Političen list za slovenski narod.
Po poŠti <prejen»en velja: Za celo leto predplačan 15 gld., z«. .pol leta"8 gld., za žetrt leta
4 g-ld., za en laoseo 1 tfld. 40 kr. V administraciji prejemati Tcl.jti: Za eelo leto 12 gld., za pol leta <> gld., z* četrt leta 8 gld., za en mescu 1 gld. V Ljubljani na dom počiljan velja I gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Oznanila (inseratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Je *i-t enkrat; 12 kr. «e se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopki se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprojeun , TreduKtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izlmja vsitk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popolndne.
Stev.
V Ljubljani, v ponedeljek 13. junija 1887.
LetuSIi X. V
Pastirski list {imiiil. kiiczoškofa Ljubljanskega
o .^aidesetletnici papeža Leona Xltl.
(Dalje.)
Sv, oče, papež Leon XIII., pa tudi popolno zaslužijo, dr. smo jim vdani v verni ljubezni. Velik je blagodar, kterega nam daje Gospod Bog po papežu. Po ujem dobimo vselej polnoverno vodilo za naše mišljenje in delovanje v premnogih in različnih naukih, o kterih se kaj rado trdi, da določujejo uašc-srečo ali nesrečo. Nam ni treba, da bi nas morala še le žalostna izukšuja podučevati, kako škodljiv j« ta ali oni nauk, kajti pojasnijo nam ga vselej sv. »če v luči razodenja božjega, čigar zanesljivi varuh so; in pojasnijo nam ga tudi o pravem času, da se moremo obvarovati vseh škod-i ljivih posledic. V tem obziru moramo kar občudovati papeža :Leona XIII. iKažeio se nam vselej in (povsod kot dobrega, čujeeega, preskrbnega pastirja. '■Naj navedem samo nektere podrobnosti. Čedalje bolj in bolj lizpodkopava 66 resnoba in svetost zakona; s tem pa tudi družinska sreča in ljudsko 'blagostanje. Temu pa gotovo niso krivi Leon XIII. »Kmalo po nastopu svoje službe povzdignili so bili glas ter svarili nas pred nevarnostmi, ktere žugajo tem huje človeški družbi, čem bolj ljudje .pozabljajo, da je zakon zakrament, sredstvo milosti, in čem manj si prizadevajo, .v zakonu tako .živeti, da bi bili vsprejemljivi za milost božjo, in da bi z njeno pomočjo spolnovali dolžnosti ter voljno prenašali križe in težave svojega stanu. t(Encyl. „Ar-canurn div. sapientiae consilium", d. 10. Febr. 1880. [Dioc. BI. 1880,2.1.]). — Tudi ai papeževa kriv-da, če se kaže že pri mladini pogostokrat nek proti-krščansk duh: ■čujejo se od dne do duč glasneje tožbe, da je mladina nepokorna iu nespoštljiva do starišOT, neposlušna do predstojnikov, da se brezobzirno vzdiguje zoper duhovsko iu svetno gosposko. Kedar m le prilika tponudi, svare sv. oče pred žalostnimi posledicama nekrščanske vzgoje otrok,
združene z versko vneinarnostjo, naj se že to godi v domači hiši ali v šoli. (Cf. Ep. „Iu mezzo alle ragioui", d. 26. Jun. 1878. |Dioc. BI. 1878. 8. I.]
—	Ep. „Quod multum diuque" ad Eppos Huug., d. 22. Aug. 1886. [Dioc. BI. 1886. pag. 80.] — Ni dalje papeževa krivda, če se neki škodljivi nauki (kakor: prostozidarstvo, socijalizem in komunizem itd.) vedno globlje in globlje vcepljajo ljudstvu ter se .po skrivnih družbah vedno dalje in dalje širijo; škodljivi nauki pravim, ki ne spodkopavajo samo cerkve božje in države, ampak tudi vso človeško družbo. Opozorili so že več kot enkrat ljudstva in ujiii vladarje, da se izgublja z veljavo božjo in v veljavo njegove sv. cerkve tudi veljava vladarjev in n jihovih vlad; da se ruši s čecnaravnim redom sv. vere tudi naravni red v človeški družbi. (Ene. „Quod Apestolici muneris", d. 28. Dee. 1878. [Dioc. BI. 1879. 1. I.] — Ene. „Diuturnum", d. 29. Jun. 1881. [Dioc. BI. 1881. 8. I.] — Ene. „Humanum genus", d. 20. Apr. 1884. [Di/ie. BI.
1884.	5. I.] — Ene. Jmmortale Dei", d. 1. Nov.
1885.	[Dioc. BI. 1886. 1. I.'|)
Tudi ni papeževa krivda, če se veda bolj in bolj oddaljuje od Jezusa Kristusa, ki je prava luč, „razsvitljajoča vsakega človeka, kteri pride na ta svet" (Joan. 1. 9.), in če vodi tolikrat v pogubljenj«, mesto v življenje. (Ene. „Aeterni Patris", d. 4. Aug. 1879. [Dioc. BI. 1879. 10. I.]) — Nikakor ni njih krivda, če zastruplja brezverno in nepošteno časnikarstvo vse naše zadeve in trga iz src vero toliko iu toliko ljudem v njih časno in večno nesrečo. Sv. oče nam dovolj jasno kažejo, kakšna bodi veda, po kterih potih hodi, kterih po-močkov naj se poslužuje, da ne bo nasprotovala ni Bogu, ni njegovemu razodenju v sv. veri. Kažejo nam določno, kakšne dolžuosti imamo do časnikarstva, da ne samo sebe, ampak tudi svojega bližnjega škode obvarujemo. (Vide Dioc. BI. 1879. 9. I.
—	Cf. Ene. „Pergrata Nobis" ad Eppos Lusit., d. 14. Sept. 1886. [Dioc. BI. 1886. pag. 100.]) Pač res, s sv. Pavlom smejo tudi sv. oče reči: „Kdo oslabi, iu bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi
mene ne peklo?" (II. Cor. 11. 29.) Papež Leon skrbe za ozne:iovauje sv. evangelija takim, „ki sedd še v temi in v smrtni senci" (Luc. 1. 79.), prizadevajo si, da bi se vrnili krivoverci in razkolniki k resnici in jedinosti katoliške cerkve. (Vide Dioc. BI. 1878. 10. I. — 1879. 7. I. — 1881. 11. I.) Naj veljd vzbuditi in vtrditi življenje v duhu sv. cerkve (Cit. ep. ad Eppos Ilun?. |Di<">c. 151. 1886. pag. 89 seo;u.| — Cit. Ene. ad Eppos Lusit. |Dioc. BI. 1886. pag. 99 eetju.]), ali pospeševati tudi med neduhov-niki in neredovniki čednosti krščanske popolnosti, kakor je občudujemo v sv. Frančišku Seralinskem (Ene. „Auspicato ooncessum est", d. 17. Sept. 1882. [Dioe. BI. 1882. 11. I. in 1883. 9. I.]), povsod zapazimo Leona XIII.. kako til opominjajo in vspod-bujajo, tam osrčujejo in krepčajo. Njih velikodušnemu srcu in njih ljubezni za sveto stvar med nami pa ni dovolj, <ia sami gore za vse dobro, marveč nebo in zemlja morata pomagati, da pride k nam kraljestvo božje. Zato prosijo sedaj pomoč svetnikov v nebesih, kakor sv. bratov Cirila in Metoda (Ene. „Grande muuus", d. 30. Sept. 1880. |Dioc. BI. 1880. 9. I.j), sedaj zopet opominjajo svet k pokori v svetih letih, da pripravljajo človeška srca vspre-jemljivejša za milost božjo (Vide Dioc. BI. 1879. 3. L; 1881. 3. L; 1886. II. 2.); sedaj nas priporočajo Kraljici sv. rožnega venca (Ene. „Supremi Apostolatus", d. 1. Sept. 1S83. [Dioc. BI. 1883. 10. I. iu 1885. 10. I.]), sedaj sv. Mihaelu, vojvodi nebeških trum v boji zoper hudobnega duha. (Vide Dioc. BI. 1886. pag. 69.) — Vse to so že storili sv. oče za nas, in po svoje lahko tudi oni trdijo s sv. Pavlom: „Vsem sem vse postal, da vse izve-ličam". (I. Cor. 9. 22.)
(Dalje pri h.)
Hranilnica pa realka.
Ko je imela leta 1S70 kranjska hranilnica obhajati petdesetletnico svojega obstanka, sklenil je občni zbor 23. septembra 1869 soglasno „v spomin
LISTEK.
Sprava.
iii.
Pri Matiji se je vselila v hišo tiha žalost. Oče ni mogel vstrpeti v sobi; nobeno delo mu ni šlo od rok.; za hišo je sedel na klopici iu zdihoval. Kaj bi ne? Ni je pomoči, ni ga upanja; morda mu bo do večera edini sin že mrlič. In mnogo tega je tudi sam vzj-ok. Zakaj mu je pregledaval, zakaj ni bolje nanj pazil? Kolikokrat mu je pustil, da je vdaril čez mero, vselej ga je za korak bližje pritiral k brezdnu; mi — in sedaj je vse pri koncu. Ediua tolažba starih dni, edina zaslomba Matijeve hiše — p*oč je, proč! O preslepljena glava! O zanikrno spolnovanje očetovih dolžnost! In s trdo pestjo se je butal resni mož ob svoje nagubano čelo, a kakor že marsikdo — tudi on prepozno.
Poleg sinove postelje pa je čepela mati in hlastno povpraševala, česar si želi — jedi ali pijače. „Kar pod Bogom se izmisliš, če le more doseči in dobiti živ človek, vsega ti dara, vsega ti prinesem,
samo — umreti mi ne smeš. Izberi si najboljše in najdražje, kar veš in znaš, takoj ti pripravim — oj samo umri mi nikar ue, lepo te prosim. Kaj hočem brez tebe; vse bom pustila, pa pojdem po svetu. Oj France, France, v tako-le žalost si nas pripravil; zakaj nisi raje doma ostal. Pa ravno ti si moral biti tako strašno nesrečen. Kar oči bi mu izkljuvala tistemu črnogledemu hudobcu" —slabo zaječi sin pri teh besedah in trpko vzdihnivši tako milo pogleda mater, da jo polijo solze po velem licu.
„Lepo vas prosim, pustite njega pri miru; molite raje za-me in —■ zanj."
V tem prihiti oče v izbo; ves zmešan je mož; krog peči nekaj stika, naposled pa prime za stol in mrmra:
„Kaj bo pa zdaj; prav k nam gre; vse nas bo,
vse."
„0 kom pa govoriš?" vpraša žena.
„Poglej doli", pokaže jej skozi okno.
Mati se ozre in skoraj nezavestna se zgrudi na stolček poleg postelje in kriči:
„Ubijalca pa ne pustim pod streho, ne, nikdar ne", in že hoče skočiti v vežo, da bi zaprla vrata. Bolni sin pa jo z vso močjo, kolikor je je še imel v umirajočem telesu, primo za krilo in vzdihne:
„Oče, mati, ne grenite mi zadnjih trenutkov; pri Kristusu na križi Vas prosim, ostanite tukaj in bodite mirni." Oko mu je zrlo skozi okno, poleg kterega je ležal; obraz se mu je zjasnil in ljubek smehljaj mu je zaigral krog usten, ko je spoznal, da po griči prav k hiši stopa, ali bolje: tečeŠimen.
Blizo hiše stopa počasneje. Oči ima v tla vprte iu truplo se mu neke nestrpljivosti trese. Vstopi; kolikor moč krepkih korakov stopa proti postelji; v duii srca razburjen, ni v stanu izreči niti besedice; le roko ponudi bolniku iu ga pri tem tako milo pogleda, kot bi hotel reči: Govoriti ne morem; poglej me, če sem dovolj skesan, če sem vreden tvojega odpuščenja.
Videlo se je: ubijalec je bil premagan. Tudi oče in mati sta se umirila; njegov kes jima je prevladal žalost in sovraštvo. Bili so tihi, resni trenutki, ki so zavladali v sobi. Boluik je z bledo desnico stiskal svojemu ubijalcu roko. Mir je zavladal na obrazih obeh; mir se je vselil tudi v dušo obeli iu v njunih očeh so se lesketale svitle solze veselja in zahvale.
Moč božja taja led in meči tudi kremen —; njegova milost spreminja črt — v ljubezen, žalost v veselje. In to — samo On!!
.< Mi
te petdesetletnice iz rezervnega zaklada zidati poslopje za šolske namene in v prvi vrsti za višjo realko". Z velikimi stroški bilo je sozidano sedanje realkino poslopje, ki je bilo s posebno slovesuostjo, ktere se je vdeleževal tudi tedanji naučili minister Stremayer, izročeno svojemu namenu. Vsi smo tedaj mislili, da si je hotla hranilnica z novim poslopjem postaviti poseben spomenik svojega petdesetletnega obstanka in ga brezpogojno darovati šolskim namenom. Ali stroški za novo poslopje. ki so se baje narastli do pol milijona goldinarjev, bili so veliko večji, kakor se je iz prva mislilo, in dasi hrauilnica vsled tega ni prišla v no-beuo nevarnost, hotli so vendar-le vsem ugovorom sapo zapreti iu vse pomislike s tem zadušiti, da si je hranilnica pridržala lastnino novega poslopja iu ga pripisala rezervinemu zakladu.
S tem pridržkom bil je velikodušni namen novega poslopja jako zdatno omejen, še bolj pa se je to pokazalo pri pogodbi, s ktero je hranilnica novo realko izročila deželi in mestu Ljubljanskemu, in v kteri se je ž njima pogodila, da morata na svoje stroške prevzeti popravo novega poslopja. Ker je poslopje zidano dokaj potratno, bili so ti stroški precej zdatui, iu hranilnica si je pridržala pravico, da sme za take poprave od dežele in mesta zahtevati najvišji znesek treh tisoč goldinarjev na leto. Mesto in dežela toraj od novega poslopja uista imela tistega dobička, kterega bi vsled slovesnega povoda pričakovati bilo, in v deželnem iu menda tudi v mestnem zboru se je čestokrat omenjalo, da je dar Ljubljanske hranilnice jako dvomljive vrednosti, ker sta morala dežela in mesto vsako leto z velikimi stroški vzdrževati tuje poslopje, lastnino kranjske hranilnice.
Ta pogodba se bliža koncu in bode 31. julija 1889 potekla. Kranjska hranilnica se je podvizala deželnemu odboru in mestu Ljubljanskemu naznaniti to in jima ponuditi novo pogodbo, po kteri bi bila pripravljena višjo realko še dalje obdržati pod svojo streho. Dežela iti mesto naj ji od 31. julija 1889 naprej plačujeta najemščino 3000 gld. za one prostore, ki se bodo realki v porabo odločili, hranilnica pa bode sama skrbela za popravo hiše, toda tudi po lastni volji gospodarila z vsemi drugimi prostori. Po tej novi pogodbi bi realka v hiši ne imela več toliko pravic in toliko prostorov, kakor doslej, in vendar bi morala mesto in dežela za to plačevati 3000 gld. na leto, to je najvišji znesek, ki ju je mogel do zdaj zadeti. Ako toraj hranilnica že do-sedaj mestu in deželi z novim poslopjem ni skazo-vala nikakoršne dobrote, bi bilo to še veliko manj od 1. 1889. naprej, zlasti ako se pomisli, da morda ne bi ostalo pri najemščini 3000 gld.. ampak, da bi se utegnil ta znesek še povikšat.i. Naši nemški liberalci, ki gospodarijo s kranjsko hranilnico, so sicer jako prebrisani možje, ali tega menda vendar niso pomislili, da realkino poslopje, ako od mesta in dežele zahtevajo letno najemščino, ne bode več veljalo za šolsko poslopje, ampak za na-jemniško hišo, od ktere bode davkarska gosposka zahtevala hišni uajemniški davek, ki bode pri najemščini 3000 gld. znašal skoraj 1000
Ves razvnet zasopo Šimen:
„Pa moli za-me tam gori, uaj mi odpuste moj strašni, moj veliki greh." — Znova se mu vdero gorke solze po bledih licih. Skoraj boječe — hlastno se nagne k bolniku in mu pritisne gorak poljub na višnjeva ustna; še enkrat mu stisne roko in — odhiti.
Po bliskovo se spusti navzdol; ne pogleda ne na levo, ne na desno. Sam pri sebi mrmra besede veselja, besede blaženosti in gotovo jih čuje duša Francetova, ki se tedaj poslavlja s svetom. V dolini ga srečujejo ljudje, kimaje z glavami, češ, dolgo ne boš lazil tii po cestah; če imaš kaj pameti, pojdi v hosto, tu te vjamejo, predno boš sam vedel, kako in kaj. Pa kaj prav za prav nas to briga; hm, saj nam je vse euo; še-le podalo bi se mu, če bi ga za nekaj let vtaknili v luknjo. Grdoba — ubijalec!
Predno pa še pride Šimen do vasi, stopi mu izza kozolca orožnik nasproti in ga vstavi: „Ne ripetaš mi je ne, moj si, bratec" in pri tem ga z eno roko prime za ramo, z drugo si pa zadovoljno pogladi ščetinaste brke. Kot bi se ravnokar prebudil, pogleda Šimen kvišku in glasno vsklikne: „Rad, rad •— sedaj pa le, kedar in kamor hočete." Radovoljno podii svoji roki, ki jih orožnik po pravilih svoje
gld. Ako bi hranilnica ta davek sama plačevala m poleg tega še skrbela za potrebne hišne poprav«,, bi bila po novi pogodbi veliko na slabejem, kakor doslej, dasi bi imela mesto in dežela v splošnje veliko večje stroške kakor doslej.
Ako bi pa hranilnica od njiju tir jata povrnitev hišnega davka, bi ji morala za višjo realko plačevati skoraj 4000 gld. na leto, kar bi bilo vendar-le malo preveč, zlasti ker bi hranilnica še vedno mislila, da mestu in deželi skazuje posebno milost in dobroto, ako realko ohrani v svojem poslopji.
Nam se toraj dozdeva, da bota dežela in mesto Ljubljansko najboljše storila, ako se z Ljubljansko hranilnico ne spuščata v nobeno pogajanje več, ampak mislita na zidanje lastnegaposlopja. Z glavnico, ki je primerna obrestim, ktere bi morala odslej kot najemščino plačevati kranjski hranilnici, bota lahko sozidala poslopje, ktero bo svojemu namenu bolj ugajalo, kakor sedanje hranilnično poslopje. To glavnico v petdesetih letih lahko amortizirata počrezno brez večjih stroškov, kakorjeua.jemščina, kijo sedaj zahteva hranilnica, in poslopje ostane potem lastnina dežele in mesta Ljubljanskega.
Pa še neka druga okoliščina priporoča zidanje lastnega poslopja. Pri budgetni razpravi v državnem zboru je naučni minister obljubil v Ljubljani osnovati obrtno šolo iu potrebne stroške sprejeti že v proračun prihodnjega leta. Mesto in dežela bota morala skrbeti za primerne prostore, v ktere se bode spravila ta nova šola. Realke in obrtne šole imajo med seboj toliko dotik, da je najprimernejše, spravljati jih v eno poslopje, v kterem morejo skupno rabiti razne zbirke, fizikalične stroje, dvorane za risanje, telovadnice, knjižnice itd., namesto da bi jih z velikimi stroški napravljali za vsako posebej, ako bi imele vsaka svoje poslopje. Nam se toraj dozdeva, da bota tudi mesto Ljubljansko in dežela najboljše opravila, ako za realko in novo obrtno šolo, kakor tudi za nadaljevalno obrtno šolo, ki je že sedaj spravljena v realki, ob pravem času zidata posebno poslopje, v ktero naj se spravi nova obrtna šola, in s šolskim letom 1889/90 preseli tudi višja realka. Kranjska hranilnica naj stori s svojim poslopjem, kar ji drago. Ako že hoče, naj prepusti vse prostore nemškemu „S c h u 1 v e r e i u u", kteri je njenim vodjam, kakor se kaže, veliko bolj pri srcu, kakor mesto Ljubljansko in dežela kranjska, ktere prebivalci so s svojo varčnostjo pripomogli k zidanju realkinega poslopja. Mesto in dežela bota potem vsaj vedela, pri čem sta, in jima ne bo treba za drago najemščino hranilnici še hvaležnima biti.
Politični pregled.
V L j u b l.j a d i, 13. junija. Motrsmje «ležele.
Kakor piše „Presse", odpotuje presvitla cesarica v Kromer na Angleškem, kjer ostane štiri
umetnosti tako krepko zadrgne, da Šimnu kri šine izza nohtov. Nič ne zastoka pri tem; z očrni v tla oprtimi, zamišljen stopa pred orožnikom. Njegovi tovariši in drugi radovedneži se pa zbirajo na potu in se norčujejo. „Hm, zašili ga bodo, da bo krvavo gledal, jaz vem kaj je to", se oglasi eden.
„Na osem let najmanj; na post in tamnico; saj je že v Loki silno pusto v zaprtiji, kaj še le v Ljubljani," pristavi drugi.
Šimen se ni brigal za take in enake opazke; njegove misli so bile drugje, višje nego pri teh trdo-srčnih, škodoželjnih ljudeh. Komaj prideta dobro iz vasi, zapoje zvon, mrtvaški zvon — Francetu. Simen poprosi orožnika, naj mu sname klobuk in s klobukom v roci stopa cel čas do mesta. Celo pot pa moli goreče, skesano moli, kakor je to v stanu le srce, v kterem ravno deluje božja milost! Taka je
bila Simnova pot v ječo.
* *
Precej let je prešlo. Po vasi so se drvili otro-čaji in dražili, kakor je že pri otrocih navada. Od pokopališča sem je prihajal mož z rožnim vencem v roki. Celo pot je mrmral sam seboj in mokre oči so mu neprestano zrle v tla. Videlo se mu je,
tedne. V Kromru so-najboljse morske kopeli. Izlšla odpotuje 2. julija. Nadvoj,vodinja Marija Valerija ostane v Išlu.
V Brnu se .je 8, t. m. osnovala zv«»a mo-ravskih Nemcev. Načelnik zvezi je protestant dr. Trautenberger.
Ogerski miuisterski predsednik pl. TtMa je bil 8. t. m. na Dunaj:. Poročal je cesarju '< o po-vodnji na Ogerskem. Posvetoval seje tudi z mito^trom vnanjih zadev gnofom Kalnoky-jei», grofom Taaffe-jem in finančnim ministrom vitezom Dunajevskim o finančnih in gospodarskih vprašanjih.
Na Ogerskem vrše se pri volitvah uaVadno. krvavi pretepi in nemiri. V Uzbeghu v Nitrtžkem, volilnem okraji je bila na sv. Eešnjega Telesa dan. popolna vojska. Autisemiti so nahujskali ljudi, in ti so napali liberalne volilce. Obležalo je na mesta pretepa šest do osem mrtvih in 25 do 30 ranjenih. Vojaki in žandarmerija so razgnali razsajalce.
Viianje države.
„Corr. Bureau" poroča iz Itima o spravi med papežem in italijansko vlado: V zbornici je rekel pravosodni minister, da vlada ne preganja, marveč spoštuje cerkvene služabnike in rimskega papeža, veudar mora varovati tudi pravice države. Italijanske postave so najbolj liberalne v vsi Evropi; pravosodni minister bo skrbel, da se natančno izpol-nujejo. Crispi izjavi, da se vsi ministri strinjajo z nazori pravosodnega ministra. Vlada ne bo pretne-nila ustave in garancijske postave, ki določujete pravice in dolžnosti države in cerkve. Vlada ne išče sprave in tudi ne ve in noče vedeti, kaj mislijo v V a t i k a n u. Leon XIII. ni navaden človek. Pride morda čas, ko se bote približale cerkev in država, toda sedanja vlada ne bo krušila mirodne pravice. Italija je sama za-se in ima le jednega poglavarja: kralja. — Crispi, najhujši nasprotnik papežev, govori jako ponosno in samozavestno, in vendar sedi na slabem ministerskemu stolu, kakor je že sploh navada v Italiji. In kaj je hotel reči z besedami: „Vlada ne ve in tudi noče vedeti, kaj mislijo v Vatikanu?" Gotovo nič druzega, kakor da vlada ničesa ne odjeuja papežu in mora biti zadovoljen s sedanjimi razmerami. Dokler ostane Crispi svetovalec italijanskega kralja, tudi ne bo drugače. Toda časi se spreminjajo. Želja sprave se je vzbudila ravno v liberalnih krogih, papež je govoril mimo in prijenljivo besedo, in narod utegne odločiti proti ministerstvu. Kakor sedaj govori mi-nisterstvo, to ne ugaja sedanjemu času. Leon XIII. lahko čaka, ker cerkev sploh ne propade, in ker nasprotje v Rimu tako dolgo ne traja. Crispi more še zakilcati „non possumus" (ne moremo), toda prej bo utihnil, kakor cerkev.
Iz Belegagrada se poroča, da so Kristic, Protič iu Bogičevič odklonili sestavo novega mini. sterstva. V petek se je kralj posvetoval z Jovanom Rističem.
„Standard" piše, da nemški cesar želi sniti se z ruskim na morji pri Kraljevci (Konigsberg) ali pri Gdanskem (Danzig). Nemški cesar je neki izrekel željo, da bi se shoda vdeležil tudi avstrijski cesar. Ako pa avstrijski cesar ne pride, sešla se bota le nemški iu ruski.
Nemški cesar iri prestolonaslednik sta nevarno bolna. —- Državni zbor se je v petek posvetoval o novi občinski postavi za Alzacijo in Loreno, ki določuje, da sme vlada imenovati župane. Vladni zastopnik Bock je rekel, da vlada ne namerava kaznovati prebivalcev zaradi neugodnih volitev v državni zbor, temveč vpeljati navado v deželi, ka-koršna je bila še pod francosko vlado. Puttkamer je isto povdarjal iu pristavil, da hoče vlada z novo postavo ovirati vnanje vplive, ki provzročujejo nemire. Poslanci iz Alzacije in Lorene in Windhorst so pobijali postavo, druge stranke bodo glasovale za postavo.
da je zmešan. Pri voglu Strojevčeve hiše se ustavi in poklekne. Komaj ga otroci zagledajo, se že vsi zakade proti njemu iu h krati vpijejo vanj: „Simen, ali se kaj jokam?"; večji in drzneji se celo splazijo do njega in ga grabijo za raztrgano obleko; vsi vprek kriče; tudi deteta, ki so jih imeli nekteri v
naročji, premikajo mala ustca: „Simen —--
okam?" — Nekaj časa se mož ne zmeni zanje; naposled pa jame mahati z rokama; vstane in vsi se razprše. Počasi leze naprej. Dva paglavca pa, ki sta že prej bojazljivo stala od strani, zatrjujeta si: „Meni so oča rekli, da je ta enega ubil in da ga je Bog kaznoval. Bati se ga moramo!"
„Če ne, bo tudi nas ubil", pristavi tovariš.--
Pred Strojevčevo hišo so dobili tisto zimo Šimna — vsega trdega. Rožni venec je držal krčevito v rokah. Prenesejo ga v hišo iu po dolgem trudu se jim posreči, pripraviti ga zopet k zavesti. Gospod pridejo in prav z lahka sta opravila. Pred smrtjo se mu .je pamet zopet povrnila — v znamenje, da mu je Bog odpustil. Dva dni potem je umrl. Žalovalo jih ni veliko za njim; čemu tudi, saj Simen ni bil več od tega sveta.
„M o s k. V j e d o m o s ti" pišejo jako povoljno o novem francoskem miuisterstvu in vnanjem položaji. Vnanja politika ostane dosedanja; vojni in mornarski minister bosta kolikor mogoče pomnožila francosko vojno moč. Največja ovira notranje politike je finančno vprašanje, ktero ima v rokah jako spretna oseba, bivši načelnik budgetne komisije. Te okoliščine pospešujejo položaj novega ministerstva in mu zagotovljajo daljše življenje, kakor ktere-koli druge mogoče sestave kabineta. V najneugodnejem slučaji novo ministerstvo ne bo odstopilo pred koncem leta. Eovier se je ločil od Boulangera, ker je hotel sestaviti novo opravilno ministerstvo; vendar tega ne bo dovolil, da se zmanjša vojaška moč v Franciji. Akoravno Boulanger ni vojni minister, vendar more vplivati na vojno ministerstvo. Dobil bo že primerno službo, in tako bodo tudi radikalci zadovoljui. Ferron, novi vojni minister, bo posnemal svojega prednika. Ministerstvo je dobilo pri glasovanji veliko večino. Vsi zmerni in previdni člani zbornice združijo se lahko na nevtralnem stališči. Francija ne bo opustila dosedanje politike, akoravno ministerstvo ne bo naroda navduševalo za vojsko. Popustilo bo strankarsko politiko in s tem si pridobilo trdno večino. Francija bo potem vplivala na položaj v Evropi. — General Ferron je prijatelj Rusiji; hotel je ravno potovati v Rusijo, ko ga Rouvier pokliče v ministerstvo, in moral je odložiti potovanje.
Francoska vlada bo skoraj gotovo preložila svetovno razstavo do leta 1890. — V zadnji seji se je zbornica posvetovala, kedaj naj se zaključi zborovanje. Sklenila je, da se obravnave končajo prvi teden meseca julija. Skrajni levičarji še vedno napadajo novo ministerstvo, posebno ker je vojni minister odpustil iz službe mnogo nižjih uradnikov, ktere je bil nastavil Boulanger. Ferron je odstavil direktorja topničarstva, generala Blondela in premestil nekaj Boulangerjevih pribočnikov na deželo. — Fioquetu, zborničnemu predsedniku očitajo, da je zaklical carju Aleksandru II., ko je obiskal Pariz: BVive la Pologne, Poljska naj živi!" Poslanec Au-drieux, ki je bil tedaj načelnik policiji, pa trdi v časniku „Petit Marseillais", da je Gambetta govoril one besede. — Novi poljedelski minister, Barbe, hoče že odstopiti, ker ima preveč posla s svojimi tovarnami. Kot vodja dinamitnih akcijskih društev ima tudi večkrat opraviti s sodnijami.
Francoska vlada ni potrdila angleško-turške pogodbe. Dobila je le uraduo poročilo o pogodbi in naznanila svojim zastopnikom pri vnanjih državah, da nasprotuje angleškim zahtevam. Tudi turški sultan ni zadovoljen s pogodbo, ker škoduje turški državi. Vse turške osebe, ki so sodelovale pri pogodbi, niso v posebni milosti pri sultanu. V Carigradu se širi govorica, da bo odstopilo sedanje turško ministerstvo. Pretekli četrtek se je sultan pet ur pogovarjal s prejšnjim velikim vezirjem Said pašo. Iz tega ravno sklepajo, da misli sultan poklicati drugo ministerstvo na krmilo države. Te dni sta bila grof Montebello in Nelidov, zastopnika Francije in Rusije pri sultanu in mu razložila, da njuni vladi ne morete potrditi pogodbe. Očitala sta sultanu iu velikemu vezirju, da darujeta Egipt Augležem. Angleži so neki podkupili velikega vezirja Kiamil pašo in sultanovega dvornika.
V angleški gorenji zbornici je Salisbury naznanil določbe pogodbe s Turčijo: Angleška armada zapusti Egipt v treh letih; ako nastanejo novi nemiri v Egiptu, ima le Auglija pravico, poslati armado v Egipt. V petih letih izgubi Anglija pravico, imenovati častnike egiptske armade. Ce vlade ne potrdijo pogodbe, izgubi svojo veljavo. V dolenji zbornici je nasvetoval Brookfield, da je treba vrediti angleško finančno politiko.
Na Irskem so se pričeli zopet krvavi boji. Najemniki so v lnbodyku z orožjem uapali policijo. Zgradili so barikade in ranili več redarjev. Vsi irski poslanci so naznanili, da se ne bodo vdeležili petdesetletnice angleške kraljice. — Gladstone je nasvetoval, naj se Ircem dovoli avtonomija, da sami vrede svoje domače zadeve. Ob enem pa naj Irci pošiljajo svoje poslance v angleško zbornico, kjer se bodo obravnavala skupna vprašanja, ki se tičejo Irske in Anglije. S tem nasvetom so zadovoljni tudi oni liberalci, ki do sedaj niso hoteli Ircem dovoliti avtonomije. Vendar se liberalna stranka ni še združila, ker nekteri voditelji angleških unijonistov kot: Hartington, Chamberlaiu in drugi niso še razodeli svojega mnenja. — Lord Grauville, prejšnji liberalni minister vnanjih zadev, je v torek v Kentu govoril o irskem vprašanji. Rekel je, da konservativci očitajo liberalcem, ker ti podpirajo Irce. Grauville sicer ni bil zadovoljen s prejšnjo politiko irskih poslancev, tudi ni odobraval nemire na Irskem, vendar mora sedaj podpirati irske zahteve, ker so opravičene. — Angleška vlada hoče na vsak način končati obravnave o irski kazenski postavi še pred slavnostjo petdesetletnice augleške kraljice. Obravnave o tej postavi so se pričele že pred mnogimi tedni, in vendar še niso končane. Zato je Smith, voditelj vladne stranke v dolenji zbornici, stavil te dni predlog, da se morajo obravnave o postavi končati do 17. junija. O vseh pristavkih k postavi bo zbornica glasovala brez debate, ako do istega časa ne bodo rešeni. Državni tajnik za Irsko, Balfour, je nasvetoval, naj se črtajo v postavi določbe, da se v posameznih slučajih vrše irske porotne obravnave na Angleškem, ker bo vlada uasvetovala posebno
sodnijsko komisijo za irske zadeve. Ta nasvet je zbornica potrdila z 219 glasovi proti 150.
Turška vlada je dobila posojilo 150.000 funtov sterlingov, da pokrije plače uradnikov. Kakor se sliši iz finančnih krogov, bo Turčija še iskala veliko posojilo (okoli 60 milijonov goldinarjev); zastavila bo dohodke v Egiptu. — Turčija zastavlja že vse svoje državne dohodke, uradnikom ne plačuje redno mesečne plače, državne blagajnice so prazne: vse kaže, da obledeva turški polumesec in vedno bolj peša nekdaj strahovita moč turških sultanov.
—	Do sedaj je bilo prepovedana uvožnja orožja v Turčijo. Nedavno pa je minister notranjih zadev objavil razglas, da se sme orožje voziti v Turčijo.
—	Židje v Carigradu in v Siriji so zelo razjarjeni, ker je nek bogatin v Palestini umoril židovskega duhovna; turške oblasti pa je podkupil z denarjem, da ga niso kaznovali. „AUiance Israelite" (židovska zveza) v Parizu je brzojavno prosila turškega sultana, da naj kaznuje morilca in podkupljeno turško oblast. — Nelidov, ruski zastopnik v Carigradu, je daroval 1000 fr. za pogorelce v Arnautkeji iu izročil denar dotičui komisiji. — Tajnik ruskega konzulata v Carigradu, N. G. Suhotin, je premeščen kot pod-konzul v Sinap. Služil je 17 let v Carigradu in sklenil muogo trgovinskih zvez med Rusijo in Turčijo. — Sin sultana Abdula Hamida je nedavno silno razjezil svojega očeta. Sedemnajstletni princ se je v družbi svojega učitelja Mehmeda beja in mnogih svojih prijateljev vdeležil neke vojaške slovesnosti, kjer se je vedel jako nedostojno. Ko sultan to zve, ukazal je princa več dni zapreti v sultanovi palači, učitelja pa poslati v prognanstvo v Arabijo. — Vojni minister je sultanu predložil nasvet, da Turčija kupi pri Kruppu več velikih topov, ki se pošljejo v trdnjave ob Dardanelah.
Iz Aten se poroča, da vnanje države niso zavrgle grške okrožnice glede nemirov na Kreti. Na nasvet grške vlade je Turčija dovolila, da vsprejme deputacijo Krečanov. Sultan se je tudi zahvalil grškemu kralju in njegovi vladi, da sta pomagala pomiriti prebivalce na Kreti. — Grški kralj je s kraljevičem že odpotoval na Francosko. Kraljica odpotuje naravnost v Marijine toplice. — Prestolonaslednik bo vstopil v vojaško šolo.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 10. junija. „Rado gre do tretjega" se med ljudstvom mnogokrat pri zgodi in nezgodi sliši; naj bode pa še pri mojih dopisih tako. Dvakrat ste mi sicer že dobro dopis pristrigli, pa — Bog Vam odpusti, če ste se s tem kaj pregrešili, jaz Vam rad odpustim, saj vem, da drugače ne more biti, ter bi jaz ravno tako storil — čemu bi sicer vrednik bil! A nekaj le vselej ostane; kar se listu iu okoliščinam prileže, to mi zadostuje. Naj toraj danes svoje opazke nadaljujem.
Vreme je postalo v juniju nekaj ugodniše. Vsaj nekaj toplote je, a dežja pa tudi ne manjka. Zato je pa tudi žito na polji jako lepo. Malo bolj pozno bo sicer zrelo zarad prehladnega maja, pa bo že! Bog varuj nesreče! Tudi trta lepo kaže, kjer ni nesrečne uši. A kako milo se stori človeku, če mora slišati in gledati, kako se najboljše gorice n. pr. sloveča „Gadova peč", „Bočje" in druge gorice uukraj Krke na pol ali popolno uničene! Pa tudi takraj Krke se trtna uš že tu pa tam sledi. Ubogi posestniki in prebivalci! Tii doli je že ljudstvo tako revno in sedaj še ta nesreča! S kapljo mošta je viuograduik poplačal davke, ter povrnil namoštniku, kakor upnike iu posojevalce tu zovejo, posojeno za obleko, hrano in vse hišne potrebe. Sedaj bo pa tudi čas, da se namoštuiki poboljšajo in saj nekoliko krščanski postanejo. — Marsikteri so prave pijavke in pravi židovski obrtniki, če tudi so krščeni; — pa znabiti drugikrat kaj več o tem, kadar reč bolj natančno poizvem.
Naj omenim še nekaj, kar sem čul prav v zadnjem kotičku kranjsko-štajarsko-hrvatske meje, kterega ime pa je narobe svet; zove se namreč Dolina (pa še s pristavkom „velika"), dasiravno je na griču in to precej velika. Zidali so tii novo cerkev in tudi marsikaj druzega omislili: a ker ni vse po mislih nekterih, ki hočejo povsod zvonec nositi, je nastalo ter se po svetu trosilo mnogo prepira in obrekovanja. Naj tudi ni g. predstojnik svetnik — kedo pa je? — a tisti, ki ga po svetu raznašajo, opravljajo in obrekujejo, tudi niso, sicer bi tega ne počenjali. Čul sem tudi več pritožb od kmetov zarad zidanja šolskega poslopja. Vsiluje se namreč neko staro poslopje za šolo, ki še zidarskopravno postavljeno ni. Stavitelj neki ni razločil, kaj je ravna, kaj vegasta črta, ter je potem tudi glavui zid postavil.
Ljudje govorijo, da je taka grbasta neravnost, ali če komu bolj všeč, taka neravna grbovina z deskami poravnana. Je li vse res ali ne, pač ne vem, a govorica taka gre po svetu. Da se potem nekteri pritožujejo o nakupu takega poslopja za šolo ni čuda. Pa pustimo to, saj ne moremo nič pomagati. Naj se pa dotični namesto toževati med seboj pri gospodski pritožijo; smejo vendar pričakovati, da bodo višji in razumniki reč prav razsodili; saj pravica vselej zmaga.
No, za-me je pa menda tudi čas, da končam — predolgo je in nadležno. Z Bogom !
Gradec, 12. junija. Murskega parnika „Kiibecka" še sedaj ni semkaj, akoravno je že zdavnej došel na štajarsko zemljo, če tudi ne srečno, kajti skoraj ves čas se mu je bilo boriti z nezgodo ali da po domače rečem: vse mu je nagajalo! Dolg je sedemnajst metrov, širok pa tri. Stroja ima dva in dva vijaka, ter prepluje v mirni vodi dvajset kilometrov vsako uro. Proti toku se mu pa nekako tako godi, kakor človeku, kadar gre z odprtim dežnikom proti vetru; za vsak kilometer po vodi gori potrebuje 15 do 20 minut. In tudi kljubu temu bi bil že tukaj, če bi mu ne bilo vse nagajalo. Prva nezgoda zadela ga je pri Komornu na Ogerskem, kjer mu je počil vijak. Dalje so ga kurili z rujavim premogom, ki je toliko žlindre delal, da so morali parnik večkrat ustaviti, ako so ga hotli sproti dobro snažiti, drugače se je ustavil sam. Nič manj kot šestkrat je obtičal samo v Muri do Radgone na nasutih peščenih plitvinah. Ko je poslednjič tako obtičal, morali so ga dvigniti z vintami, ki so delale od opoludne pa do devetih zvečer. Kakor se iz Radgone sporoča, ga še ne bo tako hitro semkaj, kajti v Wildonu nameravajo ga še popravljati in snažiti, kar bo izvestno nekaj dni trajalo.
Domače novice.
(Procesiji sv. Rešnjega Telesa) v frančiškanski iu Št. Jakobski župniji vršili ste se včeraj ob najlepšem vremenu. Procesije pri oo. frančiškanih se je vdeležilo mnogo ljudstva iz Šiške in z Viča. Zastopana je bila tudi narodna noša. Blizo 200 belo oblečenih deklic je spremljevalo Najsvetejše, ktero je nosil č. g. župnik Medič. Pri sv. Jakobu je daroval sv. mašo prečast. g. prošt dr. Jarc in v procesiji nosil Najsvetejše. Pri frančiškanih in v Št. Jakobu sta spremljevala procesijo jeden oddelek vojaške godbe in jedna stotnija domačega polka.
Iz javne seje mestnega odbora Ljubljanskega.) (Konec.) V imenu fiuančnega odseka poroča g. dr. Stare o pogojih prodaje 5 oralov 445 □ sežnjev mestnega zemljišča okoli deželne prisilne delavnice iu nasvetuje, naj se proda deželi za 9000 gld. s pogojem, da deželni odbor pusti za občinstvo šest metrov široko cesto. Dežela plača takoj po pogodbi 2000., ostalih 7000 gld. pa 1. februvarija 1SS8 brez obresti. Mestni magistrat naj z deželnim odborom sklene pogodbo. — Podžupan V. Petri čič želi, naj dežela 7000 gld. plača prej, ali pa do določenega obroka plačuje obresti.
Odbornik Hribar meni, naj bo mestna občina z deželnim odborom v prijateljskih razmerah, ker ima ž njim večkrat opraviti, in naj se opuste obresti. Predlog finančnega odseka se sprejme.
Odbornik Potočnik poroča v imenu stavbin-skega odseka o ulogi društva za gradnjo delavskih stanovališč. Društvo namerava blizo Bežigrada po načrtu sezidati okoli 50 hiš za delavce. Poročevalec nasvetuje, naj se odobri predloženi načrt, in društvo naj prostor tako razdeli, da se bo mogla narediti med poslopjem nova cesta (paralelno z Dunajsko.)
Odbornik Murni k poroča o določitvi stavbin-skih črt pri Jelenovi hiši na vogalu Reseljeve in sv. Petra ceste. V imenu stavbinskega odseka nasvetuje: 1. črta od Jalenove hiše do Prečnih ulic se potrdi po načrtu stavbinskega urada. 2. Črta ob Resljevi cesti naj veže vogal Jelenove z vogalom Levčeve hiše. 3. Magistrat naj nemudoma naznani kranjskemu stavbinemu društvu in se dogovori ž njim o ceni zemljišča.
Odbornik dr. vitez Bleiweis-Trsteniški nasvetuje, naj se da kranjski stavbinski družbi v zameno potrebni svet, ker se bo potem olepšal ta kraj mesta.
Odbornik Povše je zadovoljen s tem nasvetom, ker misli Jelenovo hišo kupiti obrtnik, ki pa ne bo zidal ničesa.
Odbornik P a k i 5 se z nasvetom dr. Bleiweisa ne strinja, temveč nasvetuje, naj plača kranjska stavbiuska družba, kar je tukaj več prostora.
Tudi odbornik Hribar se ne strinja z nasvetom dr. Bleiweisa, ker je prostor ob Resljevi cesti več vreden od prostora, ki bi ga mesto dobilo v zameno.
Zupan Grasselli uasvetuje, naj se prostor proda takemu, ki bo v resnici kaj zidal, akoravno se dobi za prostor nekaj stotakov manj.
Odbornik M urni k se ne strinja s predlogom dr. Bleiweisa, da bi se namreč takoj pričelo pogajanje s kranjsko stavbinsko družbo. Družba želi le vedeti, ali sploh mesto proda kaj svojega prostora in to ravno nasvetuje stavbiuski odsek. Ponudba mestuega magistrata je dosti ugodna, ker pomisliti je treba, da bodo mesto moralo dovolj drago plačati potrebni prostor za razširjenje ceste, ako stavbina družba kupi sosedni dve hiši. Toraj mesto odstopi svoj svet, ako so zida na prostoru Jalenove hiše. Pri glasovanji se potrdi predlog stavbinskega odseka.
Odbornik dr. Stare poroča o določitvi stav-binske črte ob cesti na Rožnik. V imenu stavbinskega odseka nasvetuje, da se dovoli g. V. Treotu stavbiuska črta po načrtu mestnega stavbinskega urada. Vsprejeto.
Odbornik V ale n ti uči č vpraša še o zidanji uove ljudske šole na prejšnjem živinskem trgu; g. župan da primerno pojasnilo in javna seja je končana.
(Z Grada) je naznanil dvakratui strel danes nekaj minut pred poludnem, da gori v Ljubljanskem predmestji. Gorelo je v Trnovskem predmestji na Opekarski cesti. Zažgal je nek otrok deteljo v kozolci. Ljubljanska požarna bramba je takoj hitela na pomoč; ogenj so med tem že pogasili.
(Mrtvega moža) je potegnil nek ribič iz Malega Grabna.
(Banka „Slavija") je kupila hišo Trpinčevih dedičev v Gospodskih ulicah št. 11 za 23.000 gld. — Hišo št. 28 g. Antona Kotnika na Poljanski cesti je kupil g. Matija Štele za 16.000 gld.
(„Ljudska kuhinja") je imela v petek večer občni zbor. Tajnik g. dr. Stare je prečital nova pravila, ki so se potrdila z nekterimi premembami. Po novih pravilih se bo zavod imenoval: „Dijaška in ljudska kuhinja".
(O požaru in nesreči v Šinartueni pri Litiji) se poroča, da so zažgali otroci, ker so zakurili v nekem nastilniku. Poleg pa ima g. Vakonik špecerijsko zalogo, kjer je imel shranjen tudi smodnik. Trgovski pomočnik se je bal, da se smodnik ne uname; skoči toraj v založišče in vleče vrečo s smodnikom po kamenitih stopnicah, ker jo ni mogel nesti. Na neznan način pa se uname smodnik, in vsi ljudje v obližji so bili v oguji. Umrla je takoj jedna ženska, sedem je smrtno ranjenih, nekaj jih bilo malo ožganih.
(V Tržaškem zalivu) je pričela v petek avstrijska mornarica vojaške vaje. Vdeležile so se prve vaje jahta „Greif", na kteri je bil poveljnik baron S t e r n e c k, in pa oklopnice „Albreht", „Custozza" in nTegetthoil'". Vaje v južni Dalmaciji so končane.
(Avstrijski - ogerski Llojd) dobil je pohvalo iz Masave, ker je njegov parnik „Flora" rešil v Ru-dečem morji mnogo potnikov nemškoga parnika „Oder", ki se je bil razbil. Neustrašljivi mornarji so rešili dvanajst žensk in več otrok.
(Volitve na Hrvatskem) so se danes pričele. Vse stranke so pripravljale za volitve. Po vsi tro-jedini kraljevini je vzbudilo veliko veselje, da so se združile iu sporazumele o kandidatih opozicijsko štiri stranke. Žalostno je le to, da volitve uiso svobodne, in da vlada ostro prepoveduje opoziciji, priporočati neodvisne kandidate. Veliko radost je vzbudilo, da so tudi Srbi v kraljevini sprevideli, kje so njihovi pravi prijatelji. — Iz Siska se poroča 11. t. m.: Danes so zaprli tukaj deset meščanov, med njimi jo sedem volilcev, ker so baje priporočali BartoIovi<:a, kandidata opozicijo v Selili. Zaprti meščani so sicer pristaši opozicije, vendar niso ni-česa storili, kar bi bilo protipostavno. Med prebivalci je ta dogodek vzbudil veliko nevoljo; prosili so brzojavno bana, da meščane izpustd iz ječe.
Vladna stranka je izdala volilen proglas, kterega so podpisali Miškatovic, Crnkovič, Sliepčevič, Kuževic, Gjurgjevič in drugi. V proglasu prosijo volilce, naj zopet v njihovo roko položi „zastavo narodne slavo in sreče." Obljubujejo, da bodo gojili iskreno prijateljstvo z Madjari. Njih štirideset pojdo v Peštanski
državni zbor, da složno delujejo z Madjari, kakor do sedaj. — O tem tudi nikdo ne dvomi, vprašanje jo le, ali je vladna stranka tudi vedno skrbela za Hrvatsko? — Prosta mora biti vsaka volitev. Vsaka stranka naj v postavnih mejah priporoča svojo kandidate. Vlada pa more skrbeti, da se ne kruši postava in da se varuje prosta volitev. Vendar pa vlada mora biti nad strankami, ker drugače se ne vrši borba med strankami, temveč med stranko in državno oblastjo in celim državnim aparatom.
Telegrami.
Belgrad, 12. junija. Kralj jo Rističu izročil sestavo novega kabineta.
Berolin, 12. junija. Cesar jo dobro spal, zdravje so mu je zboljšalo.
London, 12. junija. ..Standard" poroča, tla se bo afgansko mejno vprašanje v kratkem rešilo. Rusi ne bodo tirjali Khamiaba, zato pa bodo dobili odškodnino v dolinah ob rekah Murghabu in Kušku.
Vremensko »poročilo.
Z Oas Stanje S h 3 ^ S ---Veter Vreme
nnn^..,,«;, zrakomora toplomeru	«2
opazovanja v „„„ p/ceugn	s g
|1 u.zjut.l	740-18	+12'6	si. vzh.l	oblačno
11.2. u. pop.	739 16	4-18 G	bI. jvzh. jasno 0 00
9. u. zvrni	740 00	+13 4 brezv.__
7. 11. zjut.	740 (14	brezv. megla
12.2. u. pop.	787 63	+20 3	si. vzh. jasno 0 00
9. u. zve«.	737 78	+1<3'6 brozv.	oblačno
V soboto zjutraj oblačnno, potem so jo zjasnilo, prijoton ilan. V nedeljo zjutraj tanka megla, čez dan jasno, zvočor oblačno. Srednja temperatura obeli dni 14-9° in 10'4° C., za 3-4" in 2 0° pod normalom.
S&lIsmjMk« UOPKM.
(Telegratieno poročilo.) 13. junija.
Papirna renta b% po J00 gl. (sitimi davka) Sreberna , 5<j» ., 100 „ (s 16'fc davKa) 4 > avstr. ziata renta, davka prosti! Papirna renta, davka prosu Akcije avstr.-ogerske banKe Kreditne akcije
London .......
Srebro . ......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
82 112
95 90
97	.	—
855	.	-
284	„	50
126	„	90
10	07
5	„	9(1
62	„	30
81 gl. G5 kr.
Tuj c i.
10. junija.
Pri Maliču: Bortagnoly in Glas, trgovca, z Dunaja. — Julij Neuman, potovalec. iz Budimpešta. — pl, C. Bernardi, potovalne, iz Bolcana. — Franc Kropf, zasebnik, z soprogo, iz Morana. — Matija Kistnor, zasebnik, iz Stoyra. - Reza Strauss-gitl, zasobnica, iz Fliča — Marolt, zasebnik, iz Ljubljane. — Dr. V. Grubissieh, zdravnik, iz Trsta. — Franc Stanck, inženir, i/, Pulja.
Pri Slonu: Kvgon Hamann, zasebnik, h AIexandrije. — G. KruytT, trgovec, iz Ilolandijo. — It. Itozon, trgovec, iz Francijo. — Honrik Millard, ravnatelj, z Dunaja. — Goissl, \Voiss in Krauss, trgovci, z Dunaja. — Adolf Kollina, potovaloc, iz Prage. — Srečko Mollingor, potovaloc, iz Budimpešta. — Fr. Globočnik, potovalec, iz Kranja. — Janez Nodog, e. kr. sod-nijski pristav, iz Lukovico. — Ludovik Sorrc, posestnik, iz Cola.
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker so jo ta od Vas narejen cvet za konjo pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(34)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogo-tore ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelno lastnosti pri različnih boleznih, pripravilo so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinorodilni prah, ako živina noče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6ezy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 stoklonica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
IUHUH**H*HH*HH**1
Naznanilo.
Prihodnji četrtek, t. j. 16. jun. t. I.
oddajala se bo po zmanjšovalni dražbi naprava zidu okrog novega pokopališča
pri D. M. v Polji. Kdor misli to delo provzeti, oglasi naj se omenjeni dan ob 8. uri zjutraj v šolskem poslopji pri D. M. v Polji.
Ako bodo za to sposobnih podvzet-nikov, oddalo se bo tudi železno, 22 sež-njev dolgo omrežje na vhodni strani pokopališča.	(2)
D. M. v Polji, 10. junija 1887. Odbor za preložitev pokopališča.
innnKnnnnnnnnnnnni
)QOOQGOOOQOOOOOOOt
S tem si usojamo naznanjati ter čast. duhovščino, posebno katehete, opozoriti, da je v Grad c i ravnokar izišla in se pri nas dobiva knjiga:
Pralttisclies
EmMIm fur Katcclieten
euthaltend
(len „Auszug aus dem grossen Katechismus" mit kurzen Wort- umi Suclicrkliirungen
von	(5)
Dr. Franz Oberer.
Knjiga obsega VIII. 412 str. 8°, ter stane gld. 2, po pošti 10 kr. več.
V to stroko spadajočih knjig sicer ne manjka, pa dosedajue izišle so v inozemstvu ter se na avstrijske razmere in katekizme no ozirajo. Zdaj nam pa podaja gosp. pisatelj knjižico, ktnra se z našimi razmerami, ter katekizmom, izišlim v c. k. založbi šolskih knjig na Dunaji, strinja. V knjižici je katekizem popolno ponatisnjen.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
KMOOOOOOOOOOCM
S icr<» znižane| <MM>i.~m S
I Kmetom y pomoč. |
aS Narodno-gospodarska razprava. %
Spisal	V
Jfi	IVAN BELEC,	|8
Uf	župnik.
B Cona. Itnjifjfi Jo znižaiin od 25 kr. na S K? JJO kr., po pošti 5 kr. več ; kdor jili vzame doset Uf skupaj, dobi jodnujsto brezplačno. — Knjiga obsega j^j 3s	U pol v osnicrki.
W „Katoliš7ca tiskarna" S
jjE	v LJubljani	vjc
Sk	Valvasorjev tnj šlcv. 5.	SbE
■MBHraHBHHnHHRIRinKff^^i^
Najboljši papir za cigarete
JO
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVLEV-a So HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. .1. Polil, dr. K. Ludvvig, dr. K. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker j« jako (in, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primošanih.	(28)