber (Piran), Batič (Sežana), Jug (Nova Gorica), Kecič (Postojna) in Černigoj (Postojna) vsi 5 točk itd.
Šahovsko društvo Sežana je odlično organiziralo to prvenstva/. V novih društvenih prostorih so se igralci ugodno počutili in pet lepih pokalov ter štiri plakete so bile najlepše priznanje za njihov trud. Silvester Bernetič, tajnik društva, ki/ je tudi vodil turnir, je žrtvoval veliko časa in truda, da je turnir takd odlično uspel in bo vsem igralcem ostal v trajnem spominu.
S. Kovač
Na 6. evropskem šahovskem prvenstvu v Moskvi vodi (ob eni prekinjeni partiji) Jugoslavija proti Vel. Britaniji s J.5:1,5.
V polfinale svetovnega šahovskega prvenstva se je uvrstil tudi sovjetski šahist Boris Spasski, ki je v 16. partiji izločil Horta.
TENIS
CHARLOTTE, 21. - V 1. kolu teniškega turnirja WCT, je Adriano Panatta premagal Američana Wil-kinsona z 6:3 in 6:3. S to zmago si je Italijan zagotovil nastop na finalnem turnirju WTC, ki bo na sporedu v Dallasu od 10. do 15. maj«. Poleg Panatte bodo nastopili Je Drysdale. Dibbs, Stockton, Connors, Gerulaitis, Nastase in Fibak.
; Dredniitvo, uprav«, oglaanl oddalak,
TRST, Ul. Montacchi 6 PP 5S9 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 28 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
I Naročnina
' Mesečno 2.500 lir — vnaprej
plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS . 61000 Lj ubijat"'
Oglati
Poitnl tekoči račun ca Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
22. aprila 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000.
Finaočno-upravni 500. legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško i® goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh dru0lt’ pokrajin Italija pri SPI.
Član italijanske zveze časopisnih
založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesal
Izdaj In tiska
H
ZTT
Trst
TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE KALEZIČA
Jugoslovanska javnost ostro obsoja razdejanje spominskih plošč v Gusenu
SFRJ zahteva od Avstrije spoštovanje državne pogodbe A. Neto in H. Schmidt na uradnem obisku v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 21. — Jugoslovanska vlada je danes objavila uradna stališča do nedavnega razdejanja spominskih plošč v, avstrijskem mestu Gusen v spomin na nacistične žrtve taborišča Mauthausen in do izjave avstrijskega kanclerja Kreiskega, naj b' posebna »mednarodna delegacija obiskala Koroško in Slovenijo In nato primerjala položaj koroških Slovencev in Slovencev, ki živijo v Sloveniji*. O tem je na današnji tiskovni konferenci govoril predstavnik zveznega tajništva za zunanje ladeve Mirko Kalezič.
«Naša javnost.* je v zvezi z razdejanjem spominskih znamenj v Gu-*enu dejal Kalezič, »najostreje obsoja takšno barbarsko ravnanje in trdno smo prepričani, da bo tako storila tudi zavedna protifašistična, demokratična javnost. Tudi ta primer potrjuje, da se velikonemški nacionalisti in neonacisti čedalje bolj bohotijo v Avstriji in da avstrijska
vlada, čeprav jo na to dosledno in natančno obvezuje deveti člen državne pogodbe, ne sprejema ustreznih ukrepov, dk bi onemogočila delovanja takšnih in podobnih fašističnih elementov v Avstriji.*
Po besedah Kaleziča delovanje takšnih elementov prav gotovo zastruplja vzdušje v jugoslovansko -avstrijskih odnosih, za kar so odgovorne avstrijske oblasti. Še več, takšna dejavnost neonacistov nenehno spodbuja nezaupanje glede namere avstrijske strani, da se loti stabiliziranja dvostranskih odnosov z Jugoslavijo.
V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Kreiskega je tiskovni predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva izjavil: »Smešno in brez razumne podlage je sleherno pri-me-janje položaja in pravic Slovencev in Hrvatov v lastni in suvereni socialistični republiki Sloveniji in socialistični republiki Hrvatski in v širši skupnosti v Jugoslaviji s pra-
vicami in položajem slovenske in hr-vatske narodnostne manjšine v Avstriji. katerih položaj in pravice je mogoče primerjati samo s pravca-mi in položajem večinskega naroda v Avstriji, oziroma v konkretnem primeru z mednarodnimi obveznostmi Avstrije iz sedmega člena države pogodbe. Še enkrat bi radi poudarili, da Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe zahteva, da republika Avstrija dosledno spoštuje prevzete mednarodne obveznosti glede pravic in položaja slovenske in hrvatske narodnostne manjšine, ki jih avstrijska vlada sistematično krši in jih želi revidirati. Jugoslovanska vlada bo še naprej vztčajala pri uresničevanju teh obveznosti.*
Hud potres na območju Salomonovih otokov
•»»Ht»ll8Ml»*l8flMM»8llflM»8HIIMlll*lllll»8Mlll»l»»68IIIMIII88IIIIIIIIIMIIIM»IIIIIIIM»MtlllllMl8IIIIIH«l8MIII»IIIIIHI
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V Kopru sprejem Titove štafete
Štafetno palico so na mostu gonjo predali nosilcem iz LR
čez Dra-Hrvatske
KOPER, 21. — V Kopru je bila i lomobilistov takoj prekinila promet
danes osrednja manifestacija ob prihodu Titove štafete na slovensko obalo. Nosilci štafete so prispeli na Titov trg v Kopru ob 8.30 iz Kozine. Pozdravila jih je večtisočglava množica s številnimi parolami. na katerih so bili izpisane najboljše želje predsedniku ob njegovem 85. rojstnem dnevu. O Titovem življenju in delu sta govorila sekretar občinske konference ZK Bogdan Birsa v slovenščini, v italijanščini pa sekretar obalne SIS za izobraževanje in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Dario A-pollonio. Po krajšem kulturnem sporedu je štafeta nadaljevala pot proti Izoli in Piranu, na mostu čez reko Dragonjo pa so predali palico nosilcem štafete iz LR Hrvatske.
FINANSIRANJE CBALNE CESTE
KOPER. 21. - Na zasedanju ko pr*ke občinske skupščine so spre jeli družbeni dogovor o sofinansira nju obalne ceste do leta 1985. Gre ?>: to. da morajo vse tri obalne ob čine zbrati 25-odstotno soudeležbo pri finansiranju, kar pomeni 54 milijonov za obalo in od tega 31 mili jonov za koprsko občino. Skupščina je potrdila to delitev obveznosti, delegati pa so poudarili, da je treba kar najhitreje začeti graditi izven-nivojsko križišče pri Škocjanu ter se medelsko vpadnico, ker bi 'vsako odlašanje pomenilo razvrednotenje že zbranih sredstev.
jn tako dala možnost padalcem, da so «pristali* brez tveganja na tr dem asfaltu.
«Lambretlc» ponovno na italijanskem trgu
RLM 21. — Lambretta, priljubi je ni skuter, s katerim je tovarna In noceoti med 1950. in 1960. letom o-srečila posebno mlade ljubitelje motorizacije. se bo ponovno pojavila na cestah. Zaradi krize tovarne, je lambretta v zadnjih sedmih letih izginila s trga, pa čeprav so jo ves ta čas delali po načrtih Innocenti v Španiji. To je nov- dokaz zgrešene italijanske industrijske politike, za radi česar so lastniki tovarne 1970. leta prepustili del obrata IRI, dru gi del pa je prišel v zasebne roke Avtomobilski sektor so prodali Angležem, ki so ustanovili družbo Ley-land Innocenti, medtem ko so sek tor motornih koles celo prenesli v Indijo.
Ti proizvodi sedaj se vračajo v rtalijo: poleg »španskih* lambret bo do uvažali iz Indije, po zelo konku renčnih cenah mali poltovornjak lambro in lambretta 50: lambretta «125» bo stala, franko. uvoznik, kar velja tudi za druge, 706.000. latn-bretta «150» 726.000, lambretta «200» pa 806.000 lir.
DELEGACIJA KPI IZ MODENE V KOPRU
KOPER, 21. — Kot gost medobčinskega sveta, obalno kraške konference Zveze komunistov je prispela na obisk v Koper delegacija KPI iz Modene. Po uvodnih pogovorih s sekretarjem medobčinskega sveta ZK Lojzetom Ceglarjem, so gostje obiskali novo turistično naselje Bernardin in si ogledali nekatere druge objekte. Danes so odpotovali v Sežano, jutri pa bodo v Izoli sklepni pogovori med obema delegacijama, na katerih se bodo med drugim pogovorili o nadalj-njh stikih in sodelovanju.
V PORTOROŽU POSVETOVANJE O VARSTVU
ČLOVEKOVEGA OKOLJA
PORTOROŽ, 21. - V Portorožu se je začelo tridnevno posvetovanje o varstvu človekovega okolja. Glavna tema pogovorov, ki se jih
udeležuje nad 300 strokovnjakov, je preprečevanje onesnaževanja vode v naseljenih in industrijskih področjih. Udeležence je pozdravil predsednik zveznega odbora za varstvo okolja dr. ' Aleš Bebler, ki je ponovno naglasil odgovornost vseh činiteljev, da .je to pomembno vDra-šanje stalno prisotno v naši stvarnosti. Na posvetovanju bodo pre brali vristo referatov, iz katerih ne bodo ra vidni samo odstotki ones na-ienčsti jugoslovanskih rek in jezer ampak bodo podrobno obdelani tu d vsi ukrepi, ki so jih, oziroma, ki jih še morajo, sprejeti za preprečitev onesnaženja jugoslovanskih rek in jezer.
L. O.
LUCCA, 21. - Zaradi mečnega ve tra je skupino padalcev brigade Fol-gore včeraj zaneslo na avtocesto Fi renze - Mare ob letališču Passigna no. Na srečo je bila na cesti izvid-• niča cestne policije, ki je brez oklevanj« ob sodelovanju prisotnih av
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na današnji tiskovni konferenci tudi sporočil, da bo na vabilo predsednika Tita od jutri do ponedeljka na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji predsednik Ljudske republike Angole in predsednik Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole dr. Agostinho Neto. Kalezič je potrdil tudi vest, ki so jo pred dnevi objavili v Bonnu, da bo namreč zahodnonemški kancler Helmut Schmrdt 27. maja dopotoval na u-radni obisk v Jugoslavijo na vabilo predsednika republike in predsednika izvršnega sveta in da bo nato ostal še nekaj dni na oddihu v Jugoslaviji.
VLADO BARABAŠ
SYDNEY, 21. - Na območju Salomonovih otokov v jugozahodnem delu Tihega oceana (vzhodno od Nove Gvineje) je prišlo ponoči do hudih potresnih sunkov. Dopisnik avstralske tiskovne agencije »Austra-lian Associated Press* iz Honiare — glavnega mesta tega britanskega protektorata — ve povedati, da je potres povzročil hudo gmotno škodo, razen tega naj bi bilo tudi precej človeških žrtev. Nadrobnejših vesti o učinkih ujme ni, ker so bile kma lu po potresu prekinjene telefonske zveze. Hudo poškodovano je bilo tudi električno omrežje. V Honiari živi kakih 15.000 ljudi. Med najbolj prizadeta bbmočje sodi. tudi Guadal-canal, kjer so se med drugo svetovno vojno odvijali srditi boji.
Po poročanju ameriške geološke službe so bili potresni sunki izredno močni, in sicer naj bi zadnji dosegel kar 7,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Prvič se je zemlja stresla 13 minut po polnoči, nato so sledili še štirje sunki, zadnji' je bil ob 5.24 po srednjeevropskem času.
Ujmo je zaznamovalo tudi tržaško geofizično opazovališče, ki je loka liziralo epicenter potresa v razdalji 14.800 km.
VČERAJ V LJUBLJANI
Razprava o makedonskem nacionalnem vprašanju
LJUBLJANA, 21. - Marksistični center pri centralnem komiteju Zve ze komunistov Slovenije je pripravil danes v Ljubljani javno tribuno o makedonskem nacionalnem vprašanju. Slovenskim znanstvenim in družbenopolitičnim delavcem je o tej temi govoril direktor Inštituta za prav na, politološka in sociološka raziskovanja iz Skopja Dragan Taškov-ski. Kritično je analiziral stališča bolgarsk;h znanstvenikov in uradne politike, ki zanika obstoj makedon skega naroda in s tem tudi make donske narodnostne manjšine v Bolgariji, ki je brez slehernih pravic. Navedel je števjlna dejstva, ki pričajo o obstoju makedonskega naroda. ki so ga do aprilskega plenuma bolgarske pariije leta 1956 priznava li tudi v Bolgariji, manjšina pa je imela urejen položaj in pravice. Te daj, nekaj let p-o smrti bolgarskega revolucionarja in voditelja Georgija Dimitrova, pa je bolgarska partija popolnoma spremenila stališča in začela kratiti pravice makedonski narodnostni manjšini. Skopski znan stvenik je opozoril na nasilno asimilacijo, ki jo zdaj izvajajo bolgar ske oblasti in ki ne zajema samo Makedoncev, ampak tudi druge manjšine v Bolgariji, ki jih skušajo umetno spojiti v bolgarski narod spregovoril pa je še o nekaterih širših razsežnostih te bolgarske po litike. (VB)
Mobutu obtožuje Sovjetsko zvezo rovarjenja proti zairski vladi
fiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiMmiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinMiiMiiiMimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
ZAOSTROVANJE POLITIČNE NAPETOSTI, KI KORISTI SAMO SKRAJNI DESNICI
Razdor med portugalskimi socialisti in komunisti se nezadržno poglablja
Jabolko spora agrarna reforma ■ 32,2 milijona dolarjev vojaške pomoči v zameno za ohranitev ameriških oporišč na Azorskih otokih ■ Tretja obletnita padca diktature
LIZBONA, 21. — Na Portugalskem se od dneva do dneva bolj zaostruje politična napetost, in to ne morda zaradi razumljivih konfliktov med levico in desnico, temveč spričo hudih trenj med najmočnejšima levičarskima skupinama: komunistično partijo in Soa-resovo socialistično stranko.
Povod za nadaljhjo poglobitev vr zeli med njima so dali inedenti v mestecu Siavaterra de Magos. do katerih je prišlo prejšnji teden. Socialisti so v tem pomembnem kmetijskem središču pripravili zbo rovanje, na katerem so obravnavali kočljiva vprašanja v zvezi s tako imenovano agrarno reformo, Gre za problem, ki že dolgo raz dvaja omenjeni politični skupini in katerega rešitev utegne brez dvoma blagodejno vplivati na oodo-če politično ravnovesje v državi Med zborovanjem so aktivisti KPP napadli socialiste, to pa je hudo razvnelo vodstvo Soaresove stranke, o katerem pravijo nekateri po litični opazovalci, da skuša se daj dogodek strumen talizirati, torej izkoristiti za «gonjo proti komunistom*.
V resnici tršo socialistični voditelji sprejeli niti uradnega sporočila KPP o incidentih, v katerem partijski predstavniki izražajo ob žalovanje spričo napada nd socia liste. Sam predsednik vlade Soa-res je v tej zvezi naglasil, da ne gre za iskreno obžalovanje, kolikor
		
CARTER PRED SENATOM IN PREDSTAVNIŠKO ZBORNICO
Gluha ušesa za varčevanje z energijo
WASHINGTON, 21. - »Ne priča kujem popolnega odobravanja* je izjavil J:mmy Carter, ko je parlamentarcem senata in predstavniš ke zbornice orisal svoj načrt o strogem varčevanju z energijo. Ameriški predsednik se namreč poteguje za odobritev predloga, da v trenutku, ki se mu bo zdel najbolj primeren. bo podražil bencin za 11)0 lir pri litru in obdavčil brez usmiljenja kupce avtomobilov z visoko potrošnjo goriva. Po aplavzih, sicer redkih sodeč, njegov predlog nima več kot 30 odstotkov možnosti, da prodre, medtem ko je senator Henry Jackson, načelnik komisije za energije, prepričan, da bodo predsednikove predloge zavrnili. Carter je priznal, da si bo «zaigral» svojo priljubljenost, vendar je pripomnil, da se v ZDA porabi samo zc prevoze 26 odstotkov energije, od katerih gre polovica v potrato.
Carter skratka želi prepričati A-meričane. da bi bolje izkoristili premog, ki ga imajo v izobilju. Premog pa danes predstavlja onesnaženje, toda temu se je mogoče izogniti s tem, da se premog razdrobi v prah, ki postane »čist*. Ta prah, pomešan z gorivi, dvakrat ali celo večkrat poveča njihovo moč.
Carter, ki jč omenil možnost, v primeru ponovnega embarga petroleja, racioniranje bencina, je pozval na varčevanje, prepričan, da bo a meriški narod -azumel ta korak. »To je vprašanje patriotizma in če bo ljudstvo sprejelo naš poziv in bomo dosegli naš cilj, bencina ne bomo niti obdavčili.*
Priznal je, da niti izkoriščanje premoga ne bo moglo ublaž;ti krize, zaradi česar je tudi predlagal boljše izkoriščan;-! nuklearne energije in poudaril namen po izboljšanju var-
nostnih naprav v nuklearnih centralah, kjer se bodo za oplemenitenje urana posluževali centrifugalnega sistema, s katerim bodo porabili desetkrat manj električne energije kot se dogaja danes. Senatu bo nadalje predlagal zakon, ki dovoljuje »prodajo oplemeritega urana katerikoli državi, ki se tega ne bo posluževala v vojaške namene in ki bo sprejela določene pogoje.*
Carter je svoj polurni govor za ključil z izjavo, da bo nova energetska politika marsikaj obnovila. «Če bomo uspeli v našem naporu, bomo ohranili delovna mesta, naše okolje, našo neodvisnost, naš način življenja in našo bodočnost.*
Poziv je verjetno malo zalegel. Senator Jackson je mnenja, da s predvideno podražitvijo ne bo mogoče zmanjšati uporabe bencina in pripomnil, da bo senat prav gotovo zavrnil Carterjev predlog o varčevanju.
Turizem
(Nadaljevanje s 4. strani)
se je ustavilo 17,6 odstotka tujih gostov z 19,1 odstotka nočitev. Na drugem mestu sta tridentinska in Južna Tirolska, kjer se je ustavilo le 11,2 odstotka tujih gostov.
Visok odstotek tujih gostov obišče deželo Lazio, seveda prvenstveno Rim. Na Lazio odpade 16,2 odstotka vseh tujih gostov, ki pa se bolj malo pomudijo v tej deželi, saj odpade na tolikšen odstotek gostov komaj 8,3 odstotka nočitev. Najmanj turistov pritegne Molise, kamor je lansko leto prišlo komaj 7000 tujih gostov,
ki so tu prebili komaj 10 tisoč dni.
Največ gostov pride v Italijo iz Zahodne Nemčije., Nič manj kot 25.8 odstotka. To se pravi, da je vsak četrti tuji gost, ki pride v Italijo, iz Zahodne Nemčije. Še bolj značilen je naslednji podatek: na obilnih 25 odstotkov prihodov odpade skoraj 40 odstotkov nočitev. V tem smislu so na drugem mestu gosti iz ZDA, na katere odpade 13,2 odstotka prihodov, toda le 6,7 odstotka nočitev. Pa tudi Francozi se ne ustavijo dolgo. Na 12 odstotkov prihodov odpade komaj 8,9 odstotka nočitev. Sledijo nato Avstrijci. Angleži, Švicarji, Holandci, Japonci in drugi.
Na vsedržavni konferenci o gostinstvu, ki se je Začela davi ob navzočnosti predsednika vlade Andreottija, so ugotovili, da je Italija tipična turistična dežela, da ima ustrezne strukture in infrastrukture, da sprejme veliko gostov, da pa morejo z njo tekmovati številne evropske države, ki imajo manjše možnosti. Posebno velja to za določena področja Južne Italije, kjer je gost iz tujine bolj redek. Sicer pa govore o tem naslednji komparativni podatki: Avstrija, ki šteje obilnih 7 milijonov prebivalcev, zabeleži na leto nad 70 milijonov nočitev, to se pravi po deset nočitev na prebivalca. Holandska, ki je prav tako majhna dežela, bekži toliko tujih gostov, da pridejo obilne štiri nočitve na enega prebivalca. V Italiji pa imamo le poldrugo nočitev na državljana, pa čeprav so klimatske razmere v Italiji neprimerno boljše kot v Avstriji in na Holandskem, saj se Italija »namaka* v »toplem* • Sredozemlju.
ni bila nota komunistične partije izrecno naslovljena na socialistično stranko, temveč je zgolj splošne narave. Dejansko očitajo socia lishi komunistom, da jih »niso pro sili za odpuščanje*, kakor hudomušno naglašajo v lizbonskih političnih krogih, kjer pripominjajo, da so dogodki prejšnjega tedna pravzaprav dobrodošli Soaresu, leta naj bi namreč stremel za zmanj šalnjem »komunistične prisotnost* med delavskimi, zlasti pa kmečkimi množicami.
Politični odbor KPP je v posebni noti tisku in radiu obsodil ravnanje socialistične stranke ter jo obtožil, da prekomerno napihuje incident in tako ustvarja v državi nevarno politično vzdušje. Dejansko
—	tako pravi komunistična nota
—	gre za širokopotezno politično kampanjo, ki je očitno usmerjena proti komunistom in ki je toliko bolj nevarna, kolikor prihaja do nje v zdajšnjem težkem družbenogospodarskem položaju Portugalske. Komunisti zahtevajo spoštovanje vseh človečanskih prav;c, zlasti pa obrambo demokratičnih pridobitev portugalskega ljudstva
Predsednik vlade Soares je trenutno »a uradnem obisku v Združenih državah Amerike oziroma pri Organizaciji združenih narodov New Yorku. kjer skuša izbojevati od predstavnikov zahodnoevropskih držav zajetna posojila Portugalski. Med drugim skuša zagotoviti srednjeročno posojilo v višini poldrugega milijona dolarjev za uresničitev najnujnejših ukrepov. ki so potrebni za Izboljšanje notranjega gospodarskega položa ja. Po torkovem sestanku z slavnim tajnikom OZN Waldheimom je Soares povedal časnikarjem, da lio odpotoval še v Washington na pogovore s predsednikom Carterjem, državnim tajnikom (zunanjim mnistrom) Vanceom in drugimi političnimi osebnostmi. V resnici se je danes srečal s Carterjem, ki mu je zagotovil pripravljenost a-meriške vlade, da finančno podpre Portugalsko. Soares pa je Carterju zagotovil, da njegova vlada ni kakor , ne nasprotuje nadaljnjemu obstoju ameriških vojaških oporišč na Azorskih ookih. Postavil je le pogoj, da morajo Amerikanei krajevno prebivalstvo poplačati strežno odškodnino.
Washingtonska poslanska zborni ca jo medtem odobrila zakon, fc pooblašča predsednika Carterja, da nakaže Portugalski 32.2 milijona dolarjev vojaške pomoči
Na samem Portugalskem so v teku priprave za proslavitev 3. o-bletnice padca fašističnega režima (25. aprila). Gre za državni praznik, ob katerem bo socialistična stranka priredila vrsto manifestacij. a med drugim bo na sporedu tudi veličastna vojaška parada, ki ji bo prisostvoval predsednik republike Antonio Ramalho Eanes. Za to priložnost bo dospelo v Liz bono več vojaških oddelkov: tuji politični opazovalci menijo, da skuša vlada s tem ukrepom preprečiti morebitne nerede, ki bi jih izzvali tako pripadniki skrajnolevičarskih kot pristaši skrajnodesničarskih po litičn.h gibanj. Nekateri vidijo v tem »opozorijo* komunističnim ak tivistom. (dg)
Predlaganih 126 let zapora za ugrabitelje 4-letne Sare Domini
ALESSANDRIA, 21. - Dvanajst obsodb in dve oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov;,,,to, je zahteva državnega tožilca Giovannija Parole na procesu proti ugrabiteljem Sare Domini, štiriletnega dekletca, ki so jo pri Alassiu strgali materi iz rok in jo izpustili kasneje, seveda proti odkupnini ,v Novi Ligure.
z u-
MADRID, 21. — Ameriški držav ni tajnik Cyrus Vanče bo 11. ma ja odpotoval v Španijo. O tem po roča španska1 agencija Cifra, ki trdi. da bo imel daljši pogovor s šefom španske diplomacije Marce linom Orejo.
Po skoraj dveumem govoru je državni tožilec zahteval za Salvatora Mascio 28 let zapora, 4 nvlijone lir globe in 3 leta prisilnega dela. za Maria Rossija 26 let zapora in 2 milijona lir globe, za Bruna Turčija 26 let in 6 mesecev zapora in 3 miliione in pol globe, za Vittoria Felicettija 15 let zapora in 3 milijone lir globe, za Antonia Santellija 9 let zapora in 2 milijona lir globe, za Angela Germanija 8 let in 2 milijona lir globe, za Giorgia Fregosa let zapora in 1 milijon lir globe, za Anton a Mannocchija 3 leta zapora, za Mario Lujs Ravaioli 2 leti in 6 mesecev zapora in po’ milijona lir globe, za Graziello Rusconi 2 leti zapora in za Gabriello Spoldi 1 leto in 4 mesece zapora ter pol milijona lir globe. Za Domerica 7>i Pietra i i Maddaletio Tamagni je državni toži lec predlagal oprostitev
KINŠASA, 21. — V govoru, ki ga
TRŽAŠKI DNEVNIK
Predstavniki združenja malih industrijccv pri predsedniku Ghersiju
pokrajin*
Predsednik tržaške Ghersi in podpredsednik Marto11* sta včeraj sprejela na sedežu P0" krajinske uprave predstavnike Zdri; ženja malih in srednjih industrij Florita, Torresello, Pizzula in Cr®' ciata. Po proučitvi raznih problf mov -tržaškega . gospodarstva i* predsednik Ghersi orisal predst*v' nikom združenja pomen in cilj* gospodarsko konference, ki jo ^ sta pokrajina in občina prirej junija letos. Pokrajinski predse«' nik je nato sprejel na vljudno®1' nem obisku ravnatelja Aquile i®1’ Maizzana.
ACI o zapadlosti prometne takse'
Od torka. 26. t.m., bo mog<$ plačati takso za avtomobile nad
KS, veljavnimi za odmero pr®
■omf1-
ne takse (cavalli fiscali), ki jjj1 taksa zapade z zadnjim april011?: Tržaški avtoklub ob tej priložnost obvešča, da bo urad za plačevanj takse pri osrednjem sedežu ACI J Ul. Cumano odprt ob delavnikih ^
8. ure do 13.15, ob sobotah pa
8. do 12. ure. Takso je mogoče pl*h čati tudi pri zunanjih izpostav®"
zahodni diplomatski krogi označuje jo kot doslej najhujši napad na So vjetsko zvezo, je danes zairski diktator Mobutu obtožil moskovske o-blasti, da skušajo zrušiti kinšasko vladavino. V ta namen naj bi So vjeti vrivali v zairske vladne orga nizme tajne agente, ki da se v tem smislu urijo na moskovski u niverzi «Patrice Lumumba*. Zatega delj, je še pripomnil Mobutu, ni več govor o nadaljnjem zairsko-sovjet-skem sodelovanju na področju šolstva in javnega obveščanja.
Včeraj je diktator, kakor znano, v nekakšnem «showu» na kinšaskem športnem stadionu XX. maja pred stavil stotisočglavi množici opotekajoča se, huje ranjena mladinca, ki naj bi bila po njegovem zatrjevanju pripadnika »fronte za narod no osvoboditev Konga* (FLNC), torej ujetnika. Vodstvo omenjene fronte je danes ogorčeno zanikalo, da bi Mobutujeve čete zajele njena borca in pripomnilo, da gre za nesramen politični manever; isto velja tudi za »predstavitev* sovjetskega oziroma kubanskega orožja množici, s katero skuša Mobutu prepričati javnost, da so Sovjeti in Kubanci, poleg seveda angolskih vojakov, neposredno vpleteni v boje med katanškimi uporniki in zairskimi ter maroškimi četami.
Krhkost teh Mobutujevih trditev priznavajo celo na zahodu. Belgijski zunanji minister Van Elslande je nor. danes v nekem intrvjuju obsodil francosko-maroški poseg v bivšem belgijskem Kongu in pristavil: «Nihče ne ve, kaj se pravzaprav dogaja v Šabi (nekdanji Katangi, op. ur.), prav tako ni dokazov niti o angolski podpori "fronti za narodno osvoboditev Konga" niti o morebitni navzočnosti kubanskih vojakov v vrstah upornikov*.
Prisotnost kubanskili borcev je danes ogorčeno zanikala tudi vlada v Havani, ki v uradnem sporočilu obtožuje Mobutu ja, da noče z natolcevanji glede navzočnosti Kubancev nekako opravičiti neposredni poseg maroških čet v spopade, (dg)
Na sliki (telefoto ANSA) mladinca, ki naj bi po Mnbutujevem zatrjevanju bila pripadnika FLNC.
ACI, in sicer v Ul. Flavia v 2*?’ ljah štev. 17 in na Trgu Duca ““ gli Abruzzi od delavnikih od 8. * re do 13.15, ob sobotah pa samo 11.30, ter pri podružnici FIAT ®* Čampo Marzio od 8.30 do 12.30 r’ zen od sobotah, ko je ta izpostf' zaprta. Takso je mogoče plačati di na vseh poštnih uradih v urad™" urah.
NATEČAJA ZA ZAPOSLIT^ PRI TRGOVINSKI ZBORNI^
Tržaška trgovinska zbornica . zaposlila tri pomožne .uradnike * enega kemijskega izvedenca. V namen je razpisala javna natečaj ’ Za prva tri mesta lahko konkurjL jo tisti, ki so dovršili nižjo sre® šolo, za mesto kemijskega izvede® pa zahtevajo diplomo industrijskc* tehničnega zavoda.
Rok za vlaganje prošenj z®P? 22. maja letos. Vsi zainteresiral® lahko ogledajo razpis v uradu osebje pri trgovinski zbornici.
V Catanil ranjen osumljenec ropov v tržaških bankah
Eden od osumljencev za i’°Pf tržaških bankah, 30-letni Salva^j Scaravilli, je bil težko ranjen streljanjem, do katerega je Pj^J, v nedeljo v vasi Gravina pri nii. Za Scaravillija je že pred som namestnik državnega pra' ka dr. Coassin izdal zaporni n' vendar ga policija ni izsledila- f streljanja je prišlo v nedeljo čer in karabinjerje so obvestili, jjj je bilo že vsega konec. Ko so Pf\j| na kraj streljanja so' karabi®J,.j|. našli truplo 24-letnega Giusepp® j lanija, kakih sto metrov straP^J
je bil v avtu ranjen Scaravilli- - * nji je baje izjavil, da je šel ®a * let s prijatelji, a da so se kas® sprli-
Scaravilli je predzadnji osumlJe,^ ki so ga aretirali. Še eden se ®* ; va pred policijo, medtem ko korane,iških zaporih že 12 oseb. . mestnik državnega tožilca dr. . ^ sin je doslej izpustil na svobodo le enega izmed osurmF1 Antonina Stiro iz Catanie.
________i
BILANCA
1976
x >


Generalni svet zavoda Banco di Sicilia, ki se je zbral na redni občni zbor 20. »aprila 1977, je odobril bilanco poslovnega leta 1976, ki se je zaključilo s čistim dobičkom v znesku 2,191 milijonov lin; pred tem so že dodelili za amortizacijo, razvrednotenje In v druge sklade 34il00 milijonov — odšteta je uporaba sredstev iz posameznih skladov —, od česar je šlo za čisto povečanje sklada za-rziko 10.940 milijonov in za čisto povečanje sklada za pokojnine 11.943 milijonov. .......
Na ta način se dosledno nadaljuje uveljavljanje tradicionalnega kriterija uprave zavoda, da se s previdnimi amortizacijami in z večanjem obsega raznih
skladov okrepi bilančna struktura.
Predsednik dr. Ciro de .Martino je prikazal rezultate bančne ustanove in
posebnih oddelkov industrijskega, agrarnega,, ribiškega, rudarskega, zemlji-
škega kredita ter javnih del, ki se na kratko izražajo v 18,4-odstotnem povečanju sredstev, ki so dosegla 5.550 milijard in v 18,5-odstotnem povečanju kreditnih naložb za kratek, srednji in dolgi rok, ki so 'presegla 4.120 milijard.
Odprli smo predstavništvo v Abu Dhabiju, v kratkem bo otvoritev predstavništva v Budimpešti in v teku leta bo začela delovati podružnica v New Yorku.
r
IZ BILANCE NA DAN 31. DECEMBRA 1976

UPRAVLJANA SREDSTVA................. 5.685	milijard
NALOŽBE BANČNE USTANOVE..............2.597
NALOŽBE POSEBNIH ODDELKOV ....... 1.526
NALOŽBE V VREDNOSTNIH PAPIRJIH ..... 1.218
OBVEZE IN JAMSTVENA POSOJILA.......... 613
J
Banco di Sicilia
Istituto di Credito di Dirilto Pubblico Presidenza e Amministrazione Centrale in Palermo Patrimonio: L. 176.931,626.287
di
Vi
bi
>n
h
vi
j ni
v« 6c I Da
la
bi,
Da
! 1 sli sP do
»ti-