NaroCnina mesečno	^^	^^^ ^	CM.	M	^^^^^ Abbonamentl: Meso
m*Mm V i M * ^ / M ».^^grarss
flr ff J r^J M—m Eg"^: VJJU ^L^^ ■ ^ » - ^^ !£rici
in 10.349 za mserate.	^	^ —^^^^	le inserzionl.
Podružnica«	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.	Filiale«
Novo mesto.	xj____„„»_
• i.. . ..... . - . ,, ... . . . .	| Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Lfabljana. g	Novo mest«
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega m tujega	s Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1	Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	| Telelon 4001-4005. |	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
stvo 20 Lir — no-
še 20 Lire, Edizione
Vojno poročilo št. 498
Sovražni poskusi pri Tobruku odbiti
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na bojišču pri Tobruku jc sovražnik ponovil poskuse za napad, ki so bili takoj strti zaradi odločnega ognja naših čet.
Naša in nemška letala so še uspešno bombardirala cilje v trdnjavi in železniške naprave ter letališča v Marsa Matruhu, kjer so nastala nova razdejanja.
Sovražno letalstvo jo izvedlo polete na Bcnghazi in Tripoli, bombe so zadele nekaj stanovanjskih hiš in samo ena oseba jc bila ranjena
Na področju Gondarja so naši iz-vidniški oddelki pognali v beg prednje oddelke sovražnika.
Velik odziv za podpis bonov v Gondarju
Gondar, 13. oktobra. AS. V pokrajini Gondar je prebivalstvo podpisalo za pet in pol milijonov zakladnih bonov. Gre za pomembno manifestacijo, ki dokazuje zaupanje Italijanov, ki bivajo v Amhari, ter verujejo v končno zmago Italije.
Boji na vzhodu se razvijajo po načrtu
Pred zaklfučkom bitke pri Vjazmi - Uničenje novih oddelkov ob Azovskeiv
morju - Izreden italijanski prispevek k zmagi
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 13. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Boji na vzhodnem bojišču se razvijajo po načrtu.
Pri zasledovanju sovražnih ostankov, ki so ušli bitki ob Azovskcin morju, je bil obkoljen sovjetski oddelek in uničen. Zajeli smo 1100 mož iu zaplenili 35 topov. Na prostoru vzhodno od Dnjepra je hrvatski polk prestal svoj ognjeui krst.
Uničenje sovražnih sil, obkoljenih pri Vjazmi, je pred zaključkom.
Pri Petrogradu so bili ponovni sovražni poskusi odbiti med najhušimi sovražnimi izgubami.
Bojna letala so ponoči bombardirala vojaško važne naprave v Moskvi.
V boju proti Angliji so bojna letala v noči na 13. oktober napadla industrijsko središče Man-cliester in pristaniško mesto Hull. Oba napada sta bila uspešna. Ostali letalski napadi so veljali letališčem in pristaniščem v vzhodni in jugovzhodni Angliji. Bojno letalo je vzhodno od Great Yar-moutha potopilo trgovsko ladjo z 8000 tonami. Daljnostrelno topništvo vojske in vojne mornarico je z opaznim uspehom bombardiralo radij-
A!banija izvaja velika javna dela
Pod predsedstvom kraljevega namestnika je bila danes v Tirani sklenjena ustanovitev italijansko-albanske družbe
Tirana, 13. oktobra. AS. Danes je bila seja, ki ji je predsedoval Kraljevi namestnik in so se seje udeležili Predsednik Vlade, Ministri, Predsednik Korporativnega Fašističnega Sveta, vsi člani Vlade, Predsednik albanskega Znanstvenega zavoda, visoki uradniki namestništva, Vlade in zastopniki albanske industrije in trgovine.
Kraljevi namestnik je poudaril, da je vojaška zmaga po volji Duceja ustvarila veliko Albanijo in tako so bili ustvarjeni novi problemi, ki jih morajo pristojni organi urediti in razrešiti.
Nato je poudaril, da morajo koristi obeh dežel iti v smeri kar najtesnejšega sodelovanja in izvajanje delovnih programov v smislu zveze med Italijo in Albanijo ne more biti zaradi koristi teh del izvajano samo od ene obeh dežel, ampak se to delo mora koristno naslanjati na harmonično sodelovanje obeh skupaj.
Predsednik višje Fašistične Korporacijske > Zbornice je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi visokega razumevanja, ki je vredno večnega veličastja Rima, ki narekuje tak delovni program ter je naslovil navdušen pozdrav italijanskim Oboroženi Silam, ki so se zmagovito vojskovale tudi za veliko Albanijo in ki danes pobijajo na zmagovit način boljševizem skupno z zdravimi silami Evrope. Poudaril je, da se že pripravljajo velika javna dela splošnega značaja, zato se naj vsa ta dela izvedejo čimprej v skladu z Ducejevimi na-
vodili. Da bi se uredilo vodstvo, se naj ustanovi mešana družba s sedežem v Tirani.
Govoril je tudi Minister — Tajnik albanske Fašistične Stranke.
Nato so bili izmenjani pogledi in je senator Kruja poveličeval odločilno podporo, ki jo daje zunanje Ministrstvo, to delo pa je na vseh poljih rodilo vidne sadove. Rekel je, da izraža čustva vsega albanskega prebivalstva, ko izreka globoko zahvalo albanskega naroda Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju, Duceju in grofu Cianu. Govornik je izrekel pozdrav tudi Eksc. Boniniju, bivšemu državnemu Podtajniku za albanske zadeve. Predsednik albanske vlade je izrekel Kraljevemu namestniku željo navzočih, naj se ustanovi italijansko-albanska družba, ki bo koristno sredstvo za spojitev namenov obeh držav.
Kraljevi namestnik je nato podal značilnosti nove družbe: družba bo morala skrbeti za izvajanje velikih javnih del v Albaniji in sicer skrbeti za gradnjo železnic, cest in za zgradbe splošnega značaja, za pristanišča, mednarodne prometne zveze itd. Družba bo tudi morala pospeševati velika dela za prospeh kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in albanske industrije. Zastopstvo obeh dežel v tej družbi bo urejeno od obeh Vlad in sicer v 6mislu določene konvencije med obema deželama.
Ob koncu je Kraljevi namestnik zaupal posebnemu italijansko-albanskemu odboru nalogo, da pripravi ustanovitev družbe.
Vojna na zahodu
Berlin, 13. okt. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so nemška letala med zadnjimi napadi angleških letal na nizozemsko obalo in na obrežje Rokava sestrelila dva angleška bombnika m štiri lovska letala vrete »Spitfire«. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub.
Berlin, 13. okt. AS. Nemško obalno topništvo je včeraj popoldne obstreljevalo vojaške cilje ob južni angleški obali blizu Dovra. Kakor je izvedela nemška poročevalska služba iz vojaškega vira, so nekatere granate zadele cilje in so nastale velike eksplozije in požari.
Berlin, 13. okt. AS. V noči na nedeljo je skupina angleških bombnikov napadla nekatera mesta v severni Nemčiji. Škoda na stanovanjskih hišah je nepomembna.
Bern, 13. okt. AS. Uradno je bilo objavljeno, da so snoči letala neznane narodnosti metale bombe na vas Buchviill v okraju Turgovija. Ena hiša je bila razdejana in tri osebe ubite. Uvedena je bila preiskava. Menijo, da 6o to bila angleška letala, ki 60 metala bombe na kraje v južni Nemčiji.
Berlin, 13. oktobra. AS. Iz pristojnega vira 60 izvedeli, da so letala v noči na 12. oktober potopila dva velika parnika, s 6kupno tonažo 10.000 ton. Neki drugi parnik s približno 8.000 tonami sta dve veliki bombi zadeli v polno v bližini vzhodne obale. V pristanišču Portland so bombe potopile in zažgale parnik 6 tri tisoč tonami. Tudi v bližini Backtona je bila uspešno bombardirana šest ti6oč tonska ladja, ki se je ustavila v oblaku dima. Nemško letalstvo je ponoči napadlo mnogo letališč in skladišč olja, kjer so nastali ogromni požari.
Berlin, 13. okt. a6. V noči od nedelje na ponedeljek 60 nemški bombniki v zaporednih valovih napadli vojaške cilje v Middlandu.
Ponoči so angleški bombniki metali bombe na krajih v severni, zahodni in južni Nemčiji. Bombe so bile eksplozivne in zažigalne. Nobene škode na vojaških napravah. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih m ranjenih.
Sestreljenih je bilo devet angleških letal
Japonci zapuščaio Ameriko
Tokio, 13. okt. as. »Niči-Niči« objavlja novice iz San Frančiška, da 6« bo v kratkem 2.000 Japoncev vrniio v domovino.
Eksplozija na Alaski
Newyork, 13. okt. as. Včeraj je prišlo do silovite eksplozije v skladišču na pomorskem letalskem oporišču na otoku Garanov. Eksplozija je ubila šest oseb, mnogo pa jih je ranjenili. Eksplozijo so slišali zelo daleč in celo v sosednih vaseh je bilo nekaj oseb ranjenih, po vseh hišah daleč naokoli pa 6o popokale iioe. Vzrok eksplozije ni znan.
Zločini angleških plačancev v Pragi
Berlin, 13. okt. AS. Nemški listi objavljajo iz Prage novico, ki pravi, da je bil ravnatelj lista »Češke Slovo« Kari Lancovski žrtev podlega političnega umora, ki so ga izvedli Cehi, plačanci Anglije. Listi poudarjajo, da je jasno, da gre tudi tokrat za načrtni napad proti češkim osebnostim, ki so hotele iti po ravni poti v korist miru in dobrobiti in so bili pozitivno usmerjeni v vprašanjih do Nemčije.
Izvoz kave iz Brazilija
Rio de Janeiro, n. oktobra. AS. V prvih štirih mesecih leta t<>39 je Brazilija izvozila 6.5 milij. vreč kave. V istem času leta 1940 pa je je izvozila le 5.5 milij. vreč.
sko napravo pri Dovru. Na Rokavu so angleški lovci včeraj sestrelili šest, stražarski čolni pa dvoje angleškili letal.
Ponoči je večje število angleških bombnikov priletelo nad severno, zahodno in južno Nemčijo. Letala so metala eksplozivne in zažigalno bombe. Civilno prebivalstvo jo imelo nekaj mrtvih in ranjenih. Na raznih krajih so bila razdejana in poškodovana poslopja. Nočni lovci so sestrelili devet, protiletalsko topništvo pa štiri angleške bombnike.
Berlin, 13. okt. AS. Med številnimi dnevnimi poleti je nemško letalstvo bombardiralo sovjetska letališča na južnem odseku bojišča. Uničenih je bilo na sovjetskih letališčih 15 sovjetskih letal, bombe pa so zadele tudi razne naprave na letališču. Letala so napadla važno industrijsko joodjetje, kjer so nastali obsežni požari.
V	žepu pri Brijansku 60 letala uspešno napadla zbirališča čet. Na železniških progah je bilo uničenih pet vlakov, štirje vlaki pa so bili hudo poškodovani.
Berlin, 13. okt. AS. Tudi dne II. okt. je bilo nemško letalstvo na vzhodnem bojišču zelo delavno. Napadi nemških letal 60 veljali sovražnim letališčem, kjer 6o bila na tleh uničena in zažgana mnoga letala. Zadetki v polno so zadeli razne utrdbe, postojanke topništva, protiletalske naprave in železniška križišča.
V	severnem delu Azovskega morja je bila zažgana sovjetska oborožena ladja.
Letala so tudi na severnem odseku bojišča uspešno bombardirala sovjetske kolone in vlake. Ponoči so nemška letala ponovno bombardirala Petrograd. V mestu so izbruhnil: obsežni požari, zgorela pa so tudi važna velika skladišča.
Istega dne in v noči na 12. oktober so nemška letala sestrelila vsega 110 sovjetskih letal. Na osrednjem odseku bojišča so letala uničila 13 vlakov, 21 lokomotiv, štiri železniške postaje, 1 železniški most in 244 železniških voz raznih velikosti. Prav tako je bilo močno poškodovanih četvero železniških prog in 18 vlakov, • Helsinki, 13. okt. AS. Potem, ko so finske čete zasedle Petroskoj, 6e je pet sovjetskih divizij v neredu umaknilo in se nato zbralo severno od mesta. Finsko izvidniško letalstvo pa je kmalu ugotovilo položaj sovjetske vojske, in finski bombniki so te položaje bombardirali, prav tako pa so bombniki razbili železniško progo Kontupohija-Karkumaki. Finska pehota je nato mesto Kontupo-hijo obkolila •in mesto bo v najkrajšem času zasedeno.
Obupni sovjetski poskusi pri Briansku
Berlin, 13. okt. AS. DNB poroča, da so včeraj obkoljene sovjetske čete pri Briansku obupno poskušale prebiti se proti vzhodu. Vsi ti poskusi pa so bili razbiti zaradi ognja nemškega topništva. Izgube rdečih čet so bile izredno krvave. Število ujetnikov in množina zapljenjenega vojnega gradiva stalno narašča.
Kako teče bojna črta na vzhodu
Berlin, 13. okt. AS. Listi so danes zjutraj objavili zemljevid, ki kaže, kako teče bojna črta na vzhodu. Po tej karti gre bojna črta ob izviru Volge proti jugovzhodu in nato proti zahodu od Moskve v višini Borovina Koluga in nato proti jugu v bližino Tule, nato pa se lahko obrne proti jugozahodu ob vrhovih na vzhodu od Orela in Kurska. Odtod se črta zopet obrne proti jugovzhodu ter gre nato na levo od Harkova in reke Doneč ter doseže Azovsko morje v bližini Taganroga. Iz te karte se jasno vidi, kakor je bilo že rečeno v nemških vojnih poročilih od včeraj, da sta žepa pri Brijansku in pri Vjazmi že daleč za črto bojne fronte.
Velika zmeda v Moskvi
Budimpešta, 13. okt. AS. Semkaj so prišla poročila, ki pravijo, da je zaradi zmag nemške vojske nastala v Moskvi velika zmeda. Prebivalstvo sovjetske prestolnice je silno vznemirjeno in v mestu se širi prava panika. Kdor more, beži iz mesta. Le nekaj vlakov še obratuje, vendar pa so skoraj vsi zasedeni od vojaških osebnosti. Zato beži prebivalstvo z najrazličnejšimi prometnimi sredstvi. Večina vladnih uradov so že odpeljali iz Moskve. Arhivi zunanjega ministrstva ;o že onstran Urala. Tudi velik dej diplomatskega zbora je že zapustil firestolnico.
V Angliji se boje novih presenečenj na vzhodu
Računajo z nemškim sunkom na Kavkaz
Stockholm, 13. oktobra. AS. DNB poroča, da prinaša "dnevnik >Stockholm Tidingen« zanimivo poročilo o tem, kako v Londonu presojajo položaj na vzhodnem bojišču. Dopisnik lista poroča iz Londona, da je položaj na vzhodnem bojišču tak, da jc nemška vojska v izredni premoči. Zato v Londonu menijo, da se jc treba zanimati ne samo za nevarnost, ki grozi Moskvi, ampak tudi za razvoj položaja na južnem odseku, to je, v Ukrajini.
V Londonu menijo, da lahko nemško vrhovno poveljstvo vedno spreminja smer napada in zato lahko pritisk na Kavkaz postane vsak čas zelo pereč. Če se to zgodi, tedaj bi nemška vojska lahko presekala zvezo med rusko in ,
angleško vojsko, dovoz nngleškega in ameriškega vojnega gradiva v Rusijo čez Perzijo pa bi postal zelo kočljiv, če ne že nemogoč.
Predsednik poljske begunska vlade v Londonu je izjavil, da se bo pritsk nemške vojske kl jiib bitki za Moskvo lahko uveljavil čisto na drugem odseku. Dasi bi bila Moskva zasedena in nemške postojanke pri Petrogradu in Odesi okrepljene, sc bo vendarle nemška vojska usmerila predvsem na Kavkaz. Anglija naj zato po njegovem mneiyu pripravlja vdor na evropski kontinent, ki sc noj izvede na pomlad. Pozimi naj Anglija tak čkspcdicijski zbor šele pripravlja.
Izreden italijanski prispevek k zmagi
Dopisnik Štefanija javlja iz vzhodnega bojišča: Osiščne sile pritiskajo nn Doneč in Azov. sko morje. Vsak čas je pričakovati, da bodo ti vojaški cilji doseženi. Armade, ki so določene zn uničenje sovražnika, prodirajo vedno hitrejše na vzhod. Sovražnik se umika v neredu it pušča za seboj velikanske množice vojnega materiala in mnogo ujetnikov. Odlično je delo nemških oklepnih edinic, ki preganjajo vedno hujše nasprotnika. Pri sovjetskih četah je videti. da so brez pravega vodstva in da vlada velik nered.	n
Italijanske čete so od vsega početkn v pr-vih vrstah tega pohoda proti vzhodu. Italijanski prispevek k tej odločilni zmagi na jugu, kj jo prinesla nad 100.000 ujetnikov, je izredno pomemben. Vojno vodstvo jc italijanskim divizijam odmerilo najtežje naloge. A italijanski vojaki so tudi tokrat pokazali svojega bojnega duha in spretnost, s katero premagujejo vse težave. Treba jc upoštevati silne razdalje, tu ita tam hud odpor sovražnika, predvsem pn slabo vreme, čete so brez pravega počitka vedno na pohodu pri zasledovanju bežecega sovražnika. Udarec, ki sc pripravlja proti sovražniku, je tokrat tako odločen, da se ne bo mogel več dvigniti. Tudi italijansko letalstvo popolnoma obvlada ozračje na sektorju, ki mu je določen.
Pred najvažnejšimi odločitvami
Basel, 13. oktobra. AS. Ameriški radio, k! ne prikriva zmag zaveznikov na vzhodnem bojišču, pravi, da Krcmel nujno prosi Britanijo za takojšnjo odločilno pomoč. Newyorški radio pravi, da je London zaskrbljen zaradi dogodkov na vzhodu. V Londonu sodijo, da so kocke padle in da je pričakovati največ v par tednih končno odločitev. Od te odločitve bo zavisela usoda Sovjetije. V Londonu niso na jasnem, kje bi se Timošenko še mogel ustaviti, in kje bi Sovjetom Angleži mogli še učinkovito pomagati. Londonski dopisnik newvorških listov pravi, da je sovjetska vlada nujno prosila v Londonu, da nemudoma ustvari še drugo fronto v Evropi in zmanjša nemški pritisk. Pa Angleži prav nič ne mislijo na izkrcanje na kontinentu. Neka druga angleška osebnost je izjavila: Takoj pri izkrcanju na Rokavu bi imeli proti sebi 25 nemških divizij, ki so tam postavljene. Toda v teku enega tedna bi imeli opraviti že z veliko nemško ofenzivo.
Kako se je razvila bitka pri Azovskem morju
Berlin, 13. oktobra. AS. Dopisnik »Lokal-anzeigcr« piše: Po trdih bojih so nemške motorizirane čete in pa pehota razbili dve sovjetski armadi na jugu severno od Berdjanska. Ruska obramba se je skušala držati na obeh straneh železniške proge Zaporežje-Melitopol. Na tem mestu so imeli Sovjeti tudi permanentno trdnjave. Na tem sektorju so imele sovjetske čete tudi posebne brzostrelne topove, kakor jih niso še nikjer drugod uporabljali. Toda tudi tukaj se je. kakor povsod drugod, sovjetske čete, pri katerih ie vodstvo vedno bolj pomanjkljivo, posrečilo obkoliti. Nemške oklepne edinicc so prišle za hrbet sovjetskim četam in jim odrezale umik.
Aretacije na Portugalskem
Lizbona, 13. okt. AS. Ker so se širile vznemirljive govorice, je policija na Portugalskem aretirala nad 100 oseb. Mnogo je med njimi članov neke tajne angleške organizacije, ki je širila med prebivalstvom letake, ki so bili napisani s pisalnimi stroji. 10 oseb je priznalo, da 60 prejemali denar od angleških agentov.
Brezposelnost na Danskem zelo padla
Kodanj, 13. okt. AS. Dne 30 sept. so ugotovili, da 60 imeli na Danskem samo 30.000 brezposelnih.
Proti komunistom v Bolgariji
Sofija, 13. oktobra. AS. Šef policije v Sofiji in eden njegovih višjih uradnikov sta bila zaradi sodelovanja s komunisti obsojena na smrt. Več drugih oseb pa je bilo obsojenih na več let ječe.
Železniška konferenca v Zagrebu
Zagreb, 13. oktobra. AS. V Zagrebu je železniška konferenca, katere sc udeležujejo zastopniki Nemčije, Italije, Hrvatske, Ogrske in Srbije. Gre zn razdelitev osebnih in tovornih vagonov bivših jugoslovanskih železnic.
Položaj na češkem
Bern, 13. oktobra. DNB poroča, da smrtna obsodba nad Eliašom, bivšim predsednikom vlade, še ni bila izvršena, ker bo zaslišan še v nekem drugem procesu. Včeraj je bilo na smrt obsojenih 12 oseb.
Visoki Komisar na velesejmski razstavi
r:ksc. Grazioli je napovedal, da bo prihodnji velesejem mednarodnega značaja, ker se ga bodo udeležile balkanske države in Nemčija
Ljubljana, 13. oktobra.
Visoki Komisar Eksc. Grazioli jo včeraj obi-kal velesejmsko razstavo. Spremljali so ca razni 'ostojanstveniki in predstavniki krajevnih oblasti. Kksc. Visoki komisar je prišel pozdravit italijan--ke in domača razstavljalce. ki so s svojim delom prispevali k uspehu te gospodarske prireditve, ki ■e dvajseta po zapovrstnem redu in prva v znamenju liktorskega snopa.
Visokega gosta so sprejeli na velesejmu zastopniki velesejma, zastopnik Vis. Komisariata comm. Poilucci, cav. Bagatini in drugi sodelavci. Po pozdravu je Eksc. Grazioli stopil v paviljon, kjer razstavljajo nekatere panoge velike industrije. V paviljonu so se zbrali številni predstavniki te industrije, ki so prispevali precejšen delež k uspehu razstave z najrazličnejšimi izdelki. Visoki gost je stopil nato na stroj tvrdke Ansaldo in povzel besedo rekoč, da to slavlje ni takšno, da bi pomenilo zaključek velesejmskih razstav sploh. Potem se je zahvalil razstavljalcem za njihovo številno udeležbo in rekel, da je ta razstava izpolnila nalogo, ki ji je bila poverjena, natnreč: pokazati novi Pokrajini vso proizvajalno zmogljivost italijanske industrije. Omenil je tudi. da je bil velesejem organiziran v najkrajšem času in sicer zavoljo pripravljenosti in razumevanja vseh razstavljalcev. Napovedal je. da ho prihodnji velesejem urejen na širši podlagi, ker se ga bodo
številni obiskovalci iz Trsta na velesejmu
Ljubljana, 13. oktobra.
V	Ljubljano je prispela skupina učiteljev srednjih in ljudskih šol iz Trsta in člani fašističnega kulturnega zavoda. Skupino vodita zastopnik srednješolskih učiteljev prof. Bissoffi in Cusma kot zastopnik ljudskošolskih učiteljev. Dopoldne je bila skupina šolnikov sprejeta pri Visokem Komisarju, ki jih je prijateljsko pozdravil. Popoldne so si ogledali velesejem .
Visoki Komisar je sprejel tudi voditelje fašistične zveze trgovskega delavstva v Trstu, katere je vodil nar. sv. Vagliano. Na postaji so zastopnike vodstva sprejeli voditelji krajevnih sindikatov na čelu s predsednikom Pokrajinske zveze dr. Alu-jevičem. Ko so si ogledali sedež krajevne zveze, so gostje odšli v vladno palačo, kjer je nar. sv. Vagliano izročil Visokemu Komisarju pozdrave trgovskih nameščencev v Trstu. Tudi te je Eksc. Grazioli prisrčno in prijateljsko pozdravil in poudarjal pomen njihovega poslanstva v tem posebnem času. Pri sprejemu je bil navzoč tudi dr. Alu-jevič. Svoj govor je Eksc. Visoki Komisar zaključil s pozdravom Kralju in Cesarju in Duceju.
Včeraj zjutraj je prispelo v Ljubljano tudi 150 uradnikov Jadranske zavarovalne družbe pod vodstvom comm. Sancina. ki je prinesel Visokemu Komisarju pozdrave Dopolavora RAS in pozdrave predsednika družbe Eksc. Suvicha. Tudi ta skupina gostov si je z velikim zanimanjem ogledala velesejem in posebno razstavni paviljon italijanskega zavarovalstva.
Ustaška misija je obiskala tudi velesejem
V	soboto popoldne je obiskal tajnik ustaške stranke Lorkovič s svojo ženo, hčerko in spremstvom velesejem. Pri tem obisku sta ga spremljala Eksc. Visoki komisar in njegova gospa.
Misija ustaške stranke je prišla v Ljubljano v soboto opoldne. Pri prihodu vlaka ob 12.30 je hrvatsko misijo pozdravil Eksc. Visoki komisar s svojo soprogo, nadalje voditelji in drugi zastopniki krajevnih oblastev. Gospej in gospodični Lorkovič je poklonil cvetice v imenu ministra Casertana vodja tiskovnega urada delegacije fašistične stranke v Zagrebu. Potem je g. Lorkovič v spremstvu Visokega komisarja zapustil kolodvor pozdravljen z vojaškimi častmi.
Popoldne ob treh so se gostje v spremstvu Visokega komisarja podali' na velesejem, kjer so si podrobno ogledali vse paviljone, zlasti pa no se zadržali pri onih razstavnih prostorih, ki so pomembni za industrijski razvoj.
Okoli petih popoldne se je ustaška misija poslovila od Visokega komisarja in je odpotovala v avtomobilih v Zagreb.
Navodila za sestavo inventarja oblačilnih predmetov
Iz Rima poročajo, da so že začele trgovske organizacije dehti interesentom tiskovine za prijavo zaiog oblačilnih predmetov dne 29. septembra 1941. Inventar bo sestavljen po 6 velikih skupinah: tkanine, pletenine, konfekcija, druge Konfekcije, hišno perilo, čevlji in razno.
V	skupini tkanin je treba izpolniti inventar za naslednje predmete: tkanine za obleke, površnike in plašče za moške in ženske, podloge, tkanine za osebno perilo, tkanine za hišno perilo, lahke tkanine za zavese, težke tkanine za pohištvo ,zavese in tapete, nepremočljive tkanine na splošno in vse druge neimenovane tkanine, razen onih, ki so v prosti prodaji. Kar tiče obleke, plašče in površnike, bodo ločeni po tem, ali vsebujejo volno ali druge tekstilne snovi.
V	skupini pletenin je treba sestaviti inventar po komadih in parih in sicer posebej za poletno in posebej za zimsko blago, posebej ali gre za moško, žensko ali deško ali dekliško ali otroško robo: maje, spodnje hlače, kombi-neže, zunanje maje. nogavice in fine nogavice, kopalne obleke in kratke nogavice.
Pri konfekciji bo treba setaviti inventar po številu komadov ali parov in pa po tem, v koliko vsebuje konfekcija volno (z določenim odstotkom) in po tem, v kakšen namen se porabljajo (za moške, ženske, dečke, deklice in otroke) razen seveda pletenin. Pri tem pa so delovne obleke izključene. Gre za obleke, suknjiče, hlače, otroške hlačice, sutane, plašče, površnike, nepremočljive plašče, srajce, vključno kombineže in spodnja ženska oblačila.
V	skupini drugih konfekcij je treba prijaviti po parih in komadih: vse delovne obleke, suknjiče za delo, delovne nogavice, kratke nogavice, nepletene spodnje hlače, kopalne plašče, pižame, domače obleke, robce, predpasnike, šale in rute.
V	skupini perilo se bodo vpisali predmeti po številu komadov in sicer posteljne odeje, potne odeje, blazine, posteljna pokrivala, posteljno perilo, prevleke za vzglavje in modro-re. namizni prti za 6. 12 in več oseb. prtiči, brisače vseh vrst. obrisačet
udeležili tudi drugi balkanski narodi kakor tudi
zaveznica Nemčija. Velesejem bo imel mednarodni značaj in se bo začel prvo soboto v juliju prihodnjega leta. Na njem bodo seveda sodelovale tudi vse panoge italijanskih narodnih produkcijskih sil. Nato je izrekel zadovoljstvo nad razstavljal«, ki so storili svojo dolžnost in jih pohvalil. Izrekel ie tudi zahvalo predsedniku veleseima c. Bonaču. zastopniku velesejma, comm. Poilucciju in cav. Hagatiniju. Zahvalil se je tudi tvrdki Diffuse kakor tudi velesejmski družbi v Padovi za sodelovanje, ki sta ga izkazali ob tej priliki.
Navzoči so toplo pozdravili besede Eksc. Gra-ziolija. Spregovoril je nato zastopnik tvrdke S. Giorgio De Angelis, ki se je zahvalil v imenu vseh razstavljalcev za naklonjenost in za obsežno podr poro in zatrdil v imenu vseh razstavljalcev na jjubljanskem velesejmu, da so vsi prišli v Ljubljano. da bi prikazali dvig industrije proletarske in vojaške Italije.
V imenu slovenskih razstavljalcev se je zahvalil industrijec Lajovic, ki je izrekel zahvalo v svojem in v imenu svojih tovarišev za naklonjenost, ki jo je pokazal Visoki komisar, kakor tudi za njegovo skrb za novo pokrajino.
Visoki komisar je nato pozval navzoče, naj pozdravijo Duceja, kar so vsi storili z velikim navdušenjem. potem pa jo med toplimi pozdravi zapustil velesejmske prostore in odšel v vladno palačo.
Obutev. V tej skupini je treba napraviti inventar po parih in sicer z delitvijo za moške, ženske, deške in otroške čevlje, razen obutve za industrijske svrhe in varstvene obutve, ki jih je prijaviti brez razlike: usnjena obutev, druga obutev (gumasta ali tkaninasta), domače čevlje (samo one z usnjem ali gumo ali tkaninami), obutev za industrijske in varovalne svrhe.
V	skupino razno pa pridejo po številu: košanti in usnjeni kovčki, krzno ter vsi drugi nenašteti predmeti, ki se prodajajo na drobno.
Trgovinski sporazum med Italijo in Bolgarijo
V	Sofiji je bila pretekli teden podpisana vrsta trgovinskih sporazumov med italijo in Bolgarijo. Na osnovi teh sporazumov je bil sklenjen tudi načrt za medsebojno blagovno izmenjavo do 50. junija 1942. Skupni promet d° tega časa bo znašal 800 milijonov lir, kar pomeni dejansko početvoritev dosedanjega obsega blagovnega prometa. Bolgarija bo izvažala v Italijo suho povrtnino, perutnino, jajca, prašiče, krmila, oljnata semena in krmila, nadalje razne surovine kot n. pr. kovinske rude, surove kože itd. Nasprotno pa bo Italija dobavljala Bolgariji prejo in tkanine iz umetnih snovi, nadalje farmaceutske proizvode, stroje in druge italijanske industrijske proizvode. Pri pogajanjih so bila rešena tudi razna prometna vprašanja.
Belgijska banka dobi nazaj zlato zalogo
Bruselj, 13. okt. AS. Belgijska narodna banka je tožila francosko narodno banko, da ji mora vrniti vse zlato, ki je bilo zaupano francoski narodni banki po izbruhu vojne. Tožba je bila obravnavana sedaj v apelaciji in je belgijska narodna banka tožbo dobila.
•
Veliki pomen ukrajinskega gospodarstva. »Eco di Roma« priobčuje naslednje podatke o ukrajinskem gospodarstvu. Po starih statistikah iz leta 1933 je dala Ukrajina 4.9 milij. ton pšenice, 4.7 milij. rži, 3.4 milij. ječmena in 2 milij. ton ovsai. Nadalje proizvaja Ukrajina 1.3 milij. ton krompirja, raznih povrtnin 1.2 milij. ton, rastlinskih olj 80.000 ton, sladkorja 2 milij. in leta 1936 tudi 36.000 ton bombaža. V letu 1940 je znašala posejana površina 25.7 milij. ha in je znašal pridelek
Novo akademsko leto na ameriškem zavodu v Rimu
Rim, 13. okt. AS. Italijanski zavod za ameriška vprašanja v Rimu je včeraj popoldne 6 posebno slovesnostjo začel novo šolsko leto. S to slovesnostjo 6o proslavili 449. obletnico, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko.
Te slovesnosti se je udeležil diplomatski zbor vseh latinskih ameriških držav, prav tako pa so pri&li številni diplomatski zastopniki evropskih držav, navzočih ie bilo mnogo akademikov, senatorjev in članov korporacijske zbornice.
Uvodni govor je imel predsednik zavoda, ki je v svojem govoru med drugim izvajal, da 6e sedaj, ko proslavljamo to obletnico Kolumbovega dejanja, ki je prineslo novemu svetu krščansko civilizacijo, danes pomikajo konvoji, ki vozijo razdiralno orožje, katero naj podaljša vojno, ki je usmerjena proti evropskemu duhu, proti krščanstvu m ki jo vodita plutokracija in boljševizem. Toda blizu je dan, ko bodo poti na Oceanu zopet svobodne in odprte za novo duhovno in gospodarsko izmenjavo. Nastopila bo doba, ko bo 6vet osvobojen nasilja zlata ter bo delo sveta slonela na spoštovanju osebnosti in dela.
Ford čaka na razvoj ofenziv
Rim, 13. okt. AS. »News Chronicle« piše, da je razvoj ofenzive na vzhodu zelo presenetil ves svet. Nemci pošiljajo v vse odseke nove rezerve, in sedanja ofenziva na srednjem odseku vzhodnega bojišča je dokazala tolikšno prodornost nemške vojske, da se kaj takega še ni videlo v zgodovini. Po zlomu Rusije je treba pričakovati največji 6unek proti Angliji in sicer ali naravnost na Anglijo ali pa na angleška posestva po svetu. Značilno za presojanje sedanjega položaja je dejstvo, da ogromne tovarne v Ameriki in sicer Fordove tovarne, še niso začele izdelovati vojnega gradiva in čakaio na razvoj na teh bojiščih.
Zadržanje Turčija
Miinchen, 13. oktobra. AS. Tukašnje časopisje piše o gospodarski pogodbi med Nemčijo m Turčijo in pravi, da je Turčija v neposrednem stiku z bojišči. London in Moskva izvajata izreden pritisk na turško vlado. Toda na Turčijo bolj vplivajo nemške zmage kot angleške službene intervencije. Anglija bi rada videla, da bi Turčija spustila skozi Dardanele ostanke sovjetskega brodov.ja. Toda dosedanje zadržanje Turčije je dokaz, da kaj takega ne bo pustila.
Angleški listi so omejili svoj obseg
Rim, 13. okt. AS. Angleški listi so še bolj omejili obseg strani in 6icer utemeljujejo to 6 tem, da primanjkuje papirja v Angliji.
Letalska nesreča v Ameriki
Newyork, 13. okt. AS. V Texasu je velik ameriški bombnik treščil na hišo, ker 6o letalu po vzletu nenadoma odpovedali motorji. Letalo je zgorelo. Na pomoč so prihiteli vojaki z letališča in šele po dolgem delu so lahko izpod letala izkopali zogljeneli trupli obeh letalcev in 13 06eb, ki 60 bile pri posadki letala. Hiša je tudi zgorela. Ni bilo mogoče še ugotoviti, koliko 06eb je zgorelo v hiši.
Velik ameriški parnnt popravljajo
Washington, 13. okt. AS. Mornariško ministrstvo je objavilo, da je v ladjedelnico priplul velik ameriški parnik za promet čez Atlantik »Qween of Bermude«.
Nesreča španskega parnika
Madrid, 13..okt. AS. V bližini Suameza se je potopil španski parnik »Virgen Solada«. Parnik je žrtev velike nevihte na morju. Utonilo je 8 članov posadke.
Iz Hrvatske
»Novi list« poroča iz Petrinje, da je blizu Bosanskega Petrovca padel v boju s komunisti in četniki vsiaški polkovnik Ivan Matagič.
65 let zagrebškega Mirogoja. Letos na praznik Vseh svetih bo poteklo 05 let, odkar obstaja znano zagrebško pokopališče Mirogoj. Na leto pokopljejo na niiirogojskem pokopališču povprečno okoli oOOO ljudi. Od leta 1876 pa do danes je bilo pokopanih na Mirogoju okoli 140.000 mrtvecev.
Rok za vpis na zagrebško vseučilišče podaljšan. Rok za vpis na zagrebško vseučilišče je podaljšan do 18. oktobra, lz »Reda predavanj« je razvidno, da na zagrebškem vseučilišču pri predavanjih ni večjih sprememb v primeri s prejšnjimi leti. Edino pri predavanjih na filozofski fakulteta je bistvena razlika od prej.
Nova ženska gimnazija v Travniku. Te dni je bila v Travniku odprta nova ženska gimnazija. Ker zaenkrat še ni dovolj civilnega profesorskega osebja, jo bodo vodile profesorice iz vrst sester usmiljenk.
Pravaši so se poklonili poglavniku. V nedeljo, 12. oktobra, so se poklonili poglavniku star-čevičanci, t. j. člani Starčevičanske stranke prava. Vodil jih je predsednik Ivo Klemen.
Nove knjige za ljudske šole na Hrvatskem. Hrvatska prosvetna uprava je že za letošnjo jesen pripravila nove šolske knjige za ljudske šole. Pravkar je izšla čitanka za prvi razred z naslovom »Moj dom t. V tisku so tudi čitanke za drugi, tretji in četrti razred. Čitanka za drugi razred bo imela naslov »Moj zaivičaj«, čitanka za tretji razred »Moja domovina« in čitanka za četrti razred »Za dom spremni«.
Racionirano obleko so zopet začeli prodajati. Zaradi uvedbe kart za obleko in drugo blago je bila na Hrvatskem nekaj časa zapora za vse racionirano blago. Ta rok je sedaj potekel, razdeljene so bile nove karte in prebivalstvo je v velikih množinah na/valilo v trgovine, da 6i nakupi zimske obleke.
Poverjeništvo za najstrožje izvajanje za-
na ha: žito 14.7, krompir 108.6, lan 17.5 in slad- J kona o prepovedi prekinitve nosečnosti. Mini-
korna pesa 180 met. stotov. Ze v prejšnji svetovni vojni je bilo v Ukrajini 50.000 mlinov, 220 sladkornih. tovaren in je bilo produciranih 40 milij. konzervnih škatelj. Leta 1935 je znašala proizvodnja železa 7.6 milij., jekla 6.1 in valjanih proizvodov 4.7 milij. ton. Rezerve premoga cenijo na 68 milijard ton. lignita na 5 milijard, nadalje železne rude na 2 in manganove rude na 0.4 milijarde ton. Poleg tega so v Ukrajini znatna ležišča cinka, živega srebra, boksita, grafita, azbesta, proizvodnja je tudi velika v koksu in rudninskih oljih.
Izvršbe na Hrvatskem. Kot znano je bil maja izdan na Hrvatskem zakon, ki je do konca avgusta letos prepovedoval prisilno izvršbo pravomočnih sodb m prisilne izvršbe v zavarovalne svrhe. Sedaj pa je ta zakon izšel na novo, tako da velja prepoved izvršb do konca letošnjega leta.
ster za narodno zdravje dr. Petrič je imenoval člane glavnega poverjeništva v Zagrebu in po-verjeništev v Osijeku, Banji Luki, Sarajevu, Dubrovniku in Gospiču, ki bodo opazili, da 6e bo na njihovem področju najstrožje izvajel zakon, po katerem je .prepovedano vsako odstranjevanje človeškega plodu.
Razstava hrvatske umetniške fotografije. Pod geslom »Lepa naša domovina« so v soboto odprli v Zagrebu razstavo hrvatske umetniške fotografije.
Poseben razred za muslimane na banjalu-škem učiteljišču. Prosvetni minister dr. Budak je podpisal odredbo, 6 katero je dovolil na banjaluškem učiteljišču otvoritev posebnega razreda za muslimane in muslimanke.
Zagrebška občina je prevzela nase vso oskrbo mesta z mlekom.
Anglija in Amerika še ne vesta, kako pomagati Sovjetski Rusiji
Pokopane angleške in ameriške
Rim, 13. okt. AS. Ko sta se lord Beaverbrook in Harriman, ki sta vodila angleško in ameriško zastopstvo na konferenci v Moskvi, vrnila v London, 6ta podala razne izjave. Rimski politični krogi {»udarjajo s tem v zvezi naslednje:
Beaverbrook in Harriman sta se zlasti potrudila, da bi pomirila angleško javno mnenje, kajti Angleži so sedaj zelo slabe volje zaradi omahovanja in počasnosti angleške in ameriške vlade, ki 6e ne moreta odločiti za hitrejši nastop kljub temu, da se vojna na vzhodu bliskovito razvija. Angleška in ameriška vlada najbrž nista pri volji, da bi Rusiji hitro poslali pomoč, ki 6ta jo obljubili.
Prav tako bi bilo zanimivo presoditi nasprotja, ki obstajajo med izjavami članov obeh zastopstev. Angleški zastopnik je namreč poudaril, da bo največji del vojnega gradiva poslala v Rusijo Amerika, ameriški zastopnik pa je izjavil, da bo Amerika podprla dela za povečanje železniške proge v Perziji. Po tej progi bodo namreč morali voziti vojno gradivo v sovjetsko Rusijo. Ameriški zastopnik je še dodal, da je sovjetska vlada zadovoljna z gradivom, ki ji ga pošilja angleška vlada.
Iz teh nasprotujočih si izjav se vidi, da skušata angleški in ameriški zastopnik zvračati drug na drugega vso odgovornost za pomoč Sovjetom. Te izjave pa se ne strinjajo med 6eboj, strinjajo se samo v enem, to je: v vzajemnosti Anglije in Amerike proti boliševiškemu režimu.
nade
Berlin, 13. okt. AS. Diplomatski sotrudnik li. sta »Borsenzeitung« piše, da se velikanska vojna na ruskem bojišču razvija tako, da je sovjetska Rusija obsojena na razpad in ta razpad bo pokopal pod 6eboj boljševizem. Pokopane pa bodo tudi vse angleške in ameriške nade. Evropska Os ožarja na vseh štirih straneh Evropo in moč Osi bo določala potek nadaljnjih dogodkov. Sovražniki Osi se bodo morali ukloniti resničnim dejstvom. Zopet 6e je izkazalo, da je angleško in ameriško orožje takšno, da nikdar ne more priti pravočasno na cilj in tako so se za Anglijo in Ameriko rodili novi jjorazi, Nemčija in njeni zavezniki pa lahko oprti na svojo notranjo fronto, bliskovito nastopajo, zlasti pa tam. kjer bi bilo pričakovati novih sovražnih 6unkov. Sile Osi so na mestu povsod, pa naj bo bojišče dolgo na tisoče kilometrov. Komaj je končala ena doba vojskovanja, se že sproži napad Osi na drugem odseku Angleško in ameriško orožje pa mora med tem p;uti po morjih in ladje so poleg tega vedno izpostavljene možnosti napadov s strani irodmornic in letal. Angleško in ameriško orožje je tako obsojeno na to, da pri-jiaja prepočasi. Velika'nemška zmaga na vzhodu ie popolnoma pokopala v$e nade, ki so jih gradili v Londona
Iz Trsta
Smrt vzornega, uglednega moža. V visoki starosti 84 let je umrl v Miramaru pri Trstu gospod Josip Agneletto. Pokojnik je bil doma iz Mare-ziga v Istri, kjer je imel kmetijo. Bil je mož korenjak, odločno zavednega značaja, pošten skoz in skoz ter silno delaven in marljiv. Vzorno je gospodaril na svojem posestvu, lepo je vzgojil svoje otroke ter jim pomagal, da so dosegli ugledne življenjske položaje. V Istri je bil splošno znan in spoštovan, povsod .ie imel samo prijatelje, ki si jih je pridobil e svojim lepim značajem in ljubeznivo naravo. Večer svojega življenja je preživel pri svojem sinu, znanem tržaškem odvetniku. Ob mrtvaškem odru svojega očeta so bili zbrani vsi otroci ter 60 ga spremili skupaj z mnogimi prijatelji in znanci na jioko-pališče Sv. Ane v Trstu, kjer je našel svoje zadnje počivališče v domači zemlji. Bodi ohranjen vzornemu možu trajen spomin, žalujočim naše globoko sožalje.
Tudi na Krasu imajo trgatev. V preteklem tednu se je pričela trgatev tudi na Krasu ter je sedaj večinoma že končana. Vreme je bilo za časa trgatve prav ugodno, kar bo na kakovost novega pridelka precej vplivalo. Kakovost bo bolj srednje vrste, grozdje je začelo prepozno zoreti ter je kljub topli, sončni jeseni dobilo premalo sladkorja. Glede količine pa je pridelek zelo različen glede na lege in kraje. V teranskem okolišu okrog Tomaja so imeli deloma točo, še večjo škodo pa je jnmročila peronospora. Pridelek terana je zategadelj bolj slab ter ga bo letos jako malo. Drugod, kjer ni bilo toče in perono-Sfiore, pa je količina prav zadovoljiva. Ponekod primanjkuje vinogradnikom celo posode, da bi ves pridelek lahko v redu spravili. Prav nič se sedaj še ne ve za ceno ter se zaradi tega kupčija ne razvija. Tudi točenje novega vina je do 1. novembra prepovedano. Zanimanje za novi pridelek pa je veliko, ker so zaloge starega vina prav neznatne.
Praznik nemške kolonije. Tržaška nemška kolonija je praznovala v nedeljo, dne 5. oktobra praznik žetve (Erntefest). — Mnogoštevilni člani kolonije so se sestali pod vodstvom nemškega generalnega konzula von Druffela v slavnostno okrašeni dvorani La Sala Massima. Kot slavnostni govornik je nastopil princ Schaumburg-Lippe, eden izmed najvišjih funkcionarjev narodno-so-cialistične stranke in intimni sodelavec Hitlerja, ki je prispel nalašč za to proslavo v Trst.
Praznik grozdja v Trstu. V tekočem tednu, od 12. do 19. oktobra, slavi vsa Italija že dvanaj-stič »praznik grozdja«. Za Italijo kot deželo grozdja in vina je ta praznik ena najlepših, najpomembnejših proslav, s katerimi se zahvaljuje dežela Stvarniku in naravi za najslajši sad svoje zemlje. Praznik grozdja slavimo tudi v Trstu. Pretekli teden je sklical mestni župan posebno anketo, na kateri se je določil spored tega praznovanja, ki je letos prikrojen vojnim razmeram. V Trstu se praznuje praznik grozdja na pomemben način: ranjeni in bolni vojaki, ki leže po tržaških bolnišnicah, dobivajo zastonj zavoje lepega grozdja. Prav tako dobivajo v tem tednu grozdje zastonj otroci v sirotišnicah ter otroci vpoklicanih vojakov. Trgovsko združenje je darovalo v ta namen 25 kvintalov grozdja, druge ustanove pa so prispevale večje denarne zneske, s katerimi se je grozdje nabavilo, tako da se bo razdelilo okoli 100 kvintalov grozdja. Občinstvo pa je imelo priložnost, da si je v tem tednu nabavilo .grozdje pri prodajalcih po znižani ceni, česar se je v obilni meri poslužilo.
Umrl je v Trstu cav. uff. inž. Viktor Lorandi, eden vodilnih konstruktorjev in strokovnjakov v tržaških ladjedelnicah. Pokojnik je užival kot strokovnjak svetoven sloves ter je bil velikokrat poslan v raznih misijah v Turčijo, Brazilijo, na Portugalsko ter v razne druge države v vseh delih sveta, kjer je sodeloval pri ladjedelniških poslih.
Tržaški likovni umetniki bodo razstavili. Po
velikem uspehu, ki ga je letos dosegla razstava likovne umetnosti Julijske Benečije na Reki, bomo imeli podobno umetniŠKO prireditev sedaj v Trstu. I)ne 25. oktobra se odpre v Galeriji Corso v pritličju in v pivem nadstropju nameščena razstava tržaških likovnih umetnikov. Odprta bo ostala ves mesec november. Skraja eo nameravali, da bi razstavili v Trstu tisti' likovni umetniki iz Trsta in iz Tržaške pokrajine, ki so poslali svoja dela na razstavo na Reko. Ker pa je bilo na Reki veliko del prodanih ter njihovi avtorji z njimi več ne razpolagajo, bo sedaj imela razstava v Trstu širši obseg ter 6e je bodo udeležili tudi umetniki, ki na Reki niso bili zastopani, drugi pa bodo zopet razstavili nova dela iz najnovejšega časa
Novo življenje v Baragovem
Naši javnosti jo znano, da je ljubljanski t gosp. škof svojo cvetočo gimnazijo v prenesel v Ljubljano. Visoki komisar je z veliko uvidevnostjo prenos odobril. Skoraj vsi bivši dijaki iz Ljubljanske pokrajine so se priglasili za sprejem, poleg njih tudi precej prvošolcev, vseh skupaj okoli 190. Treba je bilo najti zanje streho in stan. Tu prinašamo nekaj informacij o zopetni vpostavitvi te lepe ustanove, katere propad bi danes pri nas vsakdo težko občutil.
Že drugi dan po razpustu, ko se je nekaj profesorjev zbralo na škofiji, je škof dr. Rož-man sprejel misel, da bo treba v jeseni odpreti vsaj nekaj razredov v Ljubljani, da škofija ne ostane brez dijaškega semenišča. Misel na obnovitev Alojzijevišča, ki jo je nekdo sprožil, ie bila koj pokopana, ker je lastna gimnazija le nekaj di
Čez nekaj tednov je prišel iz Št. Vida nekdanji zavodski ekonom msgr.
irugega.
Al. Markež, ki se je s svojo bogato izkušnjo lotil podrobnega dela za obnovo. V Slomškovem zavodu se je uredila pisarna, kjer so pridno sejali vodja kan. Šimenc, ravnatelj pre-lat dr. Breznik in g. ekonom. Vodstvo uršulin-skega samostana je bilo pripravljeno pouk na 6voji gimnaziji tako urediti, da bi bili razredi popoldne na razpolago škofijski gimnaziji. S tem so uršulinke v enem letu že drugič globoko zadolžile slovensko šolstvo. Spomladi so dale streho državni klasični gimnaziji, jeseni pa škofijski. Za stanovšnje profesorjev in dijakov je imelo vodstvo na izbiro Slomškov dom, ki mu ga je nudila druga naša velika kulturna družina, cistercijani v Stični. Poslopje je opremljeno za dijaški konvikt, a za potrebe škofijskega zavoda premajhno. Druga možnost je bilo na pol dovršeno Baragovo semenišče. V tem pa je bilo že precej ljudi dn za dovršitev vodstvo ni imelo denarja. Zato sta se škofija in vodstvo odločila, da prodasta hišo v Trdinovi ulici, ki jo je škof dr. Rožman kupil, da bi se z njenimi dohodki vzdrževali upokojeni profesorji. Izkupiček je omogočil, da se je začelo novo Baragovo semenišče, ki se sedaj na kratko imenuje Baragovo, pripravljati za sprejem dijakov.
Takoj za cerkvijo sv. Cirila in Metoda je majhno upravno poslopje, kamor so se naselile čč. uršulinke, ki so prevzele gospodinjstvo. Glavni vhod je še vedno tak, kakršnega so pustili zidarji. V dnevnih dijaških sobah so velike mize, kakor po velikih knjižnicah. Pri njih študira po 4 do 8 dijakov. Velikih spalnic ni več. Večinoma so po tri postelje v sobi, le v nekaterih večjih jih je več. Vse sobe imajo tekočo vodo. Prve dni, ko so dijaki prišli, še ni bilo elektrike. Posvetila je 8. oktobra. Dijaki iz bližnje okolice so morali pripeljati s seboj postelje. Izmed ostalih so morali nekateri nekaj dni spati na slamnjačah brez posteljnega ogredja, ker salezijanske delavnice še niso mogle izvršiti naročil. Tudi parket še ni bil povsod položen. Sobe so krasne: svetle, čiste, udobne, kakor bi jih iz škatljice vzel. Tudi po hodnikih še ni povsod tlaka. Kapela je samo zasilna, a zelo prijazna. Delavci hodijo še vsak dan v hišo in vsak dan se »otvori« kaj novega. Naj nihče ne misli, da zato dijak viha nos. Nasprotno! Ve, da danes niso časi za to.
Dasi še ni objavljeno, katere spremembe bodo v učnem načrtu, se šola že vrši s polno paro. Ponavljajo se glagoli, prestavlja se Cae-sar, Cicero, Homer, Vergil, Horac, Plato, vse po vrsti. Iz šolskih sob ee sliši na hodnik učeno številjenje, razlaga se kemija, fizika, pri-rodopis in kaj vem kaj še. Po pouku pa zopet vse niti domov skozi gnečo šelenburgove ulice in po široki aveniji, ki nosi sedaj ime po očetu Bleiwei?u. Dijakom in profesorjem, ki jih nekako polovica stanuje v Baragovem, kuhajo čč. uršulinke, ki so že pogodile skrivnost slovite zavodske prežganke. Gimnazijo obiskujejo tudi gojenci Knobleharjevega zavoda, nekaj salezijanskih in nekaj takih, ki stanujejo v Ljubljani. Vseh se je vpisalo okoli 190.
Zavod sv. Stanislava torej krepko živi. Je pa le še v marsičem hudo reven. Zlasti hi pa-ramentov, ni kehhov, ni druge oprave za kapelo, a kar je, je izposojeno, ni križevega pota, ni slik, nobenega harmonija v hiši, en sam klavir, a izposojen, ni notnega materiala, ni knjižnice. Če pa vprašaš vodjo kan. Šimenca ali ekonoma msgr. Markeža ali kogar koli že v hiši, dobiš optimističen odgovor: »Če danes, ko Bog tako temeljito rahlja vezi med človeškimi srci in igračkami, ki se imenujejo posest, premoženje. lastnina in podobno, ne dobimo teh malenkosti, ki nam še man jkajo, bi bilo pa res čudno, posebno za nas kristjane.«
SCIATICA
II Dottore DE FERRARI darft informazioni sulla cura del Dotiore MUNA-Rl DI TREVISO per 1* artntismo e reumatismo a chi ne aves«e interes-se, ricevendo
dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso 1'Hotel Union a Lubiana
dal 16 Ottobre 1941/XIX
Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in reu-matizma po metodi dr. MUNARI-JA iz TRE v I-SA vsem, k i se za to zanimajo ter bo sprejemal
od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union v Ljubljani
od 16. oktobra 1941 dalje
Rudno bogastvo kotline Doneč
»Volkischer Beobachter« popisuje v eni svojih zadnjih številk ogromno rudno bogastvo te kotline za sovjetsko industrijo. Pisec omenjenega članka Kari Neuscheler poudarja, da se v tem delu Sovjetske unije ure in ure daleč
iiska naprava Enemu indu-
vrsti dimnik za dimnikom, industrijska naprava za novimi tovarniškimi podjetji. Enemu industrijskemu naselju sledi drugo. V tem industrij-
skem delu. ki se raztega na površini 22.280 kvadratnih kilometrov, je najgostejše industrijsko prebivalstvo v Evropi sploh ter pride 131 ljudi na kvadratni kilometer.
Kotlina Doneč spada med najstarejša industrijska središča Sovjetske unije. Razvoj industrije je seveda močno pospeševalo ogromno rudno bogastvo in dobre prometne zveze. Posebno bogata rudna ležišča so v kraju Krivoj Rog in Kerč na Krimu. Ogromne zaloge man-
ganove rude so pa na Kavkazu pri Nikopolju. V bližini so tudi ogromne električne naprave in najbogatejši ruski petrolejski vrelci. Tako je
dolina Donca postala zase zaokrožena industrijska enota, ki je imela vse pogoje za še večji razmah.
Zaloge premoga v tej kotlini cenijo na 70, nekateri celo na 90 milijard ton. Važen je tudi antracit, zatem premog za koks, ki ne zaostaja za premogom iz Porurja. V strateškem pogledu je izredno važna okolnost, da ima dva največja rudnika mangana Sovjetska unija ravno v tem delu svoje države. V Nikopolju in Georgiji. ln mangan je za izdelovanje jekla neobhodno po-
treben. In tudi petrolej je za vodstvo sedanje vojne izredno potreben. In brez vsega tega je de loma že, deloma pa še bo ostala SovjetsKa
lja, ker je edina dvotirna železnica iz kav-kaškega področja v centralno Sovjetijo izpeljana čez Rostov ob Donu in čez kotlino Donca.
Razen rudnega bogastva v Dončevi kotlini ima Sovjetska unija še nekaj manjših rudnikov in zalog premoga. Enakovreden premog ima samo še_ v kotliniKuznec v Zahodni Sibiriji med zgornjim Obom in Jenisejem, ki so pa oddaljeni od drugih rudnikov in orožaren na Uralu 2500 kilometrov. Premogovniki v kotlini Donca so vzdrževali ne samo vso kovinsko industrijo in orožarne v Ukrajini, temveč tudi ostale največje sovjetske industrije, kot n. pr. drugo največjo tovarno za izdelovanje vlačilcev v Sovjetski uniji v Harkovu, tovarno za izdelovanje poljedelskih strojev »Stalin« v Rostovu, največjo sovjetsko tovarno za izdelovanje lokomotiv »Oktobrska revolucija« v Vorošilovgradu, tovarno za izdelovanje žveplene kisline in amoni-jaka »Kujbišov« v Konstantinovu, kakor tudi vso težko industrijo v Tuli in moskovskem po-
zatrjevanju »Volk. Be-
dročju in celo v Petrogradu.
Kotlina Donca je po zah„____„_ ________
obachterja« za 60vjetske orožarne osrčje in žila odvodnica.
Harkov
Takoj za ukrajinsko prestolnico Kijevom je bil Harkov pred leti in je še danes ukrajinsko najvažnejše gospodarsko središče. Zemljepisni položaj Harkova je odličen: leži na sredi med potjo Mo-
Na lepem goriškem Travniku - ponosnem Trgu Zmage
Sredi Gorice, ob vznožju grajskega hribčka, se širi glavni mestni trg, ki se že v davnini imenuje Travnik, sedaj pa nosi ponosno ime Trg zmage. Gorica, ki se njeno ime v listinah imenuje že leta 1001, je bila prvotno skupina hiš okoli gradu. Pozneje se je naselje širilo in se raztegnilo do konca Raštela, kjer 60 bila mestna vrat^. Pred mestnim obzidjem so se na obširnem travniku pasle krave in konji. Toda že v listini z dne 19. decembra 1444 se govori o posestvu, ki meji na zemljišče naselja »Trau-nich«, kar dokazuje, da je stalo na travniku izven obzidja že nekaj hiš.
Listina z dne 2. januarja 1524 pravi, da je Travnik tržišče, na katerem se zbirajo meščani k sodnim razpravam pred goriškim mestnim sodnikom, »gastaldom«. Leta 1618 so oo. jezuiti nakupili nekaj hiš ob travniku in jih priredili za svoj zavod. Leta tf>54 so pa začeli graditi veličastno baročno cerkev sv. Ignacija, ki stoji ee danes. Ko je leia 1687 v Gorici divjala kuga,
ki je v enem mesecu .pokosila nad 500 oseb, so jezuiti postavili na Travniku na visokem stebru kip sv. Ignacija, a pod njim so vsak dan ma-ševali, da so mogli zaradi karantene zaprti meščani z oken biti navzoči pri maši. V dneh 21., 22. in 23. aprila 1714 se je izvedla na Travniku smrtna obsodba 11 glavarjev tolminskega kmet-skega punta, ki so jih vpričo vseh županov tolminske deželice obglavili, kar je z umetniško silo orisal naš Ivan Pregelj v »Tolmincih«.
V 17. stoletju se je Travnik zelo spremenil, zakaj vstale so nove hiše, sezidali so dvorec okrajnega glavarja, kjer je zdaj sedež prefek-ture, padla so mestna vrata v Raštalu, na sredo zazidanega trga so postavili kamnit baročen vodnjak s kipom Neptuna. ,
Travnik, ki se je pozneje imenoval Glavni trg, nosi zda j ponosno ime Trga zmage. Po načrtu arh. Fabianija je ves prenovljen in je postal sončno, okusno zaokroženo središče Gorice.
skva—Krim, zvezan je z velikanskimi premogovnimi ležišči v Doncu ter z železnimi rudniki Krivega Roga. Mesto je bilo ustanovljeno 1.1654, kot obrambna trdnjavica proti Tatarom in se je potem zelo naglo razvijalo. V začetku prve svetovne vojne je imelo 250.000 prebivalcev, v nadaljnjih dvajsetih letih pa se je to število naglo povzpelo na 855.000 (po ljudskem štetju iz 1. 1939). V mestu vidiš največ delavcev, pomešanih s študenti. Harkov je sedž Narod, zavoda za vzgojo ter ima veliko kulturnih ustanov in knjižnjic, muzejev, klinik itd. Sedanja rdeča harkovška univerza je nadaljevanje stare ukrajinske univerze, na kateri je med drugimi poučeval tudi velike ukrajinski pesnik Ševčenko (1830—1840), Laplace, Fichete in padovanski kirurg Tito Vanzetti. Podoba Harkova je slična vsem mestom, ki so se naglo razvila: nekaj veličastnih modernih zgradb (trg Džrgjuski je znan kot biser sovjetske gradbene umetnosti), med njimi pa stare majhne hišice, kakršnih so polna predmestja. Mesto ima mnogo tovarn, delavnic, mnogo shramb, žita, konj, usnja. Vse te predmete potem vozijo v morska pristanišča za izvoz. Harkovška industrija izdeluje železo, sladkor, tekstilno blago, tobačne izdelke itd. Mesto ima tudi mogočno vojno industrijo. (»L'Av-venire dTtalia«).
Nagrobni spomenik, napolnjen s peskom
V portugalski kraljevski grobnici Belem, v predmestju Lizbone, stoji nasproti urni s pepelom Vasca da Gama, slavnega pomorščaka in indijskega podkralja, spomenik največjemu portugalskemu pesniku Luisu Vasu de Comoes (1525—1580), pesniku Liziade, neke vrste rodoljubne junaške pesmi. Toda ppd spomenikom ni grob slavnega pesnika. Loui« de Comoes je namreč umrl na neki nalezljivi bolezni in 60 ga pokopali z ostalimi mrliči v skupnem grobu. Kakor navadno vsi večji ljudje, je tudi on umrl v največjem siromaštvu. Ko se je domovina spomnila svojega velikega sina. njegovih kosti ni bilo več mogoče ugotoviti. Zato so se Portugalci odločili, da bodo pesnikov grob napolnili s prahom z vseh krajev, v katerih je živel. Prah so nabrali tako iz pokrajine Ribatajo, kakor tudi iz Cevte v Severni Afriki, kjer 6e je pesnik bojeval za svojo domovino, potem iz Vzhodne Indije, iz Makaua in Goe, kjer je tudi živel nekaj let, in iz Mosambika, kjer je zbolel, hiral in trpel, dokler kot izgnanec ni dobil dovoljenja za vrnitev v Lizbono.
Haydnovo merilo
Neka slavnejša pevka je morala izvajati Haydnovo skladbo. Pri vajah je pa prišlo med njo in kapelnikom do spora zaradi tempa. Ker se nista mogla zediniti, sta sklenila, zaprositi za mnenje samega skladatelja. Kapelnik je res prišel k Ilaydnu in mu pojasnil nastali spor. Haydn ga je mirno poslušal, nato pa malo pomislil in ga vprašal: »Ali je pevka lepa?«
»Krasotica,« odgovori kapelnik.
»Potem ima ona prav «
Tako je rešil ta zavozljani spor zaradi svoje skladbe sam IIaydn.
Dvajsetletnica križanke
Križanka, ki jo danes rešuje z istim veseljem tako mladina kakor starejši ljudje, bo kmalu praznovala 20 letnico svojega obstoja. Pred tolikimi leti je namreč bila objavljena prva križanka v evropskem časopisju ter si je na mah osvojila svet. Ni je pa iznašel, kakor mislijo ljudje, Amerikanec Burges, temveč je čisto evropski proizvod. Spravljajo jo tudi v zvezo s križarskimi vojnami. Jasno je, da je bila tedanja križanka zelo enostavna ter se je spopolnila šele v poznejših letih.
Pisalni stroj s kitajsko abecedo
Neki Oliver Coorrus iz Atoke v Ameriki je imel toliko časa na razpolago, da je izdelal pisalni stroj z vsemi kitajskimi črkami. Stroj je velik približno tako. kot velika in dolga miza in ima 38.000 tipk Stroj si hodijo stalno ogledovat radovedneži. Nihče ga pa ne zna uporabljati, ker ne znajo kitajščine.
Šum in ropot škoduje tudi očesu
Japonski učenjak Tamura je v tem pogledu delal številne poskuse na fiziološkem zavodu na vseučilišču v Okayami. Pri poskusih je prišel do ugotovitve, da stalno draženje slušnega živca slabi tudi vidni živec. Omenjeni japonski učenjak je nadalje dokazal, da šum in ropot skoraj enako močno slabi tako sluh, kakor tudi vid. Kakor hitro preneha draženje slušnega živca, se prične takoj jačati tudi vidni živec.
Vročina v notranjosti zemlje
Profesor Spitaler trdi, da je v osrčju zemlje stalna vročina 2000 C ter pobija navedbe drugih učenjakov, ki pravijo, čina 200.000 stopinj Celzija.
3a je tam vro-
Učitelj izprašuje učenca
Otroci so pač otroci in radi tudi med poukom brskajo pod klopmi in se bavijo z drugimi stvarmi in ne slede pouku. Takšnega
učenca je v razredu zalotil tudi učitelj in ga je takoj poklical, da naj ponovi snov, ki so jo v razredu obravnavali. Učenec je stal mirno v svoji klopi in se milo oziral po svojih tovariših ter jih prosil za pomoč. Učenec za njim mu je šepetal: »Učitelj je krokar«. Razrednik je slišal šum v razredu za učenčevim hrbtom ter
„Bodite modri..."
Modrost je čednost, najlepši odblesk vsemogočne Modrosti. Moder je učenjak, ki si je z učenjem in pridnim študiranjem pridobil vedo. Ali je taka modrost čednost? Največkrat rabimo besedo »moder« v zvezi z znanstvom, res je. Mislimo, da ima na modrost patent samo učenjak, učenjak s svetlimi, v vse skrivnosti prodirajočimi očmi, učenjak, ki vse svoje ure življenja porabi v to. da proučava in išče nerazrešena vprašanja prirode in znanosti. Toda ta modrost ni čednost, ki nam jo apostol svetuje in nas priganja, da si jo pridobimo. Modrosti hoče od nas, ki s svojim zgledom kaže nn Boga, studenec modrosti, s poštenjem in lepim življenjem naj kažemo, da ie Bog sam vtisnil svojo
podobo v naše srce in bitje.
*
Saj nam ni tako nejasna ta beseda. Kolikokrat jo uporabljamo v navadnem življenju. Gre mimo nas mlad fant, ki je čeden v obnašanju, vzgleden pri delu in ne prodaja svojega imena v slabi družbi, pravimo: moder fant je. Dekleta vidimo, ki da kaj na čednost in ponos deklištva, ga ne obesi na modo in ples in umazane poglede, pravimo, modro dekle. Moža vidiš, prijatelja svojega, ki mu ni jjlažek in harmonika vsa dobrota na svetu, pridno skrbi za družino in gre svojo pot skozi življenje, pa praviš: moder mož. In enako rečeš o ženi, ki je ne vidiš na vseh vogalih, temveč pridno izpolnjuje dolžnosti svojega stanu. Ni nam tako nejasna
in težko razumljiva ta beseda »moder«. *
Smehljaš se morda. Nič se ne smej. Tvoj opravek nn tem svetu je eden in edini, oblikovati v okvirju svojega poklica božji obraz. Zato sem tukaj, da oblikujem božjo podobo v sebi in dokler bom skrbel zato, da bi bil tn obraz Boga v meni čim dalje bolj popolen, naj pride kdo in reče, da nisem moder. Nasprotno: vsakdo bo lahko rekel, da sem bedak v očeh ljudi in v očeh Boga, če imam za vse in vsako reč besedo in skrb, le za eno nočem skrbeti, da s svojim zgledom pokažem podobo pravega kristjana.
Rdeči križ sporoča
je mladino resno posvaril s pistom in znakom »Prst«. Najfo je pa dejal: »Pustile ga vendar pri miru. Bo že prišel sam na to.«
Pošto naj dvignejo:
Bezjak Kristina, Dolenjska cesta; Boječ Štefka, Celovška 32; Borovka Arnošt, učiteljišče; Colnarič Ivan, Blei\veisova cesta 50; Čuden Slavka, Linhartova 3; Debenjak Albin, gostilna Šorn; Dermelj Ljubo, upravnik Učiteljskega doma; Dobrota Franc, Fajt Nevenka, Gledališka 10; Filipič Ernest, Ger-bičeva 21; Gostinčar Meta, upravnica pošte; Grad Janko, šolski nadzornik v pokoju; Gruden Maca, Keržičeva 6; Jurkovič Katarina, Celovška cesta; Jurkovič Matija, Gasilska ulica; Kogej Jožef, dipl. pravnik; Končar Dare, Kordin Adolf, Erjavčeva; Kramolc Luka, profesor; Krmelj Marija, Na Peči 11; Malešič Janko, Sokolska ulica; Mayer Karel, Mer-šnikova 6; Melihar Stane, profesor; Mergenlhaler Adolf, tovarnar usnja; Miklavčič Franc, Miklošičeva; Pavlovčič 0., Poljanska cesta; Pilich Ivan, trgovina sadja; Podržaj Božiča, Gosposvvetska 1; Podlesk Joško, Počkar Ljuba, Kladezna ulica; Pogačnik Bogec, Quaglieva 21; Porekar Justa, soproga zdravnika; Pravoslavna cerkvena opština, Rakov-šček Mara, Frančiškanska 6; Ribarič Stojanka, Poštni dom; Rudež Vera, poštna uradnica; Štular Nežka, Poštni dom; Sernec Saša, Peruškova 6; Snoj Marija (prej Toni i še l j prULjubljani); Spat Jelka, Šuštar Janez, Glavna carinarnica; Švigelj dr. Anton, Teplv Konrad, Urbančič Lojzka, Tavčarjeva 4; Verbančič Slavka, Napoleonov trg 5; Vidmar Nena, Pražžtkova ulica; Vindiš Hilda, Frankopanska; Vrhovec Mitka, trgovina z brus. kamnom; Vrhunec Cvetka in Smer-delj Edvard, Kavškova 7.
Pisma z dokumenti naij dvignejo: Svojci inž. Grabrijana Dušana, Ile Terezija, Pred škofijo 17, in Rožič Marinka, Mivka 3.
Paket naj dvignejo: Fegic, Kržičeva 6, Tekavc Franc, Gregorčičeva 5, Vagaja Božena, Gorupova št. 16, in Žebot Ciril.
V	tajništvu naj se zglasijo: Mirovič S. Milo j, njegovi sorodniki ali znanci, Sojer dr. Franjo in g- Maček, strojni tehnik.
V	tajništvu naj se javi odpošiljatelj pisma na naslov: Vari Evgen, Aleksandrovac.
Rdečemu križu so darovali: G. Murko dr. Vladimir iz Ljubljane 500 lir; Vodnik Ivanka, 100 lir; Perčinlič Fran, 50 lir in gospa Kokalj Antonija iz Ljubljane 200 lir namesto venca na grob Josipine Viktorije Zibkin iz Gornjega grada. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala.
Zahvala. Ob priliki tragične izgube najinega srčno ljubljenega, nepozabnega sina-edinra
inž. Sušeč Štefana
upravitelja drž. šumske uprave in okr. šumskerja referenta v Rijeljini
se vsem, ki so nama bodisi pismeno ali osebno, oziroma s tolažbe polnim obiskom ali pismom izrazili svoja sočutja in sožalja ter nama lajšali najino gorje, prisrčno zahvaljujeva.
Ljubljana, dne 13. oklobra 1941. Globoko žalujoči starši: Štefan in Ivana Sušeč.
Iz Gorenjske
Visokogorsko orožništvo. Šef nemške policije Hlmmler je določil, da se bo poslej orožništvo, ki deluje v visokogorskih krajih, imenovala visokogorska žandarineri.ja (Hochgebirgsgendarmarie). Za te prihajajo v poštev le tiste postaje, ki morajo patruljirati nad 1500 metrov visoko. To službo bodo opravljali le taki orožniki, ki bodo izurjeni kot policijski gorski vodniki. Njihova oprema bo čisto planinska. Triglavsko pogorje dobi dve taki postaji, in sicer v Bohinjski Bistrici ter v Bohinjski Srednji vasi .Ti orožniki bodo sodelovali z obmejnimi stražniki, ki so že nastanjeni v nekaterih planinskih kočah. Ti orožniki bodo oskrbovali tudi vojaška pokopališča v teh krajih Poveljnika obeh teh dveh gorenjskih postaj sta orožniška mojstra Kaiser in Steinwender.
21. oheletnico koroškega plebiscita so v Celovcu 10. t. m. slovesno obhajali. Vse mesto je bilo v zastavah. Bila je velika slavnost na kateri je govoril Gauleiter Kučera, kateri je omenjal tiste zgodovinske dogodke ter nato dejal, da jo zdaj Koroška dežela povečana, ker se je vrnila tista od nekdaj nemška dežela južno od Karavank, ki bo v nekaj tednih sestavni del Velike rsemčije in s tem Koroške. Karavanke so postale nemško gorovje. - Istega dne popoldne je bila velika slavnost tudi v Mežiški dolini, kjer ie Kučero poslušalo 0000 ljudi.
Top|j,.e y Kotljnh. Kakor poročajo nemški listi, so toplice v Kotljah začele delovati ter so v tem kraju napravili lepe kopališke naprave. Listi tudi omenjajo, da ime Kotlje izvira iz besede kotlina.
Tržiške šole so Jp Hplnmn j>oj>rsvi!i In obnovili, tako da se je ponekod šola že mogla »ačeti.
te novice
Koledar
Torek, 14. oktobra: Kalist I., papež in mučenec; Fortunata, devica in mučenica; Just, škof.
Sreda, 15. oktobra: Terezija Velika, devica; Avrelija, devica; Bruno, škof in mučenec.
Novi grobovi t Dr. Ivan Robida
V	nedeljo protj večeru je po dolgem bole-hanju izdihnil svojo dušo znani ljubljanski zdravnik za živčne bolezni dr. Ivan Robida. Rajni je dolga leta svojega poklicnesra delovanja posvetil OUZD-u v Ljubljani ter je bil dolgo let domala edini praktični zdravnik za živčne bolezni v Ljubljani.
Poleg dela kot uradov zdravnik in dela, ki ga jc ime! kot primarij svojega oddelka v bolnišnici, je dr. Robida svoje proste ure posvetil znanstvenemu in pisateljskemu delovanju. Bil je tudi v drugih strokah zelo izobražen mož, ki si je s svojo pridnostjo nagromadil ogromno znanja.
Pokopali ga bodo v torek ob pol 5 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah, njegovo truplo pa leži v mrtvašnici splošne bolnišnice. Kaj mu sveti večna luč! Njegovim svojem naše sožalje.
f Joža Barle
V	bolnišnici je umrl g. Jože Barle, kapetan I. razr. v rezervi in ravnatelj mestnega finančnega urada v Mariboru. Umrli se je rodil leta 1S95 v Stranjah pri Dobrničah na Dolenjskem. Po končanj gimnaziji v Št. Vidu se je posvetil pravnemu študiju. Že med prejšnjo svetovno vojno, ki jo je prebil vsa štiri leta v vojaški suknji, je bil ranjen. Po končanih študijah se je posvelil najprej zadružništvu, že leta 192? pa je vstopil v službo mestne občine mariborske, kjer je ves čas zelo vestno in uspešno vodij mestni finančni urad Zapušča ženo, sina in hčerko. Hudo prizadeti družini naše najgloblje
sožalje, njemu pa naj bo Bog piavičen plačnik! *
+ Josipina Hrovat, posestnira v Ljubljani, je izdihnila svojo dušo v nedeljo ter bo njen pocreb v torek ob pol 4 popoldne z Žal — kapelica sv. Frančiška. Njenim svojcem bodi izrečeno naše sožalje, rajnici pa večni mir in pokoj!
Osebne novice
= Poročila sta se v nedeljo v stolni kapelici g. Pielick Evgen. dipl. comerc., sin uglednega ljubljanskega veletrgovca, z gdč. Jožico roj. Ham. Poročne obrede je izvršil prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Obilo sreče.

lise Mnribcrinne
ki so. v Ljubljani, obvešča ga. BARBKA POVODNI K, bivša lastnica restavracije Novi svet v Mariboru, da se nahaja v Ljubljani v gostilni pri ,FafmoStril' na Sv. Petra nasipu 5 in se vsem toplo priporoča.
Delovanje
mladinske Organizacije
Zvezni Podpoveljnik G. I. L.a v Ljubljani je imel v nedeljo 12. oktobra ob 11 dopoldne na Zveznem Poveljstvu sestanek z vsemi učitelji telesne vzgoje iz Ljubljanske pokrajine. Potem, ko jim je izročil pozdrave Visokega Komisarja, je Poveljnik mladinske organizacije prof. Cassani dal navodila za fizično šolsko vzgojo in dejal, da so učitelji telesne vzgoje poklicani, da vzgajajo mladino v okviru sedanjega položaja in da sodelujejo z mladinsko organizacijo in z vsemi njenimi sodelavci, ki so določeni za tehnično vodstvo pouka telesne vzgoje. Podooveljnik Zveze je ob koncu raporta govoril tudi z učitelji telesne vzgoje v naši Pokrajini in izrazil popolno zaupanje, da bodo prav gotovo naredili vse in se bodo posvetili svojemu delu z lojalnostjo v svojem širokem delokrogu ter ga bodo izvrševali z veseljem delo, ki jim je zaupano.
Popoldne ob 18 pa je Zvezni Podpoveljnik zbral okrog sebe vse nadzornike in ravnatelje ljudskih, meščanskih in privatnih šol, katerim je na kratko očrtal delovanje mladinske organizacije in dejal, da je potrebno, da tudi oni sodelujejo z njo ter poudaril, da je posebno telesna vzgoja šol v tesni zvezi s to mladinsko organizacijo. Podal jim je navodila ter poudaril velik pomen telesne vzgoje na šolah. Prof. Cassani je med svojim govorom pregledal in razložil probleme, ki naj bodo v tesni zvezi s šolami, ker je to v dobro mladine ter izrazil svoje veselje da je lahko o tem razgovarial ravno z nadzorniki in ravnatelji šol, ki posvečajo vse svoje delo vzgoji mladine. Poudaril je. da so ravno šole, ki morajo sodelovati z mladinsko organizacijo, kajti telesna vzgoja je, ki pomaga k moči ter moralnemu in fizičnemu čutu mladine.

LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16. in 19. uri, ob nedeljah In praznikih pa ob 10-30, 15., 17, In 19. url
Odlomek i7, 011 rne areiimeve-ke zgodovine Film ljub. romantike ter eanliive in zanimive vsebine
Dekle iz PortlcI
Lnisa Ferida. Carlo Ninchi. Roberto Vlila KINO uNiON TEL, 22-21
Odlični nleialk'1 in mralka očarljive lenote CJNvJHtTA MONTENE i RO j p-BiriRnra filmu or entalske romantike in humorja
SALOME
V ostalih vlogah: Armnndo Faleoni. natboljii kaiajteml igralec v državi, Lui« Pena Itd.
K t N O MATICA TEL. Z2-41
Vesela in zabavna ljubezenska komedija
100.000 dolarjev
Assla Noriš, Amadeo Nazzari. Danesposlednjič KINO SLOGA - TEL. 27.30
Sprejem na nove zavode GIL-a
Glavno Poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine v Rimu je določilo otvoritev za prvo polovico meseca oktobra sledečih novih zavodov:
a)	Collegio Femminile per Dirigenti della G. I. L. a Firenze. (Dekliški zavod za voditeljice G. I. L-a v Firenci.) Dijakinje bodo obiskovale šole višjega klasičnega reda (od vštevši IV. razreda klasične gimnazije naprej) in r>o končanih študijah se jih lahko sprejme v stalno službo GIL-a.
b)	Cnllegio Femminile per Comandnnti di runlo della GIL a Vittorio Veneto. (Dekliški zavod za poveljnice GIL-a v Vittorio Veneto.) Deklice, ki bodo sprejete in ki so v posesti končnega spričevala II. ali III. razreda klasične gimnazije, bodo nadaljevale učiteljiščne študije do usposobljenosti in se jih lahko potem sprejme v stalno službo GIL-a.
c)	Collegio Maschile per Istruttori corali della GIL a Vicer/za. (Moški zavod za učitelje koralnega petja GIL-a v Vicenzi.) Sprejme se v prvi tečaj s končnim spričevalom I. razreda višje ljudske šole ali pa dijake, ki so sprejeti v I. razred gimnazij (od 11. do 13. leta); v drugi tečaj tiste, ki imajo končno spričevalo I. razreda gimnazij (od 13. do 15. leta). Trajanje tečajev je 8 let.
d)	Collcgio Femminile per Istruttrici cnrali della GIL a Bergamo. (Dekliški zavod za učitelice koralnega petja GIL-a v Bergama.) Pogoji sprejema kakor pri točki c. Zavodi za učitelje in učiteljice koralnega petja imajo namen oskrbeti GIL in javne šole z učiteljskim osebjem za koralne tečaje.
e)	Dva moška zavoda za pomočnike GIL-a
(rezervirana izključno italijanskim vojnim sirotam) v Lecce odnosno v Torinu. Obisk teh zavodov se vrši na stroške družin. Glavno Poveljstvo GIL-a je pripravljeno podpirali vredno mladino, ki je v slabih mnotnih razmerah in v ta namen je rezerviralo gotovo število brezplačnih prostorov za mladino te Pokrajine.
Interesenti dobijo vsa potrebna pojasnila pri Zveznem Poveljstvu GIL-a v Via 3 Maggio 14-IIII.
—	Tržaški trgovski' nameščenci v Ljubljani.
V nedeljo 12. oktobra je obiskala Ljubljano večja skupina tržaških trgovskih nameščencev pod vodstvom nacionalnega svetnika g. Vaglia-na. Na kolodvoru so pozdravili goste predstavniki Pokrajinske delavske zveze in ljubljanskih strokovnih organizacij. Gostje so se poklonili po svojem predstavništvu najprej gosp. Visokemu Komisarju, nato so si ogledali z nebotičnika Ljubljano, potem pa odšli k skupnemu kosilu v Pokrajinsko delavsko zvezo. Popoldne so si ogledali velesejem. Obisk je poglobil stike med ljubljanskimi in tržaškimi nameščenci.
—	Gospodarska reja kuncev. V zadnjih letih je reja kuncev znatno napredovala. Za sedanje čase je umna reja kuncev še posebnega pomena za vse družine, ki kljub skromnim razmeram, v katerih žive, lahko redijo kunce. Prav letos se je mnogo začetnikov posvetilo reji kuncev, čeprav niso za to imeli niti potrebnega teoretičnega niti praktičnega znanja. Da prihranita vsem tem novim kuncerejcem številna in nepotrebna razočaranja, sta Zveza društev »Moli gospodar« in Že-lezničarska splošna gospodarska zadruga sedaj izdali lično knjižico, ki vsebuje vse, kar potrebuje rejec v vsakdanjem življenju. Glavni namen knjige pa je pomagati začetnikom. Zato je knjiga v prvi vrsti posvečena praktični reji kuncev. Knjižica obsega 120 strani. Posebno poglavje je posvečeno hlevčkom in kletkam, natančno je obdelana tudi prehrana. Natančno je obdelan tudi razplod in vzreja mladičev. Poleg čiščenja hlevčkov, ki je važna za zdravje kuncev, so obdelane tudi najnavadnejše kunčje bolezni. Knjižica je zelo posrečena, bogato ilustrirana in bo gotovo našla lepo število hvaležnih bralcev.
—	Žrebanje nagrad italijanskega narodnega zavarovalnega zavoda INA se je nadaljevalo tudi v soboto v zavodovem paviljonu. Na vrsto je prišla sedma nagrada za obiskovalce velesejma v znesku 500 lir. Izžrebana je bila številka 6"5t6, ki pripada Luciji Jelčič iz Ljubljane, Galetova ulica 11. Nagrajenka se poziva,; naj se zglasi v uradu zavoda v paviljonu INA na sejmu, da dvigne nagrado. — Osma nagrada je bila izžrebana na št. 7874, ki pripada Angeli Gregorčič, D. M. v Polju 148.
—	Kdo bi bil pripravljen pomagati z manjšim posojilom ali na kak drug način mlademu intelektualcu v hudi gmotni stiski. Naslov v upravi »Slovenca«.
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK
L J U B LJ AN A .TAVČAR J EVA 7
Ljubljana
Pogreb univ. prof. dr. M. Dolenca
V nedeljo popoldne se je Ljubljana poslovila od univ. prof. dr. Metoda Dolenca in mu dala častno spremstvo na zadnji poti k Sv. Križu. Na pogreb so prihiteli vsi predstavniki naših znanstvenih zavodov, veliko število slušateljev univerze in množica ljubljanskega prebivalstva. Pred hišo, od koder je krenil pogreb, je pogrebne molitve opravil ob asistenci trnovske duhovščine nekdanji trnovski župnik in akademik Fr. Fin-žgar. Nato se je razvil mogočen sprevod, v katerem so za sorodniki stopali predstavniki naših kulturnih ustanov, tako predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Rajko Nahtigal, rektor univerzo dr. M. Kos, zastopnik prosvetnega ministra dr Fabbri in zastopnik Visokega Komisarja dr. CarrA. Prav tako so se oddolžili spominu svojega tovariša skoraj vsi vse-učiliški profesorji, daije predsednik Odvetniške zbornice dr. Žiiovnik, številni odvetniki, mnogi bivši učenci, prijatelji in znanci. Pred univerzo se je sprevod ustavil in se je od pokojnika poslovil predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Nahtigal, ki je orisal njegovo znanstveno uelo. Rektor ur. M. Kos je nato očriai pokoj-
Ali ste že naroiili ..Slovencev koledar"?
Ce ie ne, storite to tekojl
Za naročnike naših listov stane koledar le 11 lir za nenaročnike pa stane koledar 20 Lir
»»
Slovencev koledar" - Kopitarjeva 6 - Ljubljana
nikovo delo na univerzi in njegove zasluge za ustanovitev ljubljanske univerze, zlasti pa njegove napore za pravno fakulteto in za izgraditev vseučilišča. V slovo zaslužnemu vseučiliškemu delavcu je zapel Akademski pevski zbor pod vodstvom prof, Marolta Gallusovo žalostinko »Ec-ce quomodo moritur iustus«. Ko je pogrebni sprevod prišel do pokopališča, je duhovščina opravila molitve v kapeli. Akademski pevski zbor pa je zapel žalostinko »Beati mortui«. Ob grobnici se je poslovil od pokojnika dekan pravne fakultete Henrik Steska z lepim govorom. V imenu društva »Pravnik« je govoril dr. R. Sajovic, v imenu slušateljev pa S. Vilfan. Akademski pevski zbor je še zapel »Človek, glej dognanje svoje«, nakar je bila ganljiva slovesnost v spomin zaslužnemu pokojniku končana.
200 izvodov
na /lepše slovenske lovske Dovesti Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« ie bilo tiska> nth na antičnem papirju in o platno vezanih. Te kniiqe so po 20 lir. Dobite iih pri upravi »Stovenčeve knjižnice«. Kopitarjeva 6. Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjiae. dokler ie je še kali
1 Dvnlastniki, ki imajo svoja posestva onkraj italijansko nemške meje in so se že prijavili mestnemu poglavarstvu, naj se zaradi izpopolnitve legitimacij zglase v torek, 14. t. m. ali najkasneje v sredo, 15 t. m. pri mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7-1, soba 23.
I Dodatne karte težkih delavcev Mestni preskrbovalni urad vabi vsa v poštev prihajajoča podjetja, ki so vložila prijave za dodatne karte težkih delavcev za mesec oktober t. 1., da po te dodatne karte pridejo najpozneje do srede, dne 15. t. m. v mestni preskrbovalni urad. Nove prijave za mesec november pa morajo podjetja vložiti najkasneje do 15 t. m. pri mestnem preskr-bovalnem uradu, ker pozneje vložene prijave ne bodo upoštevane.
1 Prihodji koncert Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 20 t. m. v mali Filharmonični dvorani. Spored tega večera bo obsegal izključno le dela celjske skladateljice ge. Mirce Sancinove in bo obsegal klavirske točke, skladbe za sopran s spremljevanjem klavirja in skladbe za violino s 6premljevanjem klavirja. Poleg avtorice, ki bo nastopila kot pianistka, bosta sodelovala operna pevka Valerija Heybalova in violinist Kari Sancin. Na koncert zelo plodovite slovenske skladateljice opozarjamo že danes, predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v sredo 15. oktobra izlet v Ortnek (razvaline gradu, cerkev sv. Jurija). Odhod iz Ljubljane ob 10.02 dopoldne z vlakom, povratek ob 8.18 (20.18). Samo ob suhem vremenu.
1_ Gospodinjska šola za gostinske gospodinje ▼ Ljubljani obratuje v svojih prostorih že od dne 6. oktobra dalje. Opozarjamo nanjo zlasti sedaj, ko je treba pripravljati okusno hrano z najskrom-nejšimi sredstvi. Vsaka gospodinja pa ve, da je treba za to velike spretnosti in strokovnjaških navodil, ki jih nudi le dobra gospodinjska šola. Razen kuhanja se učijo učenke opravljati vsa gospodinjska dela na najštedljivejši način in goje na vrtu zelenjavo.
Gledališče
Drama
Torek, 14. okt.: »Katarina Medičejska«, Red B,
Sreda, 15. okt: »Dva bregova«. Red A.
Opera
Torek, 14. okt.: Zaprto.
Sreda, 15. okt.: »Netopir«. Red Sreda.
Četrtek, 16. okt.: »Boheme«. Prem. abonma.
Radio Ljubljana
Torek, 14. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in melodije. — Ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Trio Ambrosiano. — 12.35 Pisana glasba. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13 15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester in komorni zbor ljubljanske radijske postaje pod vodstvom Draga Marija Šijanca. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Serenade in valčki pod vodstvom Arlandija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert komorne glasbe. — 19.30 Radi'ska poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. .— 20 Napoved časa; radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona EIARja: Rossinijev »Seviljski brivec«, vmes pogovor v slovenščini in novice v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murma-yer, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Izgubljeno. V sredo dne 8. t. m. mi je izginila raz kolesa v veži gostilne »Novi Svet« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 14, z zame kot izseljencu iz Štajerske življenjsko važnimi dokumenti. Najditelja lepo prosim, da mi dokumente vrne takoj v gostilno »Novi Svet« ter si za uslugo pridrži v aktovki se nahajajočo gotovino. — Vladimir Ver-bič, Stara Vrhnika 3, Vrhnika.
Zgubljena je bila denarnica z manjšo vsoto denarja ter srebrnim rožnim vencem in torbica z nalivnim peresom, od Piskarja, Tyrševa cesta, do Topniške ulice. Pošten najditelj naj odda v upravi »Slovenca«.
Sveženj ključev je bil najden na poljski poti med Tyrševo cesto in Žalami. Dobe se v upravi »Slovenca«.
Uboga služkinja je v nedeljo 12. t. m. zvečer od Rudnika do šiške izgubila iz zavitka visok ženski čevelj. Oddati Ra je v upravi »Slovenec
Žrebanje na Velesejmu
Pri devetem žrebanju dobitkov Nacionalnega zavarovalnega zavoda na Ljubljanskem velesejmu je zadela dobitek 500 lir legitimacija št. 10.785, katere lastnica je Pajt Rezi v Ljubljani, Tyrševa cesta 38.
Iz Spodnje Štajerske
Umrli so: V Mariboru je umrla v starosti 39 let gospodična Ana Trojar. Na Pragerskem je umrla 37 let stara Marija Nekrep, žena knjigovodje. — V Novi vasi pri Mariboru je umrl 69 letni železniški mizar Pavel Vizjak,
80 letnico rojstva je obhajala v Gradcu gospa Hedviga pl. Vesteneck, vdova nekdanjega litijskega okrajnega glavarja glasovitega Vestenecka. Bila je iz rodovine plemenitih Lehmannov, ki je bila po eni strani v sorodu s kranjskimi Zoisi ter izumrlim kranjskimi Paradajzerji.
Prepovedano je prodajati klobuke, dokler ne bodo uveljavljene nove oblačilne nakaznice.
Poročila sta se v Mariboru trgovec Gustav Vogrinc ter Margareta Jasch.
Iz Srbije
Nove cene kruhu in moki v Belgradu. —
Upravnik Žitarske centrale je v sporazumu s komisarjem za cene in mezde predpisal uredbo o cenah moki in kruhu na področju mestne občine belgrajske. Po tej naredbi lahko Diris prodaja moko na veliko po najvišji ceni 5.65 din, v trgovini na drobno pa po 6.50 din kg. Prodajna cena kruhu znaša 4.50 din za hlebček od 800 gramov in 9 din za hlebec 1600 gramov te-žine. Na področju belgrajske mestne občine je nadalje najstrožje prepovedano peči ali predelovati narodno krušno moko v aruge vrste peciva ali pa kruh, k. bi bil težji od dovoljene težine.
Zimske obleke za srbske delavce v Nemčiji.
V Nemčiji je zaposlenih mnogo delavcev iz področja vojaškega poveljnika v Srbiji. Ker se bliža zima, je dovoljeno srbskim družinam ali drugim svojcem teh delavcev, da jim za zimo pošljejo iz Srbije tople zimske obleke. Paketi ne smejo tehtati nad 20 kg.
Miška, ki je stala za njim, je kriknila: »Poglejte, poglejte!« in je pokazala na papir, ki ga je Anzelj imel na hrbtu prijietega. Na papirju je bilo napisano: »Še dva dni imaš časa« — za podpis: suca netopirja.
»Lejga spaka!« je zavpil Mišek.
Ko je načelnik Anzelj zvedel, kaj da ima na hrbtu, je kar okamenel. Saj mu ni šlo v glavo, kako 60 mu mogli dati na hrbet to opozorilo in kdo bi to le bi L
»To se ni moglo zgoditi kar mimogrede,« je rekel s poudarkom Anzelj, »Pogledal bom naokrog, nemara se bo pokazala kaka sled teh hudimanov. Ta bi bila lepa, da bi se razbojnik norčeval iz policije!«
Mračilo se je že, ko se je Anzelj okrenil h skednju, da bi poskal 6ledove. Mišek je pa svetil. Cim so stopili na skedenj, so zapazili na steni veliko 6enco netopirja.
»Brž, brž! Za menoil Zdaj pa že imao 6led!« je kričal načelnik Anzelj in je planil ven,
Tudi Mišek je skočil za njim, držeč laterno visoko nad seboj.
»Lepa reči To, kar smo videli, ie bi! navaden netopir!«
KULTURNI OBZORNIK
Koncert Ljubljanskega kvarteta
Ljubljanski kvartet je nastopil na svojem zadnjem koncertu v novi sestavi; od prejšnjih članov sta ostala že dva: I. violinist Pfeifer in violist šušteršič, ki sta pri kvartetu Že od ustanovitve; na novo pa sta pristopila Dermelj Albert (II. violina) in Sedlbauer Cenek (čelo). Razen Šedbauerja, ki je študiral v Pragi, so ostali trije člani kvarteta gojenci bivšega ljubljanskega konservatorija; vsi trije so izšli iz šole prof. Jana Šlaisa. Tako ie ljub-janski kvartet v svoji sedanji sestavi skoraj v celoti produkt domačega učnega zavoda in domače učne moči. Se posebej s tega stališča pozdravljamo to združenje in mu želimo čim več stalnosti.
Na spordu svojega petkovga koncerta je imel kvartet skladatelje štirih različnih narodnosti in, lahko rečemo, tudi štirih različnih smeri. Domačo tvornost je zastopal Škerjanc s svojim IV. godalnim kvartetom. To delo ima dva stavka: liričen Adagio in njemu kontrasten živahen Presto ron-d6jske oblike. Vsak stavek je celota zase; večjo povezanost in enotnost kaže drugi stavek, dočim se zdi prvi oblikovno neenoten, glasbeno pa nekam akademsko hladen v izrazu. Na drugem mestu smo slišali Beethovnov godalni kvartet op. 18, št. 1. Kvartet ima običajne štiri stavke; v svoji zasnovi očituje vse lastnosti Beethovnovega duha: temafično iznajdljivost, oblikovno dovršenost, samostojnost v vodenju glasov in končno idealno zvočnost v ansamblu, za katerega je pisan. Zanimiva skladba so Malipierove Stornelli e Ballate. Skladatelj skuša izvabiti iz izvajalnega korpusa najrazličnejše zvočne učinke, včasih tudi dokaj nenavadne. Glasbeno je ta skladba niz kratkih stavkov, ki ponazorujejo v smislu ljudskih popevk razne črtice iz narodnega življenja; nekatere melodije imajo celo koralen prizvok. Kot zadnjo točko so naši kvartetovci zaigrali Novakov takozvani Moravski kvartet op. 22, zrelo, muzikalno polno-krvno delo češkega skladatelja. Občinstvu ie bilo to delo od vseh izvajanih skladb zaradi svoje slovanske ritmike in melodike najbližje; pa so ga tudi izvajalci podali s posebno ljubenzijo in toploto.
0 izvajalskih odlikah Ljubljanskega kvarteta kot so na primer: tehnično dovršeno podajanje posameznikov, gotovost v intonaciji, ritmična preciznost, čut za tematično zgradbo ter izdelavo skladb in drugo ne govorim; to so samo po sebi umevne zahteve; tudi so naši kvartetovci javnosti dobro znani kot umetniki na svojem instrumentu. Pri njihovi igri bi poudaril predvsem popolno enotnost izraza in zlitost zvoka kot bi je pri prvem nastopu združenja, ki je do polovice novo, komaj pričakovali. V tem oziru nas je Ljubljanski kvartet popolnoma zadovoljil. Dinamično so skladbe dobro podajali; gotova mesta bi kazalo morda še bolj podčrtati, da bi dobila močnejši izraz. Sicer se pa poslušalec ne more ubraniti vtisa, da je dvorana (morda samo na gotovih mestih?) premalo akustična in da ton duši, ko bi mu morala dati večji volumen. Posebno je to opazno pri komornih združenjih, ki operirajo bolj z intimnostjo kot s silo tona.
Pričakujemo, da prenovljeni Ljubljanski kvartet ne bo ostal pri tem edinem koncertu. Literatura, domača in tuja, je za to združenje dosti obširna, zato bi jo kazalo po nekem sistematičnem načrtu občinstvu podajati. Ko bodo poslušalci videli, da ni kvartet samo slučajna tvorba, kar se pri nas le prerado zgodi, bodo tudi s svoje strani pokazali večje zanimanje za smotrno delo. Pri tem koncertu ie bila d^-m-tuia nekako do polovice zasedena.	M. T.
Razstavica Jele Vilfanove
Srebrna kaseta, last Nj. Vel. Kralja in Cesarja, katero je po načrtih Slovenke Jele Vilfanove izdelal Čeh Kola? ter je bila kupljena v avstrijskem paviljonu na Tricnnalu v Milanu leta 1936.
V izložbenem oknu palače Bate razstavlja nekaj svojih del doslej slovenski javnosti manj poznana umetnica Jela Vilfanova, ki se je vsa posvetila razvoju slovenske umetnostne obrti. Pa čeprav se je posvetila umetnostni obrti, je vendar ostala umetnica, ki je samo svoje umetnostne zmožnosti prenesla na umetnostno oblikovanje predmetov, ki jih sicer izdelujejo razne obrti, Tako vidimo na tej razstavici v izložbenem oknu lepe osnutke za razne blagove, tako dekorativno, pa vendarle slikarsko dogna-no podane ornamente, da ni čudno, če je umetnica v tej panogi dobila svoj čas prvo nagrado na Dunaju pri razstavi izdelkov njene šole. Medene posode ter druge praktične predmete je dala v obliki, kakršne bi bil vesel vsak arhitekt. Toda njen je prav tako načrt kakor izdelek sam. tako da vključuje umetnica v sebi zasnovatelja in obrtnika samega, kar je posebne važnosti zategadelj, ker iz gradiva, materiala samega izhaja že njena prava oblika!
Zanimal sem se za učenje mlade umetnice ter izvedel, da je po dovršenih šolah v Ljubljani (umetnica je Tržačanka) šla na dunajsko žensko akademijo, kjer si je izbrala kot glavni predmet izdelavo metala, kovinskih izdelkov. Tu se je teoretično seznanila z vsemi prvinami umetne obrti, praktično pa se je iz-vežbala v umetnostno obrtni delavnici, kamor je vstopila v praktično šolo. Nadaljevala pa je svoje učenje še v dunajski umetnostnoobrtni šoli pri prof. Mayerju. prof. erh. Hoffmannn ter je tako prva Slovenka, ki je končala te vrste šolanje. Njena umetnostno obrtna dela, kakor šatulje, kasete, doze, osnutki za blagove, okrasitev knjig in naslovnih slik itd. itd. so njeno šolo predstavljala tudi' na zunaj z velikim uspehom, saj je dobila na razstavi na Dunaju prvo nagrado, na tricnalu v Milanu pa je bila odkupljena njena kaseta za dar Nj. Vel. kralju Emanuelu. Tako je na videz avstrijsko
ŠPORT
Dva dneva atletskega troboja na Stadionu
Ljubljana, 11. oktobra.
Za malo olimpiado ljubljanskih atletov so stadion naravnost odlično uredili. Pol ure pred pričetkom tekmovanja smo našli proge skrbno začrtane, zeleno jjolje je bilo označeno z merami in zastavicami za mete, ob skakališčih in manjkalo ničesar, na cilju je bila tudi mala sodniška tribuna. Le prvi jesenski dež je bil prireditvi nenaklonjen. »Prireditve ne bomo odložili«, je izjavil agilni g. Mevlja, »bo kar bo« je dodal in dajal rediteljem poslednja navodila.
V areni je bilo vse živo atletov, ki so tekali in poskakovali, da bi ogreli svoje mišice. Tudi sodniki so se zbrali pod vodstvom izkušenega geom. Cerneta polnoštevilno; v dežnih plaščih in z dežniki v rokah so organizirali naš letošnji lahkoatletski finale. Zbralo se je tudi precej občinstva — dokaz, da ima slovenska lahka atletika lejx> število zvestih prijateljev. Posebno živi so bili navijači hermežanske reprezentance, ki so prišli bodrit svoje klubske tovariše.
Med prisotnimi smo opazili tudi zastopnika CONI-ja Com. g. Burattija in podpredsednika SLAZ g. Milana Finca. Atleti so se odzvali polnoštevilno; zavedali so se svojih dolžnosti do klubov in se borili za točke in dobre rezultate. Napovedanih rekordov niso dosegli, kar je z ozirom na neugodno vreme in razmočena tla povsem razumljivo. Kljub vsemu pa so nekateri prijetno presenetili s svojo odlično formo.
Ko smo videli vse ljubljanske atlete zbrane, je padlo v oči, da so v strokovnem oziru pravilno sortirani in specializirani: med metalci smo videli same postavne može in fante, ki imajo naravne pogoje za metanje kladiva in krogle; med tekalci na srednje in dolge proge smo opazili izdelane vitke postave, ki se le malo razlikujejo od atletov mednarodnega slovesa. Kratko malo povedano, priznati je treba, da so si naši lahkoatleti prisvojili v zadnjih letih veliko izkušenj in veliko znanja. Če bi bilo tudi vreme naklonjeno, bi ee njihova resna stremljenja še veliko bolj odražala v doseženih številčnih rezultatih.
Program prvega dne je obsegal devet točk. Vsak klub je imel pravico nastopa z dvema atletoma pri vsaki točki. Tako smo videli samo finalne borbe, pri katerih je nastopalo po šest atletov, odnosno po tri štafete. Pri vsaki disciplini so si podelili točke tako, da je prejel prvak 6, drugi 5, tretji 4 itd. točke. Ocena štafet je bila dvojna.
Rezultat prvega dne:
Točka razlike med Planinci in llirijani
Tek na 400 m čez zapreke je pri nas precej nenavadna disciplina. Kljub temu so bile vse proge zasedene. Na znak starterja inž. Grttnfelda so se pognali tekmovalci z veliko vnemo na najtežjo progo, pokazali pa so, da jim manjka potrebna tehnika, katero ie možno doseči le a postopnim treningom v juniorskih letih. Zmagal je Skušek (Planina) v času '59 sek., 2. Pleničar (Ilirija) 1:02.4 sek., 3. Polak (Hermes) 1:02.5, 4. Mencinger (Ilirija), 5. Lončarič (Planina), 6. Starman (Hermes). Lončarič, ki je bil med prvimi vse do osme zapreke, je padel in zamudil dragocene sekunde. Pozna se mu, da je zanj 400 metrska proga predolga.
Pri skokn v višino so začeli z 1.50 m, kar je za sposobnosti naših skakalcev previsoko. Opazili smo precejšnjo tremo in preveč silovite zalete. (Milanovič). Doseženi uspehi so z ozirom na teren dobri: 1. Milanovič (Ilirija) 1,73 m, 2. Lužnik (Planina) 1.73 m, 3. Erber (Ilirija) 1.65 m, 4. Slanina (Hermes), 5. Omahen (Planina), Šumek (Hermes). Največ naravnih sposobnosti bi prisodili Omahenu, ki pa zaenkrat še nima odriva.
Tek na 100 m je bil po treh neuspelih startih huda preizkušnja za živce. Zanimivo, je da imajo prvi štirje isti čas. 1. Račič (H) 11.6, 2. Sušter šič (Planina) 11.6, 3. Sodnik (Ilirija) 11.6, 4. Bol-tavzer (Hermes), 5. Lušicky (Planina), 6. Krenčič (Ilirija).
Pri teku na 800 m je imel Košir lahko nalogo. V lepem stilu je vodil jato tekalcev na dva kroga in zmagal v svežem 200 m dolgem spurtu s časom 2:01 min. Za seboj je potegnil samo svojega naslednika Nabernika (2:02.3). Tako sta prinesla prva dva Planinca kar 11 točk. 3. Megušar (Ilirija) 2:13.5, 4. Novak (Ilirija), 5. Bašin (Hermes), 6. Srakar (Hermes). Košir ima mojstrsko lahek korak, ki pa bo prišel povsem do veljave šele pri daljših progah. Nabernik je brez dvoma zelo nadarjen, manjkajo mu pa potrebna leta treninga in rutine.
Tek na 5.000 m. Začetni tempo je diktiral Srakar, katerega se je držal Glonar, Kien pa je zaostal približno 20 m. Slika je bila precej časa nespremenjena. Med tekmovalci smo opazili tudi Zveznega tehničnega referenta Ludvika Glavnika, ki se je podal na »tekalni sprehod«, da bi prinesel Iliriji vsaj eno točko. Proti tretjemu kilometru je Kien potegnil, prehitel plavega Herme-žana in prevzel vodstvo, katero je držal do konca.
1.	Kien (Planina) 16:15.5 min., 2. Srakar (Hermes) 16:18.2, 3. Glonar (Ilirija) 16:52.2, 4. Potočnik (Planina), 5. Starman (Hermes), 6. Glavnik (Ilirija).
Štafeta 4X100 m: 1. Hermes (Račič, Polak, Malič, Boltavzar) 45.3 sek., 2. Planina (Bačnik, Lušicky, Lončarič, Šušteršič) 45.4, 3. Ilirija (Ja-ger, Tavzes, Novak, Krenčič) 47.7. Med finalistoma je bila ostra borba, katero je Hermežan z impo-zantnim vpadom v cilj rešil v svojo korist.
Skok v daljino: 1. Bačnik (Planina) 6.35 m,
2.	Jager (Ilirija) 6.11 m, 3. Nabernik (Planina) 6.06 m, 4. Erber (Ilirija), 5. Račič (Hermes).
Suvanje krogle: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 12.50 m. 2. Hlade (Ilirija) 12.08 m, 3. Jeglič (Planina) 11.35 m, 4. Kosec (Hermes), 5. Malič (Hermes), 6. Merala (Planina).
Metanje kladiva: zmagal je inž. Stepišnik, ki je pokazal tehnični napredek in dosegel kljub težkim vremenskim motnjam impozantno daljino 50.72 m, 2. Jeglič (Planina) 35.32 m, 3. Hlade (Ilirija) 34.11 m. 4. Kosec (Hermes), 5. Ivanuš (Hermes), 6. Bračnik (Planina).
Stanje točk po prvem dnevu: 1. Planina 73, 2. Ilirija 72, 3. Hermes 52.
Oba pokala osvojili Planinci
Naslov najboljšega atleta si je priboril Košir
Ljubljana, 12. oktobra.
Na tribuni ob sodniškem stolpu se je nabralo na stadionu nekaj sto gledalcev, ki eo uživali poslednje jesenske sončne žarke, »pomagali« svojcem v areni in nestrpno računali točke. Podeljeni 60 bili v tri stranke, točno tako kot atleti tam spodaj. Tokrat je šlo zato, kdo bo zmagal v troboju in kateri atlet bo postavil najboljši rezultat. Dva svetla pokala na sodniški mizi sta bila predmet posebnega zanimanja: pokal za najboljši klub in pokal za najboljši rezultat poedinca.
Ko so danes začeli, je vodila Planina, toda le z eno točko. Medtem ko so gledalci delali prognoze in debatirali o poedincih, eo razvili atleti devet bitk, pri katerih so se posebno odlikovali Lončarič, Nabernik, Račič, Košir, Stepišnik, Šega, Kačič in Smolej. To so prvaki današnjega troboja. Podrobna poročila s stadionskega bojišča eo naslednja:
Tek na 110 m lee zapreke: 1. Lončarič (Planina) 17.3 sek., 2. Jager (Ilirija) 18.1, 3. Zupančič (Ilirija) 18.5, 4. Lužnik (Planina) 18.8 5. Dolenc (Hermes) 21.8, 6. Bašin (Hermes) 21.8. Ilirija in Planina sta dosegli po devet točk.
Tek na 200 m: Najprej je bilo nekaj neuspelih startov, pri čemer je Lušicky (Planina) izgubil pravico nadaljnjega sodelovanja v tej točki. Za tem je nastopilo samo pet atletov. 1. Račič (Hermes) 23.5, 2. Boltavzar (Hermes) 24.6, 3. Šušteršič (Planina) 24. 6, 4. Krenčič (Ilirija) 24.7, 5. Sodnik (Ilirija) 25 sek. Ilirija je dohitela Planino. Obe imata po 86 točk, Hermes pa 66.
Tek na 400 m: 1. Nabernik (Planina) 52.6 sek., 2. Oberšek (Ilirija) 53.3, 3. Skušek (Planina) 53.6, 4. Polak (Hermes) 54.4, 5. Pleničar (Ilirija) 54.7, 6. Mozetič (Hermes) 55.4. Presenetil je Nabernik, ki je prinesel svojemu klubu tri točke naskoka.
Tek na 1500 m: 1. Košir (Planina) 4 minute, 2. Megušar (Ilirija) 4:15.8, 3. Srakar (Hermes) 4:16.9, 4. Sedej (Planina) 4:22.9, 5. Glonar (Ilir.) 4:29.9, 6. Bašin (Hermes) 5:19. Takoj v začetku je Košir prevzel vodstvo in polagoma povečaval svoj naskok. Proti koncu je imel še dovolj moči za lep finish. Današnji rezultat Je le za 2.4 sek. slabši od njegovega rekorda (3:57 6), katerega bi rušil, če bi v prvih dveh tretjinah teka dal več od sebe. V ostalem je bil to poleg Stepišnikovega meta kladiva najboljši letošnji rezultat na troboju. Ce primerjamo oba rezultata po finski atletski tabeli, znese Koširjev tek 980.80 točk, Stepišnikov met pa 879.40.
Metanje diska: 1. Inž. Stepišnik (Ilirija) 39.20 metrov, 2. Merala (Planina) 87.20, 3. Kosec (Hermes) 36.88, 4. Kaj tež (Hermes) 36.72, 5. Lužnik (Planina) 35.32, 6. Hlade (Ilirija) 33.97.
Skok s palico: Borbe so trajale zelo dolgo; počasi so dvigali prečko vedno višje, dokler ni ostal edini skakalec, ki je zmogel za naše razmere nenavadno višino: 3.70 ml 1. Šega (Ilirija) 3.70 m, 2. Bratovž (Hermes) 3.30, 3. Pribošek (Ilirija) 3.20, 4. Janeš (Planina) 3.20, 5. Gašperšič (Hermes) 3.10, 6. Jeločnik (Planina) 2.60
Poskoku s palico je bilo stanje točk naslednje: Ilirija 117, Planina 116, Hermes 89.
Metanje kopja: 1. Kačič (Hermes) 49.57 m, 2. Rigler (Planina) 47, 3. Sodnik (Ilirija) 44.07 m, 4. Urbančič (Planina) 42.90 ni, 5. Kajfež (Hermes) 41.06 m, 6. Košir (Planina) 40.60 m. Rezultati so povprečni, presenetil pa je 19 letni Kačič, ki ima vse pogoje, da se razvije v metalca visokega razreda. Po tej disciplini je dobila Planina spet dve točki naskoka.
Štafeta 4X400 m: 1. Planina (Mravlje, Skušek, Gabršek), Nabernik) 3:38.1 min., 2. Ilirija (Pleničar, Mencinger, Sodnik, Oberšek) 3:44.2, 3. Hermes (Srakar, Bašin, Mozetič, Kačič) 4:31.3. Na prvi predaji je vodila Ilirija, na drugi pa je Planinec Skušek prevzel vodstvo, katero sta obdržala tudi Gabršek in Nabernik.
Točke: Planina 136, Ilirija 132, Hermes 105.
Troskok: 1. Smolej (Planina) 13.11 m, 2. Bratovž (Hermes) 12.76. 3. Nabernik (Planina) 12.67, 4. Boltavzar (Hermes) 12.23, 5. Pribošek (Ilirija) 12.08, 6. Jager (Ilirija) 11.35.
Končno stanje točk: Planina 146, Ilirija 135, | Hermes 113.
Po končanem tekmovanju je izročil zastopnik Slovenske lahkoatletske zveze g. inž. Brelih načelniku Planincev g. Mevlji umetniško izdelan pokal v znak priznanja za letošnjo zmago Pokal, ki je izdelan po načrtih g. Zupančiča, ima marmornat podstavek s supo in slovenskim grbom. — Zmago Košir je prejel kot najboljši atlet pokal CONI-ja, prvoplasirani tekmovalci pa praktične nagrade, katere je podaril Visoki Komisar.
Atletom, ki so se s trobojem poslovili od letošnje sezone, želimo, da bi se po jesenskem odmoru posvetili novemu delu za nove uspehe v prihodnjem letul
Drugo kolo nogometnega prvenstva
Tri prvenstvene tekme v Ljubljani
Ljubljana, 13. oktobra.
Včerajšnjo nogometno nedeljo bi lahko označili z dvema besedama: nič posebnega. Ni bilo presenečenj, niti posebno zanimivih tekem. Zdi se, da se moštva le polagoma urejujejo in da bodo dozorela za kvalitetne prvenstvene borbe šele po prvih srečanjih. Škoda, da so bile istega dne kar tri prireditve, kar je razcepilo prijatelje žoge, ki so se podali nekateri v Šiško, drugi na Tvrševo cesto in tretji za Kolinsko tovarno. Kratek pregled včerajšnjih dogodkov na zelenem polju je tale: Ljubljana : Mars 2:1, Hermes : Jadran 3:2, Elan : Svoboda 1:1. V naslednjem nekaj podrobnosti:
Hermes : Jadran 3:2 (2:1)
Ob sončnem jutru smo se z veseljem podali na stadion SK Hermesa v Šiški, kjer sta se sodniku gosp. Pušenjaku predstavili borbeni moštvi Trnovčanov in Šiškarjev. Začetek je bil precej živahen. Oboji so podali in razvili nekaj zrelih situacij, ki pa so oslale precej časa brez številčnega zgoditka. Cenč in Eržen sta razveselila navijače Hermesa z uspešnimi streli, akcije Trnovčanov pa je realiziral Zinke. Polčas 2:1 za Hermes. V drugem polčasu je potegnil močnejši veter, ki je obračal žogo po svoje, med igralce pa vnesel vidno negotovost. Igra ie postala nezanimiva vse do izenačenja, ko je Marolt zabil drugi gol za Jadran, kar so Trnov-čani pozdravili z burnim aplavzom. ITermežane je zaskrbelo, Jadranašem pa so zadišale dragocene točke ... Igra je postala ostra, igralci so se gnetli na kupu in nabijali žogo, tu pa tam pa so bile tudi navadne brce v »žive cilje«. Ko se je Brodniku posrečilo, da je v ležečem položaju poslal žogo v mrežo, so se začele ne-všečne scene, za katere smo mislili, da jih na prvenstvenih tekmah ne bomo videli. Gledalci so vdrli na igrišče in prisilili sodnika, da je tekmo dve minuli pred iztekom drugega polčasa zaključil. Bila je to scena, ki preveč spominja na vaški nogomet, ki športu škoduje in daje kazenskemu odboru SNZ novega dela. Škoda nedeljskega kosila, ki je najbolj vročim gotovo slabo teknilo, in škoda dobre volje, katero so Zgubili na igrišču.
Ljubljana : Mars 2:1 (0:0)
Na igrišču Marsa se je nabralo blizu 400 gledalcev. Sodniku g. Pušenjaku sta se predstavili moštvi v tehle postavah:
Ljubljana: Kriše - Lah V., Puterle - Orel, Pilej, Pelicon - Smolej, Lah S., Kroupa, Ber-toncelj, Šercer.
Mars: Pavlica - Tomažič, Prijatelj - Sočan, Slamič, Avsec - Slapar, Fajon. Zigon, Medved, Doberlet.
V več ali manj zrelih potezah je romala žoga s polja v polje. Mars je imel več od igre, nevarne igralce pa so oboji lako dobro krili, da so onemogočili uspešne akcije. Ljubljana je
umetnostno obrtno blago bilo delo Slovenke, s čimer je potrjeno, da je ona v tej panogi umetnosti na evropskem nivoju (1. 1936). Pri nas se je doslej uveljavila samo z nekaj naslovnimi podobami knjig (n. pr. Poljske novele itd.), dočim stopa pred širšo javnost šele s to majhno in skromno razstavico v času velesejma. Mladi umetnici želimo veliko uspehov v tej, doslej pri nas tako malo gojeni umetnostni panogi, v kateri smo bili slej ko prej, zlasti v umetnostno obrtnih predmetih ženskega okolja, navezani na inozemske izdelke. Osamosvojitev tudi v tem pogledu je ena izmed nalog naše bodočnosti.
E. Komei: Missa pro defunetis ad unam vo-
cem comitante organe ve! harmonio suetere. Gorl-tiae 1941-XIX. Edidit »Libreria cattolica« Gorizia.
Opalographo multiplicavit Rom. Pahor, Labaci. Lepo zamišljena in izpeljana majhna umetnina. Plemenito glasbeno čustvovanje jo preveva, kakor je ple-hienit ves Komel in natančen. Glasbene misli logično snuje, razvija, razpleta, tako da mu preprosti motivi večkrat kar mogočno naraščajo; ker jih zna dobro izrabiti in iznajdljivo preoblikovati, mu skladbo ohranjajo zelo enotno. Da sicer dolgi gra-dual poteka maše ne ovira, ga poje po VIII. koralnem tonu. (»Superveniens« v finali naj bi za en ton padla.) Koralni »Libera« ima preprosto, čisto harmonski občuteno spremljanje. Skladba sega od d do e, tako da jo bodo razen nižjih glasov vsi pevoi lahko peli. Ce jo bo pel zbor, si posamezne oddelke lahko porazdele razni glasovi, tako postane še bolj učinkovita. Orpanistom in zborom jo sa bližnje resnobne slovesnosti vernih duš dan in za pete »črne maše« prav toplo priporočamo. Kc.
igrala premišljeno, Mars udarnejše, mreža pa se v prvem polčasu ni hotela stresti.
Pričakovali smo, da bo Mars v drugem polčasu boljše vozil. Ljubljana, ki je igrala proti nizko stoječemu soncu, pa se je znašla in razvila nekaj, uspelih napadov. Isto je ponovil tudi Mars. Obe obrambi sta poslovali odlično, kar pa sta zagrešili, sla odbila vratarja. Zatem se ie Kroupi nasmejala sreča; v 23. minuti je izrabil lepo priložnost in poslal žogo v mrežo, nekaj minut pozneje pa si je privoščil še reprizo. ko je krepko Smoleievo bombo, ki se je odbila v polje, pognal med »podboje«. Rezultat 2:0 za Ljubljano je razvnel gledalce, ki so dali glasnega duška svojemu razpoloženju.
Za tem je prevzel iniciativo Mars, prevzel žogo v svojo oblast in pritisnil na nasprotnikova vrata. Netočno podaianie pa ni rodilo uspeha vse do 33. minute, ko je dobil Slapar lepo žogo in ji dal pospeška v mrežo. Kriše bi jo bil lahko ubranil, direktna sončna svetloba pa ga je preveč motila. Po prvem uspehu je Mars pritiskal, da bi izenačil, kar bi po igri zaslužil, Ljubljana pa ie prevzela defenzivno takliko in ohranila rezultat 2:1 do zaključka igre.
Še nekaj besedi o igralcih. Prave povezanosti, ki je ključ do uspeha, nismo videli. Vratar Kriše ie sprelno branil, visoki Pilej pa je skrbno čuval nevarnega Zigona. Sploh so bili halfi dobri, v napadu pa se ie delno izkazal Kroupa. »Delno« zaradi tega. ker sta mu proti koncu ušli dve zreli situaciji. Mars je bil enakovreden nasprotnik. Da ni dosegel boljšega uspeha, je krivo pomanjkanje povezanosti v napadalnih akcijah. Pavlica v golu je bil prav dober, enako Slamič, ki je držal najnevarnejše. Sočan se je mestoma odlikoval z igro z glavo, mestoma pa ie predolgo zadrževal žogo.
V predtekmi so igrali juniorji Marsa proti kombiniranemu moštvu Most in dosegli rezultat 3:2 (0:2).
Z včerajšnjo tekmo si je Ljubljana svojo pozicijo na čelu tabelu okrepila za važni dve točki.
' Elan : Svoboda 1:1 (1:0)
Na igrišču Ljubljane na Tvrševi cesti so imeli Novomeščani svoj krst v prvem razredu. V glavnem so zadovoljili, več o tekmi pa bomo poročali jutri. Sodil je g. Zajec.
Prvenstvo II. razreda
Korotan : Mladika -f :2
Vič : SI ovija 2:1.
Razpis akademskega lahkoatletskcga prvenstva ljubljansek univerze, ki bo dne 18. oktobra ob 15.30 na Stadionu. Pravico starta imajo vsi akademiki, ki so vpisani v tekočem zimskem semestru na slovenski univerzi. Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme naslov »Slovenski akademski prvak 1941« in lepo izdelano plaketo. Prijave na Stadionu pol ure pred začetkom tekmovanja. Vsak sc mora izkazati t indeksom ali legitimacijo, da je vpisan kot redni slušatelj. Vrstni red disciplin: 110 m zapreke, met krogle. 100 m. met diska, 4<H) m, skok v višino, 1500 m, skok v daljino, met kopja, troskok, 4 krat 100 m. Morebitne spremembe vrstnega reda disciplin bomo pravočasno objavili. Tekmuje se po pravilih SLAZ. — ASK.
Franc Forjan, znani igralec graškega Wacker-ja, je padel na ruskem bojišču.
Voditelji nemškega smnčarstva bodo imeli dne 2. novembra svojo tradicionalno vsakoletno sejo v višinah Ziigspitze. Državni načelnik za smučanje je povabil na sejo vso smuške strokovnjake, da se v gorski atmosferi pogovori ž njimi o vseh tekočih vprašanjih zimske sezone in športnih prireditev.
Prva partija
13
»Da, trkali so,c je vztrajal očka. »Vselej po trikrat: klep, klep, klep. Ampak jaz sem tam pustil kladivo.«
»Torej jim tja prihaja zrak,« se je oddih-nil Andres. »Fjdunej, to je dobro!«
»Ja,« kima Hans. »Gut.<
Iz podrtega hodnika šumi in ven lezejo Pepkove noge.
»Čemu ste pa vtikali nos tja?« ga je na-hrulil Andres.
»Pogledat sem šel,« vstaja Pepek. »Na, tu imaš svojo jamščarico, očka!«
Obraz se je Suchanku kar nagrbančil od veselja. »Peklenska jamščarico! In kladiva tam ni bilo?«
»Kakšno kladivo?«
»Poslušajte, vi Falta,« besni paznik, »če mi boste še enkrat —.«
Pepek ga je jezno pogledal. »Jaz vam te luknje ne bom požrl, ne!« Ozrl se je po svojem krampu. »Treba bi bilo podpreti... za tridesetim metrom. Pogreza se tam strop — Tam se moreš plaziti samo po trebuhu,« je godrnjal Pepek in delal, kakor da pobira iz razvalin tu pa tam kak prelomljen kos lesa in se za vse drugo ne meni.
»Meni bo kdo pravil, da se tam pogreza strop!« je vlekel besede iz sebe Andres, kakor da govori nekomu drugemu. »Treba bo pač iz-nova prekopavati —.«
»Če bi se tam za zdaj kako podprlo,« govori Pepek nekam v steno, »bi se lahko kopalo.« »Ha,« pravi Andres v strop, »nekdo mi tja
zleze, zgoraj ga bo pa stisnilo.« pljunil
tisto podporo. »To je malenkost, jaz bi to pod
Pepek je pljunil in se še zmeraj bnvil s
pri,« je brundal kakor sam zase in kazal psu
Andresu svoj nespoštljivi hrbet. Aha, ti so se oblajali in zduj med seboj ne govorijo.
»— — Jaz naj na vsakega pazim, ne?« je zagodrnjal Andres, ne da bi na koga gledal, in šel ošubno za Martinkom.
»Pes,« je zasikal Pepek, da se je dobro slišalo. »Tebe imuni že polne zobe, ti osel I Ti se boš na nas spravljal —.«
Bilo je slišati Andresa, kako tamle dalje hruli tesarja; Martinkov glas mu odgovarja tenko in mirno. —
»Kaj ne,« se je obrnil Pepek na gospoda Ilansena. »Kaj ne, da naj to piodprem?«
Iluns je pokimal z lesketajočim se nosom.
»Torej vidiš,« je priznavalno zamrmral Pepek. »Ta se tudi ne boji,« je hvaležno pomežik-nil na gospoda Ilansena. »Stanko, žago! In potem suneš tja za menoj kos lesa, razumeš?« Nato si je nalil na dlan olja iz jamščarice in si majal tilnik in ramena, »lorej, jaz bom tja zlezel, Adam. Če bi paznik kaj rekel, naj me-piše —.«
Adam je stresel z glavo in začel spet.
Očka Suchanek še vedno zmajuje z glavo. »Prvič se mi je prigodilo, da sem pustil kje orodje. Trideset let se mi še ni primerilo kaj takega, ljudje. — Jaz ti bom pomagal, Stanko,« je iskreno dodal in začel pospravljati jiodrtine. Itevež očka, iz golega sramu se je sam ponižal v vozača; zdaj nosi kamenje in se muči z njim ves udihan —.
»Koliko vam je let?« se ni mogel zdržati Stanko.
»Pet in petdeset. Zakaj?«
»Kar tako.« Človek bi mu jih pripisal skoraj sedemdeset. Ali se ljudje tu v rudniku tako sušijo ali kaj —?
Prišel je mrkogledi paznik. »Poslušajte, Andres,« je dejal očka in spustil kamen iz rok.
»Če bi se kladivo ne našlo, potem... naj mi odtrgajo od plače.«
Pes Andres ni na to rekel nič. »Tak delajte, ljudje,« je utrujeno godrnjal, »da pridemo že vendar do zrakovoda « Potem ie pokleknil pred zasutim rovom in poslušal. Da, Pepek je tam. In paznik gleda grdo kakor vrag; kar ugriznil bi.
X.
Stanko že odkriva neki red v tem delu. Tu-kajle Martinek in Matula napredujeta zmerom bolj m bolj. To je dobro, in tuaajle, prijatelj, bi se moralo razpreti in zagraditi.
Gospod Hansen pride gledat, pokima zadovoljno z glavo in gre spet naprej. Zdaj tu, zda i tam privzdigne svoj leskeči, zamazani nos k opažu in skrbno opazuje, ali se stropniki ne lomijo več. Ali pa se ustavi in napeto posluša. Ali pa si sveti z varnostno svetilko, ali ni tam morda plin; in kadar sreča Stankove oči, pomežikne, kakor bi hotel reči: nič, nič, gut. za zdaj ie vse v ledu.
Očka Suchanek je prenehal brbrati :n premetava zasipe; nožice so mu krive in se tresejo, ampak koliko takšen droben človek naridil Adam dela molče in počasi, toda kakor da se pred njim ta zadelani hodnik odpira; dela že precej daleč notri, klečeč na kolenih, in odkopuje nadaljnji meter rova. Kar se tiče Andresa. ga menda že jezi, da nima koga psovati, in zlezel je v luknjo za Pepkom. Zdaj tam v globini zemlje drug na drugega renčita in lajata, kakor če se srečata dva jastreba v brlogu. Drugače je tu prav za prav mir, nobenega beganja, nobene zmede. Samo dela se, da človek ne čuti rok. Torsj vidiš, takole se bojuje za človeško življenje; to ni nobeno junaštvo, temveč le pošteno garanje.
Prišel je pogledat tesar M-irtlnek. »No, kako vam gre od rok?« vpraša mirno. »Nam peljejo
nov les.< Mladi vojak je sedel na prevrnjeni voziček, si zadovoljno gladil s široko roko golo lahti in zrl z modrimi, smehljavimi očmi na tiho in zamudno delo Adamovo. »Tudi to je nekaj,« je menil čez nekaj časa.
Iz luknje leze ritenski paznik Andres; že na zadnjici se mu vidi, da se kuha v njem jeza Komaj se je postavil na noge, se je že malone zagrizel v Martinka. »Kaj,« je zajecljal, »vi tu samo kibicate?«
»No kajpak,« je mirno rekel tesar in ni spustil oči z Adamovega dela.
»Pojdite na svoje mesto,« Je zarjovel pes Andres, da mu je glas kar preskakoval. »Tu niste za to, da bi lenarili, vi — vi —«
Za hrbtom je nekaj zahropelo. Andres se je zasukal kakor na vretenu. Za njim stoji Matula, skrčen kakor gorila; oči so mu zalite s krvjo in strašno puha. »Kaj? Kdo lenari?«
Paznik se je stisnil k steni: »Kaj hočete?« je rekel ostro in stisnil pesti. »Sakral« je dihnil očka Suhanek in si od samega strahu položil prste na ustnice kakor punčka.
Mladi orjak se ni niti zganil. »Pusti ga, Matula I« je rekel dobrohotno, kakor da gre za la-ja|očega psa. »To bo samo po sebi prešlo.«
Andres se je odlepil od stene. »Saj bom že pogledal, koliko ste naredili,« je rekel napeto in sel, ne da bi koga pogledal. Zidar Matula se ozira za njim kakor bik in razteza prste, kakor bi ga botel zadaviti. »Zdaj ga pustil« ponavlja hladnokrvni tesar in si maže nage lahti naprej. »Čudno, celo tu v jami je Martinek nekako čist in zlat-nat, človek mora misliti na zrelo žito. Gleda prijazno in nekoliko zaspano na Adamovo počasno delo. Adam se zavrtava v rov, niti se ne ozre; hlače mu počasi drsijo navzdol po ozkih bokih, hrbtenica se mu ježi, njegove dolge, počasne roke delajo tako zanesljivo, da bi človek kar usta odprl in gledal.
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda
L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1___
pri vseh ostalih maliii oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
1 Službi |
Dobe:
Čevljarskega pomočnika
za vsa dela — sprejmem. Dermastja, Kamnogorlška št. 8, Dravlje.	(b
Prodamo
Otroški voziček
globok, nov, ln športni, najnovejša modela, naprodaj. Marenčlčeva ulica, 2. hiša, Moste.	(1
Še nekaj stavbnih parcel
po 500 do 700 kvadrat, metrov ob Kamnogo-riški cesti v Dravljah po ugodni ceni na prodaj. Poizvedbe pri J, Kogovšek, Ljubljana VII Kamnogoriška 26 ali pa v pisarni dr. Tomšiča, Tavčarjeva 13

Danes ob 18 je moj soprog
dr. Ivan Robida
za vedno zaprl svoje trudne oči. Truplo pokojnika leži v mrliški veži splošne bolnišnice. — Pogreb bo v torek, dne 14. oktobra 1941 ob pol 5 popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1941. MARIJA ROBIDOVA
.Vj/V/ ■ -.'-V,


47
Dolarske hijene
Prav zato je časopisno poročilo o aretaciji Francka Palmerja v Melbourneju za starega Rack-leya posebno važno. Čez dobrih dvajset dni bo torej Palmer prispel v Newyork. Stari Rackley si več noči ubija galvo in razmišlja v samoti svoje delovne sobe, kako bi našel najbolj primerno rešitev iz zagate.
Sam Rackley še nikdar ni bil tako v stiski kakor to pot. Marsikatero nelepo in umazano igro je srečno izpeljal. To pot pa so se vsi njegovi računi podrli na tako neznatni malenkosti, katere res nikdar ni upošteval, namreč: na Pal-merjevi vesti. Tudi sedaj še ne razume Rackley, kaj je prav za prav napotilo Palmerja, da je odšel h Grillu in mu vse povedal. Kaj je hotel Palmer še več? Dobil je vendar deset tisoč dolarjev, poleg tega vozovnico do Avstralije, kjer bi se lahko udeležil znanstvene ekspedicije, ki bi napravila dve leti trajajoče zanimivo potovanje skozi peti del sveta. Vse to ne bi Palmerja nič veljalo, poleg tega pa bi bil še varen pred zasledovanjem oblasti. Več vendar pameten človek za majhno uslugo ne more zahtevati. Rack-ley pač misli, da je uskočil Palmer k nasprotniku iz gole lakomnosti, ker je hotel še več. Že zdavnaj je udušil zadnji glas vesti, ki ga je morda kdaj v mladih letih še opozarjal, da postopa nepošteno. Sedaj sodi tudi druge le po sebi in ne more razumeti, da se še najde človek, ki ga Ie slaba vest in ne lakomnost nažene do tega, da skut ' popraviti storjeno krivico.
Rackiey premišlja vse možnosti, ki hi zanj prišle v poštev, Morda bi se dala preprečiti Pal-
merjeva vrnitev v Newyork. Dolgo razmišlja o takih poskusih, toda izkaže se, da mu ne bo uspelo. Nikakor mu ne bo mogoče, da bi se že medtem ko bi bila ladja na poti, stopil v stik s Palmerjem samim ali pa z moštvom ladje. Prav tako ne bo mogoče oteti Palmerja iz rok policije takoj po prihodu v Ney\vork. Če bi to poskusil, bi moral nastopiti proti policiji. Uporabiti bi moral silo, tega pa ne mara. Končno uvidi, da nima drugega izhoda kakor poskusiti previdno spravo z Grillom. Poiskati bo treba primerna pota in stopiti v stik z Grillom. Če bo Grill, kateremu bo rad ponudil lepe ugodnosti, zadovoljen, potem bo lahko izločil neprijetnega Palmerja in se tako izmazal iz zadrege.
Tri dni je minilo, odkar je časopisje prineslo novico, da je bil dozdevni Palmer aretiran v Melbourneju, ko odide stari Rackley sam na borzo. Njegovi zaupniki so mu namreč sporočili, da bo to dopoldne prišel na borzo tudi Jonnes Grill. Ni zlomka, da se ne bi dala najti priložnost, pri kateri bi Rackjeyev zaupnik malo po-tipal Grilla ^in tako zvedel, če bi se dala doseči sprava.
Ko pride Rackley na borzo, krene naravnost k vratom, na katerih je drobna vizitka z napisom Jack Pullman, borzni posrednik. Rackley potrka in vstopi. Hitro zapre vrata za seboj, nato pozdravi mešetarja.
»Moj poklon, gospod Rackleyl« Mešetar je presenečen: Tako visok obisk ga še nikdar ni počastil v njegovem skromnem domovanju na borzi. »S čim vam morem postreči, g. Rackley?«
Rackley odkima. Njegov suhi zgubani obraz, iz katerega gledajo ostre oči, niti najmanj ne izdaja skrivnosti, ki mori Rackleya. Stari bančnik hitro ogleduje mešetarja, ki je širokopleč, počasen možakar. Vse kaže, da je dobričina in da ni
preveč prebrisan. Morda bo najbolj primeren za nalogo, ki mu jo misli Rackley naložiti.
»Dragi moj gospod Pullman...« pravi stari Rackley in se vsede v stol poleg pisalne mize. »Najprej vas moram naprositi, da o tem razgovoru ne črhnete živi duši niti besede.«
»Lahko se zanesete name, gospod Rackley!« Jack Pullman se zaveda, da pomeni obisk starega Rackleya nekaj posebnega. Prav dobro ve, da se mu sedaj ponuja priložnost, kakor še nikdar ne.
»Hvala lepa!« pokima Rackley. »Prepričan sem, da boste z velikim veseljem prevzeli zaupno nalogo, ki sem jo vam namenil. Lahko vam povem, da pri tem tudi vi ne boste slabo odrezali.«
Jack Pullman zvedavo pogleda Rackleya. »Če je le vsa zadeva resna in tudi sicer, kakor treba.«
»Resna? Prosim vas, gospod Pullman,« se suho zasmeje Rackley, »kdaj sem pa imel opravka z neresnimi zadevami... V tem primeru gre le za posredovanje, če ga hočete prevzeti.«
»Prav rad, samo če mi hočete razložiti.. .<
Stari Rackley ga prekine z odsekano kretnjo, nato pa pomišlja. Ostro opazuje Pullmana.
»Kolikor mi je znano, se razmeroma dobro poznate z Grillom, dragi moj Pullman.«
»To je res ...«
»Slišal sem celo, da sta tako rekoč z Grillom prijatelja.« Ko hoče Pullman nekaj odvrniti, mu hitro vskoči Rackley. »Je že dobro, verjemite mi, da sem natančno poučen. To, kar vas hočem prositi, je sila enostavno Želim namreč, da bi posredoval pri Grillu in se dogovoril z njim za sestanek, na katerem bi se midva z Grillom lahko zaupno pogovorila «
»Nič drugega?« Pullman je srečen, da ne zahteva stari Rackley kaj več,
»Ne, nič drugega. Vse drugo je namreč moja
stvar. Saj razumete, gospod Pullman., < Zaradi te neprijetne zadeve s Palmerjem bi bilo najboljše, če se z Grillom osebno pomeniva. Če bi skušal kar naravnost stopiti z njim v stik, bi lahko naletel na odpor z Grillove strani. Mogoče je celo, da bi razgovor z menoj sploh odklonil. Tega pa res ne bi maral.«
»Kolikor poznam Grilla, je zelo verjetno, da bi to tudi storil.«
»Ali ste po vseh teh dogodkih že kaj govorili z Grillom?«
»Ne še. Videl sem ga sicer večkrat na borzi, toda nikdar se mi ni ponudila priložnost, da bi z njim govoril. Dozdeva se mi, da ga je ta borzna bitka hudo potrla Na borzi se navadno mudi le kratek čas in tedaj se ne meni za nikogar.« Pullman dobro razume starega Rackleya in zato skoraj izzivaje pogleda Rackleya. »Kaj pa naj prav za prav povem Grillu v zvezi z vašo ponudbo.«
»Pojasnite mu, da sem pod gotovimi pogoji pripravljen, dovoliti tudi njemu, da se usidra na trgu bakra v Srednji Ameriki. Grill bo tako ponudbo moral upoštevati... Sedaj je lastnik rudnikov v Coloradu in bo prav gotovo rad videl, če bo imel na trgu enega tekmeca manj. Prav to mu omogočam jaz sam in skušal bom poskrbeti, da drug drugemu pri najinih trgovskih poslih v tej panogi ne bova metala polen pod noge.«
»In kaj še?«
»Mislim, da je to dovolj. Seveda mu morate to povedati zelo previdno... Najprej bo še najbolj pametno, če pustite govoriti njega. Kar pove naj vam, kaj misli o meni.« Rack'ley se hripavo smeje »Kar se mene tiče. sem si na jasnem, da veljajo gospodarski oziri neprimerno več kot pa osebni. Prepričan pa sem, da tudi Grill iz osebnih predsodkov ne bo odklonil tako ugodne ponudbe.« Rackley vstane.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarll
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CeMi*