Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velJA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gl.. za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. N ar o dni no prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l,',6. uri popoludne. Štev. 93. V Ljubljani, v soboto 24. aprila 1886. Letni!* XIV. Velika noč? Car Nikolaj nagovori o Velikonoči stražo pred svojo palačo po običaji grške cerkve: »Kristus je vstal", ter pričakuje navadnega odgovora: „V resnici je vstal." A straža molči. Car ponavlja pozdravljenje, misli, da ga vojak ni razumel. Ko to večkrat ponavlja, vojak reče: „Ni vstal." Vojak je bil žid. Kristus ni vstal za Žide, on še pričakuje odrešenika, ali pa so misel na njega že zdavno opustili in molijo zlato tele, sicer ne tako, kakor njih pradedje v puščavi, vendar iščejo svoje sreče in zadovoljnosti le v bogastvu, odrešenika ne pričakujejo, ker imajo vsega dosti. — Kristus ni vstal nevernim paganom, ki tavajo v temi in nejeveri, molijo ali prirodo ali izrodke njih čutne domišljije. Življenje jim mine v težavah in revah brez upanja na boljšo prihodnost unkraj groba. Kristus ni vstal modernim paganom v sredi krščanstva. Luč jim sveti, a oni se obračajo od luči, tavajo raje po temi, ali celo taje, da solnee opoldne sveti, ker si oči zavezujejo, da bi je ne videli. Kristus za nje ni od smrti vstal, njim ni bil Odre-šenik, Zveličar ali Sin Božji, le morda izvanredni modrijan in človekoljub. Kristus je v resnici od smrti vstal, premagal pekel, rešil človeški rod iz satanove sužnosti, on je nam učenik, gospod in prihodnji sodnik, tako veruje, tako kliče danes vsak verni kristjan, on se veseli Kristusove zmage, ker mu je porok, da bode tudi on zmagal ta svet in hudobne moči, na sodnji dan od mrtvih vstal in »gledal svojega Odrešenika in Zveličarja ter se ž njim radoval. Velika noč, veseli praznik za ves krščanski svet, bodi nam pozdravljena! Tolaži nas v revah in nadlogah sedanjega življenja in zbudi v nas upanje ve-selejše prihodnjosti! Spomin na trpečega Zveličarja, ki je po britkosti velicega tedna in po grozovitni smrti prišel do slavnega vstajenja in častitljivega vnebohoda, naj ohrani in poživi v nas vero iu potrdi nas v našem zaupanji do Boga in na njega previdnost, kajti tega smo zelo potrebni na našem zemeljskem potovanji. Koliko težav, koliko britkosti zadene posameznega, koliko nesreč pride nad ubog zemeljski rod. Mar bodemo tukaj le tarnali in roke križem držali in osodo dolžili. — Tega nikakor ne. Kristjan se spomni trpečega Zveličarja in njegovega častitljivega vstajenje od mrtvih. Kedar vidimo, da se resnica preganja in zatira, a laž in ošabnost košati in zmaguje, spomiujajmo se, da je bila večna modrost in in resnica tudi zatirana in preganjanja. „Daj nam varuhov, da grob zavarujemo, kajti rekel je: tretji dan bodem od mrtvih vstal, da ne pridejo njegovi učenci in ga ne odneso, in da poslednja zmota ne bode hujša od prve tako so govorili Jezusovi sovražniki rimskemu poglavarju, in šli so tje, zavalili kamen na grob, ga zapečatili in varhe postavili. Ali kaj pomaga vsa človeška prekanjenost proti božji vsegamogočnosti. Zemlja se je stresla, varuhi so na tla popadali, a Kristus je vstal iz lastne moči, rešen je bil človeški rod", ob moč je smrt, trohnoba, smrt nima svojega žela več. Učenec ni boljši od svojega mojstra, ako Vas bode svet preganjal, vedite, da je mene prej preganjal, tako je govoril Božji učenik svojim ljubim učencem. A tolažil jih je tudi rekoč: „Ne bodem Vas zapustil rev in sirot na tem svetu". To je tako rekoč prerokovanje Božjega Zveličarja za vse čase in kraje, tukaj je povedano, kako se je hudo godilo katoliški cerkvi noter do konca dni. Preganjali vas bodo, iz shodnic ven metali, in mislili, da store s tem kaj Bogu dopadljivega. Ali ni v teh besedah prerokovano preganjanje katoliške cerkve v vseh časih in v vseh krajih in tudi vsa srditost „kulturnega boja". Ali je kakšen mir med lažjo in pravico, med zmoto in resnico? Zato pa vidimo, da ima katoliška cerkev povsod dosti sovražnikov, hči nebeška je, zato jo sovražijo otroci tega sveta. Katoliška cerkev pa tudi povsod in ob vsakem času veselo zmaguje in slavno praznuje svoje zmage. Eavno današnji veseli praznik je dan slave, dan zmage za vsacega vernega kristjana. Zares ta rod ne bode zginil, preden bode vse to videl. A kaj vidimo dandanes? Vidimo, daje katoliška cerkev v nje središči, pri narodih, ktere je pred vsem ljubila in gojila stiskana in preganjana, a iz daljnih krajev sveta, od vzhoda in zahoda, iz Kitajskega in Japonskega prihajajo poslanci h Kristusovem namestniku v Rimu, v Avstraliji in Ameriki slavno napreduje in slavno zmaguje katoliška cerkev. Ni tudi brez veselih znamenj v Evropi. — Slavo-venčani vladar, sivolasi starček, mogočni nemški cesar hoče imeti mir s cerkvijo, preden zatisne oči, in njegov velemožni, postarani kancelar se žuri napraviti mir s katoliško cerkvijo. Naj svet o tem sodi, kakor mu drago, naj obrača stvar tako ali tako, a mi občudujemo Božjo neskončno modrost in previdnost, mogočni tega sveta se ji morejo uklanjati, morajo biti v rokah Božje modrosti in previdnosti orodje, kterega se Bog poslužuje v dosego svojih neizvedljivih sklepov. Resnične so toraj besede, kolikor bolj svet premišljujemo, toliko bolj jih razumemo, toliko lože verjamemo: „0 visokost in bogastvo božje modrosti... kdo je spoznal njegove misli. .. kdo je bil njemu svetovalec. .. ." Teraj kakor vsak čas, tako tudi danes ... katoliška cerkev se vedno preganja, a tudi vedno obhaja slavo in zmago že na tem svetu. Mogočni tega sveta se ji uklanjajo, spoznajo nje premagljivo moč, ktero dobiva od svojega Božjega ustanovnika. Velika noč, veseli praznik, ti kristjana razveseliš, njegovo srce tolažiš, povzdigneš njegovo oko gori v nebeške višave, kjer prebiva vsegamogočni, neskočno modri vladar sveta. Bodi nam pozdravljen ti najslavnejši, najčastitljivejši praznik krščanskega sveta, bodi nam pozdravljen v tem času, ko se zbuja in oživlja vsa narava, ko se ponavlja na zemlji tretji dan stvarjenja, a kterim je Bog rekel: Naj zeleni zemlja in naj rodi travo, zeljišča in drevesa! LISTEK. Velika noč v stvarjenji — Aleluja! Minula je mrzla zima. Snežena odeja zginila je po zemlji, le tii in tam se še nekoliko pomudi, kamor blagodejni solnčni žarki ne morejo prisvetiti s svojo čudotvorno močjo. Kako se je vso spremenilo! Narava poprej nema in žalostna, se začenja počasi gibati in vzbu-jevati. Polje, travniki in logi se odevajo s prijetnim zelenjem. Gozd pa se oživlja z nebrojno množico pevcev. Vse oživi na novo; vse hiti na plauo vživat novega veselja, ter gledat novih čudo v. Tam iz zatišja zvedavo gleda pohlevna vijolica, vabi nas s svojim prijetnim duhom. Od potoka pa nam prijazno miga beli zvonček, kakor bi nas še hotel spominjati ravno odlezlega snega. Pa kdo moro preštevati vse brezbrojne cvetice, ktero v svoji krasoti slave Stvarnika; saj jih je kakor zvezd na nebu v jasni tihi noči, po cveticah pa šeta lahnih kril j metuljček ter neprestano leta od cvetke do cvetko ljubkovaje se jim za prijetno sladčico. NakinČala se je vsa narava z lepim cvetjem, kakor nevesta svojemu ženinu. Praznovati hoče in to kolikor moč veselo; dan vstajenja ji je dan občnega veselja. Zato vse hiti pozdravljat Izveličarja od smrti vstalega. Visoko v sinji zrak vzdignje se škrjanec, da bi bližje nebes dostojneje zapel „AleIuja" svojemu Stvarniku. Tudi slavček s svojim milo donečim petjem na daleč po gaju in polji kliče svoj: „Ale-luja". Veličastno se razlega po vsi naravi veselo: „Aleluja, Aleluja Stvarniku in Odrešeniku vse na- rave ! I« Kdo se v tolikem veselji ne čuti nekako po-vzdignjenega, a vendar slabega nasproti Stvarniku. Kdo, vprašam, se ne čudi, ako pomisli, da ista tvarina, ki je bila po zimi okovana v ledene okove, popolno odrevenela iu okamnela; da ista tvarina mrtva poprej v prijetni pomladi toliko življenja kaže in razsipa po vsi naravi. Moč, ki v mrzli zimi vso v neko otožno tihoto, v pokoj in počitek zaziblje, tista moč tudi o spomladi vzbudi naravo k veselemu vstajenji in življenji. Vsako leto se nam povrne zima, a za njo pa tudi vsako leto nastopi toliko bolj zaželjena in vesela pomlad. Vsako leto vstaja narava iz zimskega spanja in novo čvrstejo življenje klije v njej. Kaj pa ti, človek?! Kaj te uči vedno in vedno pomla-jajoča se narava božja? in vedno vstajenje iz spanja k življenji? Glej! tudi ti se boš vlegel k počitku, tudi za-te pride mrzla zima — čas počitka. Ali boš mar vedno v zemlji spal? Boš li na veke v zemlji trohuel? O ti nespametni svet, ki učiš: zdaj vživaj, zdaj se veseli, po smrti se ne boš, ker ni Boga, ni duše, ne nebes. — Kako zamoreš vse to tako brez-pametno misliti? ker te vendar vsako leto, vsaka spomlad narava spominja, da se vedno in vedno zopet in zopet oživlja, pomlaja, kar je Bog v svoji vsegamogočnosti storil? Vsa narava naj bi se oživljala in ponavljala, samo človek — krona Božjega stvarjenja naj bi na veke v zemlji trohnel! Kako bi se to strinjalo? Kakošeu bi li moral Stvarnik biti? ako bi svoje najlepše delo, človeka na veke v zemlji pustil troh-neti, med tem, ko najmanjša travica zopet in zopet vstaja? Mar li bi to ne bila neprijetna disharmonija v vesoljnem soglasji? Da, nasprotje bi to bilo celemu stvarstvu, kakor tudi Stvarniku samemu. Ker pa vemo, daje vse, kar je od Boga v najlepšem soglasji, zato, glej človek, tudi boš ti enkrat po-mlajeu vstal iz smrtnega spanja, glej, da k večnemu življenju, k večnemu veselji, ne k večni nesreči. O^-j*^ naj bi o času vstajenja vsi zamogli Stvarniku veseltf*-? VV zapeti: „ Aleluja"! 4 .. . ■' --- i 1 ,. Govor princa Alfr. iicliteiisteiha o posvetovanji bramboVske postave 15. t! I. I (Dalje.) Imamo nad Nemčijo iz francoskih vojskil podučni izgled, ki nas uči naslednje: Ako pogledamo v francoski vojski, kako so Netoci svojo moč razvili takrat, ko je bilo največ napota in truda, Hako vidimo, da so ob enem vse vojne, ki so bile za boj pripravljene skupaj vzete potrebovale 40 odstotkov njih lastnega stanja. Teh 40 odstotkov, ktere so doma nabrali, je iznašalo 440.000 mož. Od teh, ki so jih zavoljo previdnosti nabrali, so jih polovico, to je 220.000 mož zares za njimi poslali. Ta nemški izgled nas sili, spoznavši kaj nam primanjkuje, da mislimo, kako bi se dalo pomagati. Praša se le, kje vzeti pri naših razmerah pomoči? Po naših razmerah ni druge pripomoči, razun one, ki se nam tukaj pred oči stavlja. In toraj pridem logično do prve glavne točke, ki se obravnava v ti vladni predlogi, da se ustanovi namreč druga nadomestilna založna (Er-> satz-Reserve), to je domobran, za kar sedaj gre. Po tem tukaj navedenem viru, iz kterega se bodo zajemali vojaki, nam je mogoče nadomestiti vojno iz naslednjih kategorij: Iz 19Ietnikov, iz začasno opro-stenih in iz petih starejših letnikov od 32. tega leta naprej,, oziroma začenši s 33 do 37 let naprej. Treba je, mislim, da si dobro razložimo, koliko števila se najde pri vseh treh imenovanih virih, koliko mož bi dobili za domobran. Tukaj, gospoda moja, moram pred vsem spoznati, da sem vsa števila, ktera bodem tukaj navedel, sam preračunil, vzrok zato je prav navaden. Jaz sem namreč prepričan, da vlada sama ne more navesti avtentičnih uradnih številk, niti ne more za tiste porokovati, izvzemši število časno oproščenih, ktere ima v pregledu, ker sem tedaj rekel, da bodem navedel številke, ktere sem sam preštevilil, moram gospodom tudi povedati ob kratkem način prešteviljenja, da bodo mogli zapopasti, ali jim je številkam verjeti. Za tako prešteviljenje so prav znani ključi, ključi, po kterih je vsakteri inteligentni nemški častnik prav gotovo enaka števila iz naših kategorij na korist nemškega preglednega urada že zdavnej izštevilil. Razume se ob sebi, da se moramo varovati številiti preveč zaupljivo. Motiti se moremo za stotine pri deset tisočih, za tisočine pri sto tisočih. Poglavitna stvar je, da se zmotimo navzdol ne na kvišku, ker prijetnejše je, ako smo z nekterimi tisoči več iznenadeui, kakor da bi se bili zmotili za nektere tisoče z manjšim številom. 191etnih vzamem 30.000, in zakaj? Jaz pravim: Na leto se jih potrdi za vso vojno 95.000, od teh 95.000 pride na naše dežele 55.000. Iz desat odstotkov namestilne založne pride jih skupaj 5000. Tukaj moram pridjati vse številke potrjenih z 10.000 na leto, ktere se vštejejo v našo deželno brambo, to znaša skupaj 70.000. Skušnja nas uči, da se polovica teh vzame iz 201etnikov, to znaša 35.000, in zato pravim, 191etniki dajo v naših cislajtanskih deželah 30.000 mož. Vsota tistih ljudi, ktere moramo dobiti iz druge kategorije neizvežbanih, namreč vsota teh, ki so časno oproščeni, bode znašala po vseh letnikih 80.000 mož, prištevši te k onim 30.000, dobimo 110.000 neizvežbanih mož. Sedaj pa pridem do vira, iz katerega se jedino jemljejo, pri nas morejo vzeti izvežbanci. In kakor sem pred pokazal, moremo vzeti izurjene ljudi le iz petih razredov, 33-, 34-, 35-, 36- in 371etnih, iz katerih se sestavlja zopet pet letnikov, bodi-si, da so bili po 10 let v redni vojski (Linie), potem pa 2 leti v deželni brambi, bodi-si, da so bili 10 let v namestilni založni (Ersatz-Reserve) in dve leti v deželni brambi, ali 12 let v deželni brambi, ako vse skupaj seštejemo, in odštejemo zopet, kakor nas skušnja uči, mnogo več odstotkov obrabljenih, ker so ljudje v viših letnikih, dobimo jih skupaj 220.000 in 230.000. Vzamem jih le 220.000, prištejem iz-vežbane k neizvežbanim, katerih je 110.000, in dobim vkupaj 330.000 iz vseh teh virov za to novo nadomestilno založno, ki se ima zdaj vstanoviti. Imenujem jo nadomestilno brambo (Ersatz-Reserve, ali po naše „domobran") ime tukaj nič ne de, pojem je dobljen. Sedaj je prav potrebno, da si pojasnimo, koliko pomenijo relativno (z ozirom na uporabo) ta števila, da primerjamo števila teh, ki imajo služiti pri na-domestilni vojni, s vsoto teh, kterim imajo biti za nadomestitev. Za nadomestitev pa nimajo biti splošni vojni 800.000 mož, kajti pri Ogrih bodo prišle iz feuakih virov tem primerna števila, za nadomestitev imajo biti le tistemu delu pri 800.000, kolikor jih pride ia dežel ta stran Litave, in Vbed 800.000 pride jih ba to1 deželo 465.000 mož. Jaz rečem, k tem 463.000 inožem se ima prišteti deželna bramba, ker tudi haša deželna bramba nima druge nadomestitve, nego s skupno vojno vred to nadomestitev, ki se; ima sedaj ha novo vstanoviti (t. j. domobran). Na-prvi pogled bi nemara mislili, da! mi napravimo v deželni brambi kakih 80 bataljonov, več šest polkov konjiče, in naša deželna bramba je taka, da se mora sama iz sebe zmirom dopolnjevati. A to pa ni tako, ker v tem skupnem stanji deželne brambe je tudi več takih, ki so izstopili iz oroženja kake posebue vrste (Spezial-Waffen). Oroženja posebne vrste deželna bramba nima, a za nadomestitev v redni vojski ne morejo biti, ker zato niso bili iz-vežbani. Potem bi pri tem stanji deželne brambe moglo biti še kakih 18.000 konjenikov, vsekako 17.000 bivših konjenikov, to so tudi taki ljudje, katerih ni moč porabiti za nadomeščenje poškodovanih bataljonov pri deželni brambi. Naj bo že temu, kakor more biti, vsekako deželna bramba ne bode mogla mnogo zahtevati nadomestitve iz onih 330.000 mož, katere smo izračunih, ker razmere se ne bodo tako lahko prenaredile. Na vsak način smo, ako postane postava ta načrt, soditi po pruskem izgledu, skrbeli za vse potrebe vojne v prihodnosti. (Dalje prili.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. aprila. Notranje dežele. Pri budgetni debati avstrijske gospodske zbornice so govorniki razodevali globoko učenost in natančno vednost. Niso hvalili vlade, a je tudi ne po nepotrebnem grajali, kakor se je to zgodilo v poslaniški zbornici, kjer so govorniki dostikrat na laži ostali. Grof Revertera, kterega levica svojega imenuje, je povdarjal, da je v letošnjem budgetu zapustil tisto pot, po kteri so dosihmal hodili vsi ministri denarstva, pohvalil je gosp. pl. Dunajevskega, da se trudi zapustiti „Manhestrovo šolo"; zasluga tega govora je v tem, da napada načelo gospoda-jočega liberalnega gospodarstva. Tukaj pa govornik denarstvenega ministra nima za nasprotnika, marveč za pomagača in prijatelja, kterega je treba na tem pridržati in naprej potiskati. Denarstveni minister je govoril kakor navadno: trezno, razumljivo. On ni ugovarjal grofu Reverteri, njegova reforma financ se ne d& kar na vrat na nos speljati, pa prosil je časa in odloga in svaril pred domišljijo; pl. Duna-jevski ni rekel, kalcor navadno: pustimo, saj se ne dd nič opraviti, ampak povedal čas, v kterem on pride z reformo davkov. Sedaj, ko so se državni poslanci na počitnice podali, premotravalo se bo marsikje po raznih pokrajinah vprašanje v krogih, kjer se sploh kaj druzega pogovarjajo, kakor o vremenu, kaj je z »železnim obročem" v državnem zboru, o kterem so levičarji že davno trdili, da ga bodo razbili („železni obroč" imenuje se sedanja večina v poslaniški zbornici). No, do sedaj, hvala Bogu, ni še prav nobenega sledu, da bi se "ta obroč razbiti dal, še manj pa, da bi se sam razletel. Kajti preden bi se to zgodilo, morali bi se začeti posamični deli njegovi krušiti od njega, kar pa do sedaj še nismo opazili, če prav so nekteri levičarji Taaffejevi vladi za pirhe prerokovali, da se bo sostavila iz druzih elementov. To prerokovanje je bilo prazno, če prav so si levičarji prizadevali vsiliti se Taaffeju in to dvakrat. Kakor se bode še vsak spominjal, glasovali so dvakrat (vsaj jeden znaten del levice) z večino in to pri budgetu in sedaj pri domobrancih. Toda to nič ne de in nima nobenega pomena, dokler večina sebi zvesta in v sebi edina ostane. Naj se levičarji po židovski navadi še tako vsiljujejo, opravili vendar-le nič ne bodo, dokler se ^železnega obroča" ne bo rja prijemala in sedaj se ga še prav nič ne! Ravno nasprotno, „železni obroč" še ni bil nikdar bolj blesteč, kakor je ravno sedaj! Kakor strupeni gadje so se jeli grizti in pikati liberalni Nemci v Avstriji med seboj! Drug drugemu očitajo izdajstvo, če prav se o tem le pri Knotzevcih govoriti sme, kteri še vedno ne morejo pozabiti, da se bo brez njihovega dovoljenja v Avstriji vpeljal domobran. Prav za veliki teden so la-mentacije „Warnsdorfer Abvvehr", ki se blizo takole glase: „Kaka žalostna podoba siromašnih razvalin je vendar ta nemško-avstrijski klub! Kolikrat je z nami vred povdarjal, kako puhel je za nas Nemce sedanji vladni sistem, sedaj pa gre in ravno ta sistem sam podpira s tem, da mu dovoli budget in domobrance. Nič manj nego 21 glasovalo jih je z desničarji, veliko več je bilo pa še takih, ki niti toliko poguma imeli niso, temveč so se glasovanju 8trabopefcw> umaintli! Le majhen «lelr komaj pičla, polovica glasovala je z nami, kake? se to možem spodobi, piroti postavil -Najbolj sramotna jpri vsem tem je pa še lainjivost, s kteno fr. Pr." vso krivdo zarad pomilovanja vrednega, obnašanja uemško-avstrijskega kluba na bas žvračat" Knotzov palivni govor zgoraj omenjeni list v zvezde kuje in pravi, da je bil silen, in da so se njegovi prijatelji nasprotni sili »slavno Mnagani* častno umaknili! Naj se le tolažijo, drnzega jim tako ne ostaja! Knotzovo nesramnost eelo v Berolinu občudujejo! „Berliner Tagblatt" o tem najnovejšem avstrijskem Judeži piše: »Nikoli ni lahko mogoče bolj navdušeno za Nemčijo in grje o Avstriji govoriti, kakor je to Knotz storil. Nemčijo je poveličeval z navdušenostjo, kije že več nego iskrena, o Avstriji je pa govoril prav tako, kakor svoje dni Gladstone o Turčiji, kedar je zahteval, da se mora gnjila Turčija iz Evrope skidati. Knotz nevarnosti, ki bi po njegovih mislih iz domobrana Avstriji nastale, ni slikal sivih na sivo, temveč sajasto črne na črno. V duhu je videl, kako se bodo med seboj klali Nemci in Cehi, kako se bodo obororoženi narodi avstrijski drug na druzega vrgli in med saboj kar od kraja poklali! Knotz oboroženih prebivalcev ne smatra za podporo države, pač pa za tiste, ki jo bodo strmoglavili; da še več, on je videl že v duhu, kako se bodo oboroženi kmetje kar trumoma sprevrgli v roparske druhali, ktere se bodo potem vlačile iz kraja v kraj požigajoč, moreč in ropajoč. Vpliv, ki ga tako čvekanje na človeka napravi, se ne d& tako lahko popisati, pač se že na prvi pogled vidi pretiravanje, kterega ni težko zavračati. Knotz je v resnici predaleč segal in ne le za Avstrijo, temveč tudi za Nemčijo, bi bilo jako žalostno, če bi bil mož resnico govoril. Kar se nas tiče, Knotzu pač ne moremo pritrditi, tudi ko bi hoteli, ne, in nemškemu klubu ravno tako ne. Ako hoče Avstrija ostati še dalje zaveznica Nemčije, mora v prvi vrsti na to gledati, da se dobro utrdi in vojno moč pomnoži, kar je tudi knez Lichtenstein Knotzu prav dobro in naravnost povedal." No, če že na Nemškem Knotza tako obsodijo, kaj naj bi le doma z njim počeli? Na Ogerskem se je nedavno ravnatelj državnih železnic, Tolnaj, odpovedal svojemu dostojanstvu. Ljudje so, kakor je to ob takih priložnostih navada, razno sklepali in vganjevali, zakaj da se je Tolnay odpovedal. Ker se taka dejanja navadno tudi po listih razpravljajo, je pač umljivo, da so po madjarskih listih nastale kombinacije, ktere se nikakor niso njegovi časti prilegale. To!nayseje toraj vsedel in sam napisal zakaj da je odstopil. Prvič, pravi Tolnay, moram odločno zavračati sumni-čenje, kakor da bi bil moral prisiljen odstopiti, ker niso bili računi za zgradbo in upravo železnic v redu in se ni vedelo kam da denar gre. To kratko in malo ni res! Pač pa so bili računi in druge vknjižbe vedno tako določne in jasne, da se je vsakdo že na prvi pogled lahko prepričal o denarnem gospodarstvu pri državnih železnicah. Drugič ni res, da bi bil kedaj kaj samovoljno zidal, temveč sem si vselej poiskal za vsak tak korak potrebnega do-volenja. Tretjič nisem nikdar sam določeval, komu naj se to v podjetje izroči, komu ne (kar dostikrat mnogo nese), temveč je bila okoli mene vedno za to določena komisija ravnateljstva. Je že križ, ki ga imajo veliki možje v svoji službi; da jih takoj vsak sumniči, kakor hitro mu niso po volji. Sicer je pa sam finančni minister Tolnayu v državnem zboru najlepše spričevalo javno izrekel in ToInay tudi pravi, da je to objavil več zarad njegovih tovarišev, kakor pa zarad samega sebe; kajti tudi o onih si ljudje marsikaj na ušesa pravijo. Vnanje države. V berolinskem ministerstvu zunanjih zadev bil je predvčerašnjim pod predsedanjem državnega podtajnika grofa Bismarka zbor vsih zastopnikov signatornih vlasti Kongo-konferencije, da bi sestavili zapisnik o predaji ratifikacijonalnih razprav. Generalni spis Kongo-konferencije ratificirale so dozdaj vse vlasti, razun severo-amerikanskih zedinjenih držav. Chamberlain in Gladstone bota vendar-le zopet prijatelja postala v irskih zadevah, vsaj najnovejše novice iz Velike Britanije došle, vse na to kažejo. In sicer je bil Gladstone tisti, ki je prvi korak storil, da se sporazumljenje doseže, če bo le sploh mogoče. Mož je namreč sprevidel, da mu bo v marsičem prijenjati treba, če bo vsaj nekaj doseči hotel, vsega doseči se mu tako ne bo posrečilo. Važno bi bilo sporazumljenje med tema dvema vr-hovnikoma zarad tega, ker z agrarnim delom Glad-stonovega programa, kakoršen je sedaj, nihče zadovoljen ni. Ta postava prvič že Ircem samim ni prav nič všeč, ker se jim cena, ki jo je Gladstone za nakup zemljišča določil, previsoka zdi. Irci pravijo, da bi bila zemljišča čez in čez zadosti draga, če bi se z 18 do 20kratno zakupnino ocenila, ne pa z 21kratno, kakor je to Gladstone nasvetoval. Dalje se Ircem 50 milijonov za odkup vse premalo zdi in tudi s tem niso zadovoljni, da bi se za sprejem teh denarjev kak angleški uradnik določil. Da so irska posestva veliko več vredna iu da jih irski lordje ne bodo za tako slepo ceno kmetom prepustili, kakor si je Gladstone to sedaj domišljeval, razvidno je že iz tega, da je leta 1883 Gladstone sam bil tisti, ki je irske kmetije na okroglih 300 milijonov cenil. Kar pa Gladstonovemu načrtu še najbolj polena pod noge meče, so pa angleški radikalci, ki se sploh vsakemu nakupu upirajo, trdeč, da bodo morali vsled tega angleški in škotski pre-bivalci več davka plačevati, kar je že res; kajti če obteženi Irci ne bodo mogli zmagovati svojih dolgov, privijal bo državni vijak tembolj posestnike na Angleškem in Škotskem za davek. Kako bode pa z ustanovitvijo lastnega parlamenta v Dublinu, se pa tudi še ne v6. Angleži se boje, da bi ravno ta parlament nekega dae silno težavni dolg za odkup zemljišča Angležem s tem plačati vtegnil, da bi sklenil postavo, da Irska namreč nič več plačevati ne more. Irci bi se ve da na ta način prišli jako poceni do posestva, Angleži bi se pa obrisali zanj. To vse so Ohamberlainovi pomisliki in zahteva, da naj jih Gladstone dobro prevdari. Med Nemci ni več tistega zaupanja, ki so ga lansko leto v Ferryjevo vlado na Francoskem imeli; zginilo in razkadilo se je, kakor jesenska megla, da sami niso vedeli kedaj. Razmere med Nemčijo in Francijo so se tako ohladile, da bi se vsak dan lahko zgrabili medsebojno preko Rena, ne da bi se jim bilo zato še posebej opravičevati potreba. Posebno je pa na Nemškem politično prijaznost, kolikor jo je vsaj na videz še do republike onstran Rena bilo, ohladila francoska brošurica »avant la bataille" (pred vojno), ktero je menda nekdo spisal, ki mu je bila tvarina iz sedanjih vladnih krogov na razpolaganje. Kljubu temu Nemci trdijo, da se ne zmenijo ravno kaj prida za to, ker so Francozom še vedno kos. Zdatno bolj pa jih v najnovejšem času vznemirjajo ohlajene dobre razmere z Rusijo. Ne le da so se časnikarji jeli med seboj brezobzirno lasati, temveč sta tudi oba poslanika na odpust odšla. Posebno nevgoden vtis je pa v Berolinu napravil nemški general Werder, ki je bil na ruskem dvoru za vo jaškega pristava in bi bil moral kot tak ruskega cara v Livadijo spremiti, kamor ga pa car ni s seboj povabil. Drugi nemški poslanec na ruskem dvoru, general Schvveinitz, povrnil se je v petek teden iz Petrograda v Berolin, kjer mu je bila prva pot, ne da bi si bil vsaj nekoliko oddahnil, k Bismarku, pri kterem je pozno v noč ostal. Drugo jutro sta pogovor nadaljevala. Glede tega nam je pač umljivo, zakaj da Bismarkovi organi Knotza pobijajo, zakaj da Bismark sam noč in dan na to sili, da bi se s katoliško eerkvijo mir napravil, črnih oblakov, ktere je Bismark že zdavno nad Evropo zapazil, je vedno več in se vsi proti Nemčiji ženo. Francoska in ruska prijaznost tudi ni nobena tajnost več v političnih krogih in to je ravno, kar Bismarku glavo beli, kar mu zvezo z Avstrijo neprecenljive vrednosti dela. Naj bi si Avstrija še deset domobranskih postav napravila, Bismark bi vse potrdil, ker mu je ravno na tem ležeče, da se Avstrija sedaj na vso moč okrepi ker mož čuti, da mu bo podpore treba. Kaj pa je novega v deželi faraonov? Razmere, ki so okoli nas, zanimale so nas tolikanj, da smo na ubogi Egipt do dobrega pozabili. Zuano bode še, da sta dva višja državnika lansko jesen prevzela nalogo Egipt v političnem oziru preiskavati in na podlagi tistih študij izdelati sporočilo, iz kterega naj bi se potem našla prava podlaga, na kteri bi se Egiptu zopet kviško pomagalo. Ta dva moža sta Anglež Dr u m m od Wol f in pa Turek Mukhtar paša. Oba sta sedaj s svojim delom gotova in bota vsak svoje sporočilo objavila. V teh zadevah dobro podučeni trdijo, da si bote poročili ravno tolikanj podobni, kako noč in dan. Iz tega se že razvidi, kakošne da bodo potem preosnove, na podlagi kterih naj bi se v Egiptu zopet napravil prejšni raj, kterega je angleška kramarska požrešuost vničila in namesto njega rodila revščino, tatvino in morije pri belem dnevu. Ni še dolgo, konec minulega meseca je bilo, ko so pri belem dnevu umorili in oropali menjevalca, za morilce pa še danes ne vedo. Minuli teden našli so umorjena dva zakonska Grka moža in ženo, ki sta bila na glasu velikega bogastva. Bogastva ni bilo več. Roparji so ga vzeli s seboj. Dva dni kasneje obstopilo je kakih osem oboroženih postopačev v Kahiri hišo nekega paše, kamor so s silo pri belem dnevu ulomiti nameravali. Paša jih je prepodil s tem, da je jel streljati na nje. Hišo laškega doktorja Rossi-Beja so kar izprazuili; ravno tako so »neznani" tatovi iz stanovanja francoskega odvetnika dr. Silvana vse iznosili, kar se je odtrgati dalo. Tako je sedaj v Kahiri. Nekdaj tega ni bilo. Tatvine so bile še pred nekaj leti ondi tako redke, kakor so sedaj pogoste postale. Evropejci ondi naseljeni so obupali, in ne vedo, kako bi si obranili, kar so si s trudom pridobili. Obrnili so se s prošnjo do konzulov vseh držav, da naj bi se vstanovila kompanija prostovoljcev iz vseh narodnost, ktera bi imela nalogo ponoči po Kahiri stražiti. Res, žalostne razmere. Izvirni dopisi. iz Ljubljane, 24. marca. („ Slovenska Matica" in nje občni zbor.) Pri nas je že običajno postalo, da vsako leto, kadar »Matica" razpiše občni zbor, se ob enem tudi pričnejo grajati ukrepi »Matičnega" odbora. Letos so se o tej zadevi oglasili »Ljubljanski Zvon", potem „Slovan" in »Narod". Ta pot pa se nam ne zdi prava, povzdigniti in širiti »Matico" med Slovenci na razne strani. Ker se zdaj bliža letošnji občni zbor, nastane važno vprašanje za vsacega Matičarja, na ktero stran naj se obrne, ali naj odobruje ukrepe odborove, ali naj se pridruži onim, ki z odborom niso zadovoljni? Menda odločitev ne bode pretežka, ako nepristransko denemo na rešeto delovanje odborovo in to, kar se mu očita. In delovanje odborovo soditi, ni težko, vsaj je vse javno. Potem je pa tudi to pomisliti, da smo si Matičarji ta odbor, ki — kakor sporočila kažejo — prav marljivo dela, sami volili in imamo vsako leto priliko, nektere onih, ki niso po naši volji, odstraniti. Toraj smemo že a priori kaj zaupati možem svojega zaupanja, da brez glave niso delali, kar so storili. Vendar ne glede na to, poglejmo reč samo, kakor je. Prevdarimo zlasti one dve stvari, kteri posebej „Slovan" »Matici" v tolik greh šteje. Spodtika še namreč najprej ob to, da je »Matica" letos odločila tri tiskarne za natiskovanje Matičnih knjig, pišoč: „Čemu pa so nam osnovali rodoljubi »Narodno tiskarno"? Ali zato, da podpiramo vse druge tiskarne, samo »Narodne" ne? (Ali ste to neresnico nalašč zapisali?) Ali je tudi to »slovensko domoljubje"? — Znano je, da je bila »Narodna tiskarna" do zdaj večidel prepozna v zvršitvi Matičnih knjig, odboru iu udom v veliko nevoljo; znano je pa tudi sploh, da odbor vkljub taki nedo-statnosti »Narodne tiskarne" ni prezrl, marveč, če prav vemo, jej odločil najlepši del. Oni dve tiskarni ste tudi obe odločno slovenski, toraj tudi narodni; in odbor bi — vsaj jaz mu toliko zaupam — rad vstrezal tudi še vsaj dvema drugima tiskarnoma, in da naše domoljubje ni omejeno na »Narodno tiskarno", tega ne ve samo »čudna" večina Matičnega odbora, ampak poleg nje še marsikdo drugi. V tej reči smo odborovih misli. Pred vsem drugim pa se je moralo enkrat konec storiti prepoznemu iz-davanji Matičnih knjig in opravičenemu godrnanju Matičarjev. Druga krivda, ktere ne more »Slovan" odpustiti Matičnemu odboru, je ta, da ga ni volja, plačati ponatiskovanja Stritarjevih spisov! — Kaj naj o tem sodi nepristranski Matičar? Odbor je gotovo moral imeti svoje vzroke, da ni kupil Stritarjevih spisov; »Slovan" nam imenuje le en vzrok, ki ga je vsprejel iz »Zvona Ljubljanskega", čigar vrednik je gotovo iz pravega vira zajel, ker je sam član Matičnega odbora; ta vzrok — tako pravita lista — je nek »čudni duh", ki veje v Stritarjevih spisih. No, o tem »čudnem duhu" se tu ne bomo prepirali, ker prepira je bilo o tem že dovolj, in pojav in dokazov je bilo tudi že toliko, da vsak izobraženec že lahko ve, o čem je govorjenje, in da se »Slovan" jako moti, ko svoji obsodbi tako samosvestno pristavlja: »In zato smo prepričani, da bodo zadnji sklep »Matice Slovenske" obsojali vsi prijatelji naše književnosti." Čujte! S tem je veliko več rečeno, kakor pa se d& dokazati. časnikarju je lahko tako govoriti, ker se mu je ozirati le na lastno stranko, a odboru mora biti na tem, da vstreza po svoji moči večini družnikov, in da se izogiblje, kar moč, strankarskih prepirov. Po svoji priprosti pameti, kolikor opazujem javne pojave novejših časov, smem soditi, da je že toliko Matičarjev, ki v tej zadevi niso „Slovan"-ovih nazorov, da se je odbor moral ozirati nanje. Večina in pravo mnenje ni vselej tam, kjer se najglasneje vpije. »Zvonu" in »Slovanu" se zdi cena Stritarjevih spisov tako zelo nizka, da se sme imenovati »na pol zastonj". Ako se jemlje ozir prav na vsako črkico onega, kar je iz Stritarjevega peresa natis-neno, — o nenatisnenih rečeh menda ni pogajanja — bi se morebiti ne mogla tako zelo očitati prenapetost — če ravno dva tisočaka nista malenkost — ako se pa pomisli, da „Matica" vseh Stritarjevih spisov ne more in kar ne sme ponatisniti, bi cena porabljivih spisov zeio poskočila. »Matica" pa je, kakor znano, v takih denarnih zadevah, da je primorana, štediti. Vprašanje je le še: ali je ponatiskovanje Stritarjevih spisov res tako potrebno že sedaj, kakor nekteri trdijo? — Slovenci smo mali narodič in se ne moremo vštric staviti onim narodom, ki svoje »klasike" ponatiskujejo v raznih izdajah iu oblikah. Slovenska inteligencija — zlasti še književniki ter prijatelji njegovi — ima že itak v rokah vse Stritarjeve spise. »Matica" bode gotovo veČini svojih udov bolj vstregla, ako daje nadarjenim pisateljem priliko z novimi spisi Slovence obdariti. Memo-grede bi odboru tudi zelo svetovali, naj se pri vsprejemi spisov, kar moč, ozira na to, da se bodo smeli tudi vsaj odraščeni mladini v roke dajati, z ozirom na novejši ministerski ukaz. »Slovenski Narod" se nadja, da se bode o tem pri občnem zboru kaj več govorilo, iz česar je sklepati, da se bode odboru tudi tam enaka hvala pela, kakor v časnikih. Toliko bodi rečeno popolno stvarno in nepristransko, da resnicoljubni Matičarji lahko prevdarijo, kje je resnica, ter po tem tudi ravnajo. Čudno je res, da se toliko radostno in vedno goji razpor, brez kterega nekteri izmed nas kar ne morejo živeti. Matičar. Iz Bohinjske Bistrice, 20. aprila. Na cvetno nedeljo bil je prvi občni zbor društva narodne čitalnice. V odbor izvoljeni so ti-le gospodje: Karol Bernard, predsednik; Jože Golmayer, podpredsednik; Jože Ravhekar, tajnik, in Janez Mencinger, blagajnik; Jože Sodja, Miklavž Bernard in Pavel Čop, odborniki. Z veseljem smo pozdravili našo mlado čitalnico, da-si je bilo prvi dan le 32 udov; nada je, da jih še mnogo pristopi k našemu društvu. Velikonočni ponedeljek, ako Bog dii lepo vreme, otvorila se bode slovesno naša mlada čitalnica, in za tega del vabimo častite rojake od blizo in daleč, da slavnost toliko bolj povzdignemo. Slovesno odprtje prične se ob 10. uri z slo-vesuo peto mašo, po sv. maši skupni obed, potem govori in slednjič ples. Domače novice. (Letošnji občni zbor »Slov. Matice") bode v sredo po Veliki noči (28. aprila) ob štirih popoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice, na kar zopet opozorimo. Glej tudi v današnjem listu dopis »iz Ljubljane. (C. k. kmetijska družba Kranjska) ima svoj občni zbor dne 26. maja na rotovži v Ljubljani. Natančneji spored objavimo po praznikih. (Cesarjevič Rudolf in Štefanija) peljala se bo-deta na Velikonočni torek zjutraj okoli ene ure s posebnim dvornim vlakom skozi Ljubljano na Dunaj. Iz Reke bodeta odpotovala na Velikonočni ponedeljek ob 8. uri zvečer in bodeta v torek ob 10. uri dopoludne že na Dunaji. (Sv. Jakoba cerkev) se bo zaprla na Velikonočni ponedeljek po popoludanski službi božji ob prenosu svetih zakramentov v cerkev sv. Florijana, kjer se bo potem vsa služba božja za to župnijo obhajala. Povod tej spremembi je cerkveno prenov-ljevanje, ki se bo pričelo v presbiteriju cerkve svetega Jakoba. (Ptujska čitalnica) ima na belo nedeljo, dne 2. maja, ob 4. uri popoludne svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Nasveti. (Pred kolero) se še vedno ves svet trese, kaj bi se je toraj v Trstu ne bali? Ondašnja zdravstvena komisija razvila je svoje delovanje na vse strani; le po okolici se menda prav malo ali pa celo nič ne zgodi, kar bi iz sosednje Italije pretečo kugo oviralo. Poleg tega se pa lačni Lahi še vedno v Avstrijo selijo kar trumoma za delom idoč. Kako lahko bi se pač na ta način kolera zanesla in le čuda bo, če se ne bo. (Nemški ideji) »deutsch bis zur Adria" se je s sprejemom domobranske postave^ v Avstriji, posebno po pokrajinah z mešanim prebivalstvom, jez napravil. Zato se ji je tudi naš sosed štajarski Deržata tako silno vpiral. Kakor nas pa Štajarci zagotovljajo, se nemških junakov Knotzove in Deržatove vere ni ravno preveč bati, da bi se do Trsta prerili, ker bi menda že v Ljubljanici vsi potonili. Trsta bi pa niti ne videli ne. Posebno pa že sedaj, ko imamo domobran zagotovljen, ne bo nič več nevarnosti, da bi nas Prusi poplavili in saboj do Trsta potegnili, kjer bi se poslednji slovanski zdihi potopili v penečih valovih Adrije. (Starokatolikov) ki so nedavno tudi po zelenem Štajarju jeli svoje burke uganjati, ondašnja skupina nikakor še ne šteje 500 udov, pač pa bi jih okoli petdeset skupaj spravili, če bi jih morda po vseh kotih skupaj zmetli. Kakor se je namreč sedaj zvedelo, je pri dotičnih volitvah odbora največja večina znašala le 52 glasov. Iz tega se že razvidi, koliko da mora ta ločina udov imeti, če jih k prvemu občnemu zboru ni bilo, jih tudi v deželi ni, sicer bi se ga bili že vdeležili. (Po poštnem nalogu), t. j. po posebni nakaznici, ktera se pri vsakem poštnem uradu dobi, upnik svojega dolžnika tudi lahko opomni, da mu je še nekaj dolžan, kar lahko s tem poravnA, da dotične denarje takoj na pošti vplača na „nalog", kterega mu c. k. pošta na dom pošlje. Dosedaj so se na tak način lahko iztirjavale svote do 200 goldinarjev če je bil namreč dotični dolžnik tolikanj pri denarji in dobri volji, da je takoj plačal. Od slej na dalje se je pa svota, ktera se lahko po poštnem nalogu iztirja, povišala na 400 goldinarjev in je ta določba ob enem veljavna postala za iztirjavanje dolgov na Nemškem do 800 mark, na Belgiškem, v Egiptu, na Francoskem, Laškem, Rumuniji in na Švicarskem do 1000 frankov. To se pravi, če ima kdo iz našega cesarstva po kteri koli zvezi v eni teh držav tirjatve, jih lahko do omenjene svote iztirja po poštnem nalogu. Za prilogo ima današnji list „ Ceni k lekarne Piccoli Razne reci. — Vrtinec v Minesoti. 15. t. m. je vrtinec napravil okoli 500.000 dolarjev škode, kolikor je znano, je 67 ljudi mrtvih in 160 ranjenih. Vrtil se je lijaku podoben, in ko so ga ljudje videli, skrivali so se v kleti. Začel se je pri St. Cloudu. Bil je soparen dan in nastalo je hudo vreme. Pogubonosen oblak se je privalil od jugo-zahoda, in iz tega nastal je vrtinec, ki je imel v primeru 1000 čevljev, vrtil se je počasi proti severo-vzhodu, roval drevesa, razdeval hiše. Prestopil je reko Missisipi, na potu porušil most, razdejal veči del mesta in se zgubil v prairie (travnati puščavi) v meri proti severo-vzhodu. Razdejanih je več nego 800 poslopij, med temi sodnija, nekaj cerkva in postaja na železnici. Da ljudi ni več usmrtenih, pride od tod, da se je vrtinec le počasi naprej valil. V zahodni meri se je raztegnil vihar do Jamestovna in Dakote. Ob istem časi je bil vihar tudi v zahodnem delu države Jova. — Socjalist — a vozi se v I. razredu na železnici. Poslanec Olovis Hugues, prišedši iz Decazeville, kamor je šel ogenj podpihovat, peljal se je v I. razredu. Na kolodvoru Capdenac ga je spoznal potovalen agent in začudeuo ga je vprašal, kako da se on, socijalist, vozi v I. razredu. Olovis Hugues je kazal na svoje poslaniško dostojanstvo. Ni mu kaj pomagalo. Agent je postal še bolj nadležen, očital mu je, da on kot socijalist išče le časti in imenitnih služeb, toraj je on le hinavec in goljuf. — Kaj pak, poslušalci so pritrjevali agentu, in poslanec-socijalist je bil, kakor da bi ga bil s kropom polil. — Delavci na Laškem zaslužijo 1 liro (40 kr.) po mlakah na rižnem polji, ko delajo po 10 ur na dan. -Delavci zahtevajo 1'4 lire, tega nočejo dati zakupniki in posestniki, zato so trpini delo popustili. Rekli smo že, da je na Laškem zemljiški davek nad vse velik, tako pritiskajo drug druzega, posestniki na zakupnike, zakupniki v poslednji vrsti na — ubozega dninarja, veliko je po nekterih krajih neobdelanega polja, in v evropskem raji — tako nekteri imenujejo laško deželo — ljudje hudo pomanjkanje trpe, posestniki zemljišč pa po večjih mestih denar zapravljajo in na vstaje mislijo, tako, da ubogo in trpinčene ljudstvo pravi: Tujce (nemce) so iz Italije odpravili, da nas toliko lože derejo. — Nuncijatura v Pekingu. Vatikan bode poslal poročnika v Peking, naslov bode imel: „apo-stolski delegat", a imel bode dostojanstvo nuncija „poročnika prve vrste". Delegatura se bode potem spremenila v kardinalovo dostojanstvo. Telegrami. Dunaj, 24. aprila. „Fremdenblatt" pravi, cla je naučni minister Gautsch postal c. kr. tajni sovetnik. Dunaj, 24. apr. „Armeeverordnungsblatt" objavlja raajevsko imenovanje treh novih feldmaršallajtenantov, petnajst generalmajor-jev, 29 polkovnikov, 4G podpolkovnikov, 51 majorjev, 155 stotnikov in ritmajstrov prvo vrste, 122 ravnotistih drugo vrste, 267 nad-poročnikov in 250 poročnikov v vseh vojnih oddelkih. v Praga, 23. aprila. Cehi bodo napravili na velikonočno nedeljo zvečer v narodnem gledališči predstavo na korist Stryjskim po-gorelcern. Atene, 24. aprila. Prva puška je počila; v minoli noči vnel se je boj med prvimi stražami grškimi in turškimi pri sv. llju in je trajal dobre pol ure brez posebne škode. Ranjen ni bil nikdo. Turki so se umaknili. Grški zapovednik jih je pa povabil, da če se jim vredno zdi, se lahko na svoja prejšnja mesta na stražo povrnejo. Brindisi, 23. aprila. Od včeraj pa do danes opoludne zabilježiti so zopet trije napadi za kolero. Ena oseba je umrla. Posamezni bolniki so umrli v Lecce, Ostuni, Mesagne in Oampi. Madrid, 23. aprila. Neznan človek prinesel je v cerkev sv. Ludovika k božjemu grobu svečo, da se je ondi prižgala. Napolnjena je bila s patronami, ki so jo raznesle. Dva navzoča sta bila ranjena. Zlodejstvo, pravijo, da so izvršili tatje, da bi bili laglje kradli v veliki zmešnjavi. Umrli so: 21. aprila. Marija Jasner, sirota, 13 let, Poljanska cesta, št 30, jetika. — Robert Steinberg, tovarniškega posestnika sin, 8 dni, Cesta na južno železnico št. 12, Trismus. — Jakob Okorn, črevljar, 75 let, Židovska steza št. 3, otrpnjenje pluS. — Marija Berdajs, delavčeva hči, 4 leta, Reber št. 4, davica. V bolnišnici: 20. aprila. Alojzija Rus, delavka, 17 let, Amgloide De-generation otekline. — Anton Potočnik, delavec, 59 let, Oedana cerebri. Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mra toplomera po Celziju 22. 7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvee. 74124 741-34 741.74 + 8-4 +12-6 +10-0 si. jvz. si. jzp. si. vz. oblačno oblačno oblačno 000 Čez dan oblačno, zvečer deloma jasno. Srednja temperatura 10-3° C., za 0'4° nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 24. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl Sreberna ., 5% ., 100,, (s 16 »ž, davka) 85 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta 114 . Papirna renta, davka prosta . 101 „ Akcije avstr.-ogerske banke . 876 „ Kreditne akcije............288 ,. London.......126 „ Srebro............— „ Francoski napoleond. . 10 „ Ces. cekini ....... 5 „ Nemške marke . . 61 „ 25 ki 35 „ 20 „ 25 „ 00 " 20 „ 03 I 93 „ 75 „ l) poprej Matej Schreiner, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 27. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vso prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot nionštrance, kellhe, lampe, križe za ban-derit in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlatč. Priporočam tudi svojo novo napravo za posrebrovanje. Sprejemajo so vsakojake kovine za p o s r e b r e-njo, pozlačenje, ponikljouje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brnjejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrno reči osnažim, da so kakor nove. Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jako poceni. Ponikljevanje se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega so potem no prijema rja in prav lepo izgleda. Naročena dela izvršujejo se v mahov.snem zlogu natančno po nakazanem obrhu točno In'kar mogoče po nizki ceni. Za dobro pozlatenje in srebrenja je garantirano. (in) Med v satovji u kg SO lev. Garantiran pitanee ' skatljah po 5 kg, kg po 60 kr., škatlja 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu ali povzetji. V škafih na debelo ceneje. OROSLAV DOLENEC, sveča t*, (14) v LJubljani, Gledališke ulice. Izšla je ter se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani knjiga: - Kmetom v pomoč. Narodno - gospodarska razprava. Spisal (31) IVAN BELEC, župnik. . Knjiga obsega 9 pol v osmerki, — Cena ji je 25 kr., po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. ♦OOOOOOOOOOOOOOOOO^ Proti kašlju in hripavosti 0 ▼ so 0 Antikatarrhalične salicylne pastile najboljši pripomoček. One so najvspešneji sredstvo vbra-niti se davici-difteritiki, proti vsim pljučnim, prsnim in vratnim boleznim; neobhodno potrebne za vsaeega pevca ali govornika; posebno pa za ves p. n. učiteljski stan, kojemu čil in sonoren glas najboljo služi. — Ena škatljiea 20 krajcarjev. Gumasti bonboni .... 1 škatljiea 10 kr. Pastile iz sladovega cvetu „ 10 „ . Pastile iz sladkega lesa . „ 10 „ Q Salmijakove pastile ... ,, 10 „ A dobivajo so vedno svežo 0 v lekarni Piccolija, „Pri angelju", 0 v Ljubljani na Dunajski cesti (8) A in se naročila po pošti proti povzetju takoj izvršujejo. ♦ooooooooooooooooo? ' Telegra m. ^ 5000 kosov blaga iz prave čiste Brnske volne za spomladanske iu letensko gospodske obleke, črne, rujave, sive, temnorujave, rumenkaste, čokoladaste, modre in pisane, vrh tega v vseh modernih barvali po sledečih skoraj na pol zastonj cenah: Vsaka obleka fine vrste velja le 3 gld. 75 kr. in posebno fina 4 gld. 75 kr., iz najfineje ovčje volne le 6 gld. 25 kr. Za vsako površnjo suknjo velja blago fine vrste 3 gld. in najfineje 4 gld. 25 kr. Vsako blago je najmanj še enkrat toliko vredno. To blago je tudi prav posebno priročno za ženske in moško dežniško plašče, in za spalne suknje. Razvon teh imamo v zalogi tudi šo nekaj tisoč blaga iz grbenčene volne za gospodske obleke prava čista volna po najnovejših uzoreih temno kakor tudi svitlo barve. To blago, ki jo poprej pri tovarnarjih veljalo po 15 gld., prodajam jaz v kosovih po t* ~ lev. za celo obleko zadosti veliko. Za največjega moža se naredo h tega blaga lahko suknja, telovnik iti hlače. Nihče toraj naj ne zamudi ugodne prilike za napravo lepe in poceni obleke, kajti dobiček je na strani knpovalea, zgnbo je imel žo poproj tovarnar pri konkurzu. Da sem na strogo solidni podlagi, javno tukaj izjavljam, da vsakemu takoj denar povrnem, komur bi poslano 1 >ln