Posamezna številka 40 vinarjev. Slev. 89. V LjgMM v uetek, tfne m. spina n Leto xlvil »SLOVENEC« velja p« pošti os vse strani Juga- slsvljs Ia v Ljubljani: sa celo leto aasrs].. K 84*--m pol leta „ .. „ 42>— ga četrt Ista „ .. „ 21-— u en mesec „ .. „ 71— Sa lnossmstvo oeloletno K95-— =s Sobotna Izdala: šs Zs oelo leto.....K 15-— u lnoismstvo... tO- 8BE "" Inserati: Enostolpna petitvrsta (59 mm Uroka ta 3 mm visoka ali oje prostor) ia enkrat . . . po K 1-20 Pri naročilu nad 10 ob|av popust HajmsnJH oglas . S/9 mm Ki'— ; Poslano: Enostolpna petltvrsta K 3*— Izhaja vsak dan UvsemSl ponedeljek to dan po prunlko, ob 5. url zjutraj. SV Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/m. Rokopisi m ne vrsdsjo; aelranbirua pisma bs ae sprejemajo. Teleiona itev. 50. Političen list za slovenski narol Oprava je v Kopitarjevi al. 6, — Račun poštne bran. ljubljansko št. 650 za oaročuluo m št 349 ss oglase, avstr. In 5eš'ie 24.797, ogr. 28.511, bosn.-tiero. 7563. ^VN Dr. J, P. Stanovanjska politika. « Ljubljana postaja veliko mesto po številu in postane sčasoma prav čedna pre-stolica slovenskega dela Jugoslavije. Število prebivalstva se je pomnožilo radi centralizacije višjih uradov baje že na 70 do 80 tisoč. Čez par let dosežemo številko 100.000, Prestava glavnega kolodvora na ljubljansko polje potegne središče Ljubljane za cel kilometer proti severu v smeri proti Črnučam oziroma Št. Vidu. Pa tudi na drugi strani se bo širilo mesto sa-moposebi. Glavno težišče razvoja pa poide vendarle v smeri proti Savi. Popolnoma pravi Saj jc ta smer za zdrav razvoj prebivalstva največje važnosti. Vsakdo ve, da je severozapadna stran Ljubljane najbolj zdrava, ker jc najbližje belosivim planinam. Tu jc najmanj zloglasne megle, Jci duši vse, ubija vse in tlači v krčme ia zaduhle sobe meščana brez razlike stanu. Sveža planinska sapa razžene tu najprej težke megle, soince je tu najlepše in pogled na vse strani povzroča, da se človek čuti prostega, dvignjenega nad vsakdanje skrbi in zato z veselcjšim licem pozdravlja mimoidoče. Prav je torej, da se prometiio središče pomakne v to smer Ln s tem naravnim potom prepodi okajene stene ljubečega Ljubljančana iz zatohlih prostorov v naravo, ki mu jo je dala Stvarnikova roka v tako. krasni oblikj. Toda pravočasno je treba opozoriti na dejstvo, da je danes vsakemu socialnemu politiku jasno, kakšna nesreča so za vsa velika mestna gnezda, v katerih se kopičijo drug vrh drugega stotisoči, sujejo drug drugega gruče hitečih po ozkih ulicah, Velika mesta so postala nesreča za kulturni svet, »Boljševizem«, ta novodobni zmaj, ima v njih sedež. Od tu se širi na vse strani in požira vse, kar prihaja v njegovo bližino. Vzrokov je mnogo, toda najmanjši gotovo ni ta, da so velika mesta prav sijajno bacilišče za socialno bolezni. Stanovanjska beda pričo, da treba zlasti od te etrani sprememb, ker sicer sc zamočviri vsak zdrav razvoj. Zakaj če je veliko mesto v socialnem pogledu dobro urejeno, ee socialne bolezni dado lažje zdraviti, 6e Ue že docela ozdraviti. Česa potrebuje človek poleg zasluženega plačila za vestno delo? Pred vsem treh stvari: svežega zraka, solnca in dovolj prostora za bivanje. Kaj mu daje mesto v resnici? Le nekaterim vse, večini •le bedne drobtinice, nekaterim pa — mi-zerijo najnižje vrste. Kakor bi ne došlo do prevratnih misli teh tisočev, ki nimajo ne potrebnega zraka, ne solnca in ne dovolj prostora za človeka dostojno žiije? Zato je prva dolžnost, socialna dolžnost politika v mestnem svetu, da zastavi vse svoje sile za preosnovo mesta v teh treh smereh, da dobe vsi prebivalci dovolj zraka, solnca in prostora. Vsaki družini hišico v zelenju in soLncu — to nam mora biti vzor v Jugoslaviji vobče, v Ljubljani, prestolici slovenskega plemena, pa še prav posebno. Vse druge stanovanjske reforme, ki so sc vrgle za tolažbo med prebivalstvo tekom zadnjih mesecev, so lo nesrečni malopotezni poskusi, ki stanovanjske bede ne rešijo v temelju, socialne bede pa gotovo ne zmanjšajo, kaj šele odpravijo. Barake to kasarne, ki jih hočejo postaviti ra nadomestek, so — aesocialni izrodld ncsocialnih politikov! Zdravijo pri tretjem, četrtem in bogsigavcdi še katerem nadstropju, teh pa v podzemeljskih luknjah — človeško mestno bedo: pri temeljih nc iščejo socialne pretiredbe. Politika suterena in kasarniških nadstropij ie za socialno občutljivega človeka najhujši udarec v obraz v dneh, ko vsevprek kriči po socialnih reformah. Blagor jim, ki se lotijo z vso energijo stanovanjske socialne mizerijc pri kcrcni-nil Lotil pa se je bo prav samo tisti, ki bo poskrbel, da se bo mesto spremenilo v vrtne grede, sredj katerih sc bo dvigala lična eno- ali'dvonadstropna hišica delavske in uradniške rodbine krog in kreg sedanje --stare« Ljubljane, Ljubljana najbližje bodočnosti sc mora pričeti razvijati v to smer, nikdar pa ne v smer kasaren in barak! Dajte uradniku in delavcu lc dovolj ugodnih prilik, da si sam po svoji volji izbere prostor za svojo domačijo, ki mu bo nudila zelenjr., njivico v vrliču, solnca od vseh strani ter prostora v hišici in okrog nje za njega in družinico, pa boste preprečili obilo prepirov, obilo jeze, obilo mrkih pogledov in nezadovoljnih pretenj. Kdor da ljubljanskemu mestu čim širšo okolico za tak vrtni razvoj, bo največji dobrotnik domovine. Vsak socialni politik mora zalo podpirati lisic stanovske organizacije, ki bi hotele ven na zrak in na soince v ljubljanski okolici s cclo rodbino. Treba je samo potegnit! tire električne železnico na vse slrnnš, kakor kažejo iz mesta vodeče ccste, predvsem pa v smeri proti St. Vidu do Tacna in po trsti če: Šmartno pod Šmarno goro okrog na Čer-nuče in nazaj preko Jezice v Ljubljano, Ta »Ring« bi omogočil delavcu in uradniku, da bi si kupil primeren prostor za svoj udoben, zdrav, svetel dom sredi zelenja in najlepšega pogleda na vse strani. Ali nI socialno mišljenje, ki hoče, da bodi vsak delavec lastnik »vile«? Vsa stanovanjska | politika mora nujno kreniti na nova pota! j Zato morajo stanovske organizacije same | pričeti delo za to razrešitev stanovanjske . bede. Kdo ne privošči delavcu ia uradniku razvedrila v krogu vesele družine, ki jc nc nadleguje sitni hišni gospodar, je ne jeze jezikave opravljivke stanovanjske kasarne. Kdo sc seli rad in prepira in pogaja vsake tri mcsece, naj ostane v kasarni, kdor pa hoče biti sam svoj in prost — ta naj clobi priliko, da si postavi svoj dom po svojem okusu v lepi okolici proti Posavju. Zato pa treba velikopoteznega unčrta za električno izrabo Sa" c ter primernega železniškega omrežja. Poleg kasaren najbolj sovražim >cu-krarno-v in »Kolizej«, Zakaj? Mlstinora načela m FrancUfl. Pariz, lO.apr. 1919. V premirju, ki se je sklenilo dne 8. novembra■ 101-8 med Nemčijo-in zavezniškimi državami, so Nemci priznali Wi!souova načela o likvidaciji nekaterih evropskih držav ter o preureditvi bodočega mednarodnega, razmerja. V glavnih točkah zahtevajo Wilsouova, načela, da se preuredijo evropske države ua podlagi etnografskih meja. ter da se zagotovi trajen svetovni mir z ustanovitvijo lige uarodov. Vsakdo bi mislil, da so Wiisonova načela, potem ko jih je sprejela Nemčija. obvezna tudi za drugo stranko, to je za zavezniške države. Pod tem geslom se je sklicala pariška konferenca, ki naj bi napravila fundament, za svetovni mir. Mislilo so jc, da bo glavna naloga pariške konferenco obstojala v tem, da ae interpretirajo Wilsonova načela ter da se praktično prilagodijo posameznim spornim vprašanjem, in sicer spornim vprašanjem med Nemci in zavezniki, kakor tudi med zavezniškimi drŽavami. To mnenje pa se je izkazalo kot napačno. Kmalu se je opazilo, da je Wilson osamljen in da so druge države akceptirale iz njegovih načel le toliko, kolikor je njim prijalo, da so pa vse drucro pobijale. Znano je, kako razumeva Italija ta načela. Vsak nepristranski opazovalec ji prišel do prepričanja, da v družbi z zmagovito Italijo ni mogoče ustvariti lige nacij po načelih velikega Amerikanca. Vzor Italijo ni Wilson, ampak srednjeveške macchiavolistične ideje, šele ako bi bila Italija premagana in uničena, bi se oklepala človeške pravičnosti. Italija', dokler se smatra zmagonosnim, je nesposobna ustvarjati lige nacij. Ako hočejo zavezniki tako ligo, morajo Italijo izobčiti ali pa čakati, da bo premagana. Nadalje se je mislilo, da bo Francija velik.?, opora Wilsonovega človekoljubja in pravičnosti. Tudi to se ni uresničilo. Takoj pri prvi točki je pokazala Francija svojo barvo. Wi!sou je postavil temelje, da so mora Francija odškodovati, za škodo, katero so napravili Nemci na Francoskem, to je, da se morajo francoske pokrajine, ki so bile vsled nemške invazije na račun Nemcev obnovit . Zastopniki francoskega naroda, ki so sedaj na krmilu, pa so zahtevali, da morajo Nemci, poravnati ne Ui neposredno vojne škode, ampak tudi vse izda tke, ka tero so imeli Francozi vsled vojne. Zahtevali so nadalje, da se jim povrne odišli dobiček. Oglasili so se vsi vojni dobičkarji, ki so si nagromadili tekom vojne ogromnega premoženja in zahtevali, da mora Nemčija v.*aj toliko plačati, da, •jim nc. bo treba ničesar odra-čunati od ■ svojega bogastva. > ' ■ • Žaiibog stoji sedaj ofiejalna Francija pod vplivom vojnih dobičkarjev. Francoski kmet in francoski delavec nimata danes vpliva na vlado. Sedaj-ne razmere na Francoskem so približno take kakor na Nemškem pred zlomom. Namesto Viljema vlada tukaj kapital, kateremu stoji na krmilu Cle-menceau. Kapital pa ne pozna nikake človeške pravičnosti, ue pozna idealov, ampak samo svoj žep. Francoski kapitalisti so izračunali, da jc izdala Francija tekom vojne preko 150 milijard frankov ter da vnašajo škode v razrušenih pokrajinah proko 50 milijard. Radi lega so zahtevali, naj plača Nemčija več kakor 200 milijard frankov, kar pa se je izkazalo nemogočnim. Nadalje hočejo francoski kapitalisti saarsko kotlino, ki krije neizmerne LISTEK Evlrarlsftlla — secfefal^Ia v®z narodov. Misli ob obletnici praznika ustanovitve zakramenta Liub^zui. (Konec,) Po presv. evharisUji torej pridemo v najtesnejšo vez z Gospodom, v vez, ki je tesnejša od vezi med ženinom in nevesto, med prijateljem in prijateljem, med otrokom iu materjo — v vez, ki jo naravnost ccoinmunio«, t. j. skupnost imenujemo, Čc pa jc tako, ali se na bo pokazal vpliv tc zveze tudi na zunaj v življenju tistega, ki jo je s Kristusom deležen? Dandanes postavljajo zakone o energijah možganov in duševnih žarišč: žc Goethe, ki je bil velik znanstveni duh, jc dejal: ->Duša velikih obenosti more s samo navzočnostjo močno vplivati na dušo drugih« (prim. Pavel Bourget: Zmisel smrti, 1919, str. 110). Koliko bolj sc bo pa poznal šele vpliv osebnosti Kristusa na tistih, ki ga uživajo po presv. evharistiji. Saj je Kristus sam dejal: »Kdor ostane v meni in jaz v njem, obrodi obilo sadu. Kakor jc mene poslal živi Oče in živim zaradi Očeta, tako bo tisti, ki me uživa, živel zaradi mene« (Jan. 6, 58), to se pravi tako mislil, tako sodil, tako čustvoval, pa tudi tako ljubil kakor jaz ljubim. Dal Ravno po sv, evharistiji more človek dobiti dovolj moči, z drugo besedo dovolj milosti, da more zatirati v sebi svoje samoljubne, živalske nasilne nagone, do more postati drugi Kristus, in s tem ai-truisl v polnem pgmenu besede. Odtod sc more prelivati v duše potok milosti, ki more strniti vse posameznike v eno samo celoto, tesneje kot jih morejo združiti krvne. socialne in druge veza. V tem pomenu razlaga .ludi doc t o r eucharistieus, sveti Janez Krizostom znano mesto iz sv. Pavla, I. Kor, 10. 16, ko piše: »Kruh, ki ga lomimo, a.ti ni skupoost (communicatio) telesa Kristusovega?« Zakaj ne pravi ude-leženje (participatio)? Zato, ker hoče nekaj več povedati; reči namreč hoče, cla se na ta način najtesneje zedinimo z Gospodom. Nimamo namreč skupnosti s čem samo s tem, da prejemamo delež od nje, ampak tudi s tem, da se z njo zedinimo. Ko je rekel skupnost telesa, je skušal zopet nekaj jasnejšega povedati, zato je tudi tole pristavil: En kruh, eno telo smo mnogi. Kaj namreč imenujemo skupnost? pravi: Prav ono telo smo. Kaj je namreč kruh? Telo Kristusovo. Kaj pa postajajo tisti, ki so ga deležni (sc. kruha)? Telo Kristusovo; ne mnogo teles, ampak eno telo. Kakor je namreč kruh eno, dasi sestaja iz mnogih zrn, tako, da se nikjer ne vidijo zrna, ampak, da so sicer (zrna); ne morejo se na razločiti nn$aniič, kcr so združena; tako se združujemo drug z drugim in s Kristusom, Nc hraniš sc namreč ti s tem telesom, oni pa z drugim, ampak vsi z istim; zato je ludi pristavil: »Vsi smo ' nrimreč deležni enega kruha.* (Prim. ! Migne, Kris. hom. 24, 2 in Ep. I. ad Co-' rinth.) Kristus je torej sam smatral la zakra-; ment kot »vinculum carltatis«, kot podlago prave, istinite socialnosti. Kot tako so jo smatrali tudi že prvi verniki in kot tako se je izkazala že v prvi cerkvi. Dokaz zato uara je poročilo iz Dejanja apostolskega, kjer beremo: »Bili so tudi vsak dan stanovitno v enem duhu v templju, in so lomili po hišah kruh tu so uživali jed z veselim in preprostim srcem. In množica vernih je bila enega srca in enega duha; tudi ni nihče rekel, da je kaj od tega, kar je imel, kaj njegovega, ampak vse je bilo med njimi vseh. In velika milost je bila med njimi. Ker kolikor jih je bilo, ki so imeli njive ali hiše, so prodali ter prinesli ceno tega, kar so prodali, Ln položili k nogam aposleljnov.« (Dej. ap. 2, 46, 4, 32—36.) — In že v prvih liturgičnih opravilih, ki so nam ohranjena iz katakomb, beremo poročilo o »osculum pacis«. Ta običaj, ki se jc ohranil današnje dni le med duhovniki pri slovesni sv. maši, je bil pri prvih kristjanih splošen. Zakaj pri vsaki sv. maši je dijak on opomnil navzoče: Pozdravite se med seboj s poljubom miru. In papež in duhovniki so se objeli med seboj v znamenje, da ga ni med njimi, ki uživajo Telo Gospodovo, nikakega na-sprotstva ?n z istim namenom so se objeli možje ir . s . hoj in žene med seboj. Kako pretrt. ic ' " tak bratski poljub v tistih dneh, ko morda uikdar več videli ne bodo, saj so jih lahko tirali vsako uro na morišče v smrti Kristus in prva Cerkev je torej smatrala presv. pvharistijo kot naimočnejšo vez bratskega edinstva. Istotako jo pa smatra tudi današnja Cerkev, kar spričuje vernikom v svojih liturgičnih opravilih, bodisi, da so vzhodnega aH zapadnega obreda. En sam kruh je in en sam kelih, ld ga posveti duhovnik vzhodnega obreda, da uživajo od njega obenem lajiki in duhovniki v znamenje, da so in da naj bodo strnjeni med seboj v eno samo celoto z najtesnejšimi vezmi ljubezni Kristusove, kakor so zvezani otroci z očetom, prijatelji s prijateljem, s katerim obedujejo pri eni in isti mizi. »Daj, Gospod svoji Cerkvi oni mir in edinost, ki se nam mistično predstavljata v tebi prinesenih darovih,« (namreč v kruhu iu vinu) moli duhovnik rimskega obreda, kadarkoli se spominja pri sv. maši zakramenta presv. evharistije. In res! Iz česa je kruh? Ali ne iz mnogih zrn, ki so vsa združena med seboj v eno samo ne-razdružno celoto. In iz česa je vino? Ali ne iz mnogih jagod mnogih grozdov, ki se zlijejo vse v en sam napoj. Podobno naj se tudi srca tistih, ki uživajo pod temi simboli Večno Ljubezen, strnejo po medsebojni ljubezni v enn samo družino. — Slednjemu, ki hoče prejeti ta zakrament, predpisuje Cerkev, da nc sme imeti sovraštva do bližnjega, zakaj: »Kdor ne ljubi, ostane v smrti« (I. Jan, 3, 14) in tako že premogovnike. Končno pravijo, da se mora celo levo rensko obrežje neutra-Jizirati, zato da bo stražila na tem teritoriju aliirana armada. Na ta način je prišla Francija v protislovje z Wilsonovim načelom o etnografskih granicah. Ravno tak > v diametralnem na-sprotstvu z \Vilsonom stoji Francija plode lipre nacij. Po amerikanskem načrtu naj bi bila liga nacij zveza enakopravni!) narodov, ki se obvežejo, da ae bodo napovedali vojske brez dovoljenja lige nacij. V to ligo naj bi imel vstop vsak narod, ki prevzame določene obveznosti. Francija pa si je predstavljala ligo nacij kot nekako enten-to v drugi obliki, ki naj bi imela predvsem nalogo, da ščiti zaveznike pred Nemci. Zahtevali so, da mora imeti liga svojo posebne armado, ki bo za-stražila vse ogrožene dežele, posebno obrenski teritorij. Šli so tako daleč, da so predlagali, nai se ustanovi nekaka naddržava (sur-Etat). Na ta način bi bili francoski interesi dobro zastraženi, kajti ako bi Nemčija napadla Francijo, bi s tem že samo ob sebi napovedala vojno tudi vsem državam, ki spadajo v ligo nacij. Ta predlog so je seveda zavrnil. Da bi si zasigurali odškodnino, katero bo terjal od Nemčije, je zahteval francoski finančni minister Klotz, da se ustanovi v ligi nacij finančni odsek, ki bo imel med drugim tudi nalogo, da bo izterjal vse vojne odškodnine, ki se bodo naložile Nemčiji. Amerikanci so odklonili ta predlog in od takrat počiva delovanje komisije, ki se je imela pečati z določitvijo delokroga tega odseka. Iz tega se vidi, da oficielna Francija noče razumeti Wi!sona. Ona je hotela uporabiti njegova načela za to, da bi ustanovila entento v drugi izdaji. Ta nova ententa naj bi izterjala od Nemcev vojno odškodnino, ki naj bi zavarovala Francijo pred nemškim vpadom. Plen, ki bi ga dobile Francija, naj bi se na ta način zasigural. Današnja kapitalistična Francija je nesposobna za velike človeške ideale. Šele takrat, ko pride demokrati-zem na krmilo, bo mogla »la grande nation« podpirati Wilsonove ideje. Vprašanje Reke. LDU. Bern, 17. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: List »Pariš Midi« javlja, da po zadnjem razgovoru Orlanda z Wilsonom kaže vse na to, da bodo Zedinjcne države kljub vsemu energično vztrajale na svojem stališču glede Reke, ki mora pripasti Jugoslovanom, ako tudi groze Italijani, da bodo zapustili konferenco, ako ne dobe popolnega zadoščenja, in da sc bodo pogajali na svojo roko z Avstrijo. — »Temps« jc priobčil v torek članek, v katerem pravi: Davi se je razširila vest, da je vprašanje Reke.rešeno in da jc delegat neke velesile z ozirom na to zavzel gotovo stališče. Te vesti niso resnične; siccr je pa treba presojati do oficielne odločitve podobne vesti, ki se razširjajo v obliki indiskrecij, brez ozna-čenja vira, z veliko previdnostjo, — »Temps« poroča iz Soluna, da je general Chretien sklenil razširiti okupacijo šc na več drugih bolgarskih mest. Zasedena je bila tudi Varna. Svet četverice. LDU Pariz, 16. aprila. (Brezžično.) Obe seji, ki jih je imel svet četverice v torek, spadata k najvažnejšim pariške konference. Načelniki štirih vlad so načeloma sklenili, da se zasede levi breg Rena za dobo 5 let z vojaško silo. Posadka naj bi sestajala nainrej iz vseh medzaveznih čet, kasneie pa le iz francoskih in belgijskih. Ententni oddelki naj bi se odstranili polagoma, kakor bi reševala Nemčija svoje denarne obveznosti. Pri tem se menda misli na tri etape. V soglasiu z predlogi posebne komisiie se ie dal'e sklenilo, naj se vršita v šlezviškem vnrašanju ljudski glasovanji, eno za Severni Šlezvik kot snlošno ljudsko glasovanje, drugo za ozemlie Srednjega SJezvika in sicer po strankah. Končno je odločil svet četvcrice še vprašanja, ki jih hoče obravavati z vso nuinosfo, predno se predloži nemškim delegatom spored mirovnih preliminarijev. Med temi jc tudi vprašanje Reke. Francoslrn ibornica in mirovni posvet. LDU. Pariz, 16. aprila. (DunKU.) Agence Havas poroča: Na dnevnemu re -du današn'e soje so bili predlogi, s katerimi se pozivlje vlada, naj poda pojasnila o pariški konfcrcnci. Predlagatelji so obžalovali, da vlada ne objavi mirovnih nre-liminarij v glavnih potezah. Tudi načelnik odseka za zunanje posle Franklin Bouillon se je pritožil zaradi molčanja vlade in izjavil, da so se ona in njene predhodnice zavezale, skupno delovati s parlamentom. Vpraša, ali sc hoče Francija zadovoljiti s tem režimom. Med drugim pravi govornik, ! da se zdi, da se pol sko vprašanje ne bo rešilo tako. kakor bi bilo želeti, in naglasa, da ne bo trajnega miru v Evroni, ako ne bo obstojala močna Poljska z Gdanskitn. Protestira proti temu, da se javnost o položaju na Ruskem, v Srednji Evropi in na iztoku ne pouči in sklepa z izjavo, da on in prijatelji njegove stranke ne bodo mogle več imeti zaupanja do vlade. Ker zahteva več medklicev odgoditev debate na drugi dan, se priglasi k besedi minister za zunanje stvari Pichon. Zahteva, da se debata zaključi in stavi zaupno vprašane. »Zakaj,« je dejal »ako poda kateri zavezniških parlamentov pomembno izjavo, potem more zahtevati zbornica pojasnil in bo v stanu začeti vsak čas z novim proučevanjem.* Nato so sprejeli s 534 glasovi proti 166 glasovom predlog, ki ga jc stavil Jean Bon (socialist}, da se konstituira zbornica kot tajni komite, ravnotako tudi predlog, da se odgodi debata na drugi dan. Poslanca Majoras in Renaudel protestirata proti zaključenju debate in zahtevala glasovanje. Zbornica sklene v tcu smislu. Glasuje se popoldne. Varnostne odredbe. LDU. Bern, 17. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Gauvain priobČuje v listu »Journal des Debats« pod naslovom »Varnostne odredbe« članek, v katerem pravi: Ako hoče mirovna konfcrenca, da bo njeno delo trajne vrednosti in ako noče doživeti izjalovljenja svojih uspehov, si mora zagotoviti zanesljiva jamstva. Prvo izmed teh bi bilo raz-oroženje Bolgarije. Premirje z dne 29. septembra 1918 je narekovalo veselje zmagovalca, ki niti sam ni pričakoval takih uspehov. Po 29, septembru je prišla Bolgarija pod strožje nadzorstvo, kot jc bilo ono, pod katerim je bila v letih 1912. do 1915. Bolgarija more v ugodnem trenotku zopet zanetiti požar, zakaj mnogo krivcev še ni razkrinkanih. Vsi rezultati vojne bi bili ogroženi, ako bi bila država Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere ustanovitev in obstoj izključuje Veliko Bolgarijo —f a o tej sanjajo vsi Bolgari — omajana po pritisku z jugovzhoda. Pojavile bi se zopet mažarske mahinacije, da cclo poizkusi, da se obnovi habsburški imperij. — Dalje bi bilo potrebno, priznati in podpreti nove države, ki so nastale vsled razsula bivše habsburške monarhije, ter delati na to, da se kolikor mogoče ojačijo, dasi nekateri nepoboljšljivci še vedno sanjajo o vzpostavitvi habsburškega gospod-stva, ki bi seveda zopet podleglo nemškemu vplivu. V tem trenotku 6e nahaja med zavezniki nekaj osebnosti, ki skušajo vzpostaviti Ogrsko in ki jih hočejo postaviti na čelo celo nekega popularnega vladarja. To bi bila očitna izdaja. Čuvajmo se dati jim tako vlado, kakršne bi potem ne mogli zdrževati drugače kot s koncesijami na stroške svojih zaveznikov. — Končno bi bilo potrebno, da se zagotovi prijateljska zveza med državami, s katerimi smo danes v zavezniškem ali prijateljskem razmerju. V tem trenotku vladajo med nekaterimi teh držav nasprotstva radi teri-torijalnih zahtev. Ni dovolj, ako se urede ta nesporazumljenja samo na papirju, ampak treba jc delati na to, da taka uredba ne zapusti nikake mržnje in grenkobe. Njih skupni življenjski interes je, da žive v dobrih medsebojnih odnošajih in da posvete vse misli in moči notranjemu delu in notranji organizaciji, a ne da kujejo načrte, kako bi se polastili tega, česar jim konferenca ni prisodila. Pritisk na Nemčijo. LDU Berlin, 16. aprila. (ČTU) V francoskem časopisju se pojavljajo prve pretnje za primer, da bi Nemčija odk'onila mir. Pripominja se, da je maršal Foch odredil vse pripravo, da se Nemčija prisili z vkorakanjem čet, sprejeti mir. Govori se tudi o vojaškem sodelovanju Anglije, Amerike in Francije. Amerika je izjavila., da bo v tem primeru sodelovala po možnosti. Orž^vs SSflS. Centralni urad za trgovski premet. LDU. Beigrad, 17. aprila. Centralni urad za trgovski promet z inozemstvom je začel svoje delo. Ministrstvo je ratificiralo dogovor s čehoslovaško republiko in z Nemško Avstrijo, Korupcija v tovarnah sladkorja. LDU, Beigrad, 17. aprila. Preiskava, ki jo je uvedel minister za prehrano v vojvodinskih sladkornih tvornicah, je dognala, da so zakrivile tvornice, da se je pokvarilo okoli 12.000 vagonov sladkorne repe. Tvornice se izgovarjajo, da niso mogle uporabiti repe, ker primanjkuje premoga. Svobodna trgovina pod državno kontrolo. LDU. Beigrad, 17. aprila. Z naredbo prehranjevalnega ministrstva z dne 15. t. mes., št. 5164, sc postavlja svobodna trgovina pod državno kontrolo. Uvedene so odpremne izkaznice za živila, ki presegajo količino 500 kg. Odpremne izkaznice za promet v eni in isti pokrajini izdaja socialno poverjeništvo dotiČne pokrajinske vlade, odpremne izkaznice za promet preko pokrajinskih mej pa izdaja ministrstvo. s samo pripravo utrja vezi prijateljstva in ljubezni. — Slednjemu, naj bo bogat ali reven, učen ali preprost, ukazuje Cerkev, da se vsaj enkrat krepča s tem nadnaravnim kruhom in slednjemu, naj je češčen ali zapuščen, podeli edeu in isti dar. Zalo pa se ravno pred obhajilno mizo nudijo taki lepi prizori bratstva in edinosti, kot jih ne srečamo nikjer v življenju. Tu izgine bogastvo in revščina, družabne in stanovske razlike, odlikovanja in priznanja, veda in neveda. Oči vseh so uprte v enega in istega Botja, zavest greha in božje pomoči preveva reveža in bogatina. In ta zavest enakosti naj bi se na pokazala tudi v življenju zunaj Cerkve? Nemogoče! Saj delujejo v dušah vrh toga — kot smo videli zgoraj — še nadnaravne kali milosti božje. Seveda mogoče je, da se ne pokažejo, a tega je kriv človek sam. Sama po sebi jc pa presv. evharistija dovolj močna očistiti posameznike vsega egoizma, strniti jih v eno samo celoto. To je trdno prepričanje Cerkve in tudi to njeno prepričanje bo odmevalo te dni po njenih cerkvah iz njenih psalmov in himnov, ko bo molila v podobi kruha skritega Boga. — Jerusalcm, Jerusalem convcrterc ad Dominum Deum tuum. Bil je čas, ko so zdravniki skušali pomladili težko bolnega človeka in podaljšati njegovo življenje s tem, da so mu izpustili nekaj krvi in mu zato vtočili v žile istotako sveže krvi od druge zdrave in mlade osebe; ta postopek, ki ga zdravniki tu in tam, četudi redko, izvršujejo tudi se- danje dni, imenujemo transfuzijo. Take duhovne transfuzije potrebuje tudi človeštvo. Tudi ono boleha in sicer težko boleha, skoraj je žc v agoniji; boleha na bolezni, ki jo lahko riazivljemo materialismus erassus. Ta bolezsn sc je zajedla v zadnjih desetletjih z vsemi svojimi kvarnimi simptomi med človeštvo in mu razjeda vedno bolj njegov organizem. Zato je treba odpeljati te strupene obtoke materializma iz človeške družbe, in dati ji je treba novih, svežih meči, ki jo morejo ncle ozdravili, ampak celo pomladiti. In ti božji obtoki novih, svežih moči morejo priti le po krščanstvu, po Kristusu, po njegovih naukih in zakramentih in pred vsem po njegovem najpomebnejšem zakramentu — presv, evharistije. Kakor je mogla presv. evharistija s svojimi skrivnostnimi vplivi na paganskih razvalinah stare rimske države osrečiti človeštvo v novi krščanski državi, isto božjo moč — Kristusa samega — hrani tudi današnje dni v sebi. Zato nazaj h Kristusu, nazaj k svetemu obhajilu in kmalu se bo uresničila beseda modrijana Leva Tolstoja, rekoč: *... In mir bo na zemlji, a ne mir, ki ga ustvarijo ljudje, le začasen, slučajen, posamezen mir, nego mir, ki je splošen, neporušljiv in večen ... In nastalo bo ono nebeško kraljestvo, kraljestvo miru, ki so nam ga obljubljali vsi preroki, ki se nam je približalo pod Janezom Krstnikom, in ki ga je oznanjeval Krist sam, ko je govoril o prijetnih letih z besedami Izaije preroka « Mam® Veliki iztfredi v Milanu. LDU. Milan, 17. aprila. (ČTU.) Protestna stavka, ki je bila v Milanu določena za pretekli torek, se je na vso moč poostrila. Stavka se skoraj v vseh obratih. V torek dopoldne je bilo še vse mirno, popoldne pa je prišlo do krvavih spopadov. Sprevod stavkajočih demonstrantov — več kot 2000 oseb — z rdečimi zastavami na velu in pomešan z anarhističnimi elementi, ki so vzklikali pozdrave Ljeninu, je na prehodu skozi notranje mesto trčil ob demonstracijski sprevod 2000 meščanov. Nato jc nastalo streljanje. Ubite so bile 4 osebe in približno 60 oseb je bilo ranjenih. Meščani, ki so stali pod vodstvom odpuščenih častnikov in vojakov, so dozdevno zmagali. Med tem se je stavka zelo razširila ter posegla tudi med črkostavce. Vsled tega ne izhaja noben list več, izvzemši edino trgovski vestnik »II Sole«. Poverjenika italijanske vlade, vojni minister in minister za javna dela sta dospela v Milan. Vlada se je odločila, da postopa energično proti vsem kalilcem miru ter zbira tudi že vojaštvo v ta namen. LDU. Bern, 17. aprila, (DunKU.) Dodatno k nemirom v Milanu se še poroča: Včeraj je prišlo v Milanu do nemirov. Okoli 4. popoldne so se zbrali stavkajoči in so se napotili z rdečimi zastavami proti središču mesta. Sočasno se je zbrala v galeriji »Vittorio Emanuele« množica častni-kov, vojakov, vojnih poškodovancev in meščanov, ki se je postavila med prepevanjem domoljubnih pesmi na glavni trg in podžigala govornike k energičnemu protestu. Nenadoma so zadonelc iz vrst stavkajočih socialistične pesmi. Protidemon-stranti. katerim se je pridružilo uiiastvo. so se obrnili proti socialističnim kolonnm in prišlo je do spopadov, ki jih policija ni mogla zabraniti. Na trgu je obležal en mrtev in več ranjenih, med njimi trije težko. Nato so navalili ljudje na uredništvo »Avantija«, vdrli v uredništvo in metali skozi okna pohištvo. Milanski listi niso izšli. Danes sta baje uvedla vojni minister general Cavelgia in naučni minister Bono-mi temeljito preiskavo. Policijski ravnatelj v Milanu, de Ula jc bil odstavljen. Stavka se je danes dopoldne razmeroma mirno nadaljevala. Boji na Bavarskem. LDU Draždane, 16. aprila, (CTU) Pred Monakovim stoji od včeraj več divizij pehote, ki irtiajo mnogo topništva. Ojačenja so naznanjena. LDU Norlmberk, 16. aprila. (CTU) Proti Monakovemu je odšlo nanovo 8000 mož. Po brezžični brzojavki so v Monakovem aretirali 1000 talcev. LDU. NfirnberjJ, 16. aprila. (DunKU.J Bavarska »Volkszcitung.: javlja iz Bamber-ga: Proti Monakovem se pomikajo vse razpoložljive čete, zlasti iz Regensburga in Ingolstadta, ker se je ptič vsled pomanjkanja sil ponesrečil. Napad se baje Izvede iz Dachau-a pod vodstvom znanega bavarskega generala. — Voditelji monakovskih anarhistov Miihsam, Landauer in Adler so bili oddani v prisilno delavnico v Ebrachu pri Bambergu. Železniška zveza med zahodom In vzhodom. LDU Pariz, 16. aprila. (CTU) V torek 15. t. m. se je obnovila direktna železniška zveza med zapadno Evropo in Orijentom. Direktni vlak pa ne gre skozi Nemčijo in Nemško Avstrijo, temveč skozi Švico, Italijo in Jugoslavijo. Simplonskl orijentski ekspres-ni vlak pa bo kasneje vezal Pariz, Atene, Carigrad in Bukarešto. Sedaj tx> vozil samo na progi Pariz—Trst. Polltline novice. + Begunje pri Cerknici. Na cvetno nedeljo smo imeli prav dobro obiskan javen političen shod S. L. S., ki se je na prostem in mirno izvršil. Dr. Stanovoik nam je opisal političen položaj in razlagal strankin program. Zbranim možem so ugajala demokratična načela, ki jih stranka zastopa, posebno tudi to, da bi bila tretjina kmetovega posestva nedotakljiva, katerega ne more zapraviti niti prodati. Konečno se je ustanovila »Kmečka zveza« in sprejele naslednje resolucijc: 1.) Shod poživlja vse kmetovalce po Jugoslaviji, da se čimpreje organizirajo po »Kmečkih zvezah«, da tako kmečki stan pride do svojih pravic. 2.) Deželna vlada se poživlja, da čimpreje skliče pokrajinski zbor. Centralna vlada v Belgradu naj čimpreje izvede volitve v narodno skupščino ali konštituanto. 3.) Shod zavrača z vso odločnostjo objavljeno začasno ustavo. Zahteva, da naj ljudski zastopniki izvedejo v naši državi demokratično ustavo, da bo ljudstvo odločevalo o vojski in miru. 4.) Ljudske šole naj se ljudskim potrebam primerno preosnujejo 5.) Shod zahteva, da vlada vpokliče v višji šolski svet tudi zastopnike krščanskega učiteljstva in kmetijstva. 6.) Splošna vojaška dolžnost naj se omeji na najkrajšo dobo ali odpravi in vpelje plačano vojaštvo. 7.) Pričakujemo pravične ureditve naših meja. Obsojamo z ogorčenjem laška grozodejstva v zasedenm ozemlju in poživljamo vlado, da ukrene vse potrebno, da se naši ujetniki vrnejo čimpreje domov. 8. Cesta iz Menišije na Borovnico oziroma Verd naj se čimpreje izpelje. -f Pojasnilo. V št. 83 »Slovenca« z dne 11. aprila 1919 je priobčen dopi6 iz Tržiča z naslovom »Tržiško pismo«. Gospod dopisnik pravi v tem dopisu: »Otroško zavetišče Vincencijeve družbe oskrbujejo sestre nemškega reda. Prednica je trda Nemka, otroci sami Slovenci. Pa poskusi g. župnik — naravno — slovenskim otrokom preskrbeti slovenske sestre. Nič hudega ni v tem. A g. Gassner, predsednik Vincencijeve družbe, brž pismo v Ljubljano, da kaj takega ni potreba. No, in bolj so verjeli Gassnerju.c Tako dopisnik. Otroško zavetišče v Tržiču oskrbujejo sestre križarke, zavetišče pa uživa tudi državno podporo in jc pod nadzorstvom podpisanega poverjeništva. Nadziranje v zavetišču se je izvršilo tekom zadnjih treh mesecev dvakrat in je dobilo poverjeništvo najboljši vtis o delu sester križark za n;im izročene otroke. Sestre križarke se nesebično trudijo, da so otroci dobro preskrbljeni s hrano, najbolj potrebnim preskrbe sestre tudi obleko. Razen tega je pa izvenzavetiško delo sester, zlasti prednice, tako človekoljubno, da bi bila za tržiško prebivalstvo občutna škoda, če bi se jim hotelo z neutemeljenimi napadi ogrenili njihovo delovanje v zavetišču in izven njega. Spomnimo le na njihovo delo ob času, ko je razgrajala v Tržiču španska bolezen, Res je, da je prednica Nemka. Toda če ne ve gospod Ude nobene druge njene napake, naj bi bil raje molčal. Tako potrebujemo v naši domovini sposobnih ljudi za socijnlno delo, in še te, ki so z vso Lubeznijo pri delu. poizkušajo nepoklicani izpodriniti iz vzrokov, ki ravno pri tem delu ne smejo prihajati nikdar v poštev. Pripomnimo le še to, da je občevalni jezik v zavetišču izključno le slovenski in da ne prihaja nobeni sestri, najmanj pa sestri prednici, ki se je v zadnjem času naučila slovenščino, da bi vplivale na otroke v nam nasprotnem nacijonalnem zmislu, — Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo. Poverjenik: Prepeluh. + Program ministra Gostinčarja. V pondeljek, dne 14. t. m. je po-očal minister za socijalno politiko Josip G o s t i n -čar, regentu v avdiienci, da namerava izpeljati sledeče socialne zakona: bolniško zavarovanje, starostno in rnrmoglostno za-vaiovanje, ureditev delavrega časa, dalje državne posredovalnice zt delo, delavske zbornice in podpore brezposelnim. Regent je izjavil: »Ako to izpeljete, opravite veliko in dobro delo.« Prestolonaslednik >e jc zanimal za razmere v Sloveniji in je\ prav dobro o naših razmerah poučen. -f škandal v časonirju. Predsinoo-niim so je dogodil Škandal v gledališču, naslednji dan pa v ljubljanskem Časopisju. Niti eden listov ni imel poguma, da bi obvestil igro. ki ne spada na deske »narodnega prosvetnega zavoda«, kakor so imenovali glednlišče ob času ustanavljanja. Kakor lim tedaj ni bilo nič za prosveto, tako jim je danes malo mari zanjo. Meščanska lista sta vstala takoj, da branita čisto umetnost. Peskova »Jugoslovija« se zgraža nad »javnimi moraMsti«, kakor bi se bala, da bo zasebna morala boljša, Če se javna ne pokvari. »Slov. Narod«, zvest samemu sobi, smatra odpor proti neumnosti, kar je ta igra, za abde-ritstvo. Za meščanskima listoma je pri-cokljal »Naprej«, ki slika dogodke v gledališču kot demonstracijo proti neki igralki, dasi so bile demonstracije naperjene proti vodstvu, ki z Evelina-mi vodi »naš najvišji kuHurni zavod« na kraje, ki niso v višavah. Ljubljansko časopisje zasluži, da mu zbor pred-sinočnjim najetih vajencev in dijakov priredi umetniški večer v zahvalo za rarstvo umetnosti in kulture. -f- Lastno spričevalo. Sinočnji »Narod« !>rinaša še dvoje poročil o shodu v Želim-jah, kjer so pristaši JDS. na shodu \LSt napadli župnika Erjavca in ga do krvi pretepli. Iz teh dveh poročil pa je čisto jasno, da se je napad v Želimljah res tako izvr-šli, kakor smo poročali. G. dr. Lovrenčič sicer pravi, da je župnik Erjavec ljudi razburil da jih je pehal od sebe in se ž njimi ruval. Drugo poročilo pa ugotavlja, da je vzroka dogodkom iskati »deloma v še nezadostnem razumevanju strankinih načel z naše (JDS) strani.« Sicer pravi »Narodov« poročevalec, da njegovi pristaši niso imeli namena »uprizarjati na shodu rabuk«, toda takoj nato veli: »Slednji (sklicatelji shoda VLS.) so imeli že pred otvoritvijo sho-000 K. Ponudbe pod Izklicno ceno se ne sprejmejo. Zakupojemalci usnjarne merajo položiti na dan draZbe varščino v znesku 10000 K v roke sodnoga komisarja, ravnotako se ima todaj plačati polletna zakupniua od usnjarne in vsa zakupnina za zemljišče sub b ter iz-kupilo za premičnine. Zakupodajalci si pridržijo pravico, oddajo v zakup tekom 3 dni po« trditi ali odkloniti. Ostali draibotii pogoji in druge listine o zgoraj navedenih predmetih so lahko vpogledajo pri sodniji (soba št. 2) ali pri sodnemu komisarju, no--tarju Fran Burger v Radočah. soctmfa v Redeča!?, odd. I dne 12. aprila 1919. na Bledu et otvorjen. Za topla in mrzla jedila ter Izborno pijačo je poskrbljeno, usjnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska o, 12, Telegrami: KINTA Ljubljana. 7 prodaja samo na cele vagone od postale Slsak za tako) veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki fmm wiiss, sisak. Ustanovljene leta 1381. = Ustanovljeno leta 1881. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LiublknL Jugoslovana t tiskarne v Ljubljani