t C. ^ L1T E Leto XIV • št. 47 (3892) TRST, nedelja 23. februarja 1958 Cena 30 lir DANES V RIMU Današnja manifestacija odporniškega gibanja v Rimu naj bi bila jamstvo za dosledno izvajanje ustavnih določb in s tem za dokončno odpravo ostankov fašistične zakonodaje DaTle* praznuje italijansko partizansko giba-nje svoj praznik, v unu manifestira po uli-na tisoče bivših partizanov iz vse Italije, med ni,111* je na stotine od-kovanih bivših borcev za vobodo. Povorkam in ma-“festacijam bodo priso-tudi zastopniki »TOjcev padlih iz vseh po-“^jin. Vsa odlikovana ^ so z žrtvami svo-najboljših sinov prispela k antifašistični in animistični borbi, bodo ^ntna s svojimi mestni-1 stavami. V tej mani-bo prisoten duh ®°c®v in tisočev padlih .veliki narodnoosvobo-‘nt borbi, ki se je zače-aa nekatere antifašiste fa"Protl P^im podvigom jasizma v letih 1921-22 in se je zmagoslavno za-inčiia z razbitjem fašiz-^ in nacifašizma 1945. ulicah Rima bodo *°Takali tudi zastopniki 1W m°čne generacije J'™1- ki so preživeli dol-leta fašističnega te-, la v ječah, intemaoi- Seneracije, ki ni klo-tjjN Pred obsodbami zlo-^J^Sa posebnega faši-tribunala. Zato O* v Rimu prisotni tu-ijj i^ši Bazoviški junaki so jt^nažiceva četa, saj VjJj °ni, ki so med pr-Vojj. ^ali smelo in z gne-Sledati fašističnim v obraz. Na Jajj Jenskih manifestaci- tfžašk ° zastoPanl tndi Ul j 1 In goriški partizana . 0r8anizacije Zdrjže-do padlih, ki bo- tr4aTecistavljali vse naše stvo 0 in gor iško ljud-koij' JSe .0ne’ ki so kakor osV(., ^P^nesli v narodno ^*lilni borbi proti fa- šizmu in njegovim sokrivcem. Italijansko odporniško gibanje v Italiji je te dni izvojevalo po dolgih letih uradno priznanje od strani republiške vlade in pan lamenta. Mi vsi antifašisti, bivši partizani in demokratično misleči ljudje na splošno, moramo zabeležiti ta korak naprej, ker upamo, da bo prispeval k temu, da se že enkrat napravi konec sodnijskemu ali kakršnemu koli preganjanju bivših partizanov, ker to ni v čast novi italijanski republiki, ki je zrasla iz odporniškega gibanja. Mi tržaški in goriški antifašisti, bivši partizani ali politični preganjanci, ki smo se kovali v fašističnih ječah v internacijah in naci fašističnih lo-gorjih in v trdi partizanski borbi in ki smo vse to preživeli, moramo te naše izkušnje pravilno izkoristiti in si izbrati mesto v vrstah borcev za pravično stvar. Zato se moramo danes čutiti eno z odporniškim gibanjem vse Italije in stopati v vrstah tega gibanja, ki mora biti, še vedno ne samo budno, ampak se tudi boriti za to, da se zločinski fašizem v kakršni koli obliki ne povrne več. Boriti se moramo, da se ostanki fašizma izbrišejo iz javnega političnega življenja, ker je že sam njegov obstoj groba žalitev vsega demokratičnega odporniškega gibanja in tudi vse politike, na katerih sloni danes novo vstala italijanska republika. Predvsem pa je odporniško gibanje postavilo temelje republiški ustavi današnje Italije. Zato mora biti vsakodnevna skrb slehernega bivšega borca v odporniškem gibanju, da se določbe te ustave spoštujejo in izvajajo, čeprav je poteklo že deset let od njene proglasitve, je še vedno zelo mnogo u-stavnih predpisov, ki še niso s posebnimi zakoni in drugimi potrebnimi predpisi prešli v prakso vsakodnevnega življenja, začenši pri prvem in glavnem ustavnem členu, ki določa, da italijanska republika sloni na delu in nadaljnjih določbah o popolni enakopravnosti državljanov ne glede na politične in jezikovne razlike. Zlasti člen 6, ki določa posebno zakonodajo za zaščito jezikovnih manjšin, še vedno ni v praksi izveden, kar smatramo ob tej priliki za našo pravico in dolžnost še posebej poudariti, ker so naši najboljši ljudje padali zato, da nas ne bo nikoli in nihče več teptal in raznarodoval. Za resnično in dejansko spoštovanje in izvajanje teh ustavnih določb pa je potrebno preklicati in razveljaviti vso — na žalost — še vedno veljavno fašistično zakonodajo, ki je ne čutimo samo goriški in tržaški Slovenci, temveč vse delovno ljudstvo v deželi. Zato smatramo današnjo manifestacijo v Rimu, na kateri so udeleženi tudi zastopniki našega ljudstva, kot zagotovilo, da ne bomo morali čakati še deset let na uživanje tistih pravic, ki so nam zajamčene v najvišjem zako nu republike. FRANC ŠTOKA Pohod črnega kontinenta Voditelji odporniškega gibanja v Severni Italiji leta 1945. Med njimi sta tudi prvak KPI Pietro Secchia in Anton Ukmar-Miro, ki je bil med borbo poveljnik VI. cone v Liguriji, Anelito Barontini, politični komisar VI- cone, Vincenzo Moscatelli, poveljnik skupine divizij «Garib»ldi» v Valsesia in Val- dossola in drugi poveljniki partizanskih enot. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiviiiiiaiiiiiiiiiivtiiiiaiiiiiiiiiitiai^iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivaatmiiiiiiiiiiiiaiiiinifiivaiaiiiliiiiiiiiaiiiiiiiiiitiiviaiiiuiVkiifiiiiiiiiiaitiiiiiMiiiiiisiiaiitiaaiiiitiiitTCtvttitaivmtitiitvitfitiiiiifiiiiitiiiiaiiiiMiiiviiiftittiiiiiiJiiiiiiiitMiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiniatHiiitt Uradno rojstvo Združene arabske države Egiptovsko in sirsko ljudstvo odobrilo združitev in izvolilo Naser ja za predse Naser je poudaril, da je enotnost močno orožje Arabcev - Več vlad je že sporočilo priznanje nove države - Opozicijske stranke in množične organizacije v Sudanu obsojajo politiko sudanske vlade KAIRO, 22. — Egiptovsko in sirsko ljudstvo je skoraj soglasno potrdilo združitev obeh držav v skupno republiko in izvolilo Naserja za predsednika nove države. Uradni podatki o plebiscitu so sledeči: EGIPT: Za federacijo 6.102.128 glasov; proti federaciji 247. Za Naserja kot predsednika 6.102.116 glasov; proti Naserju 256. SIRIJA: Za federacijo 1.312.859; proti federaciji 139. Za Naserja 1.312.808; proti Naserju 187. Uradne podatke je sporočil na velikem zborovanju na Trgu republike egiptovski notranji minister, ki je poudaril, da sta Egipt in Sirija skoraj soglasno (99,99 odst. v Egiptu in 99,98 odst. v Siriji) odobrila združitev med obema državama in imenovanje Naserja za predsednika nove države. S tem se je uradno rodila nova «Združena arabska država*. Ogromna množica je z velikim navdušenjem pozdravila to sporočilo in vzklikala Naserju. Vzklikanje velike množice se je mešalo z glasbo, ki so jo oddajali po zvočnikih, in z zvonjenjem številnih zvonov. V svojem govoru je predsednik Naser poudaril, da je enotnost orožje, «s katerim lahko z zaupanjem odgovorimo skupnemu sovražniku, ki se bori proti tej enotnosti in ki se je vedno boril proti nam, s tem da nas je razdvajal. Sedaj se ne bo mogel boriti več proti nam. Orožje nove republi-ke je za vse Arabce.« Na obtožbe, da je egiptovska vojska vdrla v Sudan, je Naser odgovoril: «Združena arabska republika ne bo nikoli uporabljala svojega orožja proti arabskemu ljudstvu.« Naser je zatem izrekel dobrodošlico Sircem v noyi državi in se jim zahvalil za zaupanje vanj. Ko je Naser prišel na Trg republike, je zavladalo med množico nepopisno navdušenje. Med pokanjem možnar-jev, ki so metali nad množico Naserjeve slike, je moral ta dolgo čakati, preden je lahko spregovoril. Nato sta študent in študentka obljubila predsedniku zvestobo sirsko-egipiovske univerzitetne mladine. V trenutku, ko je Naser uradno napovedal rojstvo nove republike, so sirski in egiptovski državljani pfene-hali biti državljani teh dveh držav. Takoj po proglasitvi rezultatov plebiscita so postali državljani enotne države ter ne potrebujejo več potnih listov ali vizumov za potovanje iz ene pokrajine v drugo. Po končanem govoru se je Naser peljal v odprtem avtomobilu po ulicah prestolnice, kjer ga je ogromna množica navdušeno pozdravljala. Prvi dekret, ki ga je Naser podpisal kot predsednik združene republike, je dekret, ki imenuje sedanjega vrhovnega poveljnika egiptovskih sil generala Amerja za vrhovnega poveljnika oboroženih sil arabske republike. List «A1 Gumhuria« objavlja danes prvo Naserjevo izjavo po zaključku plebiscita. »Veličina današnjega dne, pravi Naser, se nč meri z veseljem, ki nam ga daje. Gre predvsem za slaven dan v naši zgodovini. Prevzemamo si veliko odgovornost, toda veličina ljudstva se meri z veličino odgovornosti, ki jo je sposobno prevzeti. Naši predniki so v borbi za smotre, ki smo jih mi dosegli, preživeli grenka razočaranja in preganjanje ter so žrtvovali življenje za svoje ideale. Mi moramo sedaj dokazati, da smo vredni njihovih žrtev.# V Damasku pa je predsednik sirske republike Kuatli danes podpisal zadnjič kot predsednik Sirije dekret, ki razglaša dokončni izid plebiscita. Predsednik Kuatli1 in sirska vlada sta danes odstopila. Sirska vlada, ki jo vodi Sabri Asali, pa bo vodila GAMAL NASER tekoče posle, dokler ne bodo imenovali izvršilnih svetov za obe področji. Medtem so tuja diplomatska predstavništva v Siriji avtomatično zgubila svoj uradni položaj. Toda ohranila bodo diplomatsko imuniteto in prednosti še za dva meseca. Ulice Damaska so ves dan polne ljudi, ki navdušeno pozdravljajo izid plebiscita. Manifestanti nosijo napise, ki vzklikajo novi republiki in arabski enotnosti. Napisi poudarjajo tudi, da se bo ljudstvo borilo za osvoboditev Palestine, Alžira in Ale-ksandrete. Danes popoldne je zunanje ministrstvo Združene arabske republike uradno obvestilo tuje vlade o proglasitvi nove države. Načelnik protokola zunanjega ministrstva je sprejel načelnika diplomatskih predstavništev, ki so izrekli željo, da predložijo dokumente o priznanju nove države. Iranski poslanik je bil kot dekan diplomatskega zbora sprejet prvi. Sledili so mu poslaniki Sovjetske zveze, Japonske, Norveške, Indije, Danske, CSR, Švice, Belgije, Tunizije, Madžarske, Švedske in Bolgarije. Italijanski poslanik v Kairu je dobil navodila, da predloži poverilnice jutri. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta maršal Vo-rošilov je poslal Naserju brzojavko, v kateri čestita ob rojstvu nove republike. Zatem poudarja, da narodi Sovjetske zveze cenijo težnje po enotnosti arabskih narodov, ki so v preteklosti trpeli pod tujci, ter nadaljuje: «Z veseljem Vam sporočam, da je sovjetska vlada, privržena plemenitim načelom pravice narodov, da sami odločajo o svoji prihodnosti, sklenila priznati Združeno arabsko republiko kot neodvisno in suvereno državo v upanju, da bo z njo imela prijateljske odnose, kakor jih je imela z Egiptom in s Sirijo.« Sudanski poslanik v Kairu je danes izjavil, da egiptovski sklep o odložitvi pogajanj v zvezi z obmejnim sporom na čas po sudanskih volitvah pomeni za sedaj popolno rešitev tega vprašanja v pričakovanju pogajanj. Predstavnik etiopskega zunanjega ministrstva je v Adis Abebi izjavil, da sta predsednik Naser in sudanski ministrski predsednik odgovorila na pismo cesarja in privolila na nadaljevanje pogajanj po sudanskih volitvah. Sudanski notranji minister Abdel Rahmane, ki je predsednik ljudske demokratične stranke, je dopisniku kairskega radia izjavil: «Oblaki, ki so začasno zatemnili odnose med Egiptom in Sudanom, so se razpršili s pomočjo posredovanja duhovnega voditelja Mirganija in zaradi modrosti predsednika Naserja. Dolžnost obeh vlad je sedaj vzpostaviti zaupanje, ki je do sedaj vladalo med obema bratskima deželama. Prepričan sem, da bodo tradicionalne vezi, ki družijo ljudstvo obeh držav, razpršile trenutni nesporazum zadnjih dni.« Predstavnik sudanske narodne unionistične stranke pa je izjavil, da so nedavno krizo »spretno izkoriščali tisti, ki radi ribarijo v kalnem«. «Poudariti moramo, je dodal predstavnik, da je naša stranka zelo zadovoljna z ugodnim odgovorom predsednika Naserja na poziv strank in ljudskih organizacij Sudana.« Tudi druge sudanske osebnosti, ki ne odobravajo politike sedanje vlade, so v svojih komentarjih odobrile sklep egiptovske vlade. Med temi sta predsednik stranke narodne osvoboditve Omar Kalifa in predsednik protiimperialistič-ne fronte Ahmed Soleiman. Predsednik narodne unionistične stranke El Azari, ki je odločen zagovornik tesnega sodelovanja med Egiptom in ' Sudanom, vodi sedaj ostro volilno kampanjo proti predsedniku sedanje vlade Kalilu, kateremu oči-ta, da je kompromitiral odnose med Egiptom in Sudanom. Azari zahteva, naj se v Kairo pošlje delegacija sudanskih političnih strank irt organizacij, da naglo uredi spor. Mediem pa se v sudanskih vladnih krogih razburi jajo, ker egiptovska vlada ni sporočila po diplomatski poti svojega sklepa o odložitvi ppgajanj na čas po sudanskih volitvah. Sudanski zunanji minister je danes pozval k sebi egiptovskega poslanika v Kartumu, Kairski radio ves čas poudarja, dk je Egipt pristal ha odložitev pogajanj na priporočilo voditeljev sudanske opozicije Azarija in( Merghanija, ki jima je reg ha tem, da se med ljudstvom obeh držav ‘ ohranijo bratski stiki in prijateljsko sodelovanje, dočim je stranka, kateri pripada predsednik vlade Kalil, naklonjena angleški politiki. EL KUATLI TURČIJA ALŽIRIJA 9-620 LIBANON 1.450 IRAK 4.859 ORDANUA 1.471 SAUPOVA ARABI. ffffl 7.000 |jj no, ali urno post zločinci?* Pariški ta vprašanja svo ni dal odgovora. lovanni im rim- Sedem dni v svetu I—M NOVA ARABSKA ORŽAl/A HM IRA&KO-JORDANSKA ZVEZA K® OSTALE ARABSKE DEŽELE o.ooo Število prebivalcev *i.ooo Krn 0 200 400 400 §00 POLITIKA DVOJNE MERE Socialist Kreisky in narodnostne manjšine Francija - Tunizija V preteklem, tednu je bila Afrika spet v ospredju pozornosti svetovne javnosti. Spor med Tunizijo in Francijo je prišel sicer deloma v diplomatsko fazo, vendar pa Francozi ne kaiejo prave volje, da bi kaj prispevali k pomirjanju. Krčevito vztrajajo pri svoji kolonialni politiki. Tunis in Pariz sta sprejela ponudbo za dobre usluge ZDA in Velike Britanije, Pomočnik državnega tajnika ZDA Robert Morphy je že prišel v London, od koder bo odpotoval danes v Pariz, zatem pa v Tunis. Medtem pa povzročajo Francozi v Tuniziji nove incidente. Bližnji francoski odred je vdrl v ta kraj, ugrabil tri predstavnike krajevne oblasti in jih pridržal kot talce, Zutem so francoski vojaki obkolili celotno področje in aretirali več Tunizijcev, da bi jih »zaslišali*. Le potrpežljivosti tuniške vlade se je treba zahvaliti, da ni prišlo do spopadov Tuniški predstavnik v OZN je o tem obvestil Varnostni svet ter ameriško in britansko vlado. Glede ameriškega in angleškega posredovanja se do sedaj niso mogli sporazumeti, na kaj naj se to posredovanje nanaša. Francozi trdijo, da se mora to omejiti samo na poskus za ponovno navtzanje stikov med Francijo in Tunizijo, ki naj sami nadaljujeta pogajanja o spornih vprašanjih. Za to naj bi bilo dovolj urediti vprašanje odškodnine za bombardirano .Tvas Sakiet. Tunizija pa zahteva, naj bodo predmet posredovanja vsa sporna vprašanja med o-bema državama, med katerimi je tudi zahteva za umik francoskih čet iz Tunizije. Poleg tega bi morali obravnavati tudi vojno v Alziru, ki je osnovni vzrok vsega zla. V Londonu izjavljajo, da bi morali vsekakor govoriti tudi o umiku francoskih čet ter o francoskem oporišču v Biserti, ki naj bi eventualno postala oporišče NATO. Jasno, da so v Parizu močno reagirali in očitajo Londonu, da išče le svoje interese v Biserti in v Sahari. Sicer pa so tudi o Washingtonu mnenja, da bi morali obravnavati celotni spor med obema državama, torej tudi vprašanje umika čet iz Al-žira. Omenja se tudi predlog, naj bi na mejo med Al-žirom in Tunizijo poslali mešano francosko-tuniiko komisijo pod predsedstvom neke nevtralne države. Francozi pa so medtem sklenili, da bodo na tej meji določili »nevtralni pasu, kjer ne bo smel nihče bivati in potovati. Burglba odkrito izjavlja, da je povsem naravno, da pomaga bratom Alžircem pri njihovi borbi za osvoboditev. Zato ne bo pravega miru, dokler se Francozi ne od ločijo priznati Alžircem njih pravice do neodvisnosti Pri tem pa Burgiba nenehno ponavlja, da je vnet pristaš zahodnega bloka in se sprašuje, ali ne bi bilo bolje, da se alžirsko vprašanje nh pol internacionalizira, s tem da se obravnava sv družini NATO*, nego da bi se popolnoma internacionaliziralo z obravnavanjem v Varnostnem svetu. Sicer pa je že Francija sama »internacionalizirala* to vprašanje, ko ga je predložila Varnostnemu s ve- I tu, čeprav v obliki obtožbe Tunizije, da pomaga «alžirskim upornikom*, ki da i-majo na njenem ozemlju o-porišča za napade »na francosko ozemlje». Burgiba je zahodnim državam zagrozil z možnostjo, da se Tunizija obrne na Vzhod. Pri lem pa je takoj zagotovil, da on ne bo nikoli napravil kaj takega. Dejal je celo, da ne bo zahteval niti pomoči od Egipta. Vendar pa je moral pri tem priznati, da tuniško ljudstvo ne misli tako, ker je dopustil možnost, da bi odstopil, če bi ljudstvo sklenilo obrniti hrbet zahodnemu bloku. Dejstvo je, da je tuniško ljudstvo prisililo Burgibo, da je zavzel odločno stališče proti Franciji. Prav tako vedno odločneje zahteva neodvisno in izvenblokovsko politiko ter s simpatijami sprejema zgled, ki prihaja iz Kaira. Egipt in Sudan Tako francoski kakor angleški kolonialisti skupno z ameriškimi mogotci so si že z veseljem meli roke. ko je nenadoma izbruhnil spor med Egiptom in Sudanom zaradi majhnega obmejnega področja severno od 22. vzporednika, o katerem obe državi trdita, da jima pripada. Sudan je bil v preteklosti angleško-egiptovski kondominij. Toda znano je, da je bil tudi Egipt praktično .angleška kolonija. Zato je sedanji spor dediščina kolonialne preteklosti. Do zaostritve spora je prišlo, ko je egiptovska vlada sklenila poslati tudi na to področje volilne komisije za plebiscit o združitvi Egipta in Sirije. Sudan pa je področje vključil v svoja volilna okrožja za volitve, ki bodo 27. t.m. Sudanska vlada je pod priti-Skom kolonialistom naklonjenih elementov zadevo predložila Varnostnemu svetu OZN, V Washingtonu in Londonu so že obljubljali vso podporo sudanski vladi proti Egiptu. Toda delali so račune brez krčmarja. Egiptovska vlada je sklenila odpovedati se za sedaj plebiscitu na spornem področju in nadaljevati pogajanja z vlado, ki bo sestavljena po sudanskih volitvah. Zaradi močnega pritiska sudanskih opozicijskih strank, ki so odločne zagovornice bratskega sožitja z Egiptom, je tudi sudanska vlada precej omilila svoj prvotni ton in njen predstavnik se je v Varnostnem svetu javno zahvalil Egiptu za vso pomoč Sudanu v njegovi pretekli borbi za neodvisnost. Izjavil je tudi, da želi Sudan prijateljsko rešiti spor brez vmešavanja tretjih Tako je predvsem realizem Naserja preprečil kolonialistom novo vmešavanje v sudanske notranje zadeve prav v trenutku, ko v Kairu in Damasku svečano proslavljajo združitev obeh držav v enotno republiko. Egiptovsko in sirsko ljudstvo se je skoraj soglasno izreklo za združitev in je izvolilo Naserja za svojega predsednika. Tudi v Indoneziji tuje vmešavanje Na Sumatri so nekateri polkovniki proglasili svojo »vlado*. Toda za seboj imajo le malo prebivalstva. Majhna klika si prizadeva, da bi ljud- stvu vsilila svoje zahteve. Odkar je Indonezija postala neodvisna, pritiskajo nanjo od zunaj in izkoriščajo notranje težave, ki so posledica dolgoletnega kolonialnega jarma. Namen tuje intervencije je, da bi Indonezijo ali del Indonezije pritegnili v enega izmed blokov. Toda Sukarno poudarja, da bo vlada ostala zvesta svoji aktivni neodvisni in izvenblo-kovski politiki. Številne delegacije, ki prihajajo s Sumatre in z drugih indonezijskih otokov v Djakarto, so dokaz, da ogromna večina ljudstva odobrava to politiko. Načrt Rapackega in konferenca Lahko se reče. da so odnosi med Vzhodom in Zaho- l dom prišli sedaj v fazo prvih konkretnejših priprav za sklicanje konference najvis-jih predstavnikov. Eisenho-wer je Bulganinu odgovoril še na drugo pismo in se je v odgovoru pridružil britanskemu stališču ter poudaril, da sestanek zunanjih ministrov ni nujno potreben za sklicanje konference, Tu se lahko pripravi tudi po «tajni diplomatski poti*. Nekam užaljeno je dodal, da mora državni tajnik Dulles v vsakem primeru sodelovati pri pripravah za to konferenco. To je nekak odgovor na številne napade na Dullesa v SZ, kjer ne bi želeli razgovorov z njim. Medtem pa je tudi poljska vlada poslala nekaterim dr- M. B- (Nadaljevanje na 8. strani) Vprašanje nemške narodnostne manjšine v Južnem Tirolu je ponovno na dnevnem redu. Znano je, da sta takratni italijanski ministrski predsednik in zunanji minister Al-cide De Gasperi in avstrijski zunanji minister Karl Gruber takoj po zaključku druge svetovne vojne podpisala v Parizu sporazum, s katerim se je Italija obvezala dati avtonomijo nemški narodnostni manjšini v Južnem Tirolu. Po črki in duhu tega sporazuma (kajti šlo je le za to, da se zaščiti nemška narodnostna manjšina v mejah italijanske države) bi bili morali dati avtonomen status le pokrajini, naseljeni z Nemci. Italijanska vlada pa tega dejansko ni storila, ampak je predložila, parlament pa je odobril, zakonski osnutek, na osnovi katerega je bila avtonomija raztegnjena tudi na sosedno pokrajino Tridentinsko, kjer Nemcev ni, tako da so v tej avtonomni deželi Trentino-Alto, Adige Nemci dejansko v manjšini in veljajo tako avtonomne pravice v glavnem le za Italijane. V okviru te deželne avtonomije, v kateri tvorijo Italijani večino, imata sicer tudi obe pokrajini svojo podrejeno avtonomijo, toda v bistvenih vprašanjih odločata končno le deželni svet in odbor, v katerih imajo večino Italijani. Odtod nezadovoljstvo južnotirolskih Nemcev, ki morajo na žalost ugotoviti, da jih je italijanska država dejansko opeharila za obljubljeno avtonomijo, ker je deželna avtonomija v sedanji obliki in obsegu le najprimernejše orodje za postopno poitalijančevanje tudi sedaj še pretežno nemškega Južnega Tirola. To poitalijančevanje se vrši na razne načine, predvsem pa z naseljevanjem italijanskega elementa v mestnih središčih Južnega Tirola, kjer se u-stanavljajo tovarne in obrati, ki zaposlujejo izključno italijansko delovno silo, domači nemški element pa se postopno izpodriva iz mest in potiska na deželo. Ta proces je vzbudil med nemškim prebivalstvom v Južnem Tirolu precejšnje nezadovoljstvo, hkrati pa je naletel tudi na javno obsodbo odgovornih avstrijskih krogov, ki so dali vedeti rimskim odgovornim krogom, da se nikakor ne morejo sprijazniti s takim stanjem v Južnem Tirolu. (Pri tem je še najbolj zanimiva okoliščina, da se polemika okrog nemške manjšine v Južnem Tirolu vodi v glavnem med politični- mi somišljeniki — demokristjani, ki so na oblasti tako v Avstriji kakor tudi v Južnem Tiroiu in Italiji. A tudi njihova skupna krščanska osnova je v lem pogledu brez moči!) V to polemiko so v tem. poslednjem času posegli tudi italijanski in avstrijski socialdemokrati Najprej so se oglasili italijanski socialdemokrati v svojem glasilu »La Giustizia* in zagovarjali stališče, da bi se nemška manjšina v Južnem Tirolu morala zadovoljiti z deželno avtonomijo v sedanji obliki ne pa zahtevati ločen avtonomen status za svojo pokrajino. Na to stališče italijanskih socialdemokratov je odgovoril avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve socialist Kreiskg, ki je v intervjuju z dopisnikom «Socialistische Korrespon-dehz» grajal to stališče italijanskih socialdemokratov in, dejal, da tudi avstrijska socialistična stranka zasleduje z velikim zanimanjem razvoj položaja v Južnem Tirolu, ker so obveznosti iz pariškega sporazuma sestavni del skupne zunanje politike obeh vladnih strank. Pri tem je Kreiskg omenil pozitivne rešitve vprašanja nemške 'manjšine na Danskem, danske manjšine v Nemčiji, švedske manjšine na Finskem itd., in pristavil, da bi ne bilo pametno vztrajati pri odklanjanju avtonomije, ki jo zahtevajo Nemci v Južnem Tirolu. Vse to je lepo in prav; socialist Kreiskg, ki je vedel navesti primere pozitivnih rešitev manjšinskega vprašanja v drugih deželah, in ki se poteguje za tako pozitivno rešitev tudi nemškega manjšinskega vprašanja v Južnem Tirolu, ni mogel navesti tako pozitivne rešitve za slovensko manjšino pri njih doma, na Koroškem. Res škoda! Kako to, da socialist Kreiskg, ki meni, da ne bi bilo pametno odreči avtonomijo Nemcem v Južnem Tirolu, ne smatra, da bi bilo prav tako pametno, če bi najprej s slovensko manjšino v svoji deželi ravnali tako, kot zahtevajo, da bi v drugi državi ravnali z njihovo narodnostno manjšino? Koliko večjo moč bi tedaj imeli njegovi sicer nesporni argumenti, če bi Kreiskg v polemiki z italijanskimi odgovornimi krogi mogel navesti, ne le primere iz drugih držav, ampak tudi konkreten primer pravilnega in pravičnega ravnanja z narodnostno manjšino v svoji lastni deželi! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiii ZANIMIVA ODKRITJA OB POLEMIKI VALENTE - ONESTE Kako so demokristjani gospodarili s premoženjem bivše fašistične EIL Premoženje bivše GIL, ki se ceni od 150 do 200 milijard lir, je v času demokrščanske komisarske uprave bilo skoraj v celoti izročeno v last ali uporabo cerkvenim ali demokrščanskim organizacijam V zadnjih dneh smo v 1-talijanskem tisku brali dokaj žolčno polemiko v zvezi s pripravami za neko novo športno stavo. CONI (Co-mitato Olimpionico Naziona-le Italiano) ima nogometne stave Totocalcia v svoji u-pravi malone od samega začetka in predsednik CONI odv. Giulio Onesti dokaj u-pravičeno vztraja na tem, da ima CONI pravico do tega vira dohodkov (ki vsekakor ni majhen), ker s tem krije velikanske stroške, ki jih terja italijanski šport in tudi za priprave prihodnje olimpiade, ki bo v Rimu. Giovanni Valente, ki je komisar organizacije ENAL, bi pa hotel uvesti novo tovrstno stavo in sicer BNAL-LOTTO, to se pravi novo stavo, ki bi bila podobna Totocalciu in ki bi tej odtegnila velik del onih sto-tisočev ali celo milijonov I-talijaoov, ki vsako soboto upajo, da se bodo s sto, tri sto ali več lirami potegnili rz skromnega življenja, v katero jih' veže skromna mesečna plača. Pri vsem tem pa ne gre morda le za u-stanovitev nove družbe, ki bi okrnila monopolni položaj, ki ga ima sedaj CONI, pač pa za ustanovitev družbe, ki bi bila precej strankarsko obarvana, kajti komisar ENAL Giovanni Valente je Fanfanijev prijatelj in to veliko pomeni. Tak naval je v uradih, ko se ameriški brezposelni delavci zglasijo, da bi dobili podporo za brezposelnost Za koliikšna sredstva pa bi šlo, nam povedo sledeče številke: v desetih letih, in sicer od 1947 do 1957 so italijanski državljani «vložili» v Totocalcio 216 milijard lir, za državno loterijo pa so plačali 300 milijard lir, to se pravi, da so v desetih letih «vložili» v stave kar 516 milijard lir. Komisar Giovanni Valente, ali bolje povedano, klerikalni krogi računajo, da bi ne bilo napak iz tega velikanskega vira dohodkov napeljati nekaj vode tudi na svoj mlin. V zvezi s to polemiko pa so prišli na dan še mnogi drugi močno zanimivi podatki in sicer podatki o tem, kako so si italijanske cerkvene in klerikalne organizacije v povojnih letih kaj krepke povečale svoje premoženje in sredstva, s katerimi dobesedno vsiljujejo svoj vpliv množicam. Znano je, da je vse premoženje bivše GIL (Gioven-tu Ttaliana del Littorio), ki je bilo dejansko državna last, prešlo v upravo ENAL. Ta pa ima komisarsko u-pravo, kateri načeluje sedaj demokristjan in Fanfanijev prijatelj Giovanni Valente. Kolikšno je bilo premoženje GIL? Precejšnje. Oglejmo si številke; GIL je imela 296 domov, 319 obmorskih ah planinskih počitniških kolonij, 340 telovadnic, 52 kinematografskih in gledaliških dvoran, 68 športnih igrišč, 154 gradbenih zemljišč ir še nadaljnjih lil nepremičnin. Skupna vrednost vsega tega se ceni na 150 do 200 milijard lir, Demokrščanski komisarji, ki so prevzeli to lepo dediščino, in sicer od prvega Giovannija Elkana do sedanjega Giovannija Va-lenteja, so svojo nalogo odlično Izpeljali, Skoraj vse velikansko premoženje bivše mladinske fašistične organizacije so odlično speljali v korist cerkvenih ali demo-kristjanskih organizacij, ki se ukvarjajo s športom ali s socialnim skrbstvom. Od leta 1952 do 1957 je demokrščanski poslanec in bivši komisar ENAL Giovanni Elkan z neko pogodbo, ki io je sklenil s predstavnikom Vatikana msgr. Baldel-lijem, prepustil počitniške kolonije bivše GIL papeški podporni ustanovi — Ponti-ficia Commisaione di Assi-stenza. In tega Elkan ni le poklonil, ampak omenjena papeška podporna ustanova prejema od komisariata za mladino p0 350 lir, od notranjega ministra pa še po 300 lir za vsakega otroka, ki je v oskrbi v teh počitniških kolonijah. To se pravi, da država ni le izgubila počitniških kolonij, ampak da de-mokrščanska vlada daje iz državnih sredstev papeški u-stanovi • like vsote za o-skrbovanje teh kolonij. V zvezi s tem je poslanec Rus-so nekoč v parlamentu rekel demokrščanskemu podtajniku Spallinu sledeče: »Vi hočete postaviti našo državo v odvisnost Vatikana.» Poslanec Russo je sicer dobil odgovor, ki pa je bil kar odveč. Toda s tem »čudovitim gospodarjenjem* demokrščan-skega komisarja še nismo končali: Dfcmokrščaqjaki komisarji, ki upravljajo premoženje bivše GIL, se s tem darilom papeški podporni ustanovi niso zadovoljili/ Med zadnjim svetim letom na Dr. so akademijo «Foro Itahcoi) poverili neki hotelski družbi, ki jo vodi Lui-gi Gedda. Ta «finančna operacija)) pa se ni obnesla i-n organizacija italijanske mladine je pri tem utrpela 200 milijonov lir zgube. Nadaljnji primeri; Rimsko kinematografsko dvorano «Induno» je komisarska u-prava dala v najem neki cerkveni organizaciji za smešno najemnino 100 lir na leto. Obmorsko kolonijo v I.ignanu v Furlaniji pa je komisarska uprava dala v najem neki videmski ustanovi, ki je pod škofovim patronatom, prav tako za komaj 100 lir najemnine na leto. In dalje: v predmestju Palermu je bivša GIL imela zemljišče, ki je obsegalo 66 tisoč kv. metrov gradbenega prostora. In to gradbišče je demokristjanska komisarska uprava bivše GIL prodala za 32 milijonov, dejansko vrednost pa so ocenili na 260 milijonov. V Lungotevere Piaz v Rimu je bivša GIL imela palačo, ki je bila vredna 40(1 milijonov lir, de-mokrščanska komisarska u-prava jo je prodala za 40 milijonov lir. V Mantovi je komisarska uprava prodala demokrščanski organizaciji ACLI palačo Nonio in lep kos gradbišča ob njej za 9 milijonov. Naknadno pa je ACLI prodala omenjeni kos gradbišča poleg palače za 9 milijonov lir, tako da ji je bila palača Nonio dobesedno poklonjena Bivša internata GIL na Monte Mariu in na Monie Sacro v Rimu sta btla brez odškodnine izročena cerkvenima I ustanovama Don Orione in Don Guanella, počitniška kolonija Scambr.gli-a v Rietijjr' pa je bila dana v najem nekemu duhovniku za samo I 100 lir najemnine na Končno še zadnji podatek: Komisar i Valente je s pristankom ske vlade dal rimski «Foro ltalico«, ki je last bivše GIL, pod hipoteko v jamstvo neke «finančne operacije« ENAL in tako bo tudi to premoženje bivše GIL, ki je torej državna last, od-s»ej služilo za finansiranje, vsaj v začetku ENAL-Lotta. Kot vidimo, se demokristjani niso zamujali. Ta leta, odkar so na oblasti, so kaj pošteno izkoristili. Ni jim kaj očitati. Čudno je le to, da mnogi tega ne uvidijo. Ranjenih ni? Nedavno je pariški tednik «France Observateur« objavil sledeče pismo: «Naš tisk piše o francoskih vojaaih, ki so ranjeni padli v roke alžirskih upornikov. To jemljem kot povod za sledeče vprašanje; naša vojska pogosto V borbah pobira mrtve in to tudi po 100 ali 150 hkrati, včasilj tudi ujetnike, nikoli pa m(i enega , ranjenega u-jetmka. Zakaj? Čudim se, da tega še nihče ni opazil, V vsaki borbi- so mrtvi, rameni in ujetniki. Kaj kategorije ranjenih v Alžiru ni? Sl sme vedeti, zakaj? Ali je morda to vprašanje, o kate-m konč-že taki tednik na svojega bralca ALI VEL — da je od leta 1954 danes padlo na ozemlju ZDA nič manj kot sedem velikut bombnikov, ki so nosili * tomske ali vodikove bo® *■ Tako poroča «Ney York P®8 *> ki dodaja, da so bombniki nekajkrat odvrg^ svoje «nevarno breme* morje, ko so piloti z a ra.1 j, kvar na motorjih uvideli, ne bodo mogli normalno rij' stati. Ameriško rnin’?tr*m' vojske teh trditev ne Zanimivo pa je, da ni P , še nikoli do eksplozij bomb, kar pa ameriških žavlianov vendarle ne -T”-mirja. * * * h — da je bil vratar , nonemškega parlamenta 0 puščen, ker je bil hkrati vladne demokrščanske strs ke in opozicijske sociaM mokratske stranke. - m * * * — da je po podatkih .M srednjega odbora italijan**/ klerikalne organizacije Co®f tati civici v Italiji v versP® organizacijah včlanjenih 0*7 šest milijonov državljanov, imajo volilno pravico, i® •'j cer: Katoliška akcija šteje milijonov članov, Vincencij va konferenca 300.000. or®*^* zacija Dame di carita 30 Marijine družbe 450.000, stolat molitve 680.000, škanskih tretjerednikov 1 480.000, karmeličanskih tr®-jerednikov je 200.000, kanskih tretjerednikov je 2 tisoč, bivših gojencev cer!”^ nih zavodov pa 650.000. K »nadzirajo« Comitati civ* zalite- d* fiuncoska letela bombardirala, sc jc v Tunisu zbrala ogromna množica, da bi z javno molitvijo počastila spomin žrtev terorističnega napada tolikšno organizacijo, vajo od demokristjanov, na seznam svojih ka-ndi®*’ tov za prihodnje voW® vključijo 50 odst. njihov predstavnikov. * * * — da so francoske oblsšh vrgle doslej 12 mladeničev zapor, ker nočejo služiti francoski vojski v prot1*, proti temu, da je vrhovi" poveljnik kopenskih sil c*, tralne Evrope bivši naC'*j!C' ni general Hans Speldel. deniči svoj protest podkter Ijajo z dejstvom, da so * cisti njihove očete Postre}, ali jih odpeljali v tabori*1' od koder se niso vrnili- *. ' to se smatrajo v. pravičen*' da ne služijo v vojski, ri poveljuje isti človek, ki ’ bolj ali manj kriv smrti hovih očetov. * * * — da je po izvolitvi na Cioccettija za župana s pomočjo misin** in monarhističnih glasov d mokrščanska levica v bardiji sklenila pri njih volitvah oddati bele F-sovnice. Ker pa bi bil t® ,( demokristjane hud udarec, ‘ milanska kurija prosila predno usmerjenega duho*^ ka Prima Mazzolarija, ® pri svojih prijateljih P®* duje, da bi vendarle g'*ssVjc, li za krščansko demakraPvfj Mazzolari se je ukazu huf . sicer pokoril, vendar stavil, da »ne obsoja ki smatrajo za pošteno * sovati z belo glasovnico ® . kljub temu čutijo kristj*® *** ■„ » — da Švica ni prišit^ bi bonnska vlada imetU)V dr. Mohra za zapadnou* škega veleposlanika v e. nu. Ta svoj sklep je Uw-ji< Ijila s tem, da je bil *" J hud nacist, ki se je p°se „ »izkazal* na Holandskea* času nacistične okup01- . kjer «je dal pomorili Zidov m odpeljati v taborišča mnogo ant’faS,s \1 no usmerjenih Holandcev. nasprotju s stališčem pa so v Washingtohu Pr,'\ejil na imenovanje dr. Ore ^ za ambasadorja bonnske de v Washingtonu. Dr-. we je znan nemški nacis ^ pravnik, saj je on «ulfm-Danilo Aiazzi, ki je me ^ io bral škofovo pisnio v B kvi sv. Marije Pomočn1^^ Pi atu. Pri tem proces11 Fiordellija branili ie*° odvetniki. * * * - da so začeli J•* ,, konkurirati Angležem ^ ^0j-padnjakom nasploh * ročj u »petrolejskih ^jiO* Srednjega in HhčnjeP'1 i da. Japonci so :e P j Saudovo Arabijo JP ki predvideva, da h® Saud dobival več h od svojega petroleja j t mu jih dajali Amer pBr>c Angleži. HKrati so -lt i vrgli oko tudi na F" gjis , kuweitske oblasti *® njihovimi predlogi * ‘ ne, saj so jim n' \. ali odst. več kot An0^e t meričani. Da bi Pa ,j0, 1 ne izgubili tega P°A u, 9* Kumeitu ponudili e }0J’ goje kot Japonci. z“ Japonci za sedaj z Egiptom, kjer n1" t0at>a dvigniti egiptovsko V 0 . njo nafte na 2 pol ton na leto, Pr' ji st" Egipt dobival dl) °“s ’ dobička. Aktualni WINSTON CHIJHCHILL ki se nahaja na oddihu v vili «La Pausaa (Ho-quebonne, na francoski Modri obali) je pred dnevi dobil pljučnico io so biii resno v skrbeh za njegovo življenje. Zdi se pa, da se je stari Win-nie tudi to pot srečno izmazal GINA LOLLOBHIGltlA je na turneji po ZDA. kjer se zanjo zanimajo tudi politične osebnosti in stari senatorji. Nasiu je tudi čas za obisk v Kanad' DR. PETER LETERS nemški znanstvenik, ki se je pred kratkim vrnil iz SZ s številnimi drugi, mi nemškimi znanstveniki, je sodeloval z Wern-herom von Braunom pri izdelavi Hitlerjevega povračilnega orožja »V-!* in *V-2» ABDULLAH KHALIL ministrski predsednik Sudana, ki je nenadno v sporu z Egiptom zaradi Naserjeve zahteve, da Sudan vrne vsa tista o-zemlja nad 20. vzpored nikom ki so jih bili ze Angleži izročili Sudanu in priključili neki sudan ski pokrajini LALHEN BACALL vdova po znanem filmskem igralcu Humphre-yu Bogartu, Je na nedavni tiskovni konferenci, (na kateri Je napovedala svojo poroko, ni pa po vedala, s kom se bo poročila) dejala, da ne vet-jame, da bi mogla ženska živeti sama. Niti ul hotela odgovoriti na vprašanje, ali je izvoljenec Frank Sinatra Se- Saj nilBERT BENEDETIČ *aJcrat je snežilo, l u?anes' Drobni kosmi so mehko nametavali in tudi j?~Fa? s® okna začudeno gledala ena na drugo ob raneh šumne ulice, nenadoma tihe in pomirjene, prav kakor danes. Samo da je takrat bilo dolgo dolgo »ega, in čeprav se ni v tem »IS'. prav nič posebnega ’ -*e yendar danes »se popolnoma drugačno. - Končno, Frane! Česti-... Razkaži no, tvoje hovo stanovanje. —. Avgust dragi... oemmdvajset let... Ve®! ... Daj! Sleci se! ^ Gospa, ste zadovoljni, mT °h;.gospod Avgust! Pr-y zjyljenju, da veste; ia v zivlie«ju imam svo-stanovanje. si,: ,Tu’ vidiš, bomo obesili zaveso, tako da bo ku- virtAa ne*cako razdeljena; fi.J* štedilnik, lijak, vzi-na polica — sem postavi-S?Jave?°- ostalo bo pa jena soba. Pridi, pridi... j,rr D^Pod Avgust, pa ok- kuhi^i okno irnamo v v^^d je spalnica za otro-Velika, svetla... na®a spalnica, go-5^“ Avgust. Tako suha. Vo„i1a- Saj v starem stano-j^hju so bili vsi zidovi mo- vou ^ončno, Frane! Zado- ^nje* SCm‘ Krasno sta00- kopalnica! Glej, tu-K°Palnico imamo ... Zadovoljen sem, Fra-• • • Zadovoljen sem ... j,.„ ■ spominjam se Avgu-Dober je. Sicer, tudi ga! i?m mu takrat poma-Bii i ° Se ie komaij poročil. je i® navaden zidarček, pa SMRT ENEGA NAJ VEČJIH ca! neumna buti- dii v..da b° kar sam nare-Pon™80- In jo je naredil. Jimagal sem mu. Toda kaj v Jc bilo, da je tako silil Sai Neumna butica! dol*«?®111 mu Pravil: «Za- se boš! Pokvaril si Balo t£av^e'> ni pomaha' ** so prišli otroci. Na ltH }},se mu je pojavila ne-ttoi5?ra bolečina; izza o-HjJr.n lat menda, ko ga je Po l, °ne udaril s kolom r. rbtu. Sicer je kmalu Vsj T?1 kmete. »Pri nas so 2dai , nori'1, i* Pravi1- lai • le tu. Podnevi je deje v? 2večer zidal. Zjutraj je ^aJ že ob štirih, da je soj^dmih zidal. opa ^ svojo hišo, Zidal Toda zipgjjtvar v hrbtu mu je bolj nagajala. «Ni cfo®daf Pravil. In je hišo s tvojim hrbtom, ftiora? ^ bollje. Nositi bom delam nrtopedični koš. A latp bko; da, lahko de- ca, je vreme! Ti, Fani-^Pnnest kaj na mizo, no? Vsa j?1, oprostita, saj sem do iiv,«8*^- Pomislite, vo-s^h^tno v hiši... Saj ^ Sa iz sebe ... Eh- Avgust bo •'Mn pa mo- ral še dosti delati, da plača hišo. Malo bi počakal, prihranil nekaj denarja in počasi zidal. A on, kot da hoče vse raznesti. Hrbet in dolg. Neumna butica. — Čudovito žganje! Od kod si ga dobil, Frane? — Prinesli so mi ga iz Brd. Iz brinja in tropin. — Čudovito! — Sedemindvajset let sem čakal. Prošnlje, prošnje, prošnje. — In gospodinja? Si govoril kaj z njo? — Hudič jo vzemi! — Saj sem vam zmerom pravil, Frane, da ste predobri. Ocmokati bi jo bil moral, da veš! — Hudič jo vzemi! In pomisli, da smo sedemnajst let bili tam. Za vraga; sko-ro bi mi bila uničila družino. — Predobri ste bili. Tudi takrat (je snežilo, kot danes; prišel sem domov z dela in sem našel mojo Faniko vso objokano. Sedmi mesec je bila noseča. «Mi ni pustila, da vzamem vodo. Da pokvarim ,pompo’, je dejala, ker vlivam noter vrelo vodo. Toda ,pompa’ je bila zmrznjena.« Fanica je bila vsa objokana in se je bala jemati vodo.« — No, čas je, da grem! Pridite kaj k nam. Smo zmerom tako sami. — Brez nadaljnjega, Avgust. Pozdravi Danico! Drobni kosmi so mehko nametavali in okna so začudeno gledala ena na drugo ob straneh šumne ulice. — Novo stanovanje, Frane! Pomisli, vse naše! Pet tisoč lir na mesec. Pa dve sobi, kopalnica, okna in — voda! Tu nas ne bodo podili ven. — Eh ne! To so tovarniška stanovanja! Za zmerom lahko ostaneš notri! Samo da plačaš.. Pet tisoč na mesec. — Vsaj ni nobenega, ki ti kriči in zmerja in podi ... — Hudič jo vzemi, babo! Prihodnjo pomlad si bo Avgust opomogel. Spomladi in poleti imajo zidarji dosti dela. Sedemindvajset let. Sedemindvajset let. Leta in leta. Molčati. Sanjati o stanovanju. Zboleti za stanovanje. Trpeti v stanovanju. In sedaj, ko je Frane dobil stanovanje, je gledal isti sneg, v enaki ulici, z istimi okni, kot da bi vse bilo drugačno.. Isti sneg, i-sta ulica, ista okna. Treba bo plačati luč, vodo, pet tisoč lir najemnine. Plačati. plačati, plačati. Sicer se zdi to kakor kol, ki je bil nekje zarit v zemljo in ga spodaj odžagaš in vržeš nekam. Potem spet odžagaš drugi kos in še drugi kos. Pa ne ostane ničesar več. Kol, ki ga trikrat ali štirikrat odzogoš v življenju. Kol, čeprav bi imel pravico biti drevo. Slikar Lojze Špacapan vredni nadaljevalec slikarske tradicije Kavčiča in Tominca Veno Pilon: Spet je zatonila v smrtno senco, toda ne v i pozabo, velika im značilna podoba slovenskega umetnika. Sin malega, nesvobodnega naroda, ki ga je požrla tujina, mu izpiia moč? in se okoristila z dragocenimi biseri njegovega genija. In Špacapan je bil res velik, eden največjih sinov Goi iške, vreden nadaljevalec slikarske tradicije Kavčiča in Tominca. Domače prilike so bile preozke bistri, široko razgledani umetniški naravi. Mehike, neborbene narave se • je umaknil iz okuženih ruševin in po divjem sov, nizmu zastrupljenem ozračju svoje obmejte doma vir-ce. Zatekel se je daleč v l-tahjo, v nepoznamost in indiferentnost velemesta, Turina. Pod zunanjim, navidez nim cinizmom se je zavaroval pred radovedno okolico Iojze Špacapan z abstraktno formulo: umetnik živi v svoji sferi, in ne pripada nobenemu narodu. Toda, ali je dojemljiva in rahločutna umetniška narava mogla pozabiti — ali je to sploh mogoče! — trideset let svoje mladosti gori ob Soči?! O tem bo povedal pozneje kdo svojo kritično besedo, predvsem morda njegov rojak umetniški vrstnik Veno Pilon v Parizu, ki živi podobna ozračja in problematiko. V »Škorpijonu« so me pred osmimi leti na razstavi njegovih navidez dekorativnih risb s tušem zadeli šopki cvetja z ostrim bodičjem in sem ter tja z ulomljeno cvetno glavico, še bolj pa cela vrsta razpel križanega, raztrganih potez v pretresljivi čustveni interpretaciji trpljenja. Lojze Špacapan se je rodil 18. aprila 1889, kot je zapisal Albert Širok v Zbor- Gl & ;i!H-;i| :m ""lun France Bevk (karikatura) Lojze Špacapan Cvetlice milimi .................................... PEPELNICA Zdaj masko dol, kitaro stran, zdaj se razjoči! Trgal si srečo iz petih nabreklih žil svoje kitare, iz petih ljubezni prepolnih žil svojega srca in si bil srečen ob misli, da bodo nekoč boleče jeknile svojo smrt. Zdaj potrgane visijo med tvojimi drhtečimi prsti in praznina je prenapolnila tvoje oči. Nekje je cesta, ki vodi v brezbarvno pozabo. Kaj boš brez maske? Kaj boš s kitaro brez strun? Cesta vodi v brezbarvno tišino... Vstani! Navij nove strune, novo si masko nadeni in pojdi po svoji poli v spomin ljudi! Miroslav Košuta niku »Luč« 1. 1928 v svojih obiskih «Pri naših upodabljajočih umetnikih«, v Gradišču ob Soči. V Gorici je preživel mladost in tu je o-biškoval srednjo šolo; umetnostno akademijo pa na Dunaju ter v Muenchenu. V letih neposredno po prvi svetovni vojni ga najdemo v Gorici. Vse pomembnejše i-lustracije h knjigam in pe-riodičnikom, vsi boljši - lepaki tu in tudi v Trstu so njegovi. Ko je Avgust Bucik zapustil slovensko realko v Idriji je zasedel Špacapan njegovo mesto, dokler je obstajala ta slovenska srednja šola, t. j. dokler je niso premestili — umret v Videm. Kot ilustratorja ga najdemo v vseh slovenskih knjigah in periodičnih publikacijah te dobe, pri knjigah, pri naslovnih straneh «Goriške matice« (n. pr. Bevkovih «Krvavih jezdecev«), Zbornikov tržaške «Luči», pri go-riški ((Mladiki« itd. itd. Sredi ruševin slovenskega kulturnega življenja v Julijski krajini, pod udarci fašističnega genocidnega besa, tudi njemu ni bilo več tu obstanka. L. 1928 ga že najdemo v Turinu, kjer je hrupno uspel na takratni razstavi. In od takrat se od tam ni več premaknil, razen za kak Kratek obisk v inozemstvo, na ogled muzejev, umetnin prvih umetnikov. Katerega koli slikarskega žanra se je lotil, povsod je uspel. Celo v kiparstvo se je bil nekoč zaletel in tudi tu prav tako ustvaril svoje «barbarsko neuglajene, toda močne in sveže podobe«. Gorico je bil takoj spočetka zrevolucioniral s takrat a-vantgardističnim futurizmom ali konstruktivizmom — kakor istočasno Černigoj v Trstu — toda nikdar se m dal uklepnti nikak:m «iz-mom«. Njegova razvihrana življenjska umetniška osebnost je bila premočna, da bi se dala kakor koh utesnjevati v kak program. Bil je sicer tudi kolorist, toda njegova moč je bila predvsem v risbi, v karikaturi. Z mojstrstvom poteze, pa naj je v duhoviti in sarkashčm domislici še tako spačil obraz, je vendar znal ohraniti realistično sličnost. Največ je njegovo delo imelo navidez dekorativni značaj v tem ali onem izraznem sredstvu. V že omenjenem razgovoru mu je širok prerokoval celo evropski sloves v karikaturi, če bi se potrudil na tem področju. In to se je uresničilo: bil je med vrhovi, med Turinom in Parizom. V »provinco« se ni hotel več poniževati. Ni bil naklonjen razstavljanju, vendar je včasih razstavljal poleg Turina v Padovi, Rimu, Monzi, Pragi, Parizu. Le iz tega visokega umetniškega piedestala je m,mogrede razstavil kasneje tudi spet v Trstu. Samo temeljita in zelo široko razgledana monografska študija bo mogla osvetliti likovno ustvarjalnost in človeško osebnost tega nena-niškega delovnega zamaha, vadnega, samotnega našega rojaka, ki ga je srčna kap iztrgala iz še polnega umet- ZORKO JELINČIČ Pripravlja se nov pravopis "Milni,, Kljub temu, da je poteklo komaj dobrih sedem let, kar je iztšel sedanji »Slovenski pravopis«, pa je pravopisna komisija pri. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti začela pripravljati gradivo za novo izdajo, ki bo najbrž iašla ob desetletnici prejšnjega, to je leta 1960 pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Kakšni so povodi za izdajo novega pravopisa? Predvsem je sedanji pravopis, ki je izšel leta 1950, že zdavnaj razprodan, povpraševanje po njem pa je še vedno živo, saj je krog tistih, ki potrebujejo to knjigo v vsakodnevnem življenju, iz dneva v dan večji. Ze ta okol-nost je vodila k misli, da bo treba pripraviti novo izda- '"■"iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiHiiiiiiiiui,umnimi,niiiniiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiii,im,unnuimi,, ■iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiMiii,imunimi....i ......................................................... Aškerčev zbornik ?SK.bližaioči zelo dostojno sklepno dejanje jubilejnih proslav tojst .“tstva „ '»"* se stoletnici k**c» i«6!1?**15 Antona A-?8tanov)L spomladi 1955 r Ljubljani od- P°sebej n! v Sloveniji; ssl pa so ustanovili tak °db0r jk! °krajCelju za celi-ipien J' *Jer je bil pesnik T°Wlc»h j tl pri Rimskih k5«>. oh(1ne 9- januarja , eIje) ;n skoval gimnazijo el svoja n 0t kaplan preži-®a let^k« najuspeš- Moziri 6 PH Vele* n^Srje n-: Podsreda in K^dstavb-1 Jelšah>. ki jih b°ljša jJ® Aškerčeva naj-.r°mance„a pesmi “Balade > rrva i (^0Č®stila pesnika ^fTjerP“minske P^šče °na l8,°io ž>vljeni vCSmk končal Cl2>- Natn 0 pot Uo- «■ Cm«- -"«0 so se U1 1956) z od- gn^a*?1, Mariboru in Nr. koncert "*^ Pros,ave ki zh Alcad^^skega Am Ut? " Ljubljani- ti, ‘°na Aški V Polastitev & Wca kantato itd , °ddaj p lara Pravoa», Rad«, Ljubljane Ma- lo Glavne hit e v »n . Prireditve pa ‘°va 1956. neh 7’ do 10. ju- ^ja *v««tr sju-1’e bila 7- lu- dr V Kovoro "°Stna «*■«»«-V- Marin - °m univ. prof. *)ala .L2 S X . proi. ilk.-nikove. Slo-(zbor hi filk IRO nm0nij i* J* kantato prvič lz‘ M,HB?Tlaka». ki jo * Priredi?” Kozin‘- Po-. -m - eliu 9 gv je bila ‘u-** h? 2 gov*o a najdednji 4k«U V°r°m brana Roših doprsni kip pesnikov. V nedeljo 10. 6. so dopoldne odkrili spominsko ploščo v Šmarju pri Jelšah z govorom univ. prof. dr. A. Slodnjaka, popoldne pa je bilo na Senožetih slavnostno zborovanje od otvoritvi obnovljene pesnikove domačije; kot zastopnik Slavističnega društva je tu govoril prof. Ivan Kolar. Dne 15. julija pa so odkrili v Ljubljani ob vhodu v Križanke Aškerčev spomenik, kjer je v imenu Društva slovenskih pisateljev govoril predsednik Mile Klopčič. Tik pred koncem leta pa je bila kot zaključna proslava še razstava pesnikovega dela (dokumenti, pisma, objave, rokopisi, znanstvena dela o pesniku, prevodi in upodobitve). V programu proslav je bila tudi izdaja knjige z gradivom o pesniku, ki je izšla v začetku februarja t. 1. in je zelo dostojno sklepno dejanje lepih proslav. Ko je Aškerc umrl, so se vneli med kranjskimi liberalci in klerikalci sporj o-koli njega. Toda to je imelo s pesnikom kaj malo ?veze. Poleg Šmarčanov je pesnika AškeTca počastilo le delavsko društvo «Ljudski oder« v Trstu, kjer je bilo dne 5. oktobra 1912 predavanje, v nedeljo pa akademija s petjem, deklamacijami in uprizoritvijo dveh Aškerčevih e-nodejank. O Antonu Aškercu je predaval Ivan Cankar, ki je uvodoma rekel; «Lepo in pravično je, da je tržaško delavstvo priredilo slavje v spomin enemu največ- jih mož, kar jih je kdaj rodila slovenska mati.« Dalje je Cankar pokazal tudi na posebno vrednost Aškerca kot socialnega pesnika. »Življenje, trpljenje in stremljenje delavca je bilo pred A-škercem nekaj navadnega, priskutnega, nepoetičnega. Sele Anton Aškerc je videl poezijo tudi v grozoti, bedi in bridkosti. On ni bil socialist ... in tudi ni mogel biti. Ali videl je, kar je bilo treba videti človeku in treba vedeti pesniku1» Iz urednikovega poročila na koncu knjige zvemo, da so bili v načftu tudi članki, ki naj bi osvetlili pomen pesnika s plati, kakor je nanj pokazal Cankar, t. j. s karakterizacijo odsevov tedanjih svetovnih družbenih dogajanj v pesnikovem delu in s pogledi in ovrednotenjem Aškerčevega deleža v razvoju slovenske kulture. Zal u-rednik do teh člankov ni mogel priti, vendar pa nam je kljub temu pripravil vsebinsko bogat in lep prispevek k pesnikovi stoletnici, torej svojevrsten in tudi trajen spomenik, kakršnega predstavlja zajetna knjiga z nas! vom AŠKERCEV ZBORNIK, ki se uvršča med tista osrednja dela o pesniku, kakor so nam jih dali Ivan Prijatelj (Aškerčeva čitanka), Marja Boršnik (monografija «Aškerc, življenje in delo«, Aškerčeva bibliografija ter Zbrano delo A. Aškerca v dveh knjigah). Tudi v tem Zborniku so zbrani znani raziskovalci pesnikovega de- la, da v krogu z novimi sodelavci znova pokažejo na pesnikovo vrednost in pomen. Na prvem mestu sta v knjigi eseja Marje Boršniko-ve in Antona Slodnjaka. M. Boršnikova je objavila predelano zadnje poglavje iz knjige o Aškercu, ki bo izšla v Beogradu, in podaja strnjeno pesnikovo podobo, prof. Slodnjak pa osvetljuje težke življenjske in umetniške odločitve, ob katerih se je odločil pesnik za izdajo prve zbirke svojih pesmi, znamenito knjigo «Balade in romance« (1890). Izčrpen pregled Aškerčevega rodu, ki sega v drugo polovico 17. stoletja, je prispeval neutrudni raziskovalec celjskega področja Janko Orožen; podrobno je opisal tisto vejo in dom Aškerčev, iz katere se je porodil na Senožetih naš pesnik. Dom je zaradi zadolženosti prešel v roke tete Agate (Ajtke), ki ga je zapustila Cerkvi. Po osvoboditvi je prešla ta posest v upravo ljudskega premoženja, a s sklepom okrajnega ljudskega odbora v Celju je bilo sedaj posestvo- vrnjeno naslednikom, pesnikovega rodu. Isti odbor je prevzel tudi stroške za obnovo domačije, kjer je v hiši tudi posebna spominska soba s predmeti, ki spominjajo na pesnika Aškerca. Pesnikov nečak, prof. Anton Aškerc, sin pesnikovega najljubšega brata Mihe, je popisal spomine, ki so ostali v srcih sorodnikov na slavnega člana njihove rodbine; pred nami stoji podoba človeka, ki je pod navidezno psornostjo skrival piolno razumevanje za svoje ljudi in ki mu je bila pravičnost in resnica nad vse. Bogat prispevek te knjige predstavlja korespondenca. Janko Glazer je zbral in raztolmačil korespondenco med Aškercem in pesnico Ljudmilo Poljančevo, Marja Boršnikova pa je objavila pisma, ki jih je Aškerc pisal Zupančiču na Dunaj. To so pisma, ki nam z nove plati osvetljujejo »por med mladimi in Aškercem kot urednikom Ljubljanskega Zvona. V enem teh pisem je Aškerc napisal širokosrčno ugotovitev glede odnosov mladih do njega, ko pravi: »Sicer zabavljajte na Dunaju, »Kakor hočete, samo, da tudi delatel Vi, Prijatelj ih Cankar zabavljate, pa tudi delate... zabavljanje je jako cenena zabava, ki si jo lahko privošči vsak filister.« O deležu A. Aškerca v razvoju slovenskega gledališča tako glede uprizarjanja dobrih domačih del kakor glede Aškerčevih dramskih del (drama «Izmajlov» in dve enodejanki) je prispeval obsežen in temeljit članek Janko Traven. A-škerčevo zapuščino in njeno usodo pa je opisal Josip Wester, ki ga zapuščinski zapisnik označuje kot »zapustnikovega intimnega prijatelja«. Z navedenimi prispevki je izpolnjena več kot polovica knjige (145 strani). Naslednji del Zbornika zajemajo zapiski in gradivo. Tu so osebni spomini R. Pu-stoslemška, drobci iz korespondence (Trdina, Milčin-s»ki, Germ in Schwentner), podatki o prevodih Aškerčevih del v ruščino, bolgarščino, italijanščino in slova-ščino), obsežen prispevek V. Smoleta) ter nekaj beležk v zvezi z upodobitvami pesnika. Nato sledi objava dokumentarnega gradiva v zvezi s proslavami; poleg poročil so objavljeni tudi govori, ki smo jih že prej navedli. Za tem je seznam del, ki so bila na razstavi že imenovani razstavi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki jo je z govorom odprl Stane Suhadolnik, uredil pa Alfonz Gspan. Posebno vrednost daje knjigi zadnji del, ki obsega nadaljevanje in dopolnitve Aškerčeve bibliografije M. Borčnikove iz leta 1936, Bibliografijo je sestavil Vlado Novak. Najprej so tu dopolnila za dobo do 1936, nato sledijo bibliografski zapiski za nadaljnjih 20 let (1937 1957). S tem je vestni sestavljavec s pomočjo v uvodu navedenih sodelavcev izpopolnil edinstveno delo te vrste, ki ga imamo v naši literaturi. Pomen in vrednost takega bibliografskega pregleda je neprecenljiva in ob tem se nam samo zbujajo želje, da bi dobili take bibliografske preglede tudi za druge centralne osebnosti našega slovstva. Knjiga je opremljena s številnimi slikami; pogledi na pesnikov dom in okolje, posnetki spominskih plošč in spomenikov, ki so bili odkriti oib teh proslavah, upodobitve pesnika ter številne reprodukcije korespondence in rokopisov. Knjigo je opremil Bojan Kovač. Zbornik je izšel v založbi Odbora za proslavo stoletnice Aškerčevega rojstva v Celju. Izdajo knjige, ki šteje skoraj 300 strani, so podprli okrajni in mestni ljudski odbor v Celju ter Sveti za prosveto ljudske republike Slovenije, mesta Ljubljane in Maribora. Aškerčev zbornik je uredil Iliado Novak, upravitelj Studijske knjižnice v Celju. B G. jo »Slovenskega pravopisa«. Slovenski jezikoslovci pa so ob tem izrekli misel, da nova izdaja ne bi bila samo ponatis prve knjige, temveč tudi vsebinska izpopolnitev prvega pravopisa. Res je namen vsakega pravopisa stalnost. Toda jezik ni nekaj mrtvega, temveč je živ. Zato je pri jeziku in pravopisu nemogoče govoriti o kaki absolutni stalnosti. Na drugi strani pa stalnost tudi ne pomeni, da ne bi smeli pravopisa izboljšati, zlasti če gre, kot pri nas, še za proces napredka in razvijanja jezika. Zlasti v zadnjih desetletjih je naš jezik napravil ogromen razvoj in smo pač Slovenci nadoknadili to, v čemer smo bili nekoliko zaostali. Desetic a uporaba prvega povojnega slovenskega pra-vopigg pri pisateljih, novinarjih, v gledališču in radiu je pokazala marsikatero nepravilnost in nepopolnost dosedanjega pravopisa, pokazala pa je tudi smer, v kateri naj bi se novi pravopis prilagodil potrebam praktičnega življenja. Zato se bo redakcija novega pravopisa glede tega, kar je treba v novem pravopisu izboljšati in popraviti, obračala predvsem na tiste, ki pravopis uporabljajo. Komisija se bo zato v spornih vprašanjih obračala na javnost po dnevnem časopisju in bo vse došle predloge in pripombe skrbno obravnavala. Novi pravopis bo, kot poroča eden od njegovih sodelavcev dr, Bajec, izpopolnjen z besedami, ki jih je sedanji pravopis izpustil. Znatno bo moral obogatiti frazeologijo, opredeliti rabo veznikov in predlogov, mrtve izraze, ki so bili samostojno narejeni in se niso obnesli, pa izločiti iz pravopisa. Spmmembe bodo tudi v razvrstitvi besed, tako da bo preglednost večja. Novi pravopis pa bo poenostavil marsikatera pereča vprašanja pisanja krajevnih imen, pisanja sestavljenih imen, pa tudi glede pravorečja bo moral rešiti precej spornih vprašanj. Skratka sestavljavce novega pravopisa čaika še veliko dela, Novi pravopis bo že peti slovenski pravopis. Prvi je bil Levcev pravopis, kateremu je sledil Breznikov. Velik korak naprej je predstavljal Breznik-Ramovšev pravopis, ki je izšel leta 1935 in v katerem je bil prvič poglavitni poudarek na slovarju. Pravopis, ki ga u-porabljamo sedaj, je seveda še obširnejši, saj ima skoraj tisoč strani. Novi pravopis pa bo nedvomno tudi v tem pogledu napravil korak naprej. Sl. Ru. JADRO 2. številka Razveseljivo je, da se mladinska revija eJadros ni u-stavila pri prvi šteoilki in vsi znaki kažejo, da bomo kmalu aobili tudi tretjo številko. Mladi sodelavci revije se gotovo ne bodo oplašili ob nekaterih zlonamernih napadih, ki so izšli tudi v italijanskem tisku, pri katerih je bilo očitno prišepetavanje nekaterih neitalijanskih ljudi z znanimi denunciantski-mi ambicijami. Nihče ni rekel, da kritika ni dovoljena — in tudi pri drugi številki «Jadra» kritiki ne manjka snovi. Toda pustiti kritiko ob strani in preiti v napad, kjer je vidno le še samo sovraštvo. to je tisto, kar je odvratno, pa naj gre za delo kogarkoli. Druga šferilka «Jadran kaže, da se krog njegovih sodelavcev polagoma širi. Ce bi revija napravila po tej poti še kak korak naprej, tedaj bi bile to že skoraj jamstvo ne le lažjega obstoja, temveč tudi povečane kvalitete. G dvigu kvalitete je že mogoče govoriti tudi ob primerjani druge številke s prvo. Posebnost te številke je vsekakor dramski prispevek Humberta Kalca «Snet ob bergli«, vesela drama v štirih dejanjih. Ni prav pogosto, da se v mladinskih revijah pojavljajo dramska dela — pa še celo v štirih dejanjih — in Kalc najbrž ne računa, da bo že to delo videl na odru. (Sicer pa j« do zadnje besede še daleč, k er je tu objavljeno šele prvo dejanje.) Gotovo mu pa ni odrekati smisla za tekoč dialog. Pa tudi nastavek te «vesele drame« je tak, da človeka pritegne v radovednosti po nadaljevanju. Ne bi bili presenečeni, če bi Kalc kdaj zares napisal pravo o-drsko delo. Filibert Benedetič je v tej številki ob javil prozo »Tistih 100 lir« in pesem «Na Silvestrovo*. Benedetiču se občutja kar kopičijo in bruhajo iz njega, dostikrat v kaotičnem neredu, kar mu sicer ustvarja poseben s log, ki pa njegovemu pripovedovanju ni vedno v korist. Toda v Benedetiču je' talent, ki se bo razvil. (Bolj kot za «nanadno» pisanje, je za posebne «sloge» potrebno obvladanje jezika, kar pa je pri Benedetiču še nekoliko šibka točka.) Radi ponovno preberemo pesmi Branka Soemna. Uredništvo «Jadra», ki hoče v vsaki številki predstaviti po e-nega člana najmlajše pišoče generacije, je to pot izbralo dvaindvajsetletnega prekmurskega pesnika, ki sicer študira pravo. Mladi pesnik ima za seboj že nekoliko poti, toliko, da je zbudil pozornost in lepe obete. Sodeč po objavljenih pesmih smemo res upati, da bomo o njem še marsikaj slišali. S poezijo se predstavlja Še Vislana. Za tem imenom se skriva pesnica, v kateri je mnogo melanholije. Seneda je tudi tako čustvovanje snov za poezijo, toda pesnica naj se skuša očasih otresti temačnosti in poiskati vedrejših glasov. Med leposlovjem je še na-daljcoanje in konec «Njegove mature#, ki jo je napisal Louis Abram. Abramu prijateljsko nasvetujemo, naj še enkrat pazljivo prebere, kar je napisal, in prepričani smo, da bo tudi sam ugotovil mar. sikaj tega, za kar bi morali uporabljati precej ostre besede. Spoznal bo, upamo, da njegovo pisanje še ne dosega niti slabe kronike, da je nedožineto, slabotno skonstruirano, razen tega pa moreče dolgovezno, prav nič literarno. Vsa zgodba pa je zguljeno banalna. Ko bo A-bram napisal kaj drugega, naj to prej pokaže komu, ki mu bo znal dati pameten nasvet; ni rečeno, da ne bi na ta način lahko nastalo tudi kaj uporabnega. Alojz Milič je prispeval informativen članek altalijan-ski neorealizemv, medtem ko je Miroslav Košuta objavil beležko — kot jo sam imenuje — o pesniški zbirki Cirila Zlobca «Pobeglo otroštvo#. Reči pa je treba, da je oznaka *beležka» nekoliko preskromna. Nekak epigram Miroslava Košute »Tržaški kritik» ne more biti za nzor te literarne znrsti. Samo Pahor objavlja tudi v sJadrun drobce, ki jih zbira po arhivih iz starih listin. Adrijan Rustja je napisal »Poslednje pismo«, n ge slovljeno prezgodaj umrM Tei Peterkovi; v reviji j* objavljena tudi njena slika. Pod naslovom »Dvoje težkih izgub» se revija spominja dr. Ferda Kozaka in Vladi-mira Levstika, ki sta preminila decembra meseca. Revija posveča še nekaj prostora taborništvu. Clan-kov, kakršen je «Slika absolventov klasičnih in realnih gimnazij v Italiji«, to se pravi člankov, ki govore o vprašanjih mladine, pa bi lahko bilo tudi več; pri tem ne mislimo na dolge, utrujajoče članke, ki jih potem malokdo prebere. Želimo reviji nadaljnjih u-spehov, predvsem pa naj zajame širši krog sodelavcev in s tem seveda tudi širši krog bralcev in kupovalcev. rho redno GRAFOLOG O Ficko piše Pust ta bot ni imel sreče, koje blo tako jorte grdo Vreme. Šantla Pepka, katera je forte pobožna, je vele rekla: «Matasti cajti, matasti ludje in se ni za čudit, ko je anka Vreme matasto1» Ma ona ne za Stopi, da je zdaj pust in da ga se more praznovat in anka da morejo maškare hodit okoli! Ona je vre pazabla, kako da je blo tisti bot, kadar je bla še ona mlada! Nima Auto Kritike! Jast nečko rečem, da so ble maškore jorte uboge, ko niso imele tisti Sodiš Facjon, da bi se pokazale. Ma jeblo vseglih jorte dosti Plesov, eden zaporedoma za drugim so bli. Tanarbol lepši je bil Otročjo ra Janje, kateri je bil jorte obiskan in anka zabaven. Bilo je jorte dosti Maškor in anka drugih Tipov. Meni seje tanarbol dopadel špacakaminar, kateri je bil parfina očrnen, kokar ta pravi. In nan-ka Lojrce mu niso mankale! Pole je bil anka tanar-lepši Kolporter, kateri je dajal pri Morskega, in je imel anka Kapo ses pri Morskega. Ma Piko pa nisem nič videl. Sem ta narprvo mislil, daje tista, katera se je jorte Sobasto držala, ma pole sem videl, da ni ona. In ni dobila nanka nobene na Grade. Gospa Božena, katera ima betego, je pravla Tareski, kako da je blo jorte fino na plesu u Ečel Šjor, in daso bli samo narbol Fini Slovenci, gospodji in anka Dame. In anka gospa Božena. -Gospodji so bli vsi u črnem, Dame pej vse u Brilantah in u de Kolte, od spret in anka od zat. In da sose vsi prpelali ses Autami. «Morem rečt, da nisem znala, da znajo anka Slovenci bit tako fini. Sem se znajdla jorte kontenta. Odzdaj bom zmerom šla na take plese, soje glihe.-> *Eh, se zna, da ostane eden od nas druzih forte slabo vmes med takmi gospodji. Tisto ni za enga tacga, ko smo mi, ubozi. Ben, ben, samo, da imamo anka mi kašno Gospodo!* je rerta Tareska. Držina, katera dela veselice u slovenskemu raju, je imela velik praznik, zato, ko so imeli vre 3000 veselic. Maje res tisto kokar ena držina, ko so sami soja žlahta, strniti in moži in žene, sestre in anka nečaki. Lahko se reče, da bi mogli bit za zglet, za vse druge držine. Tako gledajo za soje oni! In anka pridni so. Se ne uštefajo, magari ce bt mogli imet veselice vsaki dan, alpa magari anka dva bota na dan. Tako ja se more, nepa, da se Lenobo pase! In pole se lahko ima anka kasen Jubi Lej! In kadar zmanka take žlahte, grejo ponj magari žlahto ses devetega Kolena! Vse nečko za pre sveto in Kul Turo in narod, se zna! Maje jurbast Pepi ščenca, kateri je ses mano forte prijatel, in kateri je Znesel pred Loh, da rajši, ko da bi delali ta nov Molo, da naj bi tiste miljone razdelili nam. Da sej tako ne nucamo tisti Molo, ko se več nobeden Vapor ne ustavlava leti. Ma Pepi moj, kaj ti misliš, da bojo spustili tisti, kateri so vre nardili račune, kolko da bojo ses tistim Molam zaslužil in ratali bogati, miljončke! Te po zdravla $XA'i^AC\ spuščate v reševanje težjih problemov. Nadaljujte s študijem. RESNICI NA LJUBO. Omenjate, da ste včasih pisali pokončno, ker ste pa izvedeli, da je to znamenje slabega značaja, ste pričeli s pisanjem v desno stran. Obsta- jajo namreč različni koti, pod katerimi pišejo ljudje, bodisi v desno ali v levo, pa tudi pokončno. Sama pokončna pisava še dolgo ne prikazuje človeka z negativnimi karakternimi lastnostmi. Iste lahko najdemo tudi pri ljudeh, kateri pišejo sem ali tja. Zato brez skrbi uporabljajte pokončno pisavo, Če vam to leži. Zdi se mi, da je bil resnični vzrok menjave pisave v terti, da ste st prisvojili toplejši način občevanja z okolico in za čas opustili hladno ocenjevanje dogodkov. Pustite, da dobri nasveti prodro na rodovitna tla. Imate lastnosti človeka, kateri je na svojem delovnem mestu točen, delo oprav Ijate na svojevrsten način, kateri pa ni negativen. NEBESNA MODRINA; Vaše čustveno življenje je ze lo razvito. Ste podjetni in dovolj energični, da morete kot osebnost vplivati na okolje v ItotitiVhl smeri, le pre S&t tn*čy-t mostiti morate »adržanost, katera vam preprečuje zadovoljiv način sprostitve. Preiti morate iz ozadja naprti j Pazite pa, da se boste imeli vedno v oblasti, ker se opažajo nedoslednosti v vaših odločitvah. CVETJE V JESENI, Včasih preveč posplošite bistvo čutnih dražljajev, sproščenost in željo po neodvisnosti. Pazite, da tudi svojih najglobljih čustev ne bi darovali Dragi pri Morski! MOJA POT ŽIVLJENJA. Imate močno željo, da se v življenju osamosvojite na podlagi lastnih uspehov. U-stvariia ste si nekak lasten sistem, po katerem živite A**' in ne odstopate od svojih načel. Ste podjetna in posedujete močno voljo, katero morate koristno uporabiti za dosego postavljenih smotrov. Dogodke kritično analizirate in se ne pustite omrežiti od zunanjega bleska. Pazite samo, da ne bi na svojo Škodo preveč kljubovalno zastopala svoje prepričanje. TOVARIŠ. Vi iščete rešitve svoje notranje nejasnosti in je povsem pravilno, da ste poslali vaš rokopis. Imate precejšnjo mero sposobnosti za opazovanje. He- ''Jne-v cLo. Vali* zultate pa. katere dobite na tej podlagi, jemljete preveč osebno, zaradi česar nastanejo tihi boji in težave. Postavljate si nekakšne ideale, ki pa bodo v določenem času zbledeli. Jezite se ne mnogo, pač pa molče prenašate nastale težave. Vaša občutja, posebno na področju spolnega življenja bedo postala ie bučnejša; skrbite, da boste našli pravilno rešitev tega problema. V sebi imate precej nežnosti, kar pa nikakor ni ovira vašim življenjskim sposobnostim. Ste zelo pedantni, včasih celo preveč Na področju redakcijskih poslov ali pravnih problemov boste imeli uspeli. Po sedanjem iz-gledu bi bil študij na univerzi prav povoljen. MARS. Svojega zaupanja ne smete poklanjati vsakomur, prepričajte se prej, kdo ga v resnici zasluži. V nekaterih primerih ste Se preveč sramežljivi, vsekaknt jjJ .Otti, r-iMAe A/H jdlgit pMi/Mil pa vam ugaja vljudni odnos, katerega se ob raznih priložnostih poslužujejo napram vam druge osebe. Vse preveč se bojite poloma in je še čas, da se btrčkete tega kompleksa. Intelekt imate dobro razvit ter se radi nepomembnim vplivom, katerih bi se šele pozneje zavedali. Včasih si izberete udobnejšo pot, pa čeprav bi & /l !/U y druga, tudi težja, prinesla zadoščenje. Ljubite umetnost in jo podajate v oplemeniteni obliki. Težite za vidnejšimi uspehi. SVETLO MODRO. Ocenjujte vplive, ki delujejo na vas. Izberite pozitivne in z delom 'uresničite dobra navodila. Lahko boste mnogo dosegli, saj je ena izmed \6o C£LA dobrih lastnosti vašega značaja vzdržljivost. Kljub mladosti kažete že precej ustaljene karakterne črte. Študij kemije, gospodarstva, poljedelstva in podobno bo za vas zelo uspešen. MORJE. S svojim načinom, kako vzpostavite stik z drugimi ljudmi, ravnate precej diplomatsko. Vsekakor pa ne smete ostati na sedanji stopnji, pač pa se morate čimprej otresti svoje negativne podzavesti. Tq vam bo uspelo, saj imate čut za stvarnost dobro razvit. Rezultati sloneči na materialnih uspehih vas bodo v tej smeri še vzpodbujali. Ne smete pa postati odvisni od občutij okolja. PLANINSKA ROŽA. Vi se ne pustite vplivati naglo. Vzamete si časa, da podrobno razčlenite zunanje vplive. Najbolj se zanesete sami na sebe, delo. zn katero dobi- . (it iboU. lu. 1/ vate pravilno priznanje, izvršujete še z večjim elanom. Brzdati morate švojo vročekrvnost, katere vzrok je predvsem v vašem koleričnem tempei amentu. Najdite čimprej pravilno razmerje v klasificiranju občutij. Skušajte si pridobiti lastnost povečanega poglabljanja in koncentracije. 0 o o o o o o u Q o o o o o o o o o (J o o Oven tod 21. 3. do 20. 4.) Pozor pred iluzijami. Nekaj neprihk, spremenite svoje načrle. Neprili-ke boste premagali, če se boste do konča potiudih. Bik (od 21. 4. do 20. S.) Zvezde so ugbdne. Izkoristite u-godno priliko in lahko boste uresničili neko vašo željo. Lahko pride do nesporazuma, ki vas bo razžalostil. Dvojčka (od 21. S. do 20. 6.) Teden nekoliko zapleten za za ljubljence, vendar bo dobra volja pomagala, da se razjasnijo nesporazumi. Ugodne priložnosti finančnega značaja. Rak (od 21. 6 do 22. 7.) Premagati morate zadržanost in pogledati stvar-niisti odKrito v obraz. Izvršili boste svoje namere, Če se ne boste ustrašili težav. VELJAVEN OD 24. FEBRUARJA DO 2. MARCA Lev (od 23. 7. v. do 22. 8.) Pri- [ \ jntni m veseli f JJhP I dnevi. Lahko \' č V J boste uresničili zaželeno. U-godna nepričakovana priložnost. Poslušajte druge in ne bodite neučakani. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Nepričakovano boste zbudilt zanimanje pn neki osebi. Zaupanje v namernega sebe in vztrajnost vam bo pripomogla doseči Važen Cilj, Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Znašli se boste na razpotju tn boste morali sprejeti važno odločitev. Bodite odločni in od- , ločili se boste pravilno, Škorpijon (od 23. 10. do >1. 11.) Nevihta v srcu. Važni načrti, katere morate takoj u-resničiti. Našli boste pomoč, katero iščete. Ugodne prilike za uspeh. Strelec <«d n. do 21- >*! Odločilni d"*,, za sentinict' ne odnbse. *V ka simp«"^ lahko P tgr nevarna. Ni vse zlato, se sveti. Novice. , Kozorog <<**,)’ 12. do 20- .j. Neugodni vi bodb P° tra. čil. kratko ^ jajnčo a® ^ Ozračje se spremenilo v sredini g. in bo zopet zasijalo s zasijam -Vodnar j.) 1. do !*• tj« vam V presenečenj -g sredini . 0d- boste im« lične Pr' dosti. Vztrajajte in hos segli pomemben ufcP J#. Ribe <°,dn J.) 2. do Z®- -j. Manjše ‘irdV V -fV I letalec, da odnese čimprej serum v Innsbruck.* 12.35. Radio Dunaj: *Notranje ministrstvo je dalo na razpolago letalo. Tudi pilot prostovoljec je tu. Vsak čas bo letalo s serumom odlete’o.> 12.58. Radio Dunaj; «Kličemo Innsbruck. Kličemo kliniko. Napravite vse, kar morete, da ohranite bolnika pri življenju. V dveh, dveh in pol urah bo serum v vaših rokah. Letalo s serumom je ta hip vzletelo z dunajskega letališča.* UMREŠ PREJ ALI SLEJ, ODVISNO JE OD TEBE IN OD KOBRE S strupom kobre je tako. Nagla ali manj nagla smrt je odvisna od količine strupa in kako dolgo žival že ni pičila. Potem je tudi važno, ali te je pičila majhna ka&ica ali dolg, debel kačon. Kam je pičila? V žilo, ki vodi k srcu? Gospod Pace je imel srečo. Prvič pik ni bil na tako hudo izpostavljenem mestu, in drugič, za prvo silo je dobil malo injekcijo seruma. PRIŠLA JE DRUGA INJEKCIJA Ob 16.20 je dobil drugo injekcijo, ki je prišla po zraku z Dunaja, čiste na koncu je že bil. Bili so že prav zadnji trenutki. Bil je že skoro ves otrpel, že bolj mnič kot živ človek, vendar ves čas pri polni zovesti. Vražja čarovnija ta strup kobre, umiraš, postajaš brez moči in negiben — toda luč zavesti je v tebi prižgana in sveti z najmočnejšo žarnico. PO ZRAKU — V SNEGU, VIHARJU, MEGLI, OBLAKIH Ob 12.58 je odletelo letalo z Dunaja. Najpozneje nekaj po 15. uri bi moralo biti v Innsbrucku. Da, seveda, če bi bilo to poleti in ob lepem vremenu. Toda to je bilo decembra, nekaj dni pred božičem. V gorah je letalo zašlo med oblake, med viharje, v snežni metež. Tisti inženir, ki je tisti dan priletel z Dunaja v Innsbruck, je bil res junak, junak, nič manj junaški od tistih, ki smo se o njih za red učili v šoli. Saj je bila nevarnost, in še kakšna, da se kam zaleti z letalom. Ubiješ se ti in izgubi se dragoceni serum. Dve življenji na tanki, zelo tanki niti. Na onega preži kobrin strup, tega premetavajo viharji, groze mu gore, ne vidi nikamor. Stisnil je zobe, zagrizel se je: Moram. Ob 16.15 je pristal v Innsbrucku. KLJUB VSEMU — PREMALO SERUMA Ob 16.20 so torej vbrizgnili serum. Toda, že zopet toda. Kobra je bila res od zlodja močna in nevarna. Seruma je bilo še vedno premalo. Zopet so iskali serum. Tokrat ga je dal neki mizar e Dunaja. Bila je pg, že noč — za božič, pet popoldne. Kaj pa sedaj? 70”rr ?ERUM PO ZRAKU — TODA SNEG, VIHAR, NOČ SO MOČNEJŠI KOT LETALO IN ČLOVEK Zopet je v sneg, vihar in noč junaško srce vzletelo z letalom notranjega ministrstva. To letalo pa ni prišlo do Innsbrucka. Z največjo muko je priletelo do Salzburga. Sneg, vihar, noč, gore — Kdo naj gre naprej. In so šli naprej, seveda ne po zraku. Po cesti. Avto. Verige na kolesa in so hiteli, hiteli, gor, dol, desno, levo, skozi noč in sneg. ŠELE OB 20. URI JE SERUMA DOVOLJ Ob 20. uri so zopet vbrizgnili serum. Sedaj je bilo seruma dovolj. Pace je bil rešen. Beli, suhi, koščeni, ledeni ženi se je podaljšal nos. človeška požrtvovalnost in sredstva sodobnega človeka so enkrat premagala smrt. V jeziku sodobnega športa bi se reklo 1 proti 0, nič za kobro in smrt. IN KONČNO — HAPPYEND — MOGOČE BO OHCET Gospod Pace je ozdravel. Je podnajemnik, nima svojega stanovanja. Neporočen je Od vseh struni mu dežujejo pisma z zenitnimi ponudbami. Tudi pisma takih nevest, ki imajo lepo stanovanje, in tudi takih nevest, ki imajo lepo stanovanje in bi mu še nadalje dovolile imeti v hiši kobre, gade, modrase in podobno strupenino. Vsaj tako pišejo seda) in obljubljajo ... TONE POPOTNIK fiiiiii - modna dama Kdo bi si mislil, da je e-legantna Američanka, ki obiskuje najrazkoš-modni salon na španskem trgu v Rimu v resnici — nuna. Vedno je zelo izbrano oblečena, njena drža je taka, kot da je dama iz najvišjih aristokratskih krogov, njeno vedenje je neprisiljeno, njen nastop uglajen. Prav tako je vsa njena zunanjost negovana, ustnice našminkane, nohti svetlo lakirani, pričeska moderna. Kdo je ta dama-nuna in kako to, da se je tako prelevila? To je mati Mary Domi-nic, ki je večino svojega življenja prebila za samostanskimi zidovi strogega reda Notre Dame v Wa-shingtonu. šele pred kratkim je prispela v Rim, ko je sprejela važno nalogo, ki ji je bila naložena s posebno papeževo odredbo. Mary Dominic je zaupano vodstvo novo ustanovljenega dekliškega zavoda. V tem nenavadnem zavodu bodo izšolali in vzgajali za posebne službe revna dekleta, ki so jih izbrali v sirotišnisah. šo- AGNfiS LAURENT ii iiiii mii iii ii iiiimiiiii milini iii „Prijazna" nečakinja V ženitno posredovalnico prišel gospod, ki je kar dobro nosil svoja že precej «zrel3® leta. «Sem samec in sem se pošteno naveličal raznih 8°" spodinj. Sklenil sem torej ženiti se«, je dejai iastmcl posredovalnice. «Imate k*I primernega? Pravzaprav nI* mam kdo ve kako pretiranih zahtev zaradi žene. Ne bi P3 hotel prestare, seveda! Pt3 tako ne maram kake sita-ženske in dobro bi vsekfrkot bilo, če bi imela kaj svojeff'1-premoženja.)) »Seveda. seveda!« je odvf nila gospa. «Na raZpolal3 imam kar prilično število n3* vest. Za vse okuse in še t**3 izbirčne ženine.« Medtem je brskala po svo)1 kartoteki in res je potegni3 iz kupa slik eno ter mu J pomolila: «Tale bi še najbolj ( zala vašim željam. Stara -35 let, in kot lahko sami te. še precej čedna. Ima T* bolj Vitko postavo, kot ka' slika. Premoženja sicer za U daj še nima, vendar pa trii 1 pod prisego zatrdila, da j* dina dedinja nekega zelo gatega in hudo starega ca. Ta stric je še satneč torej nima nobenih otrok, gotovo ne bo dolgo živel. * ima vseh vrst bolezni. P"aT sto dobiva napade žol^n_ kamnov, naduha ga tare, leg tega pa je ves zvi* . protina. Spričo vseh teh n* ' log in zlasti še zaradi ve res visoke starosti, tavlja ta moja klientka. ne bo treba prav dnljto j kaii na dediščino. Do bo treba pač nekoliko ti. Saj si tudi ona ne zeli ^ drugega, kot to. da bi sč { prej znebila te stare na ge. tega grintavega . uui 26- otrok ganske spola;, 28. tiskanje; i °• uiaivdiijc »ja- ?.ska. obiačila; 31. stop-35. . : iiap, ženski okras; aalme^3 Sa *ma; 37' ('ziraln' hovnik’ musiimanski du- Pomof’ 40' oblika nikalnega glave. |a glagola; 42. okras skj ”• »aedmet; 45. pev-kor ,j S’ neveljaven, ka- * SPAAJIM TOM ? /OČITNO PO-Aana !/ / JZ TAEBUJE TE sveTOuaL£f, JE DVAINDVAJSET, SEDEM JEKfKCELEMCA PETNAJST IN \ Li ZBUDI SE. PRIJAŠ tclj j nič NErzž. POMČtOA PA O A ZVEM.KAM LJAU K/N&a ■IK ikirfžTii« ’ j EKSCELENCA .' ve - L/KI TOM Jt V PA LA.... -HUDIČA/ TT> JE ON / PO NJE MU. STRAŽ.A , -<1 Rl L 111 (Nadaljevanje sledi Kot lučanje na Štefanovo, tako privablja tudi sežiganje pusta vsako leto številne meščane in okoličane v Boljunec. Bolj okoličane, oziroma prebivalce sosednih vasi, kajti Sežiganje pusta ima v Boljuncu pristno domačo noto, ki izzveni v «doti», ki jo pust zapušča «globoko užaloščenim va-ščanom», Ta navada je zakoreninjena samo v Boljuncu in je zato vredno, da se pobliže seznanimo, kako je s to rečjo, o kateri bo še nekaj časa govora po vsem Bregu. Letos je «doto» kot običajno delil vaški brivec Josip Ota, duša in srce pustnih proslav. V fraku in s cilindrom na glavi je s stola na sredi trga «krotil« godbo in pevski zbor in ko se mu je zdelo, da je vse nared, je začel s slavnostnim govorom: eDragi pustni poslušalci! Vi imate uha kot domači zajci! Dosti je ljudi na svet, dosti jih je. možou od osmič vmes! Tolko, da jih ni moč preštet! Kdor pije ga rad, ni nikoli bogat, ni treba mu zemlje kopat in tudi ne davkov plačat!* Potem ko je pevski zbor zapel žalostinko in je godba udarila pustno koračnico, je brivec tako nadalje val: eVesel je, kdor se ga napije, v mrzlo grapo se zvali, bleda lunca nanjga sije, tam počiva brez skrbi. Ko pa v grapi se zbudi, se vse mu okol vrti, a sam le misli si: Nič zato, saj sem pravi mož, ki za pusta storil svojo sem dolžnost!* Po tem uvodu začne razdeljevati ob smehu občinstva • Deska Koleva, obtoženi ste,* je z miri.im in resnim glasom spregovoril sodnik, »da ste novembra 1956. leta ubi.i mačko.* Torej obtožba »mač-komora*. ki je po mnenju bolgarske begunke Ane Cernisev-ski vd. Zahovjeve iz taborišča pri Sv. Soboti, ki je vložila tožbo, prav tako hud z.o-čin kot, postavimo umor kake osebe. Tožiteljica je hotela zadoščenje m 46-letna Koleva. begunka istega porekla kot tožiteljica, je morala napeti vse sile, da se reši tako sramotne obtožbe. V prijavi, ki Jo )e Cenisev-ski vložila na policijski odsek za zaščito živali, je doia-la, da ji je bila ubita mačka v veliko tolažbo in tako pre- na najhujših dejanj in seveda tudi »mačkomora*. Da bi odkrili- resnico, Koleva je namreč tajila dejanje, so policijski organi poklicati na zasliševanje precejšnje število prič, ki so morale sedaj tudi pred sodnikom dati vse potrebne informacije. Jelena Cern jakova je bi'a očividna pri uboju. Po sporu ^_____________ HH. _ dana, da se je nameravala iz peli zaradi togih valutnih pred-. seliti skupno z njo v Amerika, pisov, bilateralnih trgovinskih Policijski organi »o seveda sporazumov in drugih zaprek, uvedli preiskavo, med katem ki ovirajo razvoj izmenjave | »o izvedeli, da je Koleva zmož- Dogodki tedna Iibolj&nje pogojev za stanovanja INA-Casa V zadnji šteuilki Uradnega lista italijanske republike sta objavljena dva popravka zakona o zidanju in dodelitvi stanovanj INA-Casa, ki sta popolnoma spremenila socialnost tega zakona. Do seda] je zakon določal, da mora oseba, ki je dobila stanovanje INA-Casa v odkup, plačati poleg predujma, ki znaša 750.000 lir za trosobno stanovanje s pritiklinami, ostali dolg v 10 letih. Za trosobno stanovanje s pritiklinami je to znašalo okrog 15.000 h r mesečno, kar si povprečna delavska družina ni mopla privoščiti. Po novih pravilih plačeva- nje predujma ni spremenjeno pač pa se je spremenilo plačevanje amortizacije kapi-L*i nn vložila IN A-Ca- tala, ki ga je ul ožila IN A-sa in sicer ne več v 10 letih, ampak v 25 letih To pome-ni da bodo mesečni obroki odplačevanja stanovanja za polouico manjši od dosedanjih, kar bo omopočilo mno-delavskim družinam, da ndkunile stanovanje IN A minister za delo obljubil, da se bo zavzel za rešitev te zadeve, ker so sindikalisti zahtevali, naj suspendirane delavce ponovno sprejmejo na delo. Sedaj pa se vodstvo CR DA ne zmeni za vse to in je kratkomalo odpustilo delau-ce. Sindikati so protestirali, v petek pa sq delavci v obratih CRDA zapustili delo pred zaključkom rednega urnika v znak protesta proti krivičnemu ravnanju ravnateljstva. Novi odpusti so na dnevnem redu tudi v čistilnici Aqui-la. Ravnateljstvo je od ponedeljka do četrtka odpustilo vsak dan po enega delavca pod pretvezo, da ni sposoben za delo v čistilnici. Tako je bil odpuščen tudi delavec, ki je tam delal že 16 let. Govori se, da je ravnateljstvo pripravilo seznam 30 delavcev za odpust z dela. Jasno je, da hoče ravnateljstvo z odpusti in sprejemom novih delavcev vplivati na izid volitev notranje komisije, ki bodo v kratkem. bodo odkupile stanovanje .Casa. Zaostritev v CRDA Upati je bilo, da ‘e bodo razmere v obratih CRDA zboljšale po rešitvi spora, toda pretekli teden je ravna-t eljstvo odpustilo 10 od 11 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka ki so bili decembra suspendiram in prijavljeni sodišču, ker so jih obdolžili da so povzročili nerede, do katerih je prišlo 2. decembra Takrat vodstvo podjetja ni 'hotelo izplačati delavcem tedenske plače, kar jedelav-ce razburilo in povzročilo demonstracije. Ha pogajanjih v Utrni* je Predlog u ustanovitev proste cone v Trstu Vsedržavna trgovinska konfederacija je nedavno obravnavala gospodarski položaj v Trstu v zvezi z ugotovitva-trgovinske zbornice in protesti tržaških gospodarskih kategorij. Vsedržavna trgovinska konfederacija meni, da je tržaška kriza posledica nerazumevanja odgovornih političnih k rogov do gospodarskih, političnih in socialnih vprašanj Trsta, ki jih je nedavno z največjo jasnostjo predočil predsedniku vlade predsednik tržaške trpo-unske zbornice. Za rešitev pospo-darske krize v Trstu predlaga Vsedržavna trgovinska konfederacija ustanovitev proste cone. njo. je kož se važni priči ■podobi, izjavila, da je Koleva odšla v svojo spalnico in se vrnila z železnim drogom, katerim je udarila ljubko živalico, ki je bila edina uteha vdovi. Po hladnokrvnem umoru je Koleva vrgla mačko skozi okno tretjega nadstropja na cesto. Med oboževalke mačk spada brez dvoma tudi Marija Zli-tizki ki je tiste usodne noči slišala mijavkanje mačk na hodniku Rižarne, kjer stanujejo begunke. Njena mačka pa je bila z njo v sobi brez vsakršne drftžbe. Zasmilila se ji je in jo spustila na hodnik, da bi se lahko zabavala s »prijateljicami*. Naenkrat pa je strah pretresel vse njene ko »ti: na hodniku je Koleva kričala in grozila, da bo vse mačke poklala. Nevarnost, ki je grozila njeni oboževani ži-vailici, je žensko vrglo s po stelje in mačko, ki se verjetno ni zavedla, da je za las ušla smrti, pripeljala v sobo Tedaj je neka mehkosrčna bp gunka obvestila, seveda z žalostnim glasom in po ovinkih kot se spodobi za take primere, Cemisevsko, da njena ljubka živalica umira kot žrtev nasilne ženske. Lahko si predstavljamo žalost, s katero je begunka sprejela vest. Čeprav je bila bolna, je nemudoma vstala s postelje: za zdravje ji ni bilo mar. Hotela je najti mačko in ji nudil’ vso potrebno pomoč tef ji laj šati bolečine. Toda živalica uj potrebovala nobene _ pomoč! več. Bila je namreč že mrtva. Koleva pa. ki se je omadeževala s takim zločinom, je pojasnila druga priča, je hotela zabrisati sledove dejanja in ponudila nekemu mludeni-da bi pokopal mrtvo žival. Toda Viktorija Kovačič, ki je bila prevajalka, je prišla pred sodnika tudi kot priča Bila je edina ženska, ki je govorila v prid obtoženke. Mačka, je poudarila, je izginila iz taborišča, a 15 dni kas-nfeje se je zopet vrnila k lastnici. Vse kaže. da si Je nehvaležna mačka izbrala v veliko žalost gospodinje svobodo. katere pa se je kmalu naveličata in se vrnila v taborišče v veliko veselje mačkov, ki so jo sprejeli z radostnim mijavkanjem in veselim miga. njem z repi. Pretresljiv Im zamotan proces, ki je seveda vzbudil pri občinstvu, preče j smeha, ae je končal z oprostitvijo Koleve. češ da dejanje sploh ne obstaja. Cast obtoženke je bili torej rešena in tudi njem kazenski list ne bo nosil madeža obsodbe zaradi »mačkomc-ra». sledi mu občinski davek s 6,897.093 lirami ter občinski davki skupno z davkom na poslovni promet, ki naj bi prinesli 5,506.550 lir. Naslednja večja postavka je 2 milijona 905.000 lir. ki jih bo občina prejela za najemnino kamnolomov, 120.000 lir za najemnino športnega igrišča v Nabrežini, 70.000 lir za najemnino lovišč itd. Mnogo več je seveda izdatkov. Predaleč bi zašli, če bi hoteli omeniti vse postavke, ki so predviden« v izdatkih, zaradi česar se bomo omejili samo na najvažnejše, oziroma na največje. Tako je predvidenih 264.000 lir za vzdrževanje občinskih nepremičnin, 9,257.960 lir za plače upravnemu osebju, 7,929.478 lir za razne prispevke občinskim u-službencem, 3,999.000 lir tro-šarinskemu uradu, 510.000 lir za izterjevalno in zakladni-ško službo, 629.470 lir za poljskega čuvaja, 2,700.000 lir za javno razsvetljavo, 1,793.690 lir za prispevek konzorciju kraškega vodovoda, 2,696.029 lir za občinske cestarje, 1 milijon 620.000 lir za vzdrževanje občinskih cest, 2,994.000 lir za konzorcia-lni tehnični u-rad, 6,225.883 lir za šolske^ sluge, 2,23Q.380 lir za vzdrževanje šol, 8,336.590 lir za osebje otroških vrtcev, 2,200.000 lir za nabavo jestvin za o-troške vrtce, 2,600.000 lir za razsvetljavo im ogrevanje šolskih prostorov, 1,299.715 lir za zdravniški konzorcij itd. Poleg tega so predvideni še nekateri izredni stroški, kot na primer 500.000 lir za politične volitve, V diskusiji je odbornik dr. Jež predlagal, naj se napravi načrt, kako naj bi bodoče u-ravnovesili proračun ali vsaj znižali primanjkljaj, ne da bi pri tem privili davčni vijak. Za to je predlagal, naj se u-stanovi posebna komisija, ki bi jo sestavljali pristojni odborniki z , županom na čelu in katere naloga naj bi bila, da prouči predvsem vsa vprašanja, ki so v zvezi s kamnolomi in turizmom ter pripravi podroben načrt za zvišanje občinskih dohodkov, V diskusiji so nekateri svetovalci predlog podprli, vendar bodo o tem podrobneje razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v petek ob 18. uri. Občinski proračun je bil nato soglasno odobren. «»------- Glasbeno-lilerarni večer «Jadra» Uspeli nastop mladih literatov’ Upajmo, da bodo včerajšnjemu večeru sledili še drugi podobni ga je s pomočjo nekaterih glasbenikov in učencev dramske šole pri SNG priredil krog sodelavcev revije «Ja-dro». Dvorano je napolnila večinoma mladina, vmes je pa bilo tudi več starejših oseb. Večera sta se udeležila tudi predstavnik SGKZ dr. A. Kukanja ter upravnik SNG prof. dr. A. Budal. Adrijan Rusija, ki je večer vodil, je imel najprej uvodni govor, v katerem je poudaril željo mladine, zlasti tiste, ki je zapustila srednjo šolo, da si ustvari lastno revijo, v katero naj mladina piše to, kar čuti v sebi; revijo, ki naj bo mladinska, a ne za otroke. Z lastnim delom je najprej nastopila Tatjana Uršič, ki je prebrala črtico »Bo, bo gore-lo?» Uršičeva je dobro orisala zaskrbljenost tabornika, ki ga čaka velika dolžnost, da zvečer zažge taborni ogenj, pa je dež premočil drva in dračje, nato obupanost, ko prižiga ogenj, pa sta šli že dve vžigalici v izgubo brez uspeha, ter končno veselje in srečo, ko se dračje vendar vname in zagori mogočen ogenj. Drago Sedmak je v svoji črtici aDobri očkam pokazal veliko smisla za drobna opazovanja ter za pristen, domači humor. Pri poslušalcih je bil deležen obilnega ploskanja. Pesmi Filiberta Benedetiča, polne večinoma trpkih občutkov, je občuteno prebrala Ne-rina Drašič. Vsekakor je pa škoda, da ni bilo Benedetiča samega na večeru. Tudi Angela Švaba ni bilo pa je zato njegovo črtico s socialno noto »Oni dve» prebral Alojz Milič. Osebno pa je nastopil še Miroslav Košuta s šestimi pes mirni, (od katerih eno objavlja daneš naš list na 3. str.) priznati je treba, da je pri poslušalcih zelo uspel. Končno so Nerina Drašič, Savina Remec, Aleksej Pregare ter Alojz Milič prebrali nekaj odlomkov iz drame Humberta Kalca «Svet ob berglim, medtem ko je Rustja posamezne odlomke v kratkih besedah povezoval. (Kot je znano, je prvo dejanje te drame objavljeno v 2. št uJadram.) Drama Kalca se ne dvigne do prave dramatičnosti in vse dogajanje ima bolj novelističen potek. Branje nas ni na vseh mestih zadovoljilo, zlasti nas je motil Pregarčev patos v prvem dejanj u. Veter pa je. obenem pomenil malone samostojni koncert za flavtista Miloša Pahorja, kokrat, se je tudi včeraj izkazal za pravega mojstra. Lepo ga je pri klavirju spremljal A. Vodopivec. Uspeh pa pomeni včerajšnji večer tudi za Marjano Bolko, mlado pianistko, ki je s presenetljivo dovršenostjo poslušalcem dvakrat posredovala Chopina. Kdor je bil na včerajšnjem večeru, se bo gotovo razveselil, ko bo ugledal obvestilo o prihodnjem takem večeru. PLAČILO LETNE NAROČNINE SIAE ZA RADIOAPARA-TE ITD. V JAVNIH LOKALIH Opozarjamo vse člane, lastnike javnih lokalov, ki so že dobili vabilo in ga bodo še dobili, da plačajo omenjene prispevke v tem mesecu, naj s plačilom počakajo, ker se je tajništvo SGZ sporazumelo z zastopniki SIAE, da bodo naši člani plačali omenjene prispevke lahko še ves mesec marec. SGZ Skupščina pekov V sredo, 26. t. m. bo ob 17.30 v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev. Razpravljali bodo o sedanjem položaju in sindikalni borbi za spoštovanje in izvajanje delovne pogodbe ter zakonskih predpisov glede nočnega dela, tedenskega dopusta tn zaščite vajencev. Poleg tega se bodo pogovorili tudi o prvem vsedržavnem kongresu te stroke, ki bo prihodnji mesec v Florenci. Odpusti pri Stocku Zveza industrijcev je včeraj sporočila sindikatom, da namerava podjetje Stock odpustiti z dela 21 delavcev, ki so že dosegli ali prekoračili starostno dobo za upokojitev. Podjetje trdi, da je k temu prisiljeno zaradi tehničnih vzrokov in da bo namesto odpuščenih delavcev sprejelo mlado delovno silo. Dečku kamen v oko Med igranjem v bližini ške-denjske cerkve je 8-letnemu Marinu Mariniju iz Ul. Ron-cheto nepričakovano priletel v oko kamen, ki ga je zalučal njegov znanec. Otroka je mati spremila v bolnišnico, kjer so mu izprali rano nad očesom in praske po obrazu ter ga odslovili. Okreval bo v 10 ali 12 dneh. Krvavo obračunavanje za borih 1000 lir Upokojenec je pobil s sekiro vsiljivega bivšega sostanovalca Dolgo časa je že, odkar črna kronika ni zabeležila nobenega krvavega obračunavanja med osebami. V takih primerih konča eden v bolnišnici drugi pa v zaporu. V bolnišnico so morali včeraj sprejeti 35-letnega Carla Mer-vicha, zaprli pa so 68-letnega upokojenca Glovannija Fusar-ja, stanujočega v II. nadstropju nieke in precej zanemarjene hiše na št. 22 v Ul. Ma-donnina. Na vrhu ozkih in temnih stopnic je včeraj malo pred 18. uro izbruhnila tragedija, zaradi katere se mora Mervich boriti na I. kirurškem oddelku s smrtjo. Mervičih je še pred nedavnim stanoval pri Fusarju, kateremu je plačeval tudi najemnino za sobo, v kateri sta prenočevala oba. Fusar je bil namreč ločen od žene. Zakaj ni Mervich več stanoval pri priletnem upokojencu, še ni znano, dejstvo pa je, da se je včeraj pozno popoldne vrnil, baje v spremstvu nekega znanca, v Ul. Madonnina. Nekateri pravijo, da je prišel po nogavice, drugi pa trde, da je zahteval od Fusarja 1.000 lir. To bo verjetno dr- SNG v TRSTU DANES 23. t.m. ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj* DANILO GORINŠEK Rdeča kapica Vesela pravljica v treh dejanjih V torek, 25. t.m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju A. P. CEHOV UTVA Igra v štirih dejanjih Melodije Lebarjevih operet; 11 Lev Tolstoj: »Kreutzerjeva ta». igrata člaina Slovenskega** rodnega gledališča; 18.30 Orkesu* Phil Spital n y in Fred W»ru* 19.00 Mozart: Koncert v D-®™ za violino in orkester; 19" L r.ist Ra-lph Sharon ob rtJJL spremljavi; 19.30 Pestra 20.00 Šport; 20.30 Zvočni "'“TT 21.00 Franco Russo s svojini samblom; 21.15 Beethoven: nija št. 8 v F-diuru op. 93; Skladbe Georga Gershvvma; »• Nedelja v šp:.-rtu: 22.10 V sv jazza; 22.35 Melodije iz film® * revij;’ 23'00 Večerne melodij«. I TRST i j, 9.15 Melodije iz filmov; Nove italijanske popevke; * 1 nchftn i h.tKlim- lil (El u Glasbeni album; 14.30 «E1 panon»; 18.00 Simforuični 19.45 Športna nedelja; 21.00 ti MllltllMIMIIIIMIIIIIIIItlllllltllllllllllllllllilllllHIIItlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIMII Premalo denarja za ljudska stanovanja Protest Združenja brezdomcev proti ravnanju senatne komisije Ni res, da v Trstu ni treba blokirati stanovanjskih izgonov Olajšave pri * ’; ; potnih listov obvešča, Tržaška kvestura da odslej prosilcem novih potnih listov kakor tudi ob obnovi dokumenta ne bo treba več predložiti »kupno s prošnjo potrdila tožilstva in preture o morebitnih kazenskih postopkih oziroma o obsodbah. Glavni odbor Združenja brezdomcev, ki je bil izvoljen na nedavni skupščini, je pretekli petek izvolil predsedstvo združenja. Na tej seji je glavni odbor zavzel tudi stališče proti zadevni senatni komisiji, ki je odložila razpravo o zakonu za blokiranje stanovanjskih izgonov v Trstu in zlasti proti poročevalcu v o-menjeni komisiji, ki je dejal, da v Trstu ni treba blokirati stanovanjskih izgonov, češ da je v teku obširen program za zidanje stanovanj. Vodstvo Združenja brezdomcev protestira proti tem neresničnim ugotovitvam in u-gotavlja, da je zelo malo denarja na razpolago za zidanje ljudskih stanovanj, ki bodo lahko dodeljena le malemu številu družin, ki so vložile prošnjo. Za letos bodo sezidali in dodelili sledeče število ljudskih stanovanj (vključno INA-Casa); 60 stanovanj INA-Casa za uslužbence CRDA in ILVA, od katerih dve tretjini v odkup; 182 stanovanj na osnovi zakona št. 640, ki bodo dodeljena družinam, ki živijo v starih in nevarnih hišah; 66. sezidanih na osnovi zakona št. 408, v odkup. Zato vodstvo združenja poziva senatno komisijo, naj resno u-pošteva stanovanjsko stisko v Trstu in zlasti še veliko število stanovanjskih izgonov. V prihodnjih mesecih bodo izgnali iz stanovanja 80Q družin in ne 350, kot je bilo napačno sporočeno. Glavni odbor Združenja brezdomcev opozarja pristojne oblasti in senatno komisijo, ki mora obravnavati zakon za blokiranje stanovanjskih izgonov v Trstu do 31. decembra leta 1959, da že sedaj živi v skupnih prostorih 1767 družin, in sicer: 283 družin živi v skupnih prostorih, hotelskih sobah in zasebnih sobah, ki jih je najela občina, 144 v barakah «Burlo - Ga-rofalo*, 340 v skupnih sobah podporne ustanove ECA, v zbiralnih središčih v Silosu, na Proseku, v Križu in v prostorih bivše vrvarne pa živi 1000 družin. To je sicer samo 50 odstotkov izgnanih družin v minulih treh letih, ker si je ostala polovica sama našla stanovanje. Obenem pa glavni odbor združenja predlaga vladnemu komisarju, naj se razdeljevanje ljudskih stanovanj, ki se zidajo na osnovi raznih zakonov (vključno INA-Casa) izroči občinski komisiji in naj se ostale komisije razpustijo, ker povzročajo zmedo med družinami, ki vlagajo prošnje za stanovanje. žalo, ker je Fusar stopil v nižje nadstropje in zaprosil neko stanovalko tisočak na posodo. Omeniti moramo še prej, da je Fusar imel dolg s svojo ženo, kateri je vračal izposojeni znesek na obroke. Ni ga izročeval osebno pač pa po ženski, ki stanuje pod njim. Toda ženska mu je odgovorila, da denarja nima in tako Fursarju ni preostalo drugega, kot se vrniti v stanovanje. Zelo verjetno je, da je bil Mervich obveščen, da bo moral oditi brez zaželenega tisočaka. Usodi pa se ni hotel vdati in tako je šel nesreči naproti. Pravijo, da je jezno zahteval denar in ker mu Flisar ni hotel odpreti vrat, je vlomil m treščil v stanovanje kot strela z jasnega. V notranjosti je pobesnel in priletnega moža stisnil ob štedilnik. Koliko časa sta se prerivala, še ni mogoče ugotoviti. Fusar, ki se je prestrašil, je pograbil sekiro m z njo verjetno trikrat udaril Mervi-cha po glavi, pri čemer mu je povzročil dve rani na glavi in mu w tretjim udarcem skoraj odsekal levo uho. Medtem ko se je Mervich zavlekel na stopnišče, kjer se je zavalil po stopnicah do nižjega nadstropja, kjer je obležal, je Fusar stopil na dvorišče. Pravijo tudi, da je stopil v bližnji bar »Tritar*. od koder je poklical bolničarje Rdečega križa. Iz bližnje cvetličarne pa so telefonirali organom javne varnosti v Ul. Caprin, ki so nemudoma prišli na kraj. Mervich je medtem ležal v mlaki krvi in z nogami potrkal na vrata stanovanja, ženske, kateri je samo ponavljal, da bo moral umreti. Nekaj trenutkov kasneje so ga položili v nosilnico in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, medtem ko je moral Fusar iti agenti na zasliševanje. Mirno je izpbvedal, da je udaril sekiro Mervicha po glavi, GLASBENA MATICA TRST V soboto, 1. marca 1958 ob 20.30 v Avditoriju KONCERT Sodelujejo solisti: Elvira Piščanc - sopran, Renato Kodermac - tenor, Miro Cuk . bariton, Tatjana Uršič - klavir. Andro Vuga - oboa, Žarko Hrvatič - violina, orkester Glasbene Matice in pevski zbor prosvetnega dnuštva «S. Škamperle*. Dirigent Oskar Kjuder Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, telefon 37338 ter v soboto od 19. ure do pričetka koncerta v Ul. Roma 15-11. cert jazza. KOPER 257 m, 1189 kHz . Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 1* Poročila v ital.: 6.30, 17 15, 19.15, 22 30. , 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 n ja glasba; 8.00 Kmetijska daja: »Istrsko kmetijstvo o« .u* potju — Prvi uspehi koD« .j zadružne - a.30 v Rl Planšarji; 8.45-10.30, PrtnCS ]J(J 10.30 Sosedni kraji in ljudi*! Pr(, Glasba po željah: 13.30-1445^, IZLETI Mladina prosvetnega društva »Andrej Cokn z Opčin priredi dne 2.3.1158 enodnevni smučarski izlet na Lokve. Vpisovanje vsak dan do srede 26. t. m. od 26. do 21. in v nedeljo od 11. do 12. ure v prostorih društva, Konko-nelska št. 1. in sicer iz samoobrambe, držali so ga v zaporu. Pri- V preteklih dneh je na genovski univerzi s tezo »Sodišče za mladoletne» promovirala z odličnim uspehom za doktorja prava gdc. KARLA BARB1S K uspehu ji prijatelji in znanci iskreno čestitajo SLIKE, ki jih je posnel Mario Magajna na otroškem rajanju in plesih, ki so bili v dvorani na stadionu »Prvi ma’», so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. želi*1 nos RL; šalci; 14.20 Glasba po 15.10 Lahka glasba; 15.30 Ne® ska reportaža: Pripravili =?, P T jtl^ vas primorski študentje vJjL(i ljani; 15.50 Igra inSt:ru,Ifnirt«; ansambel «Berjozka» iz 16.15-19.00 in 19.30-22.15 RL; 22.15- Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. % 10 00, 13.00, 15.00, 17.00. 1’“" 22.00. , ,-j.jl 6.00 Domač nedeljski i^^gOO pozdrav; 7.35 Vedri zvdk>- ^g Spo-rtna reportaža; 8.15 melodiiie: 8.45 Mladinska raaij igra — Fran Levstlk-Tone zrn Martin Krpan; 9.15 Kar ra tov> slušate; 10.00 Se pomnite. J- ^ riši... Francka Pavlič: Stf« jS; potoku/ 10.30 Pokaži, kaj^ puivnu, »v.ov a v--, - jp i 12.00 S prijetno glasbo van £ limo -------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Do« 22, februarja 1858 *e Je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 13 oseb, porok j« bilo 8. POROČILI SO SE: strugar Ll- bero Gherlarvz In šivilja Maria Cemecca, kotlar Giuseppe Bo-suni in prodajalka Clella Člani, uradnik Pletro Glrotti In gospo- dinja Irmina Makovec, mesar Rudo« Pertot in šivilja Nivea Pa- hor, uradnik Guido De March in modistka Silvana Stefani, agent CP Fraocesco Agelli in gospodinja Marta Schertni, klepar Inštalater Glovannl Biagi In šivilja Bruna Galante, zdravnik Bruno Verrl In uradnica Maria Concetta Politi. UMRLI SO: 84-letna Maria Mat-tossovlch vd. Sluga, 95-letna Giu-sepplna Svetina vd. Dobrllla, 77-letna Glorglna Farchi, 77-letna Maria Tramontl na vd. Costam tn, 72-letna Ernesta Luciani por. Goldm, 58-letni Cosimo Miner vini, 87-letna Lutgia Bais vd. Ier-netlč, 67-letnl Gtovanni Sčreddo, 53-1 etna Serafina De Domenlco por. Pivom»Ui, 67-letnl Antonio Pavan, 85-l«6ng Antonia Borig por. Fabiani, 73-l«tnt Em Mio Troha, 74-letna Gugltelnvina V Uma Hesse. OKLICI: šofer TeofiJ Mihlc In gospodinja Elvira Elsa Brnlč, klepar Natale Morgan in uradnica Katarina Kmetič, brigadir karabinjerjev Domenico Col arino In uradnica Marta Beregan, kapitan dolg« plovbe Rinaldo Comuzzi tn gospodinja Lil lana Raparo, uradnik Enrico Nordio In gospodinja Angela Maria Gaggi-a, trgovec Kugi-mo Mairrhesich in prodajalka Lucina Dentesano, električar Lui-gi Bravi-n in prodajalka Anna Carucei, podoficir ameriške vojske Michael Leroy Rudert In gospodinja Livia Alesflio, inženir dr. Renato Spaniol In gospodinja Anna Maria Bo, mizar Antonio Buz-zi in baristka Severina de Wal-dersteln, geometer Sergio Feletti in uradnica Giullana Vlslntin, uradnik Giuseppe Vivoda In šivilja Ll-liana Pasian, ameriški vojak James Reonie in gospodinja Anna Zoch, uradnik Rinaldo Pog-gi In bolniška sestra Ledda Teran, pomorščak Mario Viscovicb in gospodinja Maria Floreneis, trgovec Franc Srebotnjak in gospodinja Corona Gorza vd. Šinigoj, gasilec Giuseppe D’Agostino In uradnic« Nerina Torki, Sergio Apollonio in Elvira Guerra, delavec Ermamno Lenussi in gospodinja Flora De Toffol. OBČINA DEVIN-NABREZINA Rojstva: 1 (Helena Kobal). Oklici: mehanik Giovannt Pa-cor In gospodinja Vanda Dekleva. Umrla sta: 69-letnl Gtovanni Vartbuehler In 84-letna Carollna Stubelll vd, Savi. «»— J Exce'sior. 13.00: »Grešniki^ t,|y tona*, Lana Turner, HoPCjjdid' ge. Prepovedan vstop n pod 16 leti , . 9* Fenice. 15.00: »TihotapSBrtjiot Sredozemlju*, Robert fr Doro!hy Malone. Avantik1-nemascope Nazionale. 16.00: «P*nterf‘-,,ii£I rij*, Ronald Reagan, Davis. Supercinema. 14.00: «Berna“v Jennifer Jones. - -*>i P? Filodrammatico. 14.00: »Cu^r (fr mer Davida Gordona*. • der. C. Borchers. R'vu lata la fortuna*. m j* Grattacielo. 14,s0: ((Moskov^rt potica*, F. Astaire in .{/.rt ? Arcobaleno. 14.00: »Vcl'^^ dotikajo neba*, Natali« Karl Malden. ,,,« Ir As.ra Rojan, 14.30: sBlešC gr bežen* D. Kerr, G. . nemascope. ^ 23-LETNI išče katero koli zaposlitev, naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. KOLESA, znizana cena r.uoo lir Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. P1ETA' 3, Trst DAJEM INSTRUKCIJE za nižje srednje šole — tudi na dom — Prašelj, Scala Santa 26/l. ABSOLVENTKA UČITELJIŠČA, stenodaktilografija, knjigovodstvo, išče službo. Naslov na upravi lista, Ul. S. Francesco 20, 1SCEM STANOVANJE z večjim zemljiščem v mestu ali okolici, telefonirati 47-838, ad 11. do 12. ure. MOTOGUZZI: Zlgolo 91, kompletno opremljen za vožnjo, 145 thoč. Plačilne olajšave. Izrabite priliko! Motofurgonclnl-MotocarriL Cremaacoli, Ul. F. Severo 18, Tr»t Capitol. 14.00: palio*, V, F. Valeri. Gassmah, r. »*iop, * Cristatio 14.00: »Vojn* /V A HeDburn M. rt .poČltnijV A. Hepburn, Fonda. Alabarda. 14.00: Ischii*, Isabelle Corejt A Cifariello, M. Aren*- sil**' Aldebaran. 14.00; «Suro^ . Burt Lane aster, Ann gr> Arlston. 14.00: »Labo«”’ Kelly, Alec Guinness- ^ Armoiria. 14.30: «Roi)in {, ' meč*, D. Taylor, E. rietč. ang«1* Aurora, 14.30: »Tolp* ~ C. Gable, Y. De Lar!®- ^ Garibaldi. 14.30: «R J, pi», M. Allasio. sf*V Marconi. 14.30: «M»rl*L,ate r ljlvka*, M. AUaai°. " mSSSI. Richard Dennl-ng. ....— — i—— 14.00: Novo cine. Gaby Odeon. Sassard, S. Koščln*. -gor*)^. Radio. 14.00: »Tam . nekdo ljubi*. FaUl Tvrdka LORE 24-25* TRST, Ul. S. l.azzaro 17, telefon Izvaža: KOLESA, lambret®’ VESPE, « AVTOMOB1^ MOTORJE v.e po ur* Vi. nlzk*1* v ^ J PfTihofslcT”fiTev m k 23. februarja 1958 Dogodki tedna Finansiranje javnih del d-k;.11™1? ie Prišlo obvestilo, rati « ~? v a **Wi©ni'la finansi-^ gradnjo vodovodov in v gorička pokrajini za cest lir lJar^° 1®8 milijonov za* * znesek bodo porabili .gradnj° vodovodov v oboi- ftftrSLfrtsit. ,** QOV ftiV dcri^fill|i za novi gori- Pt*raH^°t ’ PaPravil1 bodo g^ajmsko cesto iz Gorice v c-***:- ter zgradili novo KU* Trfi«a v Gradež. Pre-V0^^Pi^ktivne delovne na Sp k tekstilna tovar-da obJatuje normalno, češ ločitev i3Vve j aele udii°»- Pntranip s- •budo razburila ne Q?i° komisijo in sindikal- Wa^wniZaclJe' kl 50 se za zavzelo res'tev vprašanja že in nniJ?.. ^vezi industrijcev delo Jmskem uradu za Kriza v SAFOG r*riatfekeSa0Plitcbra’ ko v n5^st,vo SAFOG Uvedlo . , oddelkih livarne se kliuK -e nski delovni čas, t°fti j,! Španovim zagotovi-sProtnn ni zboljšal; na- še boli 5,6 kriza prav te dni rnisija *a?strila.. Notranja ko-staia e le s tem v zvezi se-ZJščHiU raynatolistvom, da bi klavcev Slterwe prizadetih ttvzpu • Ca vprašanje so se . 11 Z inttir*v.^i„ • ... _u ?>ns: interpelacijo na ob- li) iR svetovalca Battelli spp^T^11' Poslanec Baresi simrator p Pellegrini pa v “Slovan j e 0 la K0 v Gorici ni bi-V4aja ni'kakega pusto- 5tSani,a.„ *.ina sreča, da so Sile« karnevala «Bele ,!t svojo «Cantato» 4 u“» Vr 1- ttUUlcvdid « UJCic: ** v tv«® P ur k e v koruzo), »«3ko nflcu kljub mrazu ju-T Pre 8 O«- sprevod alegorič ob- in ponovitev poroč-“b*iae > t"da na današnji po-■ .?« bo, kakor vse ka- že, vreme organizatorjem bolj naklonjeno. Pokrajinski svet 1. marca bo seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali med drugim o interpelaciji levičarskih svetovalcev, naj lastniki popravijo kolonske hiše in hleve, ki so v zelo slabem stanju. Razpravljali bodo tudi o ostavki prof. Antona Kacina, ki bo verjetno prepustil svoje mesto dr. Makucu. Zlomil si je nogo Včeraj si je 50-letni Bruno Minimel iz Ul. Cordaroli štev. 35 pri padcu s kolesa ob 20. uri na Drevoredu XX. septembra zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. 2. marca občni zbor Slov. planinskega društva V nedeljo 2. marca bo ob i 10. uri v gostilni «Pri zvezdi« v Gorici redni letni ODČni zbor Slovenskega društva iz Gorice. Na dnevnem redu so poročila odbornikov o delovanju drušitva v preteklem letu :n pomenek o načrtih za izlete v tem letu. V nedeljo bodo člani društva izvolili tudi nov odbor društva. Istega dne popoldne je-predu viden izlet do Kekčeve koče na Katarinci, seveda če bo lepo vreme. Vabimo vse člane, da se napovedanega zbora kar najbolj številno udeležijo. * * * Zastopstvo goriškega ANPI tudi v Rimu V delegaciji je tudi predstavnik slovenskih partizanov z Goriškega Vsedržavne manifestacije odporniškega gibanja in osvobodilne vojne se bo poleg u-radnega občinskega zastopstva, ki bo neslo v povoiki tudi mestni prapor, udeležila- tudi posebna delegacija ANPI, v kateri je tudi slovenski zastopnik. Poleg teh pa bodo mani- festaciji prisostvovali še števil-Goriška občina sporoča, da starši padlih slovenskih bo Ul. Alviano, ki vodi od bloka pri Rdeči hiši do Trga Sv. Antona, zaradi popravil in asfaltiranja za nekaj časa za promet zaprta. partizanov, ki so odpotovali v Rim že včeraj zjutraj. Vsekakor je današnja proslavitev odporniškega gibanja in osvobodilne vojne dokaz, iiiiiuimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiitiiiimtiimiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiitiiiitviniitiiftiiiiiifiiiiiimiitiiiiiiitiiHimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Truplo novorojenčka v greznici na Placuti Kaj je Klementino Gabri pripravilo do tako dejanja? Mlada ženska je ves čas prikrivala svojo nosečnost . Njena mati v zaporu, ker ji je verjetno pomagala Grozno odkritje na Placuti je bilo včeraj osrednji dogodek. ki je zanimal goriško javnost; v greznici so našli nekaj nad 4 kg težko trupelce moškega spola, ki je bilo, kakor se zdi, umorjeno po rojstvu. Otrok je bil od 22-letne Klementine Gabrijelčič s Pia-cute št. 18. V tej hiši je mladenka stanovala s svojo materjo Alojzijo skoraj dve leti. Prej je stanovala v Stever-janu Mladenka je od prvega dne svoje nosečnosti skrivala svoj položaj. Ko se je pričela bati, da bi zunanji znaki lahko izdali njeno skrivnost, je pričela nositi močne steznike, ki so te znake skoraj popolnoma odpravili. V petek ponoči pa je sostanovalka, ki je bila lastnica enega dela hiše, v kateri so stanovali Gabrijel-čačevi, zaslišala močno vpitje. Ker je, kakor se zdi, slutila, da je Klementina noseča in ,l,lltTI,,|lll|,1|,|t|||||1|||,|j|||||It,1)a||||,,)|||,|tt||,|||||1|||||||||)||||||||,(|||||]|i|n|1|, Ob prisotnosti tisočglave množice ^ žrtve eksplozije ^Kopali v Vrtojbi JSft 'dopoldne "»in “"'»Ul -——- se je v d?9 W ,lla tolikšna mno-tailr bli'zu tn daleč, mri9,11! De ni,tl najstarejši Mi ' da .Pornn'ii,°- Ljudje so Vteka^*^6 1,3 Z3d‘ dva a -K-acima m nje- w. “esrečo' £?ka, žrtve straš-v^hHla n, ' ki je globoko od-CB,S!:V(»h pr,*u,kajšnjim preb,-iik * bil' /obojni vmko Katij, 4htašlokVc>bt>rec in po svo-kSS dejanjih v času )s v^an a odilne vojne do. f»d b PnVsod’ kjer koli se "ah! Prejeta,Voini 80 ga za' kfe« tiS ■ ran, “ bil “c Stefa 131 Predw ld — up0' bjer i° trLfi1, Se 'le z zeno jati Pr©sedil v, Vrtojbo. ^a'*-,P°btran'fel tudl ukvar’ v^a,- V svo^ T™ starega ze-d« ? količi,, Je hranil PirJ9 thdi ♦ ,streliva in mor-grar?at, at- ko je oJ-taltU in da Upal- da bo imel 'n '°da nt vse ‘epo iz’ JC8ove a zalnst je njega 8»^ kij| d^e .betela ne-D udje še dol. 0PL0 od ie 9j°thle ,°02b ln predstav- J® ljuti! i, spremljalo na 1»’P9- bliž- Jsta zbOr, 'fok0®t°bu','zak1e sta pn odpt-k gaaiii,, . °eetu in o-,i?Pt J Ve zaloist inke in dva do- 1Uj0Vm° ie i zalostlnke. v u. .Kacirt _ Javib so Stefa- Herr9i P0D^nisnic'° in j® Vr{aIi domPovdne se 11183 v!?,bl in v' c,ePrav so »e h di • °koUci razši-)e mlada žena, ki jo je usoda tako hudo udarila, že v petek ponoči podlegla poškodbam. Pomagajte ustanovi INAM pri popisovanju delavcev Ustanova INAM v Gorici je že pred nekaj dnevi pričela razdeljevati formularje za štetje, o katerem smo pred časom že pisali. Ker je delo zelo obsežno, bo verjetno prišlo do kakšnih netočnosti v naslovih in do morebitnih izpustitev kakšnih podjetij. V obeh primerih se podjetja prosijo, da o tem obvestijo INAM. Glede izpolnjevanja vseh formularjev — s seznamom družinskih, članov v breme -m se INAM priporoča, za točnost in čitljivost. Se posebej se priporoča, da se napije točen n»slov delavcev. Za morebitna pojasnila bo ustanov« od ponedeljka dalje dala na razpolago svoje uradnike (posebna okenca) v Gorici, Tržiču in Gradiški, 3., 4. in 5. marca pa bo za sprejem formularjev poslala svoje pooblaščence k ambulantam v Kr-min, Ronke in Gradeč. Iniciativa INAM je' velike važnosti, zato je zaželeno sodelovanje vseh podjetij. S tem bodo omogočila točen popis vseh zavarovancev, kar bo še bolj izpopolnilo organizacijo ustanove v naši pokrajini. da morda potrebuje zdravniške pomoči, je prišla na vrata vprašat, kaj potrebujejo. Alojzija Gabrijelčič naj bi zavrnila vsako pomoč s precej hudo grožnjo. Vsekakor je tudi mati Klementine odločno zavračala vsako možnost, da bi bila njena hči noseča. Ker sostanovalka le ni mogla odpraviti vedno močnejšega suma, je šla v stranišče, kjer je našla krvave sledove, ki so jo še bolj podkrepili v njenem sumu. Da bi se zagonetno ponočno stokanje in krvavi sledovi le na nekak način pojasnili, je sostanovalkin mož šel na kvesturo, ki je izpraznila greznico in našla na dnu otrokovo trupelce, ki je, kakor se dozdeva, imelo zlomljeno lobanjo. S tem odkritjem je bilo vse pojasnjeno. Ko je Klementina pričela nenadoma krvaveti in so jo morali odpeljati v bolnišnico, je tudi mati spoznala, da nima nobenega smisla prikrivati žalostnega dogodka. Vendar je bilo takrat, ko je prišla do tega spoznanja, že prepozno. Agenti javne varnosti so jo odpeljali v zapor. Mlada mati pa je še vedno v bolnišnici, kjer so ji napravili transfuzijo krvi. Ob tem dogodku se popolnoma naravno vsiljuje slehernemu človeku vprašanje, kdo je oče nesrečnega otroka in zakaj se je mlada mati odločila za tako kruto smrt svojega otroka, medtem ko ji je lastna mati, kakor se govori, tako slepo pomagala prikrivati njeno nosečnost, in kar je najhuje in neodpustljivo, morda tudi detomor. Ce prihodnji dnevi ne bodo dogodka razjasnili, bomo morali čakati na proces, ko bodo z znanstvenimi dokazi o-svetlili žalostni dogodek. Rojstva, smrti in poroke Od 16. do 22. februarja se je v Gorici rodilo 14 otrok, umrlo je 5 oseb, oklicev je bilo 8. porok pa tudi 8. Rojstva: Germano Guerra, Luciana Sfiligoj, Loreta Marega, Nadja Paulin, Roberto Re-divo, Marialuisa Massi, Antonio Baglio, Bdeardo D'Odori-co, Magherita Piazza. Ettore Mamar. Carlo Cirviani, M v nuela Comar in Eleonora Puc. Umrli so: 78-letna Josipina Paškulin. vdova Namul. 82-let-ni upokojenec Josip Gabrijelčič, 90-letni Frančišek Vrtovec 69-letna upokojenka Ida Bro-ser, vdova Koczy, 69-letni u-pokojenec Umberto Cavalli. OKlici: natakar Pietro Brez-za in Benita Duiz, trgovski nameščenec Luigi Mersecchi in Santa Pizzol, agent javne varnosti Rosana Corasso in u-radnica Lidia Palla, mizar Bortolo Pizzol in delavka Luciana Vidoz. agent javne varnosti Raffaele Cristiam in Vin-cenzo Palladino, agent javne varnosti Giuseppe Madau in Maria Balestriere, učitelj Ren-zo Colussi in uradnica Clara Trevisan, uradnik Ferruccio Vittor in frizerka Natalina Ai. banese. Poroke: finančni agent Mi-chele Cicismondo in Dana Bassa. mehanik Luigi Mascoli in delavka Alma Frizzi. tehnični asistent Rami eri Favret-to in uradnica Elsa Bilucaglia, podoficir finance Pasquale Pic-cimi in Mafalda KamenšeK, kapitan mornarice Roccamto-nio Moise in visokošolka Edua Grusovin, agent civilne policije Sergiu Culot in Amorins Madafferi. da ni mogpče pozabiti na nekaj, kar je del zgodovine in kar je bilo pogoj, da se je ustvarila nova na demokratičnih, principih . zgrajena republika. t «»------ Seznami kmetovalcev na vpogled v Gorici Goriško županstvo sporoča, da bodo do 7. marca v pro-tokolnem uradu na vpogled sledeči seznami kmečkih delavcev goriške občine; posebni seznam za leto 1957 ter 8. in 9. dodatni seznam za leti 1957 in 1958. Seznami so važni za socialno zavarovanje, bolezensko zavarovanje in za družinsko doklado Proti vpisu ali za vpis je potrebna prošnja na kolkovanem papirju za 10Q lir, ki jo je treba poslati prefektu najkasneje 30 dni po 1. marcu. Občna zbora društev v Sovodnjah Danes dopoldne ob 11. uri bo v občinski sejni dvorani občni zbor kmečke bolniške blagajne za sovodenjsko občino. Poleg pregleda dela v preteklem letu se bodo člani pogovorili tudi o kandidatih za nove valitve bolniške blagajne, ki bodo 15. marca. Prihodnjo nedeljo 2. marca pa bo ob 11. uri, prav tako v občinski sejni dvorani, redni letni občni zbor zavarovalnice za govejo živino. Zasedanje bo važno, ker bodo člani poklicani, da volijo nov od. bor društva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiuiliiimiiiiiiiimiiiimiiiiitMiiiiitiitiiiiitiiiiiiiii Skrbi standreških kmetovalcev Lani slab pridelek krompirja in ohrovta Na zadnjem občnem zboru neposrednih obdelovalcev v Standrežu so se prisotni pritožili, ker jim oblasti niso znižale davkov, čeprav jim je slana, ki je nastopila spomladi, prizadela nepopravljivo škodo. Kmetijsko poljedelsko nadzomištvo ima pravno sicer prav, ko pravi, da ni bilo uničenega 60 odstotkov vsega pridelka, a s človeške strani pa nima prav, ker je bila škoda tolikšna, da so jo vse kmetije brez razlike hudo občutile. Ce ne bi imele prihrankov od predlanskega leta, bi se morale zadolžiti za plačilo davkov, nakup semena, gnojila itd. Tudi primerjava v pridelku krompirja in ohrovta, ki je eden izmed najvažnejših pridelovalnih artiklov v Standrežu, dokazuje, da je bila letina nadvse slaba. Leta 1956 je neki kmetovalec pridelal na dveh njivah in četrt zg 264.000 lir, lani pa šdmo za 137.000 lir krompirja. Cena je bila obe leti skoraj, ista (15 do 20 lir in okoli ?0 ltr), pač pa je bil zaradi slane lani krompir izredno droben ter tudi ni šel v prome^. Tudi z ohrovtom s# Je godilo podobdo. Na'’ jbolcftiigi' njivi je leta 1956 zaslužil, 181 tisoč lir (po 20 lir kg), leta 1957 pa samo 52.000 lir (po 5 — 6 lir kg). Te številke dovolj jasno kažejo, zakai so kmetovalci pričakovali, da jim bodo oblasti pomagale Proslava 8. marca praznika žena Tudi letos bodo slovenske žene na Goriškem proslavil« mednarodni praznik žena 8. marec. V ta namen so se pred dnevi v Gorici žene tudi se- stale in se pogovorile o pripravah za dostojno proslavitev tega, za vse napredne žene, tako pomembnega dne. Kot smo izvedeli nameravajo pripraviti v Gorici posebno kulturno prireditev, h kateri bodo povabljene vse slovenske žene z Goriškega. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so v Gorici zabeležili najvišjo temepraturo ob 17. uri im sicer 7,8 stopinje C, najinižjo 3,4 stopinje pa ob 1 uri ponoči. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine. Ul. Rabatta 18. tel. 21-24; do 12. ure pa je odprta lekarna Kuer-ner na Korzu Italia 4, tel. 25-76. Kino v Gorici GOHSO. 14IK>: «Nočnj pohoda. t J! 8teward, O. Murphjr. v cinemascopu in v technicc-loriu. 1 VERDI.. 14.30: «CaJ in simpa-tifan. D. Kerr, J. Keer, v technicoiorju. VITTORIA. 15.00: «Samje v predalu«, Lea Massari, E. Pfigani. CENTRALE. 15.00: ((Ekspedicijski vod«. D. Robin. MODERNO. 15.00; »Ubogi revež«. «»------ Kino v Tržiču EXCELSIOR. 14.00: »Grof Maks«, A. Sordi in V. De Sica. AZZURRO. 14.00: »Lepe, a u- boge«, M. Allasio. M. Arena PRINCIPE. 14.00: «Nočni prehod«, S. James in H. Mui^ phy. Technicolor. ILSE in JON KONRADS fenomenalna avstralska plavalca Meddržavni košarkarski dvoboj v Milanu SZ-ltali|a 64;59 (28;28) Italijanski košarkarji so nuditi evropskim prvakom čvrst odpor MILAN, .22. — 6. meddržavno ‘košarkarsko srečanje med reprezentancama Sovjetske zveze in Italije, se je končalo 's predvideno zmago evropskih prvakov z rezultatom 64:59 (28:28). ITALIJA: Pagani, Pomilio Lucev (9), Motto, Pieri (14), Gamba (4), Alesini (5), Can-na (3), Sardagna, Riminucci (11), Volpato (9), Calebotta (3). SOVJETSKA ZVEZA: Muij-nieks, Valdman (4), Torbar. (1), Stonkus (17), Korneev, Bockariev (12), Krumtnc (19), Semenov (9), Zubkov (2), O-zerov, Kutuzov, Studeneski. Italijani so imeli 25 prostih strelov, od katerih so jih realizirali 11 Rusi pa 32, od kate rih so jih realizirali 19. Sodila sta Blanchard (Francija) in Skljannis (Grčija). Sovjetski košarkarji so zmagali kot je bilo predvidevano, vendar so morali prepotiti sedem tradicionalnih srajc. Gostje, ki so nastopili brez treh svojih najboljših igralcev, so se odlikovali predvsem v stre- iiiiiimti m tiiiiiniiiimiii iii n limitu h im iiiiiiumiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimi 17 svetovnih rekordov avstralskih plavalcev Še 4 svetovni /enomenalnega Dva rekorda je dosegla tudi Dawn Fraser MELBOURNE, 22. — V Okviru plavainega prvenstva Avstralije, ki se je zaključilo danes, je bilo doseženih še 6 novih svetovnih rekordov, skupno torej 17 rekordov, kar je edinstveni primer v zgodovini plavalnega športa, 21-letna Dawn Fraser je do. segla nova svetovna rekorda na 200 m in na 220 vardov z zmago v finalu na 220 vardov s časom 2’14”7. Prejšnji rekord. ki je tudi pripadal Fra-serjevi, je bil 2’17"7. Na drugo mesto se je uvrstila Lon-raitoe Crapp s časom 2’22”, tretja pa je bila Margaret Gibson s časom 2’30”. Toda najvedji podvig dneva in vsega prvenstva je napravil 15-letm Jon Konrads, ki je v enem samem nastopu dosegel kar 4 nove svetovne rekorde. Konrads je plaval na 1650 yardov, toda razen rekorda na tej progi je dosegel vmes tudi rekorde na 1500 m. na 800 m ,;tei na 880 yardov z naslednjimi časi: . 1659 yardov: 17'28”7 (meja mednarodne plavalne, zveze 17’ 59”2); 1500 m: 17’28”7 (prejšnji rekord je imel Amerikanac George Breen s časom 17’52 '9 od decembra 1956); 800 m in 880 yardov: 9’14”5 (prejšnji rekord je imel Konrads s časom 9’17’-7 od 11. jan. letos). Konrads je preplaval progo z natančnostjo stroja. Za Vsa kih 110 yaraov je porabil po vprečno 1’iO”. Svoje tekmecg, je kmalu pustil za seboj' n. pol proge pa je imel že cel bazen prednosti pred najbližjimi. Zadnjih 110 y«rdov je preplaval brez posebnega na pora. Ko je prišel iz vode je mirno sedel na klop in počakal, da so priplavali do cilja ostali. Drugi je bil Gary Win-ram z zaostankom 1'36”3, tret. ji pa je zaostal za 2’06”3. Konradi je izboljšal stan rekord za 24"2. Po zaključenem prvenstvo sta prejela posebne nagrade za najboljša plavalca prvenstva Dawn Fraserjeva in Jon Konrads. NOGOMET Program priprav za tekmo z Avstrijo RIM, 22. — Glavno tajništvo FIGC je objavilo naslednji program priprav italijanske nogometne reprezentance za tekmo z Avstrijo 23. marca t.I.: Ponedeljek, 10.3. — Objava poziva na trening 12.3. v Vi-cenzi; Sreda, 12.3. — V Vicenzi ob 15. uri trening proti AC Reg-giani. Vstop proti plačilu; Ponedeljek, 17.3. — Objava seznama 15 izbranih nogometašev in sklicanje za trening 19.3. v Vidmu; Sreda, 19.3. — V Vidmu ob 15. uri trening tekma proti US Meatrijni. ‘Vstop proti plačilu; Petek, 21.3. — Odhod iz Vid ma ob 10.39 — Prihod na Dunaj ob 22. uri; Sobota, 22.3. — Kratek atlet-sko-t.elovadni trening na Dunaju; Ponedeljek 24.3. — Povratek v Italijo. KOLESARSTVO Danes prva etapa dirke po Sardiniji RIM, 22. — Skoraj vsi kolesarji, ki so se prijavili za etapno didko po Sardiniji, so danes zvečer opravili v "Rimu registracijo. Med njimi so bili tudi Coppi, Van Loy, Defilip-pis, De Bruyne, Bobet, Poblet, Deryeke, Baladni itd. Namesto Argentinca Batiza »e je registriral Italijan Gaggero. Jutri bodo morali kolesarji (4 za vsako ekipo) prevoziti prvo etapo Rim - Civitavec-chia dolgo 140 km. Start ob 11.30, prihod okrog 15. ure. lih v koš. Italijani so se Darili zelo dobro in če niso dosegli zmage, je to pripisati predvsem njihovi razburjenosti zaradi katere so zapravili mnogo ugodnih pjnložnosii. Najboljši med njimi to bili Riminučci. Alesini, Lucev in Pieri, med gosti pa so se od lizovali Bockharev, Kutuzov in Valdman. Sodnika Blanchard in Skljannis sta mnogo grešila in po mnenju gledalcev favorizirala evropske prvake. zaradi česar so ju hoteli gledalci po tekmi fizično napasti. Igro sta začeli moštvi v naslednjih formacijah: Italija: Pieri, Pagani, Sardagna. Riminucci, Voipato. SZ: Valdman. StonKus. Bockharev. Semenov, Zubkov. Italijani se v začetku niso mofc'1 zbrati in Rusi so z igro na moža prešli takoj v vodstvo. V 8 so vodili s 15:12. Paratore je tedaj zamenjai Sardagno z Alesiriiijem. V 11’ so Rusi še vodili z 20:15. Sie-dila je ponovno zamenjava i-gralcev. Na italijanski strani je namesto Pierija vstopil Lu-cev, na sovjetski pa namesto Semenova Torbam Z dobro igro so Italijani zmanjšali razliko na 24:21, po ponovni zamenjavi ekipe, v kateri so Canna. Pieri in Calebotta zamenjali Rimmuccija, Gambo in Volpata in ob burnem navijanju gledalcev, so Italijani pred koncem polčasa prešli v vodstvo s 27:26, nato s 27:26, 28:26, v za Vi ti sekundi pa .so Rusi izenačili. Drugi poičas se je začel z zelo hitro igro, v kateri so evropski prvaki kmalu povečali vodstvo na 36:32. Riminucci im Voipato sta zamenjala Canno in Calebotto, kar je vneslo v igro italijanske ek -pe več poleta. Sledilo je izenačenje pri 39:39. nato pa so Italijani celo prešli v vodstvo s 40:39. Rusi so v tem trenutku zamenjali Stonkusa s Muij-nieksom. Ekipi sta se nekaj časa izmenjavali v vodstvu, pri stanju 54:53 za nje pa sc Italijani nenadoma zaradi o-čitme utrujenosti popustili in sovjetski igralci so prevzeti igro popolnoma v svoje roke ter zaključili dvoboj s 5 koši razlike v svojo korist. Vrstni red košev po stanju 45:46 za Italijo 47:46 , 47:48, 49:48. 51:48. 51:50 51:52, 53:52, 53:54, 55:54, 56:54, 57:54, 57:55, 59:55, 59:57. 60:57, 60:58. 62:58, 62:59, 64:59. Marehelli in Mueller zmajala tudi v smuku CORTINA D’AMPEZZO, 22. — S smuke m na progi »Standard« se je danes zaključilo X. mednarodno smučarsko te* movanje, rezervirano v glavnem za vseučiliščnike. Kot včeraj v veleslalomu sta tudi danes v smuku zmagala med žen»kami Carla Marehelli. med moškimi do 25 let pa Nemec Hans Mueller. Proga za zenske je bila dolga 1800 m s 450 m visinske razlike, proga za_ moške pa 2700 m s 600 m višinske razlike. Zenske: 1. Carla Marchei.i 2'54’’l. 2. Mariagrazia Marchel-li 3’00’’7, 3. Mittermeyer (Av ) 3’00’’8 itd. Moški: 1. Mueller (Nem.) 3’23"4, 2. Beetolaia 3’32"8, 3. Rebora 3’34"2 itd. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Kino v Križu predvaja danes 23. t. n. ob 16.30 uri film: « Urinim iz blatu» (La maschera di fango) Igra GARY COOPER KINOPROSEK-KONfOVEl predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Titanus film: «Mi grešniki* Igrajo: YVONNE SAN-SON. STEVE BARCLAY in MARC LAvVRENCK BOKS Valdes premagan NEW VUHK, 22. - Argentinec Aley Miteff, kandidat za svetovnega prvaka, je premaga! po točkah v 10 rundah Kubanca Nina Valdesa. Borba je bila: zelo ostra. Miteff je b‘l ranjen v nos, vendar pa mu je sodnik dovolil nadaljevati borbo. SMUČANJE Čez 8 dni v Lahtiju LAHTI, 22. — 8 dni pred začetkom svetovnega smučarskega prvenstva v nordijskih disciplinah, je v Lahtiju na Finskem ze vse pripravljeno za sprejem 280 tekmovalcev in okrog 430 novinarjev. Finci, Rusi, Japonci, Italijani in Amerikanci ze nekaj dni marljivo trenirajo na smučiščih okrog Lahtija. Zdi se, da so v najboljši formi sovjetski smučarji in njihovi eksperti zatrjujejo, da bo v vsaki disciplini med prvimi tremi vsaj en Rus. Zelo dober vtis so naredili tudi japonski in ameriški skakalci. Vremenski in snežni pogoji so odlični. Hiadimih' J0w trn OjičiJiah predvaja to*nes 23. t. m. z začetkom ob 13. url barvni cineui ascope film: P Igrajo: KIM NOVAK in ROSALIND RUSSELL V ponedeljek. 24. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma BARTOL' ^ALAMIJT ' Klb.°m se* Sara.» J 8“ra oara.» slam-'tela umlvaW glavo, k ^uhniia a Si- vsa,> Je šepetala. Haltmo Je bilo sram, bilo stv ^ kot da n,i bila ničesar slišala. Toliko 0 je Ari-o bi bll° treba vedeti. ,pr“5a’a- »Sl0*- ki slcoPUen«o?» ki «•’ SKoPUenec?j >Sa ne mož » raumem.» H a Ji u,nem-» >o natančneje razlagati, toda Halima jo je Poslušan *_____ Qretn S °81usawt^lžatl , o!fa J® bilo v .m‘)rala se vse drugačne stvari.« V ava Je L uža>Jena- 1,1 Rara za*ela maziliti Halimine ,la Polju},;, Potem jih je razčesala. Rada bi jo bila ’^Je sioaice, so ju opazile i Je^TM lako dolK°?» »o ju vprašale Povesila oči, sara pa je odt «Ko bi bile videle siroto, koliko nesnage je imela v laseh! Kot da bi ji od rojstva nihče ne bil glave umil! Za silo sem jo spravila v red, toda najmanj še enkrat jo bo treba temeljito prečistiti, da bo, kakor je treba.* «Da le ni Mirjam med deklicami,« je pomislila Halima. Gotovo bi bila takoj spoznala njeno slabo vest in če bi jo vprašala, bi se ji ne upala tajiti. Tako bi bila Videla, da ni mogla niti en sam dan držati obljube, da ne bo spraševala. Ko so deklice odšle, jo je Sara okregala. «če se boš tako vedla, bo vsakdo precej pogodil, da imaš skrivnosti. Tako se moraš držati, kot da ničesar ne veš. Potem te tudi nihče ne bo spraševal... Jaz pojdem zdaj za ostalimi, ti se pa sprehajaj po soncu, da se ti bodo lasje posušili.« * * * Odkar je bila prišla v ta čudni svet, je bila Halima prav za prav zdaj prvič sama. Ničesar ni vedela Drav; niti kje je, niti kakšna je njena naloga. Same skrivnosti so jo obdajale. Toda to ji ni bilo neprijetno. Nasprotno! Kajr dobro se je znašla v tem pravljičnem svetu. Saj hrane je bilo dovolj za njeno radovednost! «Najbolje bo, da se naredim neunuio,» si je mislila. »Potem se ne bodo ozirali name in lahko se bom povsod zraven prislinila. In rajši bodo potem tudi drugi žarne skrbeli.« Sara ji je bila navrgla vse polno zagonetk, |ri so jo silile k razmišljanju. Mirjam, ki jo je bija spoznala s tako ljubeznive in dobre plati, je imela še drug, skrivnosten obrafc. Kaj Je neki pomenilo, da sta si bila s Seiduno dobra? Kakšna je neki bila oblast Apame, ki je bila hudobna in je tudi poznala Seiduno? In smešni Adi, o katerem je Mirjam dejala, daš ima Seiduna veliko zaupanje vanj? In končno, kdo je Seiduna, ta mogočni ,Naš gospod’, o katerem si je upala Sara le iepetaje govoriti? Ni strpela dolgo na istem mestu. Zavila Je po stezi in za- čela stikati za novotami. Sklanjala se je nad cvetlicami in gle-odvrnila z veliko dala in plašila živopisane metulje, ki so se spuščali nanje Okrog nje so brenčale divje čebele in pisani čmrlji, vsi obloženi s cvetnim prahom, žuželke in mušice so jo obletavale in vse Se Je z njo vred veselilo toplega pomladanskega sonca. Pozabljeno Je bilo prejšnje bomo življenje, pozabljeno je bilo naporno potovanje, polno strahu in negotovosti. Zdaj ji je srce vriskalo od veselja in življenjske radosti. Bilo ji je, kot da je zares prišla v raj. V grmičju granatnih jabolk se je nekaj zganilo. Prisluhnila je. Izza zelenja je priskakljala vitka, tenkonoga žival. »Gazela je,» je pomislila, žival je obstala in jo gledala s svojimi lepimi rjavimi očmi. Halima Je premagala prvo plahost. Počepnila je in jo začela vabiti, nehote oponašajoč čudnega razlagalca korana: «Gazelica čebelica, zamekeči in k meni priteči, slokonoga in tankonoga... Vidiš, že ne vem več naprej, ker jaz nisem učeni Adi. Kar k Halimi pridi, ki je lepa in mlada in ima srčkano gazelico rada...» Sama se je morala smejati svoji zgovornosti. Gazelica je z iztegnjenim gobčkom pristopicata k njej in jo začela ovohavati in lizati po licu. Prijetno jo je ščegetalo, začela se je smejati in se za salo upirati, medtem ko je žival zmerom huje silila vanjo. Dokler se ji nenadoma ni zazdelo, da se je še nekaj drugega prav tako živega dotaknila od zadaj njenega uhlja in dahnilo vanj. Ozria se je in otrdela od strahu. Tik ob njej je stal rumeni Ahriman in vneto tekmoval v ljubeznivosti z gazelo. Padla je vznak in se komaj ujela na roke. Zakričati ni mogla in tudi ne vstati. Z obupa polnimi očmi je strmela v visokonogo mačko in čakala, kdaj se bo vrgla nanjo. Toda Ahriman ni imel očitno nobenih napadalnih namenov. Kmalu jo je sploh pustil v nemar in se začel igračkati z gazelo, loveč jo za uhlje in nagajivo spenjajoč se proti njenemu vratu. Morala sta se dobro poznati in sta si bila očitno prijatelja. Halima se je ojunačila in objela obe živali okrog vratu. Gepard je začel godrnjaje presti kakor prava mačka, gazela pa je spet stegnila jezik po njenem licu. Halima se Jima je laskala z najslajšimi besedami. Ni Ji hotelo v glavo, kako sta si mogla biti gepa in gazela prijatelja že na tem svetu, ko je bil Prerok vend dejal, da je Alah prihranil ta čudež prebivalcem raja. Slišala je, da jo kličejo. Vstala je in šla v smer, od kod je prihajal glas. Ahriman je odšapal za njo. Gazela ga spremljala in se kakor kozliček zaletavala vanj. Ni se veli: menil zanjo. Le od časa do časa je šavsnil po njenem uhl; Tovarišice so jo čakale in ji povedale, da mora z njimi plesni uri. Povezale so ji lase v šop na temenu in jo povec s seboj v stekleno dvorano. Učitelj plesa je bil skopljenec Asad. Bil je mlad, sredn velik mož z gladkim licem in s prožnimi, skoraj ženskimi u< Bil je Afričan in temne polti, vendar ne tako črn kot A< Halimi se je zdel prikupen in smešen obenem. Ko je vstopil odložil dolgo haljo in obstal pred njimi v samih kratkih i menih hlačkah. Priklonil se je z ljubeznivim smehljajem si zadovoljno pomel roke. Pozval je Fatimo, naj zaigra i harfo, in se začel ob zvokih glasbila vešče zvijati. Njegova umetnost je obstajala večidel v gibčnosti trebul in v obvladovanju njegovih mišic. Kroženje rok in prestopan nog je bilo le nekakšno ritmično spremljevanje trebušnih gibe Najprej je sam pokazal, kako je treba, potem so morale za nji poskusiti tudi deklice. Velel jim je, naj si snamejo modrce se razgalijo do pasu. Halimo je bilo sram, ko pa je videla, kal brezbrižno so se druge slekle, jim je še sama sledila. Sulejko določil za prvo plesalko in jo postavil pred ostale. Potem poslal Fatimo na njeno mesto, vzel dolgo in tanko piščalko začel igrati nanjo. Šele sedaj je postala Halima pozorna na Sulejko. Po p stavi je bila gotovo med vsemi naj.epša. Bila je prva v pl e: in Asadu pomočnica pri njegovem učenju. Kar je žele' je točr izvršila, in druge so samo ponavljale za njo. S piščalko v ro je stopal od dekleta do dekleta, strokovnjaško ocenjeval gib nost in delovanje mišic, popravljal in sam kazal, kako je treb (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 23. februarja 1958 Št. 47 (3892) Leto XIV. Cena 30 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI SL i, II. nad. — TELEFON 93-Mt IN »«-«31 — Poštni predal 359 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 21 — Tel it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. l-jji i iiirmr- TTTT Tiirw-| mi im ■ - - ti ' Pl' i~ r w ■ t nan iriffi rriiiniTn^«^^ r— -mr g.i.ai MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna J300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, • 1000 lir . FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB.I- Odbor odporniškega gibanja pri Gronchiju V torek bo reforma senata pred senatom Začetfek avstrijsko-italijanskih razgovorov - Scelba in Pacciardi nasprotujeta obisku Naserja (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Predsednik republike je siprejel na Kvi-rinalu elane odbora odporniškega gibanja Ferruccia Parrija, Terraceinija, Riccarda Lombardija, Marazzo in Chiaramella. Kot smo že poročali, bo jutri manifestacija odporniškega gibanja, ki jo organizira vlada in ko bo pred *Oltarjem domovine» predsednik vlade Zoli prebral svečano poslanico poglavarja države. Fašisti so seveda takoj sklicali izreden sestanek svojega vodstva in proti manifestaciji protestirali. Skupine partizanov pa so položile v Fosse ardeatine, kjer so nacisti ubijali talce, številne vence. V torek pa bo senat začel s ponovno razpravo o senatni reformi in v naslednjih dneh odločil, ali bo prišlo do predčasnega razpusta, tako da bomo prihodnji teden vedeli verjetno tudi za datum volitev, kakoj. tudi ali bodo volitve za oba doma istočasne. Razumljivo je, da vlada za torkovo sejo ogromno zanimanje, Pred senatno sejo bo seja vlade, na kateri bodo razpravljali tudi o Trstu. Zoli pa bo ministrom obrazi > žil svoj načrt glede senatne reforme. Vodstvo KPI pa je sporočdo, da ponovno poudarja svoje »tališče, s katerim zagovarja »mailo reformo«, katero je senat odobril lani 22, novembra. KPI nasprotuje znižanju zakonodajne dobe in obtožuje Krščansko demokracijo, da krši črko in duh ustave s trditvijo, da mora biti v drugo črtanje pred senatom vključen tudi tisti del reforme, o katerem senatorji če niso razpravljali. Poročilo poudarja, da ne more biti spor med senatom in poslansko zbornico vzrok za predčasen razpust senata, ker So takšni spori običajni. Šolski sindikati pa sporočajo, da so proučili besedilo včeraj sprejetega zakona o zboljšanju plač, ki j'e sicer do določene mere pozitiven, kljub temu pa z novim zakonom o-snovno vprašanje nagrajevanja šolnikov še; m rešeno in bo prihodnji parlament moral o zadevi ponovno razpravljati. Po objavi vesti, da bo Naser obiskal Italijo, so najbo.j »atlantski« politiki začeli v ti-aku s protiegiptovsko gonjo: v prvih vrstah je zopet republikanski prvak Pacciardi. ki je skupaj s Seelbo z obiskom nezadovoljen, ker mu baie ne ugaja Naserjev režim. Njegr va agencija je celo izrazila zadovoljstvo, ker še ni določer, dan obiska in da Naser ne bo prišel tako kmalu, kajti na ta način »je še vedno mogoče proučiti zadevo po volitvah z novo vlado«. Politični opazovalci pripominjajo, da predstavlja takšno pisanje žalitev za : poglavarja države, ki je Naserja povabil na uradni o o isk. Seveda se Pacciardi po drugi strani nilkdar ne zavzame za Alžirce in se ni zavzel niti za Egipčane, ko sta jih Francija m Anglija napadli. Hkrati z izključitvijo socialdemokratskega rimskega ob. črnskega odbornika iz PSLI te je rimska federacija PSDI proglasila za samostojno, ker se še vedrno zavzema za sodelovanje z demokrisljanskim županom, izvoljenim s pomočjo monarhofašističmh glasov. Saragat je vse elane rimske federacije pozval pismeno, na) ostanejo zvesti stranki in naj pred volitvami ne zabadajo vodstvu noža v hrbet. Iz palače Chigi pa so sporočili, da so se začela avstrijsko - italijanska pogajanja v prvi vrsti o vprašanjih gospodarskega sodelovanja, med katerimi je tudi uporaba tržaškega pristanišča ter razširitev trgovinskega sporazuma glede izmenjave blaga med Južno Tirolsko z avstrijskim Tirolom in Vorarlbergom. Proučili bodo tudi vprašanja, ki se tičejo izvajanja sporazuma Gruber - De Gasperi. Pogajanja bodo služila za podlago zaključnih razgovorov med o-bema zunanjima ministroma. Pred ustavnim sodiščem je sedaj na vrsti zanimiv primer nekega Florentinca, ki je u-stanovil privatno šolo, kar i-ma na podlagi ustave pravico, medtem ko mu neki zakon to prepoveduje. Sodišče bo moralo rešiti vprašanje, ali bi moral imeti Florentinec kljub določbi ustave še posebno dovoljenje. O tisku in demokraciji so razpravljali danes v Rimu številni novinarji, politiki, pisatelji in znanstveniki pod predsedstvom odbora, v katerem so tudi Parri, La Malfa, Lombardi, Preti, gilone, Villabru-na in drugi. Govoril je rimski dopisnik turinske «La Stam-pa» Vittorio Gorresio, za njim pa Franco Libonati o tiskovnem zakonu. Oba sta poudarjala svobodo tiska. A P. «Borba> obsoja sklep Intersoc v prid obsojenim četnikom (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 22. — Danes je odpotovala na Dunaj jugoslovanska delegacija pod vod stom veleposlanika Dušana Kvedra na razgovore, ki sc bodo pričeli 25. februarja z zastooniki avstriiske vlade o odprtih vprašanjih med obema j državama. Razgovori se bodo kasneje nadaljevali v Beogradu. Pred odhodom iz Beograda je Dušan Kveder izjavil dopisniku avstrijske telegraf.. ske agencije, da so razgovori rezultat obojestranske želje avstrijske in jugoslovanske vlade, da se v duhu dobrih sosedskih odnosov pričnejo reševati meusebojna vprašanja konzularnega, pravnega, gospodarskega in drugega značaja. kar naj bi prispevalo k zboljšanju medsebojnih odne-sov. «Verujem. da so z obojestransko dobro voljo razgovori lahko uspešni. Naša delegacija. je dejal Kveder, bo s svoje strani vložila vse napove v tem smislu « Skupno z jugoslovansko delegacijo je odpotoval na Dunaj tudi avstrijski veleposlanik v Beogradu Walter Wu-dak. Biro Socialistične internacionale je sprejel sklep, da pošlje v Jugoslavijo delegacijo, ki bi posredovala proti obsodbi četniške saupine Krekie, Stra-njakovič, Pavlovič in 2ujoW. in ki bi se razgovarjala z zaporniki. V zvezi s tem sklepom Socialistične internacio. nale poudarja «Borba« v svojem uvodn.ku. da bi osnovna zahteva politične lojalnosti, objektivnosti in osebne morale nalagala voditeljem Internacionale, da pred vsakim sklepom pozoino odmerijo svoj? stališče. »Nemogoče je da voditelji Socialistične internacio. nale ne vedo za delovanje o menjenih oseb. ki nima nobene zveze * socializmom, ceio s takim socializmom r.e. kot ga zastopa Internacionala. Ce se pa posamezni voditelji Internacionale žele zavzemati za zastopnike tujega kapitala v Jugoslaviji, za sodelavce okupatorja, naj to pošteno povedo«. »Borba« nadalje ugotavlja da je nedavno skupina zaatop. nikov Socialistične internacio nale, ki je obiskala Aižir, sklenila, »da ni imela čaisa«, da bi bolj proučila položaj v zaporih kolonialistične Francije in »socialista« Lacosta v Alz; ru, medtem ko bi sedaj Socialistična internacionala šele. la. da se izpustijo iz zapora osebe, ki bi želele vzpostaviti protisocialistični režim v Jugoslaviji. »Borba« ugotavlja, da Jugoslavija ni nikdar dopustila in tuli sedaj ne dopušča vmeša- vanja v svoje notranje zadeve in da je neumestno in nedovoljeno vsako vmešavanje v obsodbo neodvisnega jugoslovanskega sodišča. ((Jugoslavija je vedno želela in želi sodelovati z vsemi socialističnimi delavskimi strankami in gibanji. Ugledni socialistični voditelji so bili vedno dobrodošli v Jugoslaviji, ko so prihajali, da bi poglobili sodelovanje v interesu miru, v interesu mednarodnega delavskega gibanja in enakopravnosti. Toda. zaključuje «Bo«-ba», naj nikar ne prihajajo, že prihajajo kot emisarji reakcionarne gonje in nedovoljene ga pritiska na Jugoslavijo.« B. B. Francozi pomagajo Špancem v Ifniju CASABLANCA, 22. — Glasilo stranke Istiklal «A1 Isti-qlal» piše o sodelovanju francoskih in španskih čet na po i-ročju Ifni. List pravi, da se sporazumi od 7. aprila 1956 ne spoštujejo in da španska vlada ob podpori francoskih vojakov uporablja nSsilje ter n» spoštuje dane besede. V zvezi s francoskimi vojaki piše list: «Njih vloga lahko ima samo neprijetne posledice za prihodnje sodelovanje Maroka in Francije. Danes s« bolj kot kdaj prej postavlja vprašanje umika teh čet v samem interesu Francije.« List dodaja: »Da Gaillardc-va vlada rajši podpira blazne upe klike generalov, ka so želj. rvi krvavih epopej na škodo prebivalstva, ki je brez obrambe, namesto da bi končno resno upoštevala rešitve, o katerih bi se svobodno in iskreno pogajali med pri zadet,mi strankami, ki res želijo živeti ob medsebojnem upoštevanju, je dejstvo, ki preseneča vse logične duhove. Toda potrdilo o tej izredni koncepciji um -rajočega kolonializma prihaja iz Agadtra in iz Biserte.« WASHINGTON. 22. — Dra malik Arthur Miller je vložil priziv proti obsodbi na plačilo 500 dolarjev globe ter mesec dni zapora. V prizivu trdi Millerjev zagovornik, da si je hotela komisija za protiameriško dejavnost samo ustvariti popularnost. Diamatilic je bil po klican na zaslišanje prav na dan pred svojo poroko z Ma-rylin Monroe. Burgiba ponovno zahteva popoln umik francoskih čet V okviru dobrih uslug je treba rešiti tudi alžirsko vprašanje Murphy v Londonu - 30.000 policistov v Franciji v akciji proti članom alžirske narodnoosvobodilne fronte NEW YORK, 22. — Medtem ko francoski vojaki v Tuniziji še dalje izzivajo, skuša francoska vlada zavlačevati začetek razgovorov za ureditev spora s Tunizijo. Nje.i predstavnik v OZN je danes izročil protestno pismo glavnemu tajniku Hammarskjoeldu, ker je tuniška vlada preklicala diplomatsko priznanje petim francoskim konzulom in zahtevala ukinitev petih konzulatov. Z drugim pismom Hammarskjoeldu pa skuša francoska vlada opravičiti svoje ravnanje v Remadi, kjer so francoski vojaki ugrabili tri tuniške funkcionarje. V pismu o-menja atentat na francoski vojaški jeep, ki je naletel na mino. Znano pa je, da so v Tuniziji blokirali poti blizu francoskih taborišč takoj potem, ko je tuniška vlada odredila blokado teh taborišč. Ce je francosko vozilo naletelo na mino, pomeni, da je kršilo to blokado. V tretjem pismu pa francoska vlada zanikuje, da bi iz bolnišnice v Biserti odpustili več hudo bolnih Tunizijcev. Tuniško tajništvo za informacije je danes sporočilo, da francoske čete še nadalje obkoljujejo Remado. Okoli 400 MmilllHIimiHlllllltlllllllIttllltlllllllHIIIIIIIIIIIIIIItllltllllHIItlllllllHIIItlltlllllllllllllllllllllllllllltlllilllllllltllllOllllltlinilltlllllltIHItIMimillH Konec po padcu Perona Argentinci si bodo po več letih spet izvolili nov parlament Frondizija, ki se opira na delavstvo, bodo voiiii tudi peronisti? BUENOS AIRES, 22. — Volilna propaganda v Argentini se je zaključila opolnoči preteklo noč. od današnje polnoči dalje pa bo tudi prepovedano ločiti alkoholne pijače. Propaganda za volitve je potekala v popolni svobodi in tudi .perpnigt^ katerih stranka ni dovoljena, so lahko brez težav širili svoja obvestila po navodilih Perona, ki je svoje pristaše pozval, naj volijo za kandidata dr. Frondizija. Volivcev je okrog deset milijonov in izvoliti morajo 187 poslancev, 44 senatorjev, guvernerja ter parlamentarce 22 argentinskih pokrajhn in končno posredno tudi predsednika in .podpredsednika republike, Na volitvah nastopajo številne stranke in krajevna gibanja, toda borba za zmago se bo verjetno vodila le med dvema strankama: radikalno ljudsko zvezo, katere voditelj Balbin velja za zmernega, ter zvezo levih radikalov. katere voditelj je Fron-dizi. Niti socialisti niti demokristjani ne morejo upati na končni usnei. Izid volitev pa je vendar zelo negotov, ker se nič točnega ne ve, kolikšna je pravzaprav moč peronistov; ocenjujejo jih sicer na dva milijona. Pri zadnjih volitvah poleti so peronisti oddali bele glasovnice, sedaj pa bodo bržkone volili Frondizija. Program obeh radikalnih strank je v marsičem podoben, toda medtem ko Balbin računa predvsem na glasove srednjih slojev im meščanstva, pričakuje Frondizi podporo delav-stva, Z jutrišnjimi volitvami se bo zaključila doba začasne vlade ki se je pričela s padcem Perona 1. 1955. Aramtou-rujeva vlada je imela mnogo težav v tem času. toda držala se je obveze, da bo vrnila oblast ljudstvu, ki si bo jutri izvolilo svoje predstavnike. Stranka, ki bo jutri dosegla večino, si ne bo samo zagotovila določitev novega predsednika, temveč bo tudi postala gospodar položaja, ker ji po veljavnem volilnem za- parlamentarnih sedežev, med-1 strumenti v raketah lahko vrtom ko dobi eno tretjino nili na Zemljo stranka, mestu. ki bo na drugem Churchill že izverr nevarnost! NICA, 22. — O Churchillu je že zjutraj dr. Roberts izjavil, da njegovo stanje ne povzroča več nikake zaskrbljenosti, zdravniški bilten pa je popoldne tudi potrdil, da se bolnikovo stanje krepko izboljšuje. Pred novim poizkusom z «Yanguardom» WASH1NGTON, 22. — V poučenih krogih izjavljajo, da bo ameriška mornarica prihodnji teden napravila tretji poizkus z izstrelitvijo »Van-guarda«. Vojska pa bo baje prihodnji mesec napravila nov poizkus z izstrelitvijo satelita, ki bo tehtal 30 funtov, to je desetkrat več kakor satelit, ki ga misli izstreliti mornarica z »Vanguardom«. Nemški znanstvenik Stuh-linger, ki je sodeloval pri raketi »Jupiter«, je izrekel prepričanje, da bodo čez 20 let ljudje lahko raziskovali Luno in planete. Pripomnil je, da se lahko domneva, da bodo potovali po vsemirju čez nekaj let sateliti s piloti. Toda Američani morajo pričakovati, da bodo Rusi pri tem prvi uspeli. *Mi, je pripomnil znanstvenik, smo več ko dve leti v zaostanku za njihovimi izvrstnimi tehniki in se bomo morali zelo truditi, da jih dohitimo.« Moskovski radio je danes sporočil, da so v Sovjetski zvezi rešili vprašanje poši-ljatve raiket v vsemirje in njih povratka na Zemljo. Sovjetski znanstveniki se bavi-jo z vprašanjem, kako naj do- konu pripadata dve treijhii sežejo, da bi se živali in ln- miiiiiminiiiiHiiiuiiiinuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHitiiHiiHiiiiiiiiiimiiiiiuiHiiiiimiHiiitim govore. Lahko se torej priCa- (Nadaljevanje z 2. strani) žavam spomenico, v kateri je podrobneje obrazložila in spo-palnila svoj načrt o brezatom-skem področju v Srednji Evropi. Spotnenico n načrt je po švedskih predstavnikih poslala tudi zahodnoriemški vladi in predlagala neposredna pogajanja o svojem načrtu. V Londonu napovedujejo svoj načrt kot odgovor na načrt Rapackega. Vendar pa pripominjajo, da bo ta vseboval tudi nekatere elemente poljskega načrta, ki se jim zdijo pozitivni in zanje sprejemljivi. Tudi ta Bonnu so pripravili svoj načrt, ki — jasno ~~ vsebuje pogoj, da je treba ob-r avnati vprašanje nemške združitve. Pri tem pa so značilne izjave zahodnonemškega ministra Lemmerja dopisniku lista «Sueddeutsche Zeitungs, ki kažejo več prožnosti tudi glede nemške združitve. Lem-mer izjavlja, da bo do ustanovitve enotne nemške države prišlo verjetno na federalistični podlagi, ki bo onemogočila, da bi ena stran vsilita drupi svoje politične in družbene oblike. Lemmer pravi 7 dni v svetu kuje podoben razvoj tudi glede Koreje, čeprav bo treba še potrpežljivo čakati. najprej sporazumeti o načinu združitve Nemčije. Zatem bi imenovali s kupno splošno nem ško volilno komisijo, ki bi po navodilih velesil pripravila splošne nemške volitve. Lemmer je član bonnske vlade in demokristjanske stranke. Zato so njegove izjave vzbudile v Bonnu toliko večjo pozornost. Ves ta pozitivni razvoj, ki kaže prehod na obravnavanje konkretnejših vprašanj, kaže. da bi prav razprava okoli načrta Rapackega in drupih odgovarjajočih načrt ov lahko omogočila prve sporazume na konferenci. Koreja Kitajska je sporočila, da bo pred koncem leta umaknila svoje čete s Severne Koreje. _____________________ _ Pri tem ne postavlja zahteve, da bi se morale štiri velesile naj tudi ZDA umaknejo svoje čete z Južne Koreje. Poudarja pa, da je njeno dejanje nov dokaz, da želi prispevati k pomiritvi in k združitvi Koreje. Sovjetska vlada je s tem v zvezi objavila izjavo, v kateri pravi, da v celoti odobrava kitajski sklep in poziva ZDA, naj sledijo temu zgledu. Hkrati predlaga sovjetska vlada, naj se na Koreji ustanovi brezatomsko področje. Poleg tega naj se skliče konferenca prizadetih držav, ki naj omogoči postopno zbliža-nje med Severno in Južno Korejo ter poznejšo združitev. V Washingtonu so odgovorili, da ne mislijo umakniti svojih čet in pripomnili, da gre za sovjetsko propagando in spletko. Tako so prvotno govorili t udi o načrtu Rapackega za Srednjo Evropo. Toda sedaj ga že bolj konkretno upoštevajo in ugotavljajo, da bi lab ko služil kot podlaga za raz- ca. Najvažnejši dogodek v notranji politiki italijanske republike je bil prejšnji teden brez dvoma skoraj soglasni sprejem zakona, s katerim država pravno priznava partizansko vojsko odporniškega gibanja. Za priznanje so glasovali vsi senatorji, razen treh fašistov, ki so hoteli celo izzivati. Poslanci pa so odobrili delno zyišanje plač u-čiteljem in srednješolskim profesorjem. Vsak dan je bilo tudi mnogo upibanj o predčasnem razpustu senata in s tem v zvezi o datumu novih volitev. Toda ostalo je vse le pri — ugibanjih. Ce se bodo do torka senatorji vseh strank sporazumeli — kar ni verjetno — bomo prihodnji teden vedeli nekaj bolj točnega glede razpusta in volitev, če se ne bodo sporazumeli pa bo negotovost trajala verjetno do konca prihodnjega mese- Komentator moskovskega radia je tudi javil, da so v SZ še pred izstrelitvijo drugega sputnika izstrelili rakete, v katerih so bile živali in ki so preletele razdaljo 200 kilometrov. Komerttator je pripomnil; «Imamo psičko po i-menu Albina, ki smo Jo dvakrat poslali v stratosfero z raketami. Dosedanji poizkusi dokazujejo, da je mogoče pognati navpično v veliko višino živali, zaprte v raketah, ne da bi jim to škodovalo, Albina se je po dveh potovanjih prav dobit, počutila.« ■ ««------ WELLINGTON, 22. — Ekspedicija dr. Fuchsa je* včeraj prispela na razdaljo samo 640 km od Scottove baze, kjer se bo pohod zaključil. francoskih vojakov je zbranih v bližini tega kraja. Oboroženi so z oklepnimi avtomobili in strojnicami. Francoski vojaki so ustavili tudi več avtomobilov in onemogočili nekaterim tuniškim funkcionarjem izpolnjevanje njih dolžnosti. Več civilistov so francoski vojaki aretirali in odpeljali v Remado, da jih »zaslišijo«. Na ta izzivalna dejanja francoskih vojakov je tuniška vlada opozorila poslanika ZDA in Velike Britanije. Danes je v Remado prišel vrhovni poveljnik francoskih čet v Tuniziji gen. Gambiez. Tuniški predsednik Burgiba pa je v izjavi agenciji France Presse ostro obsodil francoski načrt za pregrupacijo francoskih čet v Tuniziji. Izjavil je; «Ta načrt ni nič drugega nego taktičen manever. Takih stvari nočemo«. Burgiba je zavrnil francoski predlog za mešano nadzorstvo ob alžirsko - tuniški meji pod predsedstvom neke nevtralne države. Poudaril je, da zaupa v angleško - ameriške dobre usluge, da bi dosegli nagel umik francoskih čet z vsega tuniškega ozemlja in tudi iz Biserte, ter da se končno reši alžirsko vprašanje. Pripomnil je, da se »svobodnemu svetu« sedaj nudi priložnost za rešitev alžirskega zpia-šanja. Glasilo tuniške stranke Neo-destur «A1 Amal« piše, da vsebuje ameriški načrt za dobre usluge sledeče štiri točke: L odškodnina civilnim žrtvam v Sakietu in obnova vasi v modernem slogu. 2. Ustanovitev komisije Združenih narodov za nadzorstvo meja. 3. Nadzorstvo umika francoskih čet iz Biserte. Nadzorstvo naj bi izvajale Kanada, Brazilija, Grčija, Italija, Pakistan in Japonska. 4. Postopen umik francoskih čet z vsega tuniškega o-zemlja. Pariška vlada pa bi hotela omejiti dobre usluge na tri točke. Najprej naj bi rešili vprašanje svobodnega premika francoskih čet ter vprašanje francoskih konzulatov. Zatem naj bi govorili o »varnosti« ob alžirsko - tuniški meji in končno naj bi omogočili neposredna pogajanja med Francozi in Tunizijci o spornih vprašanjih. Predsednik francoske vlade Gaillard se je danes razgovarjal z zunanjim in obrambnim ministrom v zvezi s prihodom ameriškega državnega podtajnika Murphy-ja v Pariz. Ta je danes prišel z letalom v London, kjer se je sestal z Beeleyem; zvečer pa je bil gost ameriškega poslanika v Londonu. Jutri bo sprejel tuniškega poslanika, ki ga bo verjetno spremljal posebni odposlanec Bur- iiiiiimiiiiiitHiimtiHtHtiiiHiiitHniiimiiitiiiiiiiimtiiiiimiiiimiiimiiiiitiiiiiiiiMiiHHiiiMiiiii Volilna kampanja v ZDA Trumanove obtožbe proti Eisenhowerju gibe Hourani, ki je prišel v London v sredo, da britanski vladi sporoči tuniško stališče. Včeraj je Hourani obiskal a-meriško poslaništvo v Londonu. Murphy je izjavil, da se bo v Parizu sestal s francoskim zunanjim ministrom in z drugimi predstavniki tega ministrstva. Qd razgovorov v Parizu bo odvisno, kdaj bo odpotoval v Tunis. Nekemu časnikarju, ki ga je vprašal, a-li so res uporabljali ameriška letala pri bombardiranju Sa-kieta, je Murphy odgovoril pritrdilno. Pripomnil pa je, da noče javno govoriti o tem. Londonski #Daily Telegraph« objavlja pismo britanskega generala Saundbyja, ki predlaga, • naj bi francosko pomorsko oporišče v Biserti premestili na Malto. To oporišče naj bi bilo skupno za Anglijo in Francijo ali pa pod nadzorstvom NATO. Medtem so v Parizu sporočili, da bodo sprejeli drakonske ukrepe proti atentatom. Policijski agenti imajo nalogo streljati pri «prvem znaku nevarnosti«. V zadnjih dveh mesecih je bilo med atentati ubitih devet policijskih agentov ter več civilistov. Od avgusta do oktobra 1957 je bilo izvršenih 880 napadov, pri katerih so zgubile življenje 303 osebe, ranjenih pa je bilo 658. Od novembra do konca januarja pa je bilo drugih 996 atentatov s 336 mrtvimi in 741 ranjenimi. Policija je v zadnjem trimesečju aretirala 3839 Alžir-cev ter zaplenila več kot 300 kosov orožja in 22 milijonov frankov. Za borbo proti atentatom so mobilizirali 30.000 policistov od skupnih 70.000. Notranje ministrstvo je napovedalo vrsto novih ukrepov proti delovanju članov alžirske narodnoosvobodilne fronte na francoskem ozemlju. V Costantini so v zaporu danes zjutraj usmrtili 4 Alžirce. V bližini Mouzaiaville na področju mesta Alžira je včeraj skupina alžirskih borcev uničila francoski helikopter. Pri spopadu je bilo ubitih 11 francoskih vojakov, 15 pg ranjenih. Indonezijska letala proti upornikom DJAKARTA, 22. — Radio Djakarta je danes zvečer potrdil ,da so indonezijska letala danes bombardirala Fa-dang in Nukittinggi, kjer je sedež ((revolucionarne vlade«. Napadi niso povzročili posebne škode, pač pa so bile poškodovane radijske postaje v obeh mestih in so prenehale oddajati. Poročilo letalstva sploh izrecno govori o napadih na radijske postaje upornikov. Indonezijska muslimanska stranka «Nahdatul Islam« je od vlade zahtevala v najkrajšem času drakonske ukrepe proti upornikom v Padangu, češ da je ustanovitev uporniške vlade proti legalnim oblastem nezdružljiva z islamom. Glavne točke programa demokratične ttranke WASHlNGTON, 22. — Bivši predsednik Truman je govoril na večerji, ki jo je njegova stranka organizirala ob začetku volilne kampanje za delne volitve, ki bodo novem, bra. Truman je med drugim izjavil, da se »sedanja velika republikanska iluzija približuje koncu« in da »so se v«e republikanske iluzije zaključil* s porazom«. Truman je obtožil Eisenho-vverjevo upravo, da ni razumela problemov v ZDA in v tujini. Dejal je, da je Eiser,-howerjeva uprava odgovorna za gospodarsko krizo, ki jo ZDA sedaj preživljajo, in za ameriški zaostanek za Sovjetsko zvezo na nekaterih znanstvenih in vojaških sektorjih. Truman je napovedal zmago demokratov pri letošnjih volitvah in pri predsedniških volitvah 1960. V zvezi z Eisen-howerjem je pripomnil: »Prebivalstvo te velike dežele je sentimentalno. Ljubi junaka ri: pogostoma se vdaja kričeči publiciteti okoli njega; ta publiciteta spada v isto vrsto ka kor publiciteta izdelovalcev mila ali zobne paste. Mislim, da so bili Američani razočarani, da so nemirni in da so nauk razumeli.« Zatem jo Truman govoril o temeljnih načelih, katerih se mora demokratična stranka držati, in je poudaril predvsem sledeče: 1. Demokratična stranka mora ostati stranka ljudstva. 2. Demokratična stranka se zavzema za zaščito pravic in državljanskih svoboščin vseh. 3. Demokratična stranka se mora širiti ter delovati za gospodarski razmeti in za dvig življenjske ravni. 4. V zunanji politiki se mora stranka odločno zavzemati ra sodelovanje in za dogovorjene akcije z ostalimi »svobodnimi državami«. 5. Demokratična stranka se mora zavzemati za primerno narodno obrambo, naj to stane kar koli. Pred večerjo je bila seja državnega odbora stranne, ki odloča o taktiki med volilno kampanjo. Tudi republikanska stranka je pred dvema tednoma začeia volilno kampanjo z vrsto banketov, na katerih »o govorili Eisenhovver in druge republikanske osebnosti. Toda ozračje, v katerem se začenja volilna kampanja demokratov, je različne od ozračja v republikanskih vrstah. Demo. krati čutijo »ugoden vete«#. Zmagali so že pri mnogih krajevnih volitvah, kjer se je njihova večina povečala. Zato pričakujejo, da se bo pri novembrskih volitvah povečala njihova večina tudi v kongresu Da odgovorijo na napade, ki jih pričakujejo od demokratov, zlasti pa od Trumana, so republikanski voditelji v kongresu objavili dolgo spomenico, v kateri močno kritizirajo bivšo Trumanovo upravo in jo obtožujejo, da ni praktično nič napravila glede vodijivih izstrelkov, ter da je potegnila državo v vojno na Koreji, ne da bi se prej vojaško pripravila. Dalje obtožujejo demokrate, -da so »napovedovalci nesreč« giede gospodarskih perspektiv. Republikanci skušajo izkoristiti šibke točke de. mokratov. t. j. njihovo neenotnost glede rasne politike. MOTOM 48 CGM DELFIN« 160 Cffl DOBAVE ZA MOSCHION i MOTORJE FR1SOR1 zastopnik: MOTO G1LCRA MOTOM ITAL1AN* Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod Prodaja motorje in avte_ dobra priložnost PRITIKLIN* in nadomestni deli za vse m o t o r J ZN1ZANE CEN* TRST, Ui Valdirivo 36 in Ul. XXX. Ottobre U - Tel. 23-tf* KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST. Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semen najboljših inozemskih krajev in semena lastnega Pr ® ter razna sadike, žveplo, mo diro galico, umetna in otg ska gnojila ter vsakovrstno o rodje in stroje vsake velik** TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kroje' tudi v inospm*^0 SALKO ŠEHIČ SURNO IN KONFEKCIJA VELIKA IZBIRA SVKNA - VSNJENIH lZD^ KOV - KRZNA . SRAJC - PERILA - dEZ!\ » GOSPODE IN DAN O L X J S xv5 PLAŠČEV ZA PLAČILNE TRST Largo Barnera vecchia štev. 12 Telefon 96-501 III. nadsi trop)* Garaža «ROIANO\ - Ui. MorefL, Telefon 35-0°* TRST O POSTRE2NA POSTAJA O PRODAJA OLJ ZA MAŽO .-A O NAJ3MANJE AVTOMOBILOV za krajevno p"*u bo in za inozemstvo — NOČNA SLUŽBA — UVAŽA: Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMI TRST, UL. CICKHIING Tel. 38-136 37-725; reietr' lMPEXPORT IZV A 7. A : tekstil, kolonialno in raznovrstne s* (p[NZA^ ALFREDO MELILLO ‘Trst - Ul. A. Caccia 3, Tel. 96-032 7 HP MOTO-SKUTER PARIILA 4 amp/h — 6 V. Mešanica i%. 4 prestave. Največja hitrost TO km na uro. Te ,jo k1” dva sedeža, z velikima kolesoma 3x12. Rezervoar za * Mirov. Potrošnja 2.8 ** CENA 160.000 FRANCO MEJA _ Dvotaktni motor, 1 cilinder, 'tj! 1.200.000 LIR NAGRAD pri velikem natečaju, ki ga je tvrdka RA.DIO SPONZ\ razpis^0 med svojimi odjemalci, ki bodo kupovali, tudi NA OBROK^* televizijske aparate, radioaparate,hladilnike, pralne aparate it<*' e VSAKA DVA M ES EDA ŽREBANJE DVEH BOGATIH NAGR*P Zapomnite sl RADIO SPONZA - Ul. Imbriani 14. i#i. 37®66