855A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.F.126 66001 KOPER poštnina ol .liana ? gotovini poslale I grupe* rtSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 240 (9848) TRST, sobola, 15. oktobra 1977 rSSTS Jk taCe‘^jaU ! TrutU ±1“*ja ,1945* predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ctkloetil. Od 9. do 17. septembra 1944 se je tišini v faskami »Doberdob, pn Lrorenji Trebuži, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SIovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 100.000 DEMOKRATIČNIH RIMLJANOV PROTI FAŠIZMU NA MNOŽIČNEM ZBOROVANJU V RIMU ZAHTEVALI ZAPRTJE BRLOGOV MSI Rimski župan Argan: Edino učinkovito sredstvo proti fašizmu J® množična ljudska mobilizacija - «Avtonomisti» povzročili hude incidente ob robu druge protestne demonstracije izven-Parlamentarne levice - Razdejanje in spopadi v središču Rima , . UM — Slo tisoč demokratičnih Rimljanov je včeraj izrazilo svoj ' Za • zula'*' umora mladega levičarja VValterja Rossija in zahtevalo Pj'tje fašističnih brlogov. Eno uro pozneje so mladi levičarski izven-a amentarci Priredili drugo antifašistično demonstracijo, v polemiki Prvo, s tem pa dali povod za provokacije in incidente, ki so jih 'Prožili pripadniki «avtonomije». Manifestacija, za katero je dala P',l)udo rimska občinska uprava, se j Začela okrog 17. ure izpred Ko-0Scja, od koder je sprevod krenil ,.# Trga San Giovanni. Manifestaciji80 se pridružila mladinska gibala demokratičnih strank, enotna fe-racija CGIL, CISI. in UIL. ANPI er Predstavništva občin Lacija. O-*r°ttUo število ljudi, predvsem mla-uie, delavcev, študentov, žensk jc Pavaeni mirno, ob vzklikanju proti-asisličnih gesel, prehodila razdaljo *r8», kjer je bila osrednja ma- "‘•estacija. Rimski župan Argan je dejal, da um ne b0 več mirno prenašal te-irističnih dejanj in kriminala ter i~Reyal od države, naj zajamči nit' in nedotakljivost državljanov. Od vlade je Argan zahteval, naj onemogoči MSI, da bi še naprej povzročala škodo. Ne gre za zavračanje debate, ampak zato, da preprečimo prehod od debate k nasilju, ali pa, kar je še slabše, istočasno delovanje tako na politični ravni kot na ravni kriminala. Potem ko je obsodil počasnost sodstva in potuho, ki jo neofašizem uživa tudi v nekaterih organizmih države, je rimski župan ugotovil, da obsta ja tudi drugi terorizem, ki se sicer sklicuje na ideologijo, ki je nasprotna fašizmu, ki pa dejansko pelje vodo na mlin fašizmu. Vemo pa, je dejal, da gre za politično frakcijo, ki je povsem izolirana od ogromne večine mladih in celo od »gibanja*, ki je priredilo bolonjski shod. Edi- KONEC MESECA GROZI SPROSTITEV STANARIN PSffl predlaga «vrh» o pravični stanarini Mancinijeva struja vztraja pri nujnosti novega «dialoga s KD» Polemike o odloku za odložitev jesenskih upravnih volitev v*« — Vprašanje zakona 0 «pra-vCn'h stanarinah* prihaja ponovno ospredje. Konep meseca bi nam-z4padcl že štirideseti ukrep o ahlrznitvi stanarin*: če parlament 1 (tona Riga datuma ne bo sprejel za- o, »pravičnih stanarinah* sta b|r> samo dve r uve — ali popolna lihe- p" Lacija tržišča s stanovanji ali, sl* Ponosna «zamrznitev». Proti , uuji rešitvi se je izrekla senator-s c| skupina KD. ista, ki je poleti Pomočjo misovccv spremenila o-Ptek v ttolikšni meri, da ni več PRjemljiv za nikogar. Zaskrbljen zaradi te možnosti jo p^pjbemokratski tajnik Romita “kU vodstvom ostalih strank «pro-„ f!T|skt’ga sporazuma* brzojavko, . Kateri iji kot ' ei"i j''1 Poz*va> sc še pred jtm?L'm meseca dogovorijo o spre Pi-a'!1Vem kompromisu (sredi poti, Ij^1 Romita) in tako preprečijo ^realizacijo stanarin. Romita je S(£.'n-ia, da je sporazum mogoče do Vejj ~ mikaj dneh in nato bi r.oc cvin Parlamenta lahko še pred kon- meseca odobrili zakon. K- 'lsPi'edju zanimanja strank še »Im- m nahaja PSI. Mancinijeva ... . la je ponovno razgibala kalne Me loSa >je s predlogom o obnovitvi dia z demokristjani. Zasedanje n,v.„7 .,se Je zaključilo s posegom jj., J "Uka poslanske skupine PSI Ijš^Paa, ki je v bistvu ponovil sta- j' a Manni-;;., i„ Inn Mancinija, Žuccalaja in Lan-ti ,,^[a; da mora dialog s KD «iska- jJ** neglede na stare formule*. Pj-r 9 s. tern stališčem se ne stripi"^1 vs' socialisti. Manca je na-Povp)1 P°nov,l. da je «PSI javno Vlad' *a' ne mišk sodelovati v Cei0t' S ''‘k)' ni v vladi zastopana rj| l1fi levica*, medtem ko Slgno-ki ^^dziva k »razčlenjeni* diskusiji, stra„, na skorajšnjem zasedanju CK rfHije-e 'e tl,di smisel Vitto- ovodnika za «l’Avanti». . 1 se bo namreč sestal prihod teden. jev ^mistična upanja je Mancini Soeiaij^oP vzbudil med liberalci in Sonj9], omokcati. ki sedaj pozivajo cijn , m. _ naj zaostrijo diferencta- j *ilan, 0 KPI in pomagajo laičnim Kpj, ra7-biti »odnos med KD in ši od referenduma* in je zato sklicala vrsto shodov po vsej Italiji. Temeljna zahteva UDI je zakon, ki naj ureja splav tako. da bo žen ska lahko odločala o svoji usodi jn imela v posvetovalnicah pomožno strukturo pri tej dramatični odlo čitvi. Srečanje med poslanci KPI in «policijskimi sindikalistu RIM — Skupina komunističnih poslancev, članov komisije za notranje zadeve, se je srečala s predstavniki odbora za ustanovitev sindikata a-gentov javne varnosti in jih seznanila z napredovanjem procesa združevanja raznih zakonskih osnutkov o reformi policije. 1 Na sestanku so ugotovili splošno enakost stališč. Poslanci KPI so se obvezali, da bodo v komisiji zagovarjali rešitev vprašanja ustanovitve policijskega sindikata še preden bi parlament odobril zakon o reformi policije, saj bi v nasprotnem primeru bila reforma okrnjena. ni učinkoviti odgovor na fašistični škvadrizem, je zaključil -Argan, je v množični ljudski mobilizaciji, ki se mora nadaljevati. Eno uro pozneje se je več tisoč mladih zbralo na Trgu Esedra. Tudi ta manifestacija si je zastavljala cilj protesta proti neofg.šizmu, slišati pa je bilo tudi gesla proti Andreottiju in programskemu sporazumu. Poleg «gibanja študentov* in «delavske avtonomije* so k manifestaciji pristopili še «lotta Conti-nua», PDUP - Manifesto in proletarska demokracija, in to šele potem, ko so dobili zagotovila o mirni naravi protestnega shoda. Okrog 20 tisoč mladih je v sprevodu prehodilo Ul. Cavour do Trga Venezia, medtem ko so trgovine zapirale, o-zračje pa je postajalo napeto. Do provokacije — ki je ni bilo težko predvideti — je prišlo, ko je sprevod dospel do Tibere. Kakih dva tisoč »avtonomistov* je pretrgalo sprevod na dvoje ter s taktiko mestne gverile povzročilo vrsto incidentov in spopadov s policijo, pustošenje in celo plenjenje v trgovinah. Me.d najbolj hudimi epizodami moramo zabeležiti napad na pokrajinski sedež KD, na zastopništvo Fiata, na deželno upravno sodišče, proti kateremu so odvrgli zažigalne bombe; pustošenje nekega bara in kinematografske dvorane v središču m'-sta: in končno metanje molotovk proti izoliranemu policijskemu avtomobilu. Ceii dve uri je bilo središče mesta spremenjeno v pravo bojišče. Okrog 20. ure je sprevod študentov, ki so ga provokacije »oborožene stranke* zreducirale na polovico, prispel do sedeža rimskega sodišča ter se razpustil. CANDIDA CURZI Dijaška protifašistična manifestacija Slovenski in italijanski višjesolci z ramo ob rami zahtevajo odpravo vseli fašističnih provokacij ih zagotovitev mirnega sožitja v našem mestu. Poročilo o manifestaciji lahko berete na tržaški strani. POTIM KO JE SENAT EAVRNIl PREDLOC BELE HIŠE Poziv predsednika ZDA k varčevanju z energijo doživel mlačen sprejem Carterjev oster nastop je razburil petrolejske družbe, ni pa prepričal javnega mnenja o pravilnosti, predvsem pa o uspešnosti, vladne politike WASHENGTON — «Carterjeve i-zjave so popolnoma neutemeljene.* ,ie bilo najmanj kar so o zadnjem televizijskem ogovoru ameriškega predsednika dejale velike petrolejske družbe. Pred milijoni ameriških državljanov je namreč Carter obtožil petrolejske mogotce, da se pre; komemo okoriščajo, kajti »skušajo izvesti največji rop v zgodovini človeštva*, kakor je predsednik nedvoumno označil početje «sedmih sestra* in njihovega razvejanega sorodstva. Vendar pa ne gre za nikakršen moralni poseg, dasi so jih Carterju že večkrat upravičeno očitali, temveč za precejšnja nesoglasja, ki so se glede energetske politike porodila med Belo hišo na eni strani in petrolejskimi družbami ter delom kongresa na drugi strani. Slednji zagovarja visoke dobičke večnacionalnih družb, češ da jih le-te v veliki meri porabijo za raziskovalno delo in torej v korist človeštva. Do spora je namreč prišlo v finančni komisiji senata, ki je odbila pred- OB ZAKLJUČKU TRIDNEVNIH POGOVOROV V PARIZU Seja vlade BUENOS AIRES - Ameriški državni sekretar Cyus Vanče bo u-radno obiskal Argentino 21. in 22. novembra. Vest so objavili včeraj v Buenos Airesu. It [M Seja ministrskega sveta je bila tokrat posvečena predvsem rednim upravnim vprašanjem. Na predlog” ministra Stammatija (zaklad) jn Morlina'(proračun), je vlada odobrila dotacijo 250 milijard socialnemu skrbstvu INPS, v isti sapi pa napovedala, da bo v prihodnjih dneh sporočila parlamentu organski zakonski osnutek1 za preureditev pokojninskega sistema v Italiji. V začetku seje je zunanji minister Ferlani poročal o mednarodnem položaju in perspektivah uspeha beograjske konference. Zatem pa so sprejeli več sk'epov, med temi dva zakonska osnutka, s katerimi namerava vlada odpraviti pojave nestalnosti učnih trn či na šolah vseh vrst in stopenj. Na predlog predsednika vlado Andreottija je ministrski svet odobril tudi dekret predsednika republike o izvajanju »narodnostnega proporca* pri zaposlitvah na Južnem Tirolskem. Vlada je tudi sklenila zbrati vse podatke o škodi, ki jo je povzročilo neurje v severni Italiji, da bo izdelala poseben zakon za obnovo teh področij. Predsednika Tito in Giscard D Esiaing izrazila zaskrbljenost zaradi današnjega položaja v sveta Pozitivna ocena odnosov med Francijo in SFRJ - Po kratkem oddihu bo Tito od ponedeljka dalje obiskal Portugalsko, ob povratku domov pa se bo ustavil še v Alžiriji PARIZ — Jugoslovanski predsednik Tito je včeraj končal tridnevni uradni in prijateljski obisk v Parizu in odpotoval na jugozahod deže-,le, kjer bo preživel konec tedna, nato pa bo ivadno obiskal še Portugalsko. Zvedelo se je, da ,se bo med vrnitvijo iz Fi rtugalske,, kjer bo na ob'slui od ponedeljka do: četrtka prihodnji teden, za nekaj ur ustavil v Alžiriji in so pogovarjal z alžirskim predsednikom Bumedienom. Jugoslovansko - francoski uradni politični razgovori so se končali včeraj dopoldne v Elizejski ralači s srečanjem obeh redsedrikov in njunih sodelavcev. Ob tej priložnosti so pregledali poročila o pogovorili, ki sta jih imela v Parizu zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič s francoskim zunanjim ministrom Louisom De Guiringaudom in član zveznega izvršnega sveta Janko Smole s francoskima ministroma za zunanjo trgovino Rossijem i' za industrijo Mo-noryjerp. Obenem so uskladili tudi stališča o vprašanjih, ki jih zajema skupno sporočilo. Ta dokument so že objavili, vsebuje pa obširna stališča, ki so se i izoblikovala v pogovorih med preč sodnikoma Titom in Giscardom ter njunimi sodelavci. Dvojica Dredsednikov je vsebino svo:ih pogovorov (»vzela tudi v izjavah za javnost. Tito in Giscard sta časnikarjem spregovorila takoj potem, ko sta imela sklepne pogo vore. Prvi je povzel besedo jugoslovanski predsednik in dejal; «V tem kiatkem času našega biva7 nja v Parizu sva imela z gospodom predsednikom D’Estaingom precej pogovorov — v dvoje in z udeležbo sodelavcev. Zajeli smo številna vprašanja. v prvi vrsti naše medsebojno politično, gospodarsko, .kulturno in drugo sodelovanje. Izmenjali smo mnenja o mednarodrtih problemih, ki danes terjajo rešitve. Ugotovili smo, da se naša stališča do mnogih vprašanj skladajo ali pa so podob na. Izrazili smo zaskrbljenost zaradi današnjega položaia v svetu. Zlasti nas skrb’ (»loža,j na Bližnjem vzhodu, to je spor med Izraelom In arabskimi državami, kjer je vsa stvar prišla v slepo ulico.'Skrbi nas tudi položaj na afriškem rogu, na jugu Afrike itd O vseli teh vpra šanjili ima zelo sorodna stališča. V plenarnih pogovorih, ki smo jih i-meli prav zdaj, smo pojasnili tudi naša stališča do nadaljnjega sodelovanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo, to je o odnosu te skupnost; do Jugoslavije. Tu se v določeni meri čutimo zapostavljeni. Kot evropska, neuvrščena država je Jugoslavija zainteresirana za čimbolj-še gospodarske odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Gospodarska menjava med našima državama sc, je po. lanskem o-bisku gospoda predsednika DlEstain-<*a v Jugoslaviji izboljšala. Tako se je na prime; jugoslovanski izvoz na francosko tržišče v zadnjih osmih mesecih povečal, za okrog 40 odstotkov. Vendar smo ugotovili, da je še prostor za nadaljnjo, razširitev in pospešitev našega gospodarskega sodelovanja. Ob ko"»u bi rad izrekel zadovoljstvo in hvaležnost gospodu predsedniku D’E-taingu, narodu in vladi Francije in posebej meščanom Pariza za izredno topel sprejem, na katerega smo naleteli v vaši lepi deželi. Hvala.* Za Titom je povzel besedo Giscard D’Estaing in časnikarjem izjavil: »Rad bi. gospod predsednik, povedal, da je bil vaš obisk v Franciji priložnost, da francosko ljudstvo da priznanje vam kot svetovni osebnosti svetovnega formata. To je bila tudi priložnost za nas. da na podlagi že tradicionalno prijateljskih odnosov med Francijo in Jugoslavijo poudarimo pomen, ki ga Francija pripisuje močni in neodvisni Jugoslaviji, Jugoslaviji, ki je soosobna sama odločati o svoji usodi. Kot ste sami povedali, smo obravnavali velike mednarodne probleme, UGRABLJENO ZAHODNONEMSKO LETALO JE TRENUTNO NA LETALIŠČU V DUBAIU Ultimat gusarjev: osvoboditev trinajstih teroristov v zameno za življenje potnikov, posadke in Hansa Martina Schleyerja se tudi polemike o Not).. ■ Možitve upravnih volitev. **to?njie ministrstvo je razdraženo P(p 1 M,0 na zadržanje KPI,' PSI in kl so v komisiji za ustavna Vh *' n nj, *!?)}*» zavrnili vladni. osnutek ^jtoitvi volitev. Hicr^tjan Pennacchini očltn in c*a bi rada imela «eeio kozo govjjj'®? volka*. Na levici pa od-ve da je vprašanje odložit- rfciJnjJ^vMh volitev treba rešiti z Vidinih Z8k°nom o racionalizaciji vi. . 11 rokov, ne pa z navadnim Nnin dekretom, ker bi to bil no- Pristai prec«Jens. Levica skratka *“-• a na odložitev vblitev od !e- ?eni a .jamst 0 Pomladi, želi- pa ustrezna a' da bo to urejeno v okviru S*tr‘bn|1C„ VcV'*nih rokov in torej po Parlamentarni razpravi. C. C. o splavu RiM ''-'■reza žensk Italije je pri sPlav ~-lla 'Porobitni referendum °a tem11 'n se 1)0 Wvzela, da bodo kina : r®ferendumu zmagala na tUflg a laična stališča, vendar pa Ja, da je »dober zakon bolj- DUBAI — Domneva, da je preusmeritev nemškega boeinga, ki je letel na progi Mailorca Frankfurt, tesno povezana z ugrabitvijo pred Bednika zveze nemških industrijcev Hansa Martina Schleyerja je bila DOtriena: gusarji, ki so sredi noči pristali na letališču v Dubaiu, so dopoldne |»slali nemški vladi in ne katerim sredstvom javnega obveščanja ultimat, v katerem grozijo z umorom-potnikov uv posadke u grabljenega letala ter Schteyerja, če ne bosta' zahodnonem.ška in turska vlada do nedelje zjutraj ob 9. uri (po srednjeevropskem času osvobodili skupno trinajst teroristov: U preživelih pripadnikov »mote armee fraktion*. ki so zaprti v ZRN. in palestinska gverilca, ki jima je lani poleti delno spodletel napad na izraelsko linijsko letalo na letališču v Istanbulu. Pri napadu so bili štirje potniki ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Organizacija SAWIO (zveza ra boj proti mednarodnemu' imperializmu), ki si lasti očetovstvo terorističnega izpada in ki sb vsaj s tem imenom prvič pojavlja na pozorišču mednarodnega terorizma, je naj prej stopila v stik z ženevskim odvetnikom Pavotom, pravnikom, ki so ga • tudi Schleyerjevi ugrabitelji izbrali za posredovalca, pozneje pa so pismo s svojimi zahtevami poslali tudi številnim sredstvom javnega obveščanja tako v Franciji kot v ZRN. V ultimatu, ki, kot rečeno, zapade v nedeljo zjutraj, teroristi zahtevajo osvoboditev 11 pripadnikov RAF in dveh palestinskih gverilcev. odkupnino 15 milijonov dolarjev, preliminarni sporazum z vlado Vietnama, Somalije ali Južnega Jemeha, ki naj bi morali sprejeti izpuščene prevratnike. Če tem zahtevam ne bu zadoščeno, bodo Sčhle-jer, potniki in posadka ugrabljenega letala ubiti. Teroristi so nadalje sporočili, da je to njihov zadnji ultimat in da ne bodo več stopali v stik ne s prizadetima vladama ne z odvetnikom Payotom. Skupno z ultimatom so nadalje poslali omenjenim še dva dokumenta: v prvem, ki so ga očitno sestavili u-grabitelji predsednika zahodnonemške industrijske -' eze, je rečeno, da je po 40 dneh to zadnje sporočilo in da komandos «Siegfried Hausnev* ne bo pristal na nadaljnje zavlačevanje;1 drugi dokument, ki je napisan v angleščini, ki je naslovljen arabskemu ljudstvu in še posebej Palestincem, Pa poudarja, da je bil boeing pre-usmerjen. da bi SAVVIO tako podprla Sch!eyerjeve ugrabitelje. Obenem Pa naj bi v namenu srriavijavcev pisma tudi obtožnica proti zahodnonem-ški vladi, ki s finančno, tehnološko ih drugo strokovno |>omočjo podpira najbolj reakcionarne režime. Turška vlada jo že sporočila, da ne bo zadostila zahtevam teroristov, v Bonnu pa zaenkrat nuo dali še nobenega. uradnega odgovora. Položaj zahodnonemške vlade je po u-grabitvi boeinga znatno bolj kočljiv in vse kaže, da bo Schmidt le težko vztrajal v dosedanji politiki priklanjanja vseh žalitev Schleyerjevih u-grabiteljev. Čeprav lahko izzveni u-gotovitev brutalna, je pa vendarle dejstvo, da sedaj ni več na niti eno samo življenje pač pa 92. In. kar ima lahko še večji pshološki učinek, med talci so številni otroci in ženske. Iz uradnih sporočil je težko razbrati. kakšno pot bo ubrala zahodno-nemška vlada, med opazovalci pa prevladuje mnenje, da bo brutalna številčna logika imela svoj učinek in da bo ZRN najbrž pristala na pogajanja s teroristi, zlasti še, ker so se doslej izjalovili vsi poskusi drugačne rešitve dramatičnega primera. MeJ postankom gusarjev na letališču v Lamalri, naj bi posebni protiteroristični oddelki nemške vojske in policije hoteli napasti letalo in osvoboditi talce, načrt pa naj bi se izjalovil zaradi odločne prepovedi šefa ciprske policije. Ker je kot kaže nova Entebbe neponovljiva tudi zaradi odpora prizadetih vlad, bo morala ZRN pač ubrati drugačno pot. Izbira pa ni velika: odklon zahtev teroristov ali pogajanje z' njimi. »Krizni štab*, ki je bil ustanovljen takoj po ugrabitvi predsednika zahodnunemških in- dustrijcev, od včeraj opoldne zase da skoraj neprestano in tudi nemška vlada se je sestala, da bi podrobno proučila položaj. Do trenutka, ko poročamo, pa ni sprejela nobenega sklepa. Križev pot potnikov in posadke ugrabljenega boeinga, ki Se je začel med poletom iz Mallorce v Frankfurt, ima kot trenutno postajo letališče v Dubaiu, kamor je letalo pristalo po vmesnem postanku v Bahreinu. Teroristi,, ki naj bi po najnovejših vesteli bili štirje (baje trije nemški državljani in Arabec) so sporočili, da ne bodo osvobodili nobenega talca, dokler ne bodo njihove zahteve izpolnjene. Letalo je bilo ves dan ustavljeno sre-d: pristajalne steze, obkoljeno od policije in do zob oboroženih vojar kov. Pod večer je vodja' štirih gusarjev zahteval od letaliških obla sti, naj napolnijo rezervoarje letala z gorivom, ni pa znano, če namerava zopet vzleteti in kam je morebiti namenjen, (vt) minister Brovvn. Sprejel ga je predsednik vlade Andreotti, ., katerega je spremljal obrambni minister Rut'-tini. Brovvna je spremljal ameriški veleposlanik Gardner. Med razgovorom je Brovvn seznanil italijanskega premiera o stališču ameriške vlade do vprašanja »nevtronske bombe*, o katerem so te dni razpravljali na 22. zasedanju »odbora za jedrsko načrtovanje* NATO. Brovvn se bo pred cdhodum v IVashington danes še na kratko sestal z zunanjim ministrom Forla-nijem. Brown v Italiji RIM — Na poti iz Beograda, kjer je pravkar zaključil uradni obisk, se mudi v Italiji ameriški obrambni V Madridu zasedanj« socialistične internacionale MADRID — S sestankom »mednarodnega sveta socialističnih žena*, ki mu predseduje belgijska predstavnica Irene Petry, se je v Madridu začelo zasedanje socialistične internacionale. Politični biro te organizacije bo zasedal danes in jutri pod predsedstvom Willyja Brandta. Na dnevnem redu so vprašanja Biižnjega vzhoda, položaja na jugu Afrike jn v Sahari ter razorožitev. V Madrid so že prispeli predstavni ki 21 držav in organizacij. Italijo zastopata Romita za PSDI in Aiel-lo za PSI. začenši s problemom popuščanja na petosti. Med mojim lanskim obiskom v Jugoslaviji sva v sporočilu opozorila na Šest točk, za katere menimo. da pravijo, kako naj se uresničuje popuščanje mednarodne na petosti. Ta duh iz teh šestih točk se izraža tudi v nastopih naših delega cij na sedanjem sestanku konference o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu. V današnjem sporočilu smo pou' darili, da popuščanje obravnavamo kot univerzalni problem, ki mora zajeti vse dežele in vse kraje sveta. To velja za vse konfliktne razmero, za yse spore po svetu, kjerkoli se pojavijo. Kot ste povedali, smo izrazili zaskrbljenost zaradi položaja na rogu Afrike. Izrazili smo upanje, da bodo našli miroljubno rešitev za ta spor v Afriških okvirih, med afriškimi državami in s sodelovanjem organizacije, ki je odgovorna za afriška vprašanja. Pogovarjali smo se tudi o dvostranskih odnosih in ugotovili, ko ste vi.-gospod predsednik, tudi omenili, da se je naša menjava pomembno povečala, v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z lanskim letom za več kot 50 odstotkov. Pogovarjali smo se tudi o tistih področjih, na katerih se naše sodelovanje lahko razvija še naprej in konkretno omenili avtomobilsko industrijo, elektro gospodarstvo, kemijsko industrijo in elektroniko. Prav tako smo izrekli željo in pripravljenost, da se nadaljujejo stiki, ki so bili med našima državama že doslej, da bi se ta duh tesnega sodelovanja lahko čimbolj uspešno u-resničeval. Z zadovoljstvom sem sprejel vaše vabilo, da vam varnem obisk.* je končal francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing. (vb) Predlog za beograjsko konferenco SFRJ za kulturno sodelovanje v Evropi BEOGRAD — Na beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju se je nadaljevala izmenjava mnenj o humanitarnih vprašanjih, človekovih pravicah in drugih zadevah iz tretje »košare* helsinške sklepne listine. Jugoslovanski predstavnik Milorad Pešič je napovedal, da, bo Jugoslavija na beograjskem sestanku predlagala, da bi razglasili »leto kulturnega sodelovanja v Evropi*. Namen te akcije, za katero jugoslovanska diplomacija pripravlja tudi uradni predlog, je iz» boljšati vse oblike kulturnega sodelovanja v Evropi in tako odpraviti oziroma omiliti omejitve in enostra-nosti na tem področju, obenem pa bi bil to tudi nov jugoslovanski prispevek k uresničevanju helsinškega dokumenta na kulturnem področju. sečnikov predlog, da bi cene nafte in njenih derivatov podvrgli nadzorstvu, še strožji omejitvi pa zemeljski plin. Sploh pa pomeni boj, ki je s Carterjevim televizijskim pozivom javnosti prešel v čelni spopad, predsednikovo pr zadevanje za vsaj delno načrtovanje izkoriščanja virov energije in parcialnega nadziranja cen, obenem pa tudi zavzemanje načelnika Bele hiše za lasten ugled. Že aprila letos, ko je Carter predstavil vladni energetski načrt, je poudaril, da je to ena izmed glavnih točk njenega notranjega programa, razen tega pa je takratni položaj v ZDA o-zaačil za zelo težkega. »J mmy the cardigan*. kakor so ga poimenovali. ker je na televizijskih zaslonih nastopil v debelih volnenih majicah, je že lansko zimo prepričeval Američane, da morajo štediti ter napovedoval lis treznili ukrepov. Poslanci so z manjšimi spremembami osvojili predsednikove predloge. ki pa so x srenatu naleteli na velik odpor. Po zavrnitvi dejansko vseh ključnih postavk — o preusmeritvi industrijskih obratov na uporaba premoga, o spremembi električnih tarif, o nadzorstvu nad ceno zemeljskega plina, o dodatni obdavčitvi surove nafte — sta ameriškemu predsedniku ostali dve možnosti: ali prekliče lasten predlog, kar pa bi pomenilo priznanje lastnega poraza ali pa skuša izvesti pritisk na kongres. Možnost, da bi se s senatorji kompromisno sporazumel je namreč po splošni oceni že zamudil, zato mu je preostal edinole »poziv javnosti*, kajti obtožbe petrolejskim mogotcem so bile zelo jasen opomin senatorjem naj se ne uklonijo njihov m zahtevam. Vendar pa »javni križarski pohod* Jimmja Carterja ni obrodil zaželenih sadov, vsaj sodeč Po pisanju uglednih ameriških časopisov. Ne glede na ugovore predstavnikov «petro'ejske*a ihaljesiva*, ki jjh je vsakdo, upoštevaje tudi oster in odločen ton a-meiiškega predsednika, pričakoval, je Carterjev poseg pri gledalcih in komentatorjih prej zapustil vtis klica na' pomoč kot diktata močnejšega. K takemu vtisu je sicer pripomogla tudi splošna ocena o upravljanju Car. terja, ki je ob nastopu precej obljubil, vendar pa še zdaleka ni vsega izpolnil. Dnevnik »VVashington Post* je Carterja označil za »predsednika pobud bolj kot rezultatov* ter ob tem o-lnenil vsa pereča notranja vprašanja, ki jih nova uprava ne samo ni rešila. temveč so se celo še bolj zaostrila. Neuspeh, Bele hiše ob tem ključnem problemu, kajti ni videti, da da bi se senatorji premislili, je časopis pripisal predsedniku samemu in njegovim sodelavcem, ker niso u-strežno sledili parlamentarni razpravi in skušali vplivati nanjo, kakor so zelo uspešno storili zastopniki petrolejskih družb. »Predsednik ima v marsičem prav*, je zapisal drugi ugledni ameriški dnevnik, «New York Times*. »Sedem sester* prav gotovo ne potrebuje dodatnih sredstev, slednja z energijo je pa za ZDA že nuja. je še ugotavljal uvodnik, vendar pa se predsednika ne bo ocenjevalo zaradi pravilnih ali napačnih presoj, temveč zaradi njegovih vodilnih sposobnosti. Zadnji dogodki naj bi Po oceni marsikoga navedli do ugotovitve, da Carter ni znal pravilno uskladiti nasprotujočih interesov, kar je pravzaprav glavna kritika na njegov račun, (bp) Demantirane vesti o hudih izgredih v vzhodnem Berlinu »Resno opozorilo* dopisniku agencije Reuter NEW YORK —- Na generalni skupščini OZN se je zaključila splošna razprava, ki se je začela 26. septembra in v katero je poseglo 140 govornikov, med njimi 11 šefov držav ali vlad ter 115 zunanjih ministrov. Sedaj se bo začela generalna skupščina ukvarjati, še vedno na plenarnih sejah, s konkretnimi vprašanji, od katerih bo prvo na dnevnem redu vprašanje Namibije. Istočasno pa se bo začelo tudi delo v komisijah. BERLIN — Vsi viri informacije v Nemški demokratični republiki, začenši z uradnim glasilom vzhodnonemške partije «Neues Dcutschland*. so odločno demantirali vesti, ki so jih objavili v Zahodni Nemčiji in po katerih naj bi še prejšnji petek prišlo do hudih izgredov v središču Berlina. V teh izgredih — o katerih je pisala tudi britanska tiskovna a-gencija »Reuter* — naj bi policija zelo ostro nastopila proti demonstrantom, ki so baje vzklikali »Proč z Rusi* in »Združena Nemčija*, pri čemer naj bi kar štiri osebe, dva demonstranta in dva policista, zgubile življenje. »Neues Deutschland* pa pojasnjuje, da je dejansko šlo le za neodgovoren izpad skupine vinjenih mladeničev, ki so preprečili reševalcem, da bi priskočili na pomoč osebam, ki naj bi se ranile, ko se jc zrušila ograja televizijske stolpnice v središču Berlina. Zato je morala policija zelo ostro nastopiti proti »huliganom. ki se sploh niso zavedali, kaj so počenjali*. Tiskovni urad vzhodnonemškega zunanjega ministrstva je naslovil na dopisnika a-gencije »Reuter* v vzhodnem Berlinu »strogo opozorilo*, ker je objavil popolnoma neresnične vesti. OB PREKINITVI PORAJANJ S FINCANTIERI Kriza v državnem ladjedelstvu močno ogroža tržaško gospodarstvo Tudi odlašanje s preosnovo pristanišč spodjeda mednarodno vlogo Trsta Poseg post. Cuttara (KPI) v komisiji za promet pri poslanski zbornici Vprašanje državnega ladjedelstva in pristaniške politike v Italiji je te dni v središču pozornosti političnih in sindikalnih krogov v državi in v naši deželi. Furlanija - Julijska krajina je še posebej prizadeta ob .krizi, ki je zajela državno ladjedel-stvo, saj deluje na našem področju ena izrned glavnih italijanskih ladjedelnic, »Italcantieri*. s sedežem v Trstu in ladjedelskim obratom v Tržiču. Prav tako je naše mesto, ter z njim gospodarstvo vse dežele, neposredno prizadeto zaradi dolgotrajnega zavlačevanja z rešitvijo življenjsko važnega vprašanja, ki ga predstavlja preosnova italijanskega pristaniškega sistema. Prekinitev pogajanj med sindikalnimi predstavniludelavcev, zaposlenih v kovinopredelovalni industriji in vodstvcm Fincantieri v zvezi s krizo v državnem ladjedelstvu je zato včeraj močno odjeknila tudi v ladjedelskih obratih ter v sindikal-nih in političnih krogih na Tržaškem. Odposlanstvo iz Tržaškega arzenala Sv. Marka in ladjedelnice Italcan-teri se je včeraj popoldne sestalo s predstavniki političnih strank, na sedežu KPI pa se je pozneje sešlo a pokrajinskim tajnikom G. Rossetti -jem in odgovornim za delo v tovarnah pri stranki G. Pasi jem. Rossetti je na srečanju poudaril, da so komunštična stranka in njeni parlamentarci že dopoldne posegli na pristojnih mestih v Rimu. Posl. Cuffaro se je tako udeležil sestanka predsedstva komisije za promet pri poslanski zbornici. Komisija se je tudi že srečala z vjod telji družbe JADRANSKI KOLEDAR 1978 IN KNJIŽNA ZBIRKA VSE O GOBAH priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE svetovni roman . SELIVCI domača zbirka pesmi Prednaročniška cena 8.500 lir Polna cena 12.000 lir NAROČILA IN PKEDPLACILA Pretto poštne položnice ' z tiika-t • zilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6. 341.37 TRST — z navedbo: za J dranski koledar in točnim naslovom naročnika. Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, soba 18, TRST. V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, TRST. , Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, GORICA. SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU Fincantieri ter z ministroma za trgovinsko mornarico Lattanziom in za državne udeležbe Bisaglio. Minister Bisaglia se je obvezal, da bo prve dni prihodnjega tedna predočil komisiji gledišče vlade v zvezi s tem vprašanjem. Vlada je namreč pred časom sprejela obveznost, da bo od Fincantieri zahtevala preklic sklepa o vpisu 800 delavcev v dopolnilno blagajno, doslej p« ni posegla z odločnostjo, ki jo zahteva sedanji težaven trenutek v državnem ladjedelstvu. Nasp-otno kaže, da postajajo stališča IRI in Fincantieri čedalje bolj ostra, tako da vsaj na tej ravni nič ne kaže, da bi se' vprašanje lahko uredilo v doglednem času. Pokrajinsko tajništvo KPI je poudarilo svojo soglasnost s pobudami, ki jih sindikalne organizacije nameravajo prevzeti v parlamentu, pri deželi, krajevnih ustanovah in med samim delavstvom, da bi dosegle čimprejšnjo rešitev tega perečega vprašanja. Posl. Cuffaro se je ta dni zavzel tudi za rešitev problema, ki ga predstavlja že večkrat napovedana pre osnova italijanskega pristaniškega sistema. Predstavnik KPI je v tej zvezi nastopil v ožjem odboru komisije za oromet puri poslanski zbornici, kjer je poudaril predvsem škodo. ki jo neurejenost pristaniške politike povzroča v Trstu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Za razliko od drugih italijanskih pristanišč, opravlja namreč Trst predvsem vlogo prometnega povezovalnika med srednjo in vzhodno Evropo in čez-morjem, tako da je blagovni promet v tržaški luki pretežno tujega izvora. Trstu je torej treba priznati posebno mesto v sklopu italijanskega pristaniškega sistema in poskrbeti, da bo pristanišče dobro povezano z zaledjem in primerno opremljeno, poleg tega pa je treba zagotoviti, pristaniški ustanovi večjo poslovno in režijsko prožnost. Novi zakon v pripravi za preosnovo državnega pristaniškega kompleksa mora zato posebej upoštevati mednarodno vlogo "luke. Zato je treba tržaško luko uvrstiti na prva mesta med strukturami, ki bodo v okviru novega zakona prejele največ finančnih sredstev. V TOREK PRI »ITALSIDRU* Javno zborovanje o problemih železarne Številnim industrijskim,, podjetjem v državi, ki v zadnjem1 času vpisujejo zaposlene delavce v dopolnilno blagajno, se sedaj pridružuje tudi državna železarska družba »Italsi- UIL se za premostitev sedanje krize zavzema za to, da bi vodstvo državnih udeležb sestavilo »vsedržavni železarski načrt*, ki naj bi predvsem predvideval primerne naložbe za okrepitev in posodobitev obstoječih železarskih obratov. Kar zadeva samo železarno pod Škednjem pa je tovarniški svet sklenil prirediti v obratu javno zborovanje, na katerega je povabil predstavnike političnih in sindikalnih organizacij, javnih uprav in gosp»odarskih združenj. Zborovanje bo prihodnji torek v menzi železarne, in sicer ob 9. uri. SINOČI V KULTURNEM DOMU PRVA PREMIERA SSG ŽUPANČIČEVA VERONIKA DESENIŠKA: SPOR MED LJUBEZNIJO IN OBLASTJO Številno občinstvo je s pozornostjo sledilo predstavi . Dovršena igra Mirande Uaharije, Lidije Kozlovič, Aleša Valiča in Jožka Lukeša, nosilcev glavnih vlog Sinoči je Kulturni dom spet zaživel. Slovesni trenutek prve premiere je' privabil v Talijin hram veliko občinstva, ki je zaslutilo važnost trenutka in s svojo pri sotnostjo je publika že enkrat dokazala, da je SSG dejavnik neprecenljive važnosti v našem kulturnem življenju. Pomembnost trenutka je dovolj nazorno pokazal tudi izbor dela. Župančičeve Veronike Deseniške, in s tem se je naše gledališče uspešno vključilo v prazno vanje stoletnice rojstva velikega pesnika. Veronika Deseniška je v slovenski dramaturgiji izredno sporen tekst,- Dolgo so kritiki mislili, da gre samo za pesniško besedilo izjemne izpovedne_ moči. a da je za odrsko uprizoritev neuporabno. Te ugotovitve pa je sinočnja predstava odločno zavrgla, saj je dokazala, da lahko uprizoritev Veronike Deseniške pritegne posluh gledalca. Seveda ne vsakega, ker zahteva delo samo velik miselni napor in je treba dogajanju koncentrirano slediti od začetka konca. V Župančičevi tragediji gre predvsem za konflikt med ljubeznijo in oblastjo, ki skuša ljubezen povsem onemogočiti zaradi *višjih», družinskih ciljev. In če se navežemo na klasično gledališko formulo: na eni derikov oče. Vmesni člen, oziroma sporna točka in zid do ljubezenske sreče je Jelisava Frankopanka, Friderikova žena. Okoli teh oseb se suka celotno dejanje in konfliktne situacije tragedije, katere fabula je sicer taka: Friderik II. se zagleda v Veroniko Deseniško, ki mu ljubezen vrača, in jo skuša pridobiti za ženo. Ona seveda v to privoli (na poti je tudi otrok) in ko kaže, da bo mladi par stopil v zakonski stan (medtem Friderikova žena Jelisava napravi samomor), se v ljubezensko razmerje vmeša Henrik II., strani stojita Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška sama, na drugi strani pa Herman II. Celjan, Fri- ki sinu ne dovoli, da bi z navadno OB OBISKU KOPRSKE DELEGACIJE V MILJAH Nov korak na poti zbliževanja med koprsko in miljsko občina Upravitelji iz obeh krajev so se raztovarjali o konkretnih možnostih konkretnega sodelovanja člani koprske delegacije na obisku v slovenskem otroškem vrten v čamporah Delegacija iz Kopra, ki jo je vodil predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram in so jo se- der*. Vodstvo družbe je pred dnevi j stavljali predsednik izvršnega odbo napovedalo, da bo zaradi krize na i ra Dario Valentič, podpredsednik tem področju primorano vpisati 6000 I izvršnega odbora Raul šiškovič, se- delavcev v dopolnilno blagajno, kar bi imelo hude posledice tudi v Trstu, kjer deluje železarska družba pod Škednjem. Tudi tu naj bi namreč vpisali v dopolnilno blagajno del zapvoslenih ljudi (teh je skupno 1850), prizadetih pa bi bilo tud' 500 delavcev, ki opravljajo razne dejavnosti v železarni pod okriljem zunanjih tvrdk. Sindikalna zveza CGIL - CISL - kiretar občinske konference ZK Bog dan Birsa, sekretar občinske konference SZDL Rado Čehovin, predsednik interesne skupnosti za šolstvo in kulturo italijanske narodnostne skupnosti Ennio Opassi in Mario Santin -Walter kot zastopnik borčevskih organizacij, je b.la včeraj na uAdnem pbisku v miljski občini. Delegacijo je pozdravil miljski župan Willer Bordon skupno z neka- ENOTNA MANIFESTACIJA TRŽAŠKIH DIJAKOV FAŠISTOM PREPREČITI NEMOTENO KALITEV SOŽITJA V NAŠEM MESTU Dijaki so preprečili vse provokacije, na budnost pozivajo tudi druge družbene sile Včeraj je bil v dopoldanskih urah prevod tržaških dijakov po mestnih licah. Skoraj dva tisoč demokra-čaih 'dijakov slovenskih in italijan-< h šol je tako izrazilo svoj omi-ani prote-t proti fašističnim go-jam, ki hočejo pahniti tudi naše icsto v spiralo nasilja. Preden so sj dijaki zbrali pxred ossettijevim spomenikor*. je prišlo 0 incidenta pred šalo «Da Vinci*, jer je skupinica fašistov zagnala amenje v dijake in se razbežala, ri tem je kamen le oplazil dijaki-jo tretjega letnika. To pa je, na rečo. ostala edina fašistična provo-acija, saj si v svoji podlosti ne pajo v bližino večjih skupin anti-išikov. Delegacija demokratičnih študen-»v je obiskala prefekta Molinarija, 1 mu je obrazložila protest tržaške iladine, d . bi v našem mestu "ovo-il misovski kolovodja Almirante. Že vakrat je tržaški kvestor Capitaneo rep»vedal fašistični shod, to pa ni ilo fašistom dovolj, saj napovedu-:jo ponovno Almirantejev shod pri-odnji petek. Prav budnost in odločni ne vsake-iu fašističnemu nasilju je bil raz->g, da so se tudi skoraj vsi slovenil višješolci udeležili manifestacije, lijaki so tudi dokazali svojo zre->st, ko so v sprevodu osamili sku-inlco tako imenovanih »avtonomov*. i so kaj kmalu šli svoja pote. Sprevod pa m bil edina antifaši-tična pobuda, saj se vsa tržaška emokratična javnost zaveda faši-tične nevarnosti. Tako zahteva ra-»nska konzulta za Novo mesto in lovo mitnico poleg p-epovedi Almi-antejevega shoda, tudi -.aprtje vseh tšističnih brlogov, predvsem tiste a v Ul. Paduina. da "e s tem one-Dgočijo vse obl:ke nasilja na ob-ločju Drevoreda XX. septembra. O-enem rajonska konzulta zahteva, da tržaško sodstvo onemogoči nemoteno izzivanje še preveč znanih fašističnih pretepačev. Vse demokratične sile tržaškega pristanišča (KPI, PSI, KD, PSDI, PRI in ACLI) pu so poslale tržaškemu prefektu, predsedniku pokrajine, tržaškemu županu in kvestorju zahtevo, da se prepreči vsak fašistični shod v našem mestu. To bi bilo nedopustno v mestu, ki je dalo toliko žrtev v boju proti nacifašizmu. Mladinske organizacije ZKMI, FG SI, ACLI in PDUP so v zvezi z včerajšnjo manifestaaljo poslale vsem strankam ustavnega loka pismo, v katerem pozivajo vso demokratično javnost na budnost pred fašističnimi izzivanji, da se danes ne ponovijo provokacije prejšnjega tedna. Danes 24-urna stavka osebja avtobusov Danes bo v naši deželi 24-urna stavka osebja avtobusov vključenega v sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL. Stavke se ne udeležujeta sindikat CISNAL in CISAL, kar pa ne bo bistveno vplivalo na prevoze, predvsem pa ne na mestne, kjer bi morala biti udeležba skoraj stoodstotna. Protest osebja bolnišnice Santorio Odbor permanentne skupščine o-sebja bolnišnice Santorio je včeraj odločno protestiral zaradi prepovedi predsednika bolnišniške ustanove odvetnika Morgere, da se osebje bol nišnice, ki se že dolgo bori za nekatere osnovne delavske pravice, sestaja na skupščinah. S tem dejansko ne priznava odboru sindikalnega značaja, kar je za odbor groba kršitev demokratičnih načel in huda provokacija. Odbor bo v teh dneh svojo sindikalno akcijo zato še zaostril. • Na sedežu združenja trgovcev je bilo prejšnje dni podeljevanje nagrad trgovcem, ki 'imajo nad 40, oziroma 30 let službe. I'etnajstim tržaškim trgovcem je predsednik združenja E-rrtllic Spagnul podelil zlatega, oziroma •srebrnega orla. tari mi člani občinskega odbora. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da obisk pomeni korak naprej pri utrjevanju odnosov in sodelovanja dveh občin, ki imata precej skupnih problemov in tudi to značilnost, da v eni živi slovenska narodnostna skupnost poleg italijanske večine, v drugi pa italijanska narodnostna skupnost poleg slovenske večine. Dejal je tudi, da ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo omogoča še tesnejše sodelovanje Mario Abram je poudaril, da te prvi Uradni obisk, ki spada v okvir prijateljskega sodelovanja, rti' nekaj formalnega in da se bodo lotili reševanja konkretnih problemov v korist občanov, ki jih druži tudi skupni boj proti nacifašizmu. Po sprejemu na županstvu so člani delegacij*' obiskali slovenski otroški vrtec v čamporah in celodnevno šolo y Zlndisu, popoldne pa so imeli razgovore z županom in člani občinskega odbora. Obravnavali so konkretne možnosti sodelovanja in skupnega reševanja raznih vprašanj, ki so v interesu obeh občinskih skupnosti. Predvsem gre za usklajevanje načrtov tako na gospodarskem, kot na urbanističnem ali kulturnem in drugih področjih. Sestavili so skratka nekakšen okvirni program, oziroma osnutek skupnih pobud, ki naj bi jih konkretizirali v prihodnosti, istočasno pa so tudi sklenili, da se bo moralo nadaljnje načrtovanje razvijati predvsem na tehnični ravni. Nadvse prisrčno srečanje se je zaključilo v večernih urah s kratko slovesnostjo v dvorani občinskega svete, kjer so se z gosti poleg župana in drugih občinskih upraviteljev zadržali v prijateljskem razgovoru tudi načelniki vseh svetovalskih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Potem ko ste si miljski župan Bordon in predsednik občinske skupščine Koper Abram še enkrat izmenjala misli o pomenu.sre- STALNO SLOVENSKO (ILEIIAllSCE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota pb premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobote po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red 1 (mladinski) Red J (mladinski) , VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DELAVNIK OD 10.30 DO 12 30 > PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. 734-265 ) VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZ- ; NICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30 / Čanja ter predvsem o pomenu vzpostavljanja tesnejšega sodelovanja na vseh ravneh in zagotovila o tem, da bodo vložili vse moči, da se bo duh osimskega sporazuma še naprej razvijal v ljudeh teh krajev, ki jih je povezala že daljnja in polpretekla zgodovina, so pomen tega zbliževanja ugodno in soglasno ocenili predstavniki vseh strank ustavnega loka. Poseben poudarek pa je bil ob tem posvečen vprašanju narodnih manjšin, tako italijanske v Jugoslaviji, kot slovenske pri nas. S srečanja je ri.šla enotna želja in pripravljenost, da se narodnostnim manjšinam zagotovi res skladen in nemoten razvoj. iplebejko* razrahljal, družinske vezi celjske dinastije. Sina in ljubico vrže, celo v ječo, kjer Veronika umre, Friderik pa prestane tragični razplet, vendar je izničen, prazen. Veronika Deseniška kaže usodo dekleta, ki je pripravljena žrtvovati za ljubezen prav vse, tudi samo sebe. Miranda Caharija je sicer zelo solidno opravila svojo nalogo, vendar smo v prvem delu opazili preveč nihanja v njenem podajanju, kar je v drugem delu iz njene kreacije izginilo in na koncu moramo u-gotoviti, da je prepričljivo prestala tako zahtevno vlogo. Predvsem v spopadu s Hermanom je prišla do izraza njena velika čustvena sila, ko se je trinogu na vso moč upirala, da ji ne bi splahnel sen ljubezni Aleš Valič v jilogi Friderika je ustvaril lik ljubečega plemiča, ki mu ni mar družinska veza, živi za ljubezen. a je tudi tu nekako razklan, saj si hoče poleg drugega pridobiti prvaštvo nad Celjem. Tisto prvaštvo, ki je njegovemu očetu Hermanu (Jožko Lukeš) vse. Lukeš je ustvaril lik bolnega, a odločnega trinoga, "I' Capitol 16.00 «Rocky». Silvester St« Ione. Barvni film. Moderno 16.00 «Rocky». Silvester St*1 Ione. Barvni film. Ideale 16.30 »Luomo che sfidd l°r ganizzazione*. Hovvard Ross. , Inipero 16.30 «1 magnifici sette*. ^ Brynner, Steve Mc Queen, Charle* Bronson, Eli Wallach. Barvni fib**' Vittorio Venelo 16.30 «California»-Astra 16.30 »L altra meti del del«*' Monica Vitti, Adriano Celentano-Radio 16.00 «E’ nata una stella*. B** bara Streisand. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Bluf — Štor** di truffe e di imbroglioni*. Anth«*11, Quoen, Adriano Celentano. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: t 226-165: Opčine: tel. 211-001; Pros« tel. 225-114; Božje polje ■ Zgonik: t 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: * sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-1* Milje: tel. °71-124. Prispevki Ob drugi obletnici smrti naše 11 pozabne Wande Ulian darujejo b*1 in sinova 5.000 lir za Dijaško mati« 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 Ur : Skupnost Družina Opčine. 23. KEpM OBČNI Z BO It TABOB.MŠKK OHGANIZACIJli Tesnejši stiki RMV z odredi ki delujejo v obmejnem pasu Iztoljcno no\ o .vodstvo,. Priznanja članom za večletno delovanje so se v so se v obliki raznih podpor, pri spevkov in članarine stekali v blagajno. V gospodarskem poročilu je brat Skala poudaril pomen, ki ga za V nedeljo, 9. oktobra mali dvorani gledališča «F. Prešeren* v Boljuncu zbrali člani taborniške organizacije Rodu modrega , ___ r________t__________ vala na svojem'23. rednem občnem j uspešno delovanje na večjih akcijah Zdoru- I imajo tehnične pridobitve, ki si jih dvorana je bila polna bratov in I je RMV priskrbel v zadnjem letu. ■ester, ki so se zbrali iz vseh koncev V svojem poročilu je starosta Sr Tržaškega in Goriškega. Mnogo je j njak prikazal poglobljeno analizo in n la medvedkov in čebelic, ki so j oceno delovanja organizacije v preše Do poletnem tabo"jeniu tu prvič teklem letu. Poudaril je.važnost, da sPčt sestali v večjem številu.- Med Prisotnimi je bilo tudi nekaj gostov. Dolinski župan Edvin Švab je pozdravil občni zbor in izrazil veselje in zadoščenje ob uspehih RMV ter pripravljenost občine, da tudi v nadaljnjem nudi pomoč in podporo taborniški dejavnosti. Svoj pozdrav je povezal z vzdušjem aktivne antifašistična budnosti, ki je zaradi stalnih provokacij v teh dneh tako živo v krogu vseh naprednih ustanov. Taborniški organizaciji se je zahvalil za važno vlogo, k' jo odigrala pri pbvezavi in angažiranju mladine na krajevni ravni. Izrazil je ■ 11°, da hi se ta dejavnost še o-Fčila in izrekel laskavo mnenje, da daie organizacija s svojim delom vzgled in spodbudo tudi ostalim mladinskim in naprednim dejavnostim. Pozdrave predsednika republiške konference Zveze tabornikov Slove-n'Jp. ki je bil službeno zadržan, ie °hčnemu zboru prinesel podoredsed-nik Klojčnik. V svojem pozdravu je Pozitivno ocenil delo organizacije ler podprl željo, ki je izzvenela v Poročilu staroste po tesnejših in trajnejših stikih RMV s posameznici odredi, ki delujeio na obmeinem Področju. Prisotne je seznanil z žeti®. ki so jo izrazile ostale republike konference, po navezavi stikov z zamejskimi organizacijami. V imenu Področne zveze južnopri-Corskih — notranjskih odredov je 9hčnj zbor pozdravil A. Juriševič. Rotrdil jc že navedene ugotovitve J dosedanjem sodelovanju ter prikazal možnosti nadaljnjega razvoja ‘n poglobitve medsebojnih stikov. Za Mladinski odbor pri SKGZ ter obenem tudi v imenu PD ! oktobra, v prostorih barkovljanskega društva. Ul Cerreto 12 KARAMALOV VEČER za člane in simpatizerje Igral bo orkester. Vljudno vabljeni! •»•111111 "iiiiiiimtiMiiimiHMi.iiiiiiiHiiiimiiiiiiiimuHtiiiiiiMiiiiiiiitiiiitiHnitiiiiiitiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiii BENEŠKI DNEVNIK Delegacija KP1 je obiskala Ittdi kraje Beneške Slovenije i ^®t smo že poročali, je delegaciji KPJ v prejšnjih dneh obiskala Plesna območja ter se v raznih 1 anJi • k’ F*1 Je tako hudo prizadel if,n • .Potl',es, izgovarjala s kra- vnirni upravitelji ter s prebival-r-’°m z namenom, da bi si ustva-».?■ jasnejšo sliko o sedanjem polo-tW v teh krajih ter o nujnih po-iz.onf*-’-^ b' j'*1 treba čimprej tiV°- V tem okviru so komunis-, [h Predstavniki obiskali tudi ne-Čc V'0 kraje v Beneški Sloveniji. V tami! ?.° Re sesta'> s predsednikom ov? -jšn.je gorske skupnosti Sinic-njj 'n županom iz Fojde Celledo-sta rr*’ k' sta komunističnim pred-tP^anik°m orisala položaj v neka . thanjših občinah, kot so občini lj0 do in Tipana. Posebno zaskrb p0l ost.sta izrazila v zvezi s skrajno arnkljivim izvajanjem zakona o Pravilu hiš. ju^.pPetiu Slovenov se ie delegaci-skek* sestala s predsednikom gor dr skupnosti Macovigom, ki je med «ku^Xm Pondaril, da je treba to lalik^ usfrezno usposobiti, da bo l0g,” kos številnim zahtevnim na-in rt,’ k' jih zahteva kratkoročna lev °\?ol.’očiia obnova prizadetih kra-n,' Dejal je tudi, da je skupšči-Wng0, R* 'n doslednega izvajanja taki kot deželnih zakonov, de dev.ajo obnovo in preporod. Gle-sednii.rasanja popravila hiš je pred itnai k gorske skupnosti dejal, da se) s, se?' v tej smeri pravi šmi tudi am°' Se vzporedno poskrbi kot .Vse ostale infrastrukture, sociah,.cest®- kanalizacija'in seveda Le na centri z raznimi uslugami. šditi,8 la način bo mogoče tudi žaga t! ,Ve*:ko kulturno bogastvo, ki 11 kraji vsebujejo. razlik' *upan Corretig se je v *tavnit2ru * komunističnimi pred sloven d med katerimi je bila tudi zadr?a, a senatorka Jelka Gerbec. Veljavi ■ Povsem ob problemih u-da jp ?nja slovenskega jezika ter va ia n ■ tle*)a hpoštevati potrebe u-sfaei av R*ovenskega šolstva. Dele-SlovL,-1 -ie svoj obisk v Beneški sta in*'11 za kij učil a v Čedadu, kjer °dborn tt3re^e'a zuPan Del Basso in Predvsp Strazzolini ter jo seznanila 4ovnr,oi hodu nekaterih Poljancev k partiza ji nom, med temi je bil tudi njen bra Ivan, internirali v kraju Fraschetti|; v pokrajini Frosinone. Po polomi, Italije se je vrnila v domači kra in se aktivno vključila v narodno) osvobodilno gibanje. Prevzela je od! govorno in nevarno nalogo, saj j«l bila ves čas. 'o osvoboditve kurir! ka. Poleg tega je bila tudi aktavn«| terenska delavka. V partizanih j« izgtbil; dva brata, Ivana in Ladi, ta. Pogreb pokojnice bo danes ol 14.30 iz bolnišnice v Tržiču na ron ško pokopališče. Izleti Slovensko planinsko društvo v Go rici obvešča udeležence izleta v Is j tro. da bo avtobus odpeljal s Trav | nika ob 5. uri. iz Pevme ob 5.10, i:| Podgoie ob 5.15, iz štandreza ob 5.2< in iz Sovodenj ob 5.25. Prosimo Zf • točnost. Izlet v Kumrovec. Mladinski center sporoča, naj se udeleženci jutrišnje ; ga izleta v Kumrovec zberejo ob 5.4; ! na Travniku. Povratek v Gorico je| predviden okrog 23. ure. Na razpola go je še nekaj prostih mest. Intere senti se lahko prijavijo na sedeži} Mladinskega centra v Gorici, Sveto‘j gorska 84. Kino (•urica VERDI 17.15-22.00 »Airport 77». J. j l^mmon in L. Grant. CORSO 17.15 — 22.00 «11 prefetto di ferro*. G. Geirmia in C. Cardinale. MODERN1SSIMO 16.45 — 22.00 «Dovej volano i corvi d argento*. C. Pani; in J. Tamburi. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «Štovie immo-rali di Apollinaire*. F. Cayroll in] M. Maurin. Prepovedan mladini pod’ 18. letom. CENTRALE 17.15-22.00 «La notte dei:. falebi*. C. Kinsky ln G. Almagor. 'Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 «La compagna di banco*. E.NCELS10R 20.45 — nastop zborov Corale Tumellese in E. Grion. ISInva (iorica in okolica SOČA «2iva tarča)*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Kronika zločina*, jug.1 film ob 18, in 20. uri. DESKLE »Avtocesta nasilja*, amer. i film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Ale\ia Moimas, Francesea Bisia,ch. Andrea Federico. Valentino Vespa. Denis Zulian. Sara Boškin. Anna Maria Arbo. * UMRLI SO: 73-letni Jože Sošteršič, 89-letnj upokojenec Mario Mascagni, 87-letna upokojenka Roma Bcrgama-sco vd. Urizzi. 74-letni upokojenec Na-tale Visintin, 68-letni delavec Ermene-gildo Mussig, 70-letni invalid Avellino Braida. 51 -letni sodnijski uradnik Al-fonso Sčarabo. 59-letna mx>kojenka Vilma Paglavec. 87-letni upokojenec Mario Velušček, 72-letni upokojenec Carlo Milani. 69-letni upokojenec Ga-lileo Salomoni. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je » Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo llalia 89, tel. 2443. DEŽURNA ’ ' KARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. niaggio, tel. 73328. PREDLOGI ŠTUDIJSKEGA CENTRA NEDIŽA ZA REŠITEV PROBLEMOV BENEŠKIH SLOVENCEV Med beneškimi kulturnimi društvi je center Nediža poleg skupnega odgovora, ki so ga poslala deželnemu odborniku za kulturo Mizzauu vsa društva, poslal na okrožnico o zaščiti jezikovskega bogastva dežele še poseben dopis, ki vsebuje vrsto opažanj in predlogov za zaščito slovenskega jezika v Benečiji. Pismo se začenja z orisom dejavnosti. ki jih je center že uvedel in ki imajo že določeno tradicijo. Med temi dejavnostmi gre po-jiiembno mesto zlasti programom za mladino, kot so natečhj za spise v domačem narečju Moja vas. kulturna letovanja Mlada brieza in razne publikacije. Vendar Študijski center Nediža meni, da je poleg ukrepov, ki naj zaščitijo jezik, potrebno izvajati tudi take ukrepe, ki naj pomenijo preobrat v dosedanjem procesu razkrajanja slovenske skupnosti v Furlaniji ter ustvarijo podlago za njeno demografsko, gospodarsko in družbeno okrepitev. Skrajna posledica gospodarskih faktorjev, ki so tako zelo negativno učinkovali predvsem v bližnji preteklosti, je namreč izkoreninjenje celih skupin z ozemlja skupnosti, zaradi česar se poleg problema zaščite slovenskega jezikovnega bogastva na ozemlju, kjer živi slovenska skupnost, postavlja tudi problem jezikovne zaščite izven te ga ozemlja, to je v mestnih sredi ščih, kamor so se Slovenci naselili Upoštevajoč kompleksnost vpra ianj. ki jih odpira uresničevanje načel globalne zaščite, ki so z ju ridičnega vidika edina pravilna, na ozemlju, kjer ni nikoli'bilo v javnih šolah uresničeno slovensko izobraževanje in kjer so prisotni omenjeni teritorialni programi, se študijskemu centru Nediža zdi, da bd lahko slovenski šolski okraj bil najprimernejša ustanova, ki bi lahko institucionalno izvedla nekatere potrebne, tudi prehodne oz. pripravljalne pobude. Med temi pobudami omenja pismo uvedbo šolskih tečajev slovenskega jezika, pripravljalne tečaje za učitelje, organiziranje šolskih in obšolskih kulturnih dejavnosti, uvedbo uradno priznane rabe krajevnega govora v otroških vrtcih, organizacijo gledaliških in filmskih predstav za šole, programirano širjenje narečnih in knjižnih slovenskih besedil in podobno. Zaradi tega ostaja osnovna zahteva, ki jo center naslavlja na deželo, zahteva po uresničitvi slovenskega šolskega okraja, za kar naj se dežela zavzema pri pristojnih državnih ustanovah. Ta zahteva izhaja iz prepričanja, da sta jezik in narečje med seboj organsko povezana in da sta brez te medsebojne povezave oba zapisana propadu. Še posebno tam, kjer se proti narečju postavlja vrsta negativnih faktorjev, ki ogrožajo njegov obstoj, kot so na primer, tisk množična občila, javne ustanove, gospodarsko - kulturni modeli itd., je iluzorno ter obenem varljivo prisojati izredne sposobnosti ohranitve izključno nekemu »krajevnemu govoru*, ki je nosilec tradicionalnih, na kmetijstvo vezanih in danes že nenavadnih kulturnih modelov, in to v trenutku, ko se množice mladih ljudi, na katerih sloni bodočnost, vse bolj odpirajo problemom družbe, dela kulture in politike. Skupen in skladen razvoj narečja in slovenskega jezika pa lahko upošteva in ovrednoti tako globoko občutene in pravilne potrebe ljudi, ki spoštujejo in cenijo ljudska izročila, kot tudi kulturne možnosti mladine. V današnjem položaju je mladina, ki se hoče seznaniti s slovenskim jezikom, prisiljena pri tem sprejeti nase precejšnje osebno žrtvovanje, pa čeprav gre za minimalno poznavanje jezika, ki ga potem ne more kdristno uporabiti niti v kulturnem življenju, niti v poklicnem udejstvovanju. Isto velja za starše, ki želijo, da bi se njihovi otroci naučili slovenščine. V nadaljevanju pismo podčrtuje važnost osimskih sporazumov in globalne zaščite vseh Slovencev v deželi ter omenja politične ugodnosti, ki bi jih prineslo priznanje vloge slovenske skupnosti v Furlaniji, tako možnost uresničenja kulturne ozmoze med Slovenijo in Furlanijo, pospeševanje stikov med univerzama v Ljubljani in v Vidmu, izmenjava izkušenj na področju tehnike, šolstva, teritorialnega in gospodarskega načrtovanja, zlasti v povezavi s problemi obnove področij, ki jih je prizadel lanski potres. Izven vsakega dvoma je, da bi iz vsega tega izšlo precej ugodnosti za beneško mladino, tako glede kulturnega življenja, kot tudi glede možnosti zaposlitve, kar bi vsekakor imelo pozitiven učinek na samo naseljenost tega področja. Tako bi se nekemu ljudstvu dovolilo, da ponovno doseže svoje dostojanstvo in prevzame tisto zgodovinsko vlogo, na katero ni nikoli pozabilo, obenem pa bi se ovrednoJ til jezik, ki je izrazna projekcija tega ljudstva tako navzven, kot tudi navznoter. Upoštevajoč obvezo, ki jo je videmski pokrajinski svet izglasoval v zvezi s sklicanjem pokrajinske konference o manjšinah, se študijski center Nediža zavzema za čimprejšnje sklicanje konference ter za to, da bi iz nje ne izšla samo zanimiva filološka opažanja, temveč tudi načelni in metodološki napotki, ki bi se lahko soočali s predlogi, ki izhajajo iz kulturnega delovanja slovenskih organizacij. Nekateri politični akti, ki jih pismo navaja, niso še pridobljena dejstva, ampak so šele v fazi dozorevanja, ki ga pospešuje ugoden razvoj političnih odnosov, ki po večini ostajajo izven slovenske skupnosti. Te akte je treba uresničiti ob polnem sodelovanju krajevnih u-stanov in dežele, vendar predpostavljajo aktivno prisotnost parlamenta, političnih sil in državne u-prave. Poleg tega pa se kaže kot nujnost izvajanje takih programov, ki naj to področje pripravijo na uvedbo zakonov o globalni zaščiti. Slednja namreč re sme postati nekaj, kar prihaja paternali-listično od zgoraj, temveč mora biti kulturen in demokratičen proces, pri katerem sodelujejo prebivalstvo, javne ustanove, inštituti, krožki, politične sile in tako naprej. Med posameznimi pobudami za zaščito jezikovnega bogastva pripisuje Študijski center Nediža največjo važnost pobudam, ki naj bi se izvajale v šolah, čeprav o-pozarja tudi ha nekatere težave, ki bi pri teh pobudah nastale tako glede finančnih sredstev, razpoložljivosti učnih moči in učnih ur. Pogojev za ohranitev jezikovnega bogastva ne moremo namreč iskati samo v hvalevrednem delu posameznikov in društev, ki jih k delu žene navdušenje in dobra volja, temveč tudi in predvsem v šoli, ki ima dolžnost, da se vklaplja v okolje (kar je razvidno tudi iz samih šolskih programov)), ter' upošteva kulturne in jezikovne vrednote tega okolja. Med nalogami, ki bi jih v tem smislu morala prevzeti naša dežela, je predvsem organizacija jezikovne in etnične kulture na samem ozemlju, ob tem pa ustanavljanje polivalentnih kulturnih središč, v katerih naj bodo na razpolago prostori, strukture, pripomočki, knjižnice itd. in kjer naj se razvijajo aktivnosti kulturnih organizacij, šolskih ustanov in krajevnih skupnosti. Če Do prišlo do odločitve, da se pristopi k pospeševanju kulturne dejavnosti, ki stremi k ovrednotenju kultur narodnostno jezikovnih skupin v deželi, kar je neobhodno potrebno, bo prišlo tudi do izbire bistvenih sektorjev, h katerim naj bi se usmerile najbolj kvalificirane podpore. Deželi bodo vsekakor koncu druge svetovne vojne, se je jugoslovanska osvobodilna vojska morala še vedno boriti proti umikajoči se in obkoljeni nacistični vojski ter njenim fašističnim zaveznikom v poslednjem kotu Jugoslavije na koroški strani in na samem avstrijskem Koroškem. Spopad se je zaključil šele okoli 15. maja 1945. Le nekaj dni prej pa se je v osrednji Češki spopadla skupina 200 čeških partizanov z množico tri tisoč e se sovcev, ki jih je Rdeča armada »pustila za seboj* in so se esesovci hoteli spet prebiti proti zahodu. Na griču poleg mesteca Milin, kjer so padli zadnji streli, so leta 1970 v postavili gornji spomenik šestdesetim češkim partizanom. pripadle nekatere osnovne naloge, ki jih sintetično navajamo v naslednjih točkah: 1. Predlagati državi zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, predlog za izvajanje osimskih sporazumov in predlog za uresničenje avtonomne strukture za slovensko izobraževanje. 2. Ustanovitev inštituta za zaščito slovenske etnično - jezikovne skupnosti v videmski pokrajini, ki naj bi bil v Špetru ali v Čedadu in ki naj bi imel nalogo, da poživi etnografske, dialektološke, literarne, družbeno - gospodarske in druge raziskave. Inštitut, ki bi lahko bil nameščen na učiteljišču v Špetru in ki bi ga seveda moral voditi človek, ki je po narodnosti Slovenec, bi si moral zastaviti nekatere kratkoročne cilje, kot so organizacija študijskih srečanj, tečajev in predavanj, vzpostavitev slovenskih toponomastičnih oznak kot prvi korak k dvojezičnosti, izdajanje publikacij, organizacija gledališčih predstav v sodelovanju s slovenskim gledališčem iz Trsta in gledališči iz Ljubljane, izmenjava izkušenj s Soško dolino na področju teritorialnega in gospodarskega načrtovanja itd. pri čemer bi se Inštitut lahko poslužil tudi izkušenj najbolj kvalificiranih kulturnih krožkov. 3. Krepko podpirati dejavnost slovenskih kulturnih .društev, ki lahko dokumentirajo svojo aktivnost, in ki se odlikujejo po namenih, ki jih vsebujejo v svojih statutih in v svojih letnih programih, po izvajanju pobud, ki pripravljajo javne pobude, in po napotkih, ki jih lahko dajejo za pospešitev podobnih izkustev. Po dokazani kontinuiteti in organskosti kulturne dejavnosti, po dokazljivem nivoju specializacije na "področjih kot so šolstvo, publikacije, glasba, ljudsko izročilo, folklora, gledališče, zbiranje dokumentacije in podobno. Študijski center Nediža misli, da so slovenska kulturna društva pripravljena, da sodelujejo med seboj in z deželo Furlanijo - Julijsko krajino pri skupni izdelavi in izpeljavi pobud, s katerimi bi se lahko pričelo že v sezoni 1977-78. Zato Študijski center Nediža predlaga deželni komisiji za "aščit/i ježi-kovnega bogastva in odborniku za kulturo, naj bi sklicali sestanek z vodstvi kulturnih društev, oziroma sestanek z upravnimi, kulturnimi in šolskimi delavci iz beneške Slovenije in bližnjih središč, v katerih živijo Slovenci. Iz umetnostnih galerij F «Forumu» Zajčeve geometrične lepote Obisk razstave Edvarda Zajca v galeriji «Forum» je za mnoge nenavadno umetniško presenečenje. Tam vise res posebne slike in risbe, nastale s sodelovanjem e-lektronskega računalnika. Že pred leti so Zajcu *priredili tako razstavo v palači Costami, kjer smo pa tedaj videli samo risbe, stotine risb. napolnjenih s stotinami videzov kombinacij kubusa, s katerim je Zajec programiral računalnik. V uForumu-t, pa vidimo sedaj tudi slike, točneje kolaže v barvah, ki pa so le barvne trans-pozicije opt cnih širin računalnikovih čmobeVh risb. Taka risba z odgovarjajočim kolažem pod i-stim steklom nedvomno estetsko učinkuje. To seveda na območju geometrične abstraktnosti. Ker je to pot Zajec računalnik programiral z likoma štirikotnika in trikotnika, imajo ti novi eksponati trodimenzionalni videz. Čeprav more računalnik dati o-gromno risb in njihovih variacij v kombinaciji obeh likov, pa vsak njih nastanek upravlja človek - u-metnik. Tako je ta zapletena zadeva umevna le strokovnjakom, čeprav jo skušata v katalogu pojasniti tako Zajec kot ustvarjalec kot tudi tehnični sodelavec1 Matjaž Hmeljak. Naloga likovnega kritika pa je. tolmačiti občinstvu umetniško kakovost slikarjevih del. To, vsekakor gledano s stališča naprednih likovnosti, v Zajčevih dosežkih vidno izstopa prav u-godno, in to tako grafično kot barvno. Takšne dosežke računalnika more doseči le umetnik pretanjenega občutja do geometrične lepote kot jo je pričel tolmačiti že pred šestdesetimi leti Mondrian, ko je svoje slike gradil le na kontrastih vertikal in horizontal in se danes njegova umetniška dediščina zrcali vsepovsod, od stavb do pohištva. Zajčevo umetniško delo, ki nakazuje odmik od dosedanjih kriterijev slikarskega slikarjenja, odpira temu nedvomno nove nepredvidene možnosti' v skladu z napredujočo sodobnostjo naše vizualne civitizacije in likovnega dojemanja naših potomcev. Edvard Zajec ubira torej stopinje po ra-d knlno novi umetniški poti, ki ne meji ne na slikarstvo, niti ne na grafiko. MILKO BAMBIČ SOBOTA, 15. OKTOBRA 1977 LETOS POLETI, MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI V dvoje s kolesom v Lurd domov pa kar lepo z vlakom Pot je bila dolga 1550 km - Vreme je bilo sredi julija kar dobro Ceste v Franciji zelo dobre - Napori pa so vendarle bili preveliki 8.40 uri. Rahlo je deževalo. Vol ja je bila močnejša od dežja. Polna moči sva zadnji, najlepši in najhitrejši del vožnje dobesedno preletela. Končno sva po 1550 km poti prispela proti večeru v Lurd. Poiskala sva prenočišče in se takoj zmenila, da se bova vrnila domov z vlakom. Za tako naporno pot mora kolesar imetr lahko kolo, ki tehta od sedem do osem kg, najini pa sta tehtali mpogo več: moje 12,- bratransko pa celo 14 kg. Upoštevati je treba še prtljago, tako da je moje kolo tehtalo 18, bratrančevo 25 kg. Vrnitev na kolesih bi torej Izah-tevala prevelik napor. Na večer odločitvč sva bila zadovoljna, da sva v takšnih razmerah dosegla svoj cilj. še isti veČtjrpŠ Sva stopila na železniško pošta jo, da bi uredila vse za vrnitev -včhdaf : 'nama je to uspelo šele naslednje jutro, ko sva naletela na priiaz-nega uslužbenca, ki je govoril tudi italijanski. Za obisk in ogled Lurda sva imela na razpolago dva dni m pol, da sva si lahko ogledala tudi okolico. V Lurdu sva si najprej ogledala baziliko in nato podzemeljsko Pi.jevo baziliko, ki je tako velika, da bi bilo v njej prostora za nogometno igrišče in bi prostora še ostalo. Obiskala sva še votlino in izvir, z vlakom sva se povzpela na 100 metrov visoki Pic du Jer, cd koder je prekrasen razgled na Lurd in o-kolico. ZDRAVKO SKUPEK Po naporni vožnji končno na cilju Že lani sva se z bratrancem dogovorila, da bi se naslednjega leta odpravila s kolesom v Lurd. Takrat se mi je to zdelo neuresničljivo in niti sanjalo se mi ni, da bom mogel prekolesariti to dolgo pot. čas je mineval in vedno več upanja sem imel, da bom le videl Lurd. Že v začetku letošnjega 'leta sem začel delati program za dolgo in naporno pot. Z bratrancem sva se dogovorila, naj bi se najino potovanje začelo prve dni julija. Zaradi pomanjkanja časa sem se moral krepko lotiti dela, da sem se pripravil. Uvod v najino potovanje je bil trening na poti 400 km. Sredi julija — 12.7. — sem sredi popoldneva sedel na kolo in se odpravil k bratrancu v Novo Gorico. Naslednjega dne, 13. julija pa sva se odpravila, na dolgo in utrudljivo pot. Dnevi so hitreje minevali kot doma. Petega dne zjutraj sva že bila v Franciji. Po, Italiji sva imela ves čas lepo vreme, le v Cogoletu so se v jutranjih urah kopičili oblaki in prepričana sva bila, da se bo vlilo. Čez nekaj kilometrov pa se .je prikazalo sonce. Po Padski nižini sva se vozila mimo velikih polj koruze, paradižnikov, krompirja in drugih kultur. Tod kmetje namakajo polja z nekakšnimi vodnimi topovi, ki poženejo vodni curek tako visoko, da prši tudi do osemdeset metrov na široko. Izogibala sva se velikim mestom, le Genovi se nisva mogla izogniti. Mesto mi je pustilo naj- IIIIIIIMIIIMKinilllllllMIIIIIIIIIlilinimiHIIIMlIlMIIMIIimiiiiiiilHiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnillllllMMIIMIIIIHUimn slabši vtis od vseh, kar vsa jih na poti videla. Mesto je hudo hrupno, zaradi gostega prometa in tovarn. Videla sva tudi San-remo, ki naju je razočaral. Menila sva. da je lepši. Najlepše mesto, ki sva ga videla na poti, je bilo vsekakor Cannes. Je to srednjeveliko mesto ob obali, natrpano ljudi in čudovito okrašeno z najrazličnejšim cvetjem ter lepimi palmami, ki sestavljajo cele drevorede. Za Cannesom pa skoraj ne zaostaja Nica. Francija ima zares dobre ceste. Mnogo kilometrov sva prevozila po štiri in po tripasovnicah. Spala sva v hotelih, le enkrat, v bližini Arlesa, sva prespala . pod milim nebom, ker so bila vsa prenočišča zasedena. Na najini dolgi poti sva potovala skozi naslednja mesta: Gorica. Mestre, Mantova, Piacenza, Genova, Aix en Provence, Arles, Besiers, Carcassonne, Foix in In-terbes. Tudi v Franciji naju je spremljalo lepo vreme, le zadnja dva dni je nekoliko pršilo, kar pa naju ni oviralo pri vožnji. V goratih predelih Francije sva večkrat naletela na črede krav in ovc. Tu poleti živina o-staja sama na paši kar po ves dan in menda tudi ponoči. Seveda morajo biti ti pašniki ograjeni, ker so po večini ob cesti. Med potjo' sem pisal dnevnik. Beležil sem tudi prevožene kilometre. Vsak dan sva prevozila 'poprečno od 190 do 200 km. Zadnji dan poti: Bil je četrtek, 21. julija. Odpotovala sva ob Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prej-kone bo prišlo do nekega poslovnega spora, ki pa ne bo imel posledic. Ljubosumni boste. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zelo uspešen dan, ki pa ga bodo označevale številne ugodne ponudbe. Nekoliko utrujeni boste. . DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V svojem delu ne bodite preveč drzni, Pazite, da ne boste svojcev spravili v slabo voljo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Če vam to pot sreča ne bo naklonjena, vas ta čaka v prihodnjih dneh. Pazite na zdravje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes boste imeli izredno srečo. Razvoj družinskih dogodkov bo potekal normalno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V začetku manjše razočaranje, nato pa prijetno presenečenje. Doživeli boste lepe ure s prijatelji. TEHTNICA (od 23. 9- do 23. 10.) Iz zagate, ki se boste v njej znašli, vodi pot samo skozi kompromis. Izbirajte si boljšo družbo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če ste slabo razpoloženi, se nikakor ne lotite zahtevnega posla. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S svojo previdhostjo boste prav dobro izpeljali neko nalogo. Preživeli boste lep večer. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skušajte biti nekoliko bolj podjetni, pa boste uspešno uresničili svoj načrt. Pismo:. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pri izbiri sodelavcev bodite kar se da previdni. Odšli boste na potovanje, na katerem vam ne bo slabo RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nenadoma bo prišel uspeh, ki ste nanj že dolgo čakali. Bodite bolj iskreni do samih sebe. Kitajcev kakor trdijo Američani še ni 900 milijonov WASHINGTON — Po poročilu, ki so ga izvedenci ameriške kongresne biblioteke pripravili za zbornično komisijo, šteje Ljudska republika Kitajska 89fi milijonov prebivalcev. Do leta 1936. to se pravi v prihodnjih devetih letih, bo na Kitajskem že ena milijarda ljudi. Tako zatrjujejo strokovnjaki, ki sklepajo to na osnovi prirodnega prirastka. Kitajska, kot je /nano, ne objavlja podatkov o ljudskem štetju oziroma o svojem prebivalstvu. So pa posamezne kitajske pokrajine, ki vendarle objavljajo vsaj približne številke in iz teh številk so ameriški strokovnjaki prišli do zgoraj navedene številke, ki bo verjetno blizu resnici, saj so v zadnjem času tudi drugod po svetu pavajnli no dobne številke, ponekod so trdili tudi. da živi na Kitajskem že 900 milijonov ljudi. Kot je znano, je pred 28 leti. to se, pm);j, ob zmagi ljudskih sil nad Canskajškovo Kitajsko živelo okoli 600 milijonov ljudi. Pri 900 milijonih ali eni milijardi deset ali dvajset milijonov več ali manj prav gotovo ne pomeni veliko, drži pa dejstvo, da se kitajsko prebivalstvo naglo množi. Sicer je res, da so na Kitajskem pred nekaj leti začeli z novo demografsko politiko, ki teži za tem, da naj se prirodni prirastek skrči, ker so uvedli »sistem* pozne poroke ter največ treh o-trok, toda zaradi nekoliko viš.ie življenjske ravni in pa zaradi vzorne zdravniške in higienske službe se je življenjska doba krep ko podaljšala, tako da bo problem kitajskega prebivalstva v razmeroma kratkem času že svetovni problem. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Trnjulčlca — balet 13.00 DNEVNIK 15.55 V evroviziji Nogomet: ITALIJA - FINSKA 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 Montreal ’76 — drugo nadalj. 18.05 Pesmi Marte Lami 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Mama na štirih kolesih — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 RITA IN JAZ — glasbena oddaja 21.45 Graham Greene pripoveduje: O lahki in težki ljubezni 22.35 Slavni solisti ARTHUR RUBINSTEIN Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika , Drugi kanal 12.30 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu 13.00 Dnevnik 2 4- OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 2 — OMNIBUS 14.00 Evropski dnevi 17.00 A. Hitchcock predstavlja: NA VISOKEM MORJU -TV film 17.55 Ponovno na sporedu RIPRENDIAMOCI LA VITA 19.15 DRIBBLING Verenska napoved 19.45 DNEVNIK- 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 II vendicatore di Corbilleres 21.40 lo sono un autarchico — film Film je režiral Nanni Moretti. Nastopajo Luciano Agati, I-orenza Codignola. Simona Frosi, NanrV Moretti itd. Ob koncu-DNEVNI 2 - ZADNJE VEST! JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 Dogodivščine morskega konjička 9.30 Človek in duševna stiska 9.50 Po sledeh napredka 10.20 Ugasnite cigareto 10.50 N. Cripp: DRUŽINSKE VEZI 14.25 Nogomet: SARAJEVO - VOJVODINA 16.20 Rokomet — četveroboj JUGOSLAVIJA - CSSR 18.00 Huckleberrg Finn —• mladinski film 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 LOLITA — film 22.40 DNEVNIK 23.00 Pogovor z gledalci Koper 14.25 Nogomet: SARAJEVO - VOJVODINA 18.30 Rokomet: JUGOSLAVIJA - ČSSR 20.15 DNEVNIK 20.35 Novi zdravniki: Kontaminacija - serijski film 21.30 Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja " 22.30 Rdeči horizont — film Zagreb 14.25 Nogomet: SARAJEVO - VOJVODINA 16.20 Rokomet: JUGOSLAVIJA - ČSSR 17.40 Pet plus 20.35 Edina moja —- film 22.25 ‘Glasbeni oddaja z Eltonom Johnom ŠVICA 16.00 Program za mladino 17.35 Skrivnostna hiša — TV film 18.30 Sedem dni 19.30 Nabožna oddaja 19.45 Za razvredrilo 20.45 Al di la della legge — film 22.40 športna sobota TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Nekoč je bilo; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Kulturno pismo; 11.35 Pratika za prihodnj: teden; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Slovenske ljudske pesmi: 13.,.5 Izbor iz operet in glasbenih komedij: 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Običaji in glasba; 15.00 Tekmujte s Petrom: 16.30 Svet oko’i nas: 17.05 Mi in glasba: 14.50 Nogomet: Italij^ -Finska; 17.15 Na vulkanu; 18.00 Afriški teater; 19.35 Predstavitev plošč; 21.00 Ognjeni agnel; 23.10 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan 8.45 Jaz se spominjam; 10.12 Ra dio 2 Film; 11.00 Operne arie 11.32 Spomini in dobra glasba 12.45 Radiotrionfo; 13.40 Piknik 15.00 Botta e risposta: trenfanni dopo; 16.37 Opereta; 17.55 Sobpt glasba: 18.10 »Čarodejna brivnica*s na glasba; 19 50 Za smeh; 20.30 enodejanka; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15 30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Jutranji servisi; 8.32 Hi-Fi Magazine; 9.15 Pravljica; 9.30 Plošče: 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Sprint glasba; 11.00 Kim; 11.321 Mini juke-; box; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške ljudske pesmi; 14.33 LP lestvica; 15.00 Glasba neuvrščenih držav; 15.45 Par besed; 16.05 Ca-sadei; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kW: 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.32 Glasbeni week-end; 22.00, 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Komentar o TV; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Shovv down; 14.30 Odprta Salzburški festival ’77; 22.45 Pariš Chanson. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena mštineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.25 S pesmijo in plesom v novi teden; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak*; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Zabaval vas bo orkester Horst Jankowsky; 19.20 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z 'ansamblom Silvo štingl; 20.00 Sobotna glasbena panorama; 21.30 - 23.00 Oddaja za naše izseljence. (IIIIIIIIIIIIIIIHIIII|l|lllll||||||||||||||||||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||llll|llllllltllllllllinillllllllllllllllllMIIIIII|llllllllllllllllinilllllllllllllllltlllllllllllMIIUIIIIIIIIUIIIIIIIII|||||||H||||||||,m|l|||IM|||m,||,||1l|„||a ANDREJ ŠAVLU VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909- 1919) XVI. Franjo Gabrijelčič (1886 -1944) Dolga je vrsta prosvetnih delavcev, ki so delovali v Prekmurju in so morali dati življenje za obstoj in svobodo slovenskega naroda. Franjo Gabrijelčič, u-pravitelj osnovne šole v Murski Soboti, je med njimi. Rojen je bil v Plavah ob Soči 1. 1886, maturiral na učiteljišču v Kopru 1. 1907, nato učiteljeval na Goriškem, začetek prve svetovne • vojne ga je zajel na šoli v Gorenjem polju, ki je imela u-rejen potovalni pouk še v lužicah. Med vojno je bil vojak, po vojni se je moral oprijeti po sili razmer tostran takratne meje, v Jugoslaviji, Goriška pa mu je vse življenje ostala sinonim za mladost in sonce. Leta 1927 smo ga srečali v Murski Soboti, kjer je vodil o-snovno šolo z najštevilnejšim u-čiteljskim kolektivom v Prekmurju. Kolegom je bil zares pravd vodja in mentor, svetovalec! pomočnik in tovariš, dolgo let je bil predsednik okrajnega učiteljskega društva JUU. Mladini je bil očetovsko skrben in dober vzgojitelj in prijatelj, staršem najtesnejša vez med domom in šolo. Rad je igral na sokolskem odru. In igral je vedno samo vedre vloge, nikoli tragičnih. Bil je večen optimist. Živel je za šolo in družino, ki ji je bil ljubeč o-če. Tako rad je govoril o svojih fantih, in oči so mu žarele. Potem je udarilo med nje. Najstarejši Niko se je po gimnaziji poklicno odločal prav tedaj, ko je. tostran Jadrana vedno glasneje odmeval klic »Čuvajmo naše morje!* in je bil odmev na melodijo »Mare nostro*. ki je prihajala z one strani. Gabrijelčičev prvorojenec je Ijotel postati častnik Jugoslovanske vojne mornarice in je to tudi postal, prav ko je moral umreti sredi mladostnih upov in idealov. Kmalu za tem je izbruhnila druga svetovna vojna, Madžari so koj na začetku, 31. oktobra 1941, zastraševalnem in strahotnem procesu sodili številni prekmurski mladini. 21-letnega Bojana, Gabrijelči-čevega tretjerojenega sina, so obsodili kot komunista na 15 let, vse obsojene so poslali v gotovo smrt, če so zatajile mine na minskih poljih, jih je pobral pegavi tifus. Ko svoboda že ni pila več daleč, je v dachauskem krematoriju zgorel Božo, Gabrijelčičev najmlajši, osmošolec, prepoln nad. V tistem času se je v kon- centracijskem taborišču Flossen burg ' končala tudi pot očeta Franja. štiri dragocena življenja iz Ga-brijelčičeve družine'! Oče je vzgajal sinove — sinovi so vzgajali očeta: vsi so dali življenje za iste ideale. Andrej Flajs (1896 -1970) Rodil se je v Soči, vasici v neposredni bližini, kjer »krasna hči planin* začenja svoj tek. Obiskoval je učiteljišče v Gorici in začetek soške fronte leta 1915 ga je zajela prav na koncu študija. Tiste dni mu je umrl oče, ostala je mati sama z osmimi otroki, ki jih je vse študirala in preskrbela. Arrdreja je vojna vihra premetavala po bojiščih na vzhodu, na Tirolskem in ob Soči, Takoj pokončani vojni srečamo dobrovolj-ca poročnika Andreja Flajsa med borci na Koroškem. V letih 1919 in 1920 je bil učitelj v Borovljah, po nesrečnem plebiscitu pa najprej v Kopanju in nato na Žeiim-ljah, kjer je služboval dvajset let, prav do odhoda v partizane leta 1941. Žena je ostala doma in so jo italijanski okupatorji u-strelili. Z njim so šli v partizane sin, hčerka in pol Želimelj. Nastala je želimeljska četa in Sočpn, kakor se je preimenoval Andrej Flajs, je bil njen komandir. Pozneje je poveljeval krimskemu odredu, bil je član grosupeljskega okrožnega odbora OF. delegat na kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda, sodelavec v odseku za šolstvo pri SNOS., Po osvoboditvi je bil načelnik občnega oddelka ministrstva za prosveto SR Slovenije in je v tem najtežjem obdobju naše obnove prispeval velik delež za dvig šolstva,... Pozneje na sekretariatu za občo upravo je skrbel predvsem za strokovno vzgojo. Kot tajnik zveze lovskih družin na ljubljanskem področju je mnogo storil za razcvit gojitvenega lova. Tako se nizajo pred nami podatki o tem izrednem človeku, odkritemu in premočrtnemu, zagnanemu za pravično stvar, ne-' uklonljivemu in odločnemu, v boju pogumnemu borcu, zvestemu in požrtvovalnemu tovarišu, sicer pa hkrati srčno dobremu človeku, skrbnemu očetu in predanemu vzgojitelju in učitelju mladine. Kdor je poznal Andreja Flajsa, ga prišteva med tiste ljudi, katerih spomin mora ostati trajen med nami. Nekrolog je objavilo Delo 4. S-1970. KVALIFIKACIJE ZA SP V TURINU PRIČAKUJEJO DANES OBILICO GOLOV Finska ne bi smela predstavljati za Italijo nobene resnejše zapreke URIN — Italijanska nogometna eprezentanca ima danes veliko pri-pznost, da si že skoro zagotovi igraje na SP v Argentini. Današnji ^sprotljik «azzurrov» Finska, je kromna ekipa, katero sestavljajo glavnem le amaterji. Zato bi mo-* Italija gladko zmagati, edino tkanje pa je, koliko golov bo ^ Krat nasula nasprotnikom. V pr-' tekmi so namreč Italijani zma-?al1 s 3:0, tokrat pa imajo še laž-f! .nalogo, saj igrajo pred domačim občinstvom. kj 'Ja l>o igrala z enako postavo ti 7d sv°jcm zadnjem nastopu pro-pRN. Igral bo torej tudi Causio, Je po lažji poškodbi popolnoma 'eval, Claudio Sala pa, ki bi ga slno tokrat zamenjati, ne bo na-. b' v začetni postavi, čeprav je Vala C^'na nov'narjev skoraj zahte- , f inska reprezentanca se že nekaj n mudi v Turinu, saj se zaveda n/Ke naloge, ki jo čaka. Finci so .. svojih zadnjih nastopih zabele-nii'v, v.rsto. negativnih izidov. V zad-J h sestih mesecih so namreč odi-‘"i pet tekem, zabeležili pa so šti-‘Ij^caze (0:3 z Italijo, 1:3 z Dan-. ?• ”:1 z ZRN in 0:2 s Švico) in Vf?,rat igrali neodločeno (1:1 z Nor-vesko). • ^ zadnjih dveh letih sta se Itali krJn. finska srečali trikrat: dva-. . je zmagala Italija, enkrat pa tpkJe ,tebma zaključila z 0:0. V teh j nIab so «azzurri» dosegli štiri go-bmci pa nobenega. Tudi stati-si k ^ t?rej na strani Italije, ki »o verjetno že po današnji tek-sv .^Sotovila igranje na prihodnjem "ovnem prvenstvu. Rokomet Na turnirju čn v Ljubljani Presenetljiv poraz l^oslovanske vrste češkoslovaška 20:19 (10:7) mp,Ešo0SL0VAŠKA: Packa, Fir-r!-.’ Covacik 2, Salivar 5 (2:3), jv!u \ Belo, Hanzl, Bruna 4 (3:3), ^ikuh^8 ^uz^ak’ Papicnik 2 (0:1), : Hormann, Rauer, Waltke 3, 1 (n' i\ Boszkovvski, Rosendahl dftli; /• Meffle 4, Spengler 2, Wun- turn.J>rvern srečanju tradicionalnega Linki9a ‘Četveroboj narodov* v tanki ^ sca ^ Pomerili repte^h-in Češkoslovaške. Tek- 0 ennl/‘la na visoki tebPiČhi. ravni,. fa JKovredni igri reprezentanc pri-hamam končni rezultat. Nemci so klin ^ B^egli zmagovit gol 20 se-Pa ^'‘cd koncem srečanja.' Zmago Prit. ?! vsekakoi zaslužili, saj so tak/|dZa ' ooljšo tehniko in taktiko, v.wv °br.ambi ko*, v napadu. Pred-Ziti v Prvem polčasu je bilo opa- StraneehaiiZel° lepi,h -avCij "a obeb De „i !’ Kl so navdušile malostevil-Usrioi a*ce- Za Nemčijo so bili naj-ke vne'ši Meffle, Decharm in Walt-Zeni, VrSltah češklosovaških repre-Pgp^^cv pa jo bil najboljši vratar Vsern8, Ki je z iz-edrimi posegi, predla tn„- Prvem polčasu, preprečil iz-Jso zmago nemških igralcev. — Jugoslavija 29:27 Zkj^n^bUAVIJA: Kostič, Jovanov-9 (',“0Jovič 3, Obran 2, Tavičevič Gnihiz’ Horval 1. Makarič 2 (1:1), Badž'C ^?;I)* Antovič, Vidakovič, °ANsicS' Delahmetovič 2. fyjei Joergensm, Hertzsbning, Šun-fH 6- Berg 10 (2:2), Grumnet, MUnVcnst'n, Jensen 1, E. Petersen 2, Sgaaagei' 3, J. Petersen 1, Jacob-V $ b. Jeppesen. tekmi turnirja je reprc-kloni| a Jugoslavije nepričakovano s« a Ganski, ki je pokazala, da igra j'ub' v rokometu s premišljeno razn..| c^l marsikaj, čeprav se ne a8a s telesno močnimi igralci. Nihče ni pričakoval, da bodo Danci nudili našim reprezentantom tako močan odpor. S kombiniranimi akcijami, hitrimi protinapadi in streli od daleč so popo'noma zmedli consko obrambo domačinov in so z vseh strani in položajev polnili mrežo nezanesljivega vratarja Kostiča. Tudi v obrambi so Danci igrali zagrizeno. Prestregli so veliko število žog, s katerimi so odpirali hitre protinapade in jih seveda tudi uspešno zaključevali. Nepričakovan, a popolnoma zaslužen poraz, slaba obramba, neorganiziran napad sta glavna krivca za neuspeh. Paviče-vič in Radženovič sta bila edina učinkovita strelca. To je vsekakor premalo za ekipo, ki sodi v sam svetovnih vrh. VATO KOŠARKA Cibona drugič uspešna ZAGREB — Na velikem mednarodnem košarkarskem turnirju v Zagrebu so včeraj dosegli naslednja izida: Cibona - Gabetti 102:87 Sinudyne - St. Bonaventura 88:86 NOGOMET NAŠE EKIPE V RAZNIH AMATERSKIH LIGAH OSREDNJE NEDELJSKO SREČAN JE BO DERBI MED ZARJO IN GAJ O Primorje bo imelo težkega nasprotnika - Lepa priložnost za Kras v tekmi z Unionom Jutri bodo v nogometnih prvenstvih 1. in 2. amaterske lige odigrali pare petega kola. Ker se je dan skrajšal se bodo jutrišnje tekme pričele pol ure prej, to je ob 14.30. 1. AMATERSKA LIGA Ponzlana — Primorje Za mnenje o tej tekmi smo vprašali mladega branilca Primorja Marjana Blazino: «Vsi se zavedamo, da bo jutrišnji nasprotnik trd oreh in prav zaradi tega bi ena točka predstavljala že lep uspeh. Seveda, igrati pa moramo kot prejšnjo nedeljo, odločno in brez strahu, s tem lahko -tudi presenetimo kvoti-ranega nasprotnika, ki ima zelo solidno obrambo, z veteranom Catto-narjem na čelu, in prodoren napad, kjer izstopa dvojica Vivoda L Starz. Glede naše postave, mislim, da bo Giovannini potrdil moštvo, ki je premagalo Fortitudo, izjema bom morda le jaz, ki v nedeljo nisem povsem zadovoljil*. ,2. AMATERSKA LIGA Breg — Aurisina Brežani sprejmejo v goste dobro Aurisino, ki je po znv gi v prvem kolu žela tri zaporedne remije, kar priča, da Nabrežinci niso še okusili poraza. To jasno dokazuje, da za Brežane ne bo lahka naloga, saj bodo Nabrežinci prišli v^ Dolino s trdnim namenom, da nadaljujejo serijo pozitivnih nastopov. Trener Brega je zato v tem tednu skrbno pripravil moštvo in pilil razne sheme igre, s katerimi želi prekrižati račune Nabrežincem. Srečanje se obeta precej zanimivo in navijači bi morali priti brez dvoma na svoj račun. Čeprav bodo predstavniki dolinske občine jurišali na celoten izkupiček, bi upoštevajoč solidnega nasprotnika, že tudi točka prav prišla. Primorec — Edile Adriatica Tudi gostje Trebencev niso še o-kusili grenkobo poraza v tem prvenstvu. Ekipa Ed. Adriatica sodi med solidnejše postave tega prvenstva, saj je moštvo v glavnem o-hranilo strukturo lanske sezone, ko so Tržačani dobili naslov «kralji remijev*, saj so jih v prvenstvu 1976-77 dosegli kar 19. Če je ekipa Ed. Adriatica lansko iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiititiiiiiniiiniiiiiiiniiimiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiMMiiiiiiimiuiiMiiiiiiMMiiiimiiiiiniitiiiimiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit KOLESARSTVO NA TEKMOVANJU VETERANOV Letošnji predzadnji napor vozačev Mrie V Skednju bosta za «plave» nastopila le Marušič 'm Ferluga Jutrišnja dirka v Škednju bo predstavljala predzadnji napor za veterane Adrie v letošnji sezoni. Na krožni progi y Škednju (15 krogov, skupnd 52 km, start ob 14.30) bosta za »belo-modbe* nastopila le Ferluga in Marušič, medtem ko so vsi ostali prenehali z delovanjem in bodo letos stopili na kolesa le še na društveni zaključni dirki, ki bo na vrsti zadnjo nedeljo oktobra ali pa prvo novembra. Jutrišnje tekmovanje, na katerem izgleda, da bo nastopilo le skrčeno število tekmovalcev, se bo odvijalo po škedenjskih ulicah, in sicer: start in cilj v Ul, Servola pred cerkvijo, petnajst krogoV pa bodo kolesarji Vozili po Ul. Giardini - Ul. Pittacco i, spust proti '1 Ul. Baiambnti - Ul. Baiamonti - nadvoz pri Sv. Ani -Ul. Soncini - Ul, Giardini. Proga je precej naporna, predvsem pa večkrat nevarna zaradi ostrih zavojev in nekaterih ozkih grl. Zato bodo ceste, po katerih bo potekala dirka, ki jo organizira SCAT/Capponi, zaprte za promet ves čas tekmovanja. Težko je predvidevati, kako se bosta odrezala na tem tekmovanju zastopnika lonjerske Adrie. Glede na rezultate zadijjih nastopov in glede na njuno pripravljenost bi lahko računali na dobro uvrstitev, seveda, če ne bo prišlo med dirko do nepredvidenih preobratov. Bodisi Ma- Ascoli - Palermo 1 X 2 Cagliari - Taranto 1 Catanzaro - Varese X Cesena - Sambenedett. X 1 Cremoncse - Avellino 1 Lecee - Como X 1 Modena - Tcrnana 1 Monza - Brescia 1 X 2 PisUiiese - Bari X Sampdnria - Rimini 1 Padava - Biellese 1 X Grosseto - Teramo 2 X Catania - Sorrento 1 rušič kot FerlUga sta pripravna za tako progo, morda bo še boljši slednji, predvsem pri nevarnih spustih proti Ul. Baiamonti. R Pečar ROKOBORBA Na Uk svetovnem prvenstvu v grško-rimski rokoborbi v Goteborgu sta Jugoslovana Frgič in Kasan v kategorijah do 57 kg, oz. do 82 kg napredovala v višje kolo. KOŠARKA MED NARAŠČAJNIKI Kor v prijateljski tekmi klonil ekipi Ferroviaria Bor — Ferroviario 130:171 (34:63, 77:102) BOR: Cej, Škerl 4 (2:2), Švara 25 (3:10), Furlan, Pregare 2, Don, Lokar 30 ,(2:3), Vassallo 21 (3:6), Kosovel 2, Gerdol 6 (0:3), Pečar 40 (0:1), Bembi, De VValderstein. PM: 10:25. SODNIKA: Žerjal in M. Raž.em. Borova naraščajniška ekipa je v četrtek odigrala povratno tekmo proti Ferroviariu. Tudi tokrat fantje niso razočarali in so pokazali, da iz tekme v tekmo izboljšujejo svojo igro. Pred poldrugim letora so proti istemu moštvu doživeli pravi polom (18:114). Od takrat so čedalje hitreje napredovali, tako do so v četrtek dokazali, da Ferroviario jim ni več nedosegljiv kot je bil doslej. Treba je pripomniti, da se italijanski fantje že vrsto let borijo z Gin-nastico Triestino za naslov pokrajinskega prvaka. Bor je odlično začel tekmo in povedel z 12:6, nato je Floridan (najboljši izmed nasprotnikov — 45 pik v dveh tretjinah) trikrat neposredno prestregel mete naših centrov, fantje so se nekoliko prestrašili in igra se je zaustavila, tako da se je prva tretjina končala z obilnim naskokom DLF. V drugi tretjini pa so morali italijanski igralci celo kloniti Boru (39:43); v tretjem delu tekme se je igra odvijala sproščeno in je Ferroviario zmagal s 16 pikami naskoka. Najboljši pri Boru: Pečar in Švara ter Lokar in Vassallo. Treba je omeniti odsotnost Merkuja. fp s Ir* 1 |i il iš i p 3 1. — prvi X 2 jŠE&I k -tši Brežani (na sliki med tekmo z Opi-cino) bodo jutri igrali z Aurisino drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 2 1 2 2 X 1 X X 1 sezono vedno startala na točke je tudi v letošnjem prvenstvu pokazala, da namerava nadaljevati po tej poti: do sedaj so Tržačani že trikrat remizirali in prav na remi računajo tudi jutri v Trebčah. Po lepi zmagi proti Flaminiu pa je morala v taboru Primorca odlič na in B. čuk ter tovariši računajo na kaj več od ene same točke. Zarja — Gaja Vzhodnokraški derbi bo osrednja tekma nedeljskega zavrtljaja in bo zato privabil ob rob igrišča v Bazovici rekordno število gledalcev. Derbi bo še toliko bolj privlačen zaradi dogodkov, 'ki so se pripetili v zadnjih dneh v vrstah Zarje. Trener Mandanicci je namreč odstopil in tehnično vodstvo je bilo poverjeno večletnemu nogometašu ter kapetanu Zarje Vojku Križmpnčiču, ki letos (zaradi poškodb) še ni igral. Kako se moštvi pripravljata na derbi in kakšne ambicije imata smo vprašali nogometaša Zarje Stojana Metliko in odbornika Gaje Darka Grgiča. Metlika: «Po zadnjih razpletih v našem društvu je razumljivo, da se moramo vsi potruditi in zavihati rokave ter odločno startati na zmago. To bi si v prvi vrsti želeli zato, da bi prebili našo krizo, istočasno pa dali zadoščenje našemu vzornemu odborniku in nogometašu Vojku, ki nas bo tokrat vodil s.trenerskega stolčka. Prav gotovo bo Vojko ubral lanski sistem igre, s katerim smo želi lepe uspehe in mislim, da si želijo to. vsi Bazovci, ki kljub temu, da je ekipa letos nekoliko šepala, nam stojijo ob strani. Zato upam, da nam bodo navijači tudi jutri ob strani in nas bodrili k zmagi.* Grgič: «To je prvič da igramo z Zarjo v prvenstvu. Do sedaj smo se srečali trikrat. V sklopu SŠI smo presenetljivo premagali Bazovce z 1:0, dvakrat v okviru nogometnega turnirja «Gerli» pa smo podlegli s tesnim 1:0 Upoštevajoč, da Zarja preživlja trenutno krizo, bomo to skušali izkoristiti in zato jurišamo na zmago, čeprav bi se nam dobro prilegla tudi ena točka. Glede postave ni dvoma, da bo Kozina vključil bivšega člana Zarje Kalca in po poškodbi bi se moral spet vrniti tudi Rado Križmančič*. B. R. 2. AL NA GORIŠKEM štandreška Juventina bo takrat nastppak hi) dipi Jz Sagrada, ki iina trenutno dve točKi ■več od Juventine. Brez dvoma 'se bodo*' morali MšrJBfiS pdšlen'6Kpf sti domov vsaj točko. V primeru po--raza bi zelo verjetno ostali sami na dnu lestvice in bi postal zanje položaj zelo kritičen. F. G. 3. AMATERSKA LIGA V jutrišnjem tretjem kolu Vesna sprejme v goste ekipo Giarizzol, ka tero mnogi prištevajo med favorite tega prvenstva. Zato je Vesna pred važnim nastopom, saj izid tega dvoboja lahko precej odloča o usodi Križanov, ki prav tako, kot Giariz-zole, računajo na prestop v višjo li go. Zato »plavi* jutri ne smejo razočarati, kajti napaka bi jim lahko bila usodna. Kras pa gre v goste k Unionu ki preživlja hudo krizo. Poleg tega pa so Pcdlonjerci v nedeljo zgubili za letošnje prvenstvo nogometaša Lombardija, Ki je bil zaradi nešportnega obnašanja do sodnika di skvalificiran do 11. oktobra 1978. Zato mislimo, da bo Krasu uspelo odnesti vsaj eno točko B. R. 3. AL NA GORIŠKEM Sovodenjska enajsterica bo v nedeljo nastopila v Pcdfjori proti domači enajsteric) Piedimonte. Sovo-denjci so trenutno v dobri formi in to priča tudi stanje na lestvici, saj so prvi s polnim številom točk. E-kipa se že ves teden vestno pripravlja pod vodstvom trenerja Bruna Marsona. Vsekakor fantje ne smejo podcenjevati nasprotnika, še posebno ne na tujem, saj je bila ta ekipa vedno trd oreh. Mladost je prvi del prvenstva začela nekoliko slabo, saj so Dober-dobci po dveh kolih na dnu lestvice, brez točke. Še vedno bo enajsterica nastopala brez poškodovanega Barbana. V taboru Mladosti vlada optimizem, saj ekipa v prvih dveh tekmah ni zaslužila tako pekočih porazov, kot jih je utrpela. Mladost bo nastopala na tujem proti Bra-zzarleseju, ki je po dveh kolih zbral le točko, brez dvoma je to dobra priložnost za Mladost, da se dobro izkaže, odnese domov vsaj točko in tako zapusti spodnji del lestvice. F. G. BEOGRAD — Dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Spasskim in Korčnojem bo v Beogradu. Začel se bo 23. novembra. DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 15. oktobra 1977 NOGOMET KADETI 15.00 Ribiško naselje S. Marco - Primorec * • • 15.00 v Dolini Breg - Opicina Supercaffe * '> K 15.00 na Proseku Primorje - Rosandra CICIBANI 16.30 v Trstu, Čarbola Ponziana - Primorje ŠAH 1. MEDNARODNI TURNIR TRŽAŠKE OBALE 9.00 v Sesljanu Organizira TŠA JUTRI NEDEUA, 16. oktobra 1977 NOGOME1 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Aurisina ‘ * # • 14.30 v Trebčah Primorec - Edile Adriatica 14.30 v Bazovici Zarja - Gaja IIIIIHIIItllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIttllllllllllMIIItllltllMIIIHIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllimilllHIIIIIIIIIIIIIIII V OKVIRU IZLETA MCG V KUMROVEC Dom in Juventina nastopita v Brežicah v » Goričani bodo igrali košarko, Standrežci pa namizni tenis Jutri bosta košarkarska ekipa Doma iz Gorice in namiznoteniška ekipa ŠD Juventine iz Štandreža gostovali y Brežicah, kjer se bosta v prijateljskih srečanjih pomerili s tamkajšnjima podobnima, športnima ekipama. Gostovanje v Brežicah je povezano z mladinskim izletom, ki ga prireja jutri Mladinski center iz Gorice v Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, skupno s svojimi štirimi č'anicami (Športno združenje Dom, Gorica; Mladinski krožek, Gorica; Domska skupnost gojencev Dijaškega doma «S. Gregorčič* in taborni- žice. Tekme bodo v popoldanskih urah (pričele se bodo okrog 15. ure) v prostorih gimnazije v Brežicah. Športni program mladinskega izleta v Brežice oz. Kumrovec, ima namen zbliževanja mladih med seboj (v tem primeru športnikov) in prikaz naše manjšinske stvarnosti mladincem, ki živijo v notranjosti Slovenije. -ik- ODBOJKA V PRtJATELJSKl TEKMI Zanimivo srečanje med Korom in Salonitom Bor — Salonit 3:2 (16:14, 13:15: 5:15, 15:6, 15:7) BOR: Neubauer, Fučka, Požar, Plesničar, Zadnik, Kralj, Kodrič, Pečenko, Ugrin in Pahor. SALONIT: Tušar, B. in I. Jela vič, Vidič, Jakopič, Tomšič, Maver, Trampuž, Bavdaž, Žagar in Testen. SODNIK: Caputo; st-anski: Šušteršič: zapisnikar: Žerjal. V okviru predp~venstvenih priprav je moška šesterka Bora v četrtek odigrala v občinski telovadnici v Do- lini prijateljsko tekmo s Salonitom iz Kanala. Srečanje samo je bilo na samem začetku izredno izenačeno. Kljub temu, da je hilo precej napak tako na eni kot tudi drugi strani, prikazana odbojka ni bila dolgočasna. Gostje bodo letos igrali z močno pomlajeno postavo in Salonitu bo pomagal tudi v letošnjem prvenstvu Tušar, ki se je v začetku septem-b~a naslovi od soigralcev. Pri borovcih je manjkal Špacapan, kar se je tudi poznalo. Tudi ta tekma je ppkazala, dn Tržačani niso še najbolj uigrani. Dobra telesna priprava pa je le Drišla do izraza in to predvsem v zadnjih dveh nizih. ki RM-V). ................. Košarkarji f Uvddni razpleti so bili sila izena- li s peterko brežiškiPo številnih menjavah servisa miznofeniški igratefcatiipendratn--p«šesterbi nista i.-. nista mogli odle- z ekipa namiz.nrftmftltogrMftbrflrC- ‘Liti. 'V"'končnici' pa so bili gostje le 14.30 v Zf graju Sagrado - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - G.arizzole 11.45 v Trstu, «1. maj* Union - Kras • • » 14.30 v Krminu Brazzancse - Mladost 14.30 v Sovodnjah Piedimonte - Sovcdnje NARAŠČAJNIKI 12.45 v Dolini Breg - CGS # * # 11.45 v Žsvljah Inter S. Sabba - Primorje # « « 9.30 v Štandrežu Juventina - Moraro * * * 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Torr ana NAJMLAJŠI 9.00 v Križu Stock - Primork* ZAČETNIKI 11.45 v Dolini Breg - Esperia * « « 12.30 v Trstu, ,Sv. Sergij Inter S. Sergio - Gaja * * » 9.30 na Proseku Kras - Primorje PRIJATELJSKA TEKMA 11.00 v Štandrežu Juventina - Cormnnese B KOŠARKA MLADINCI PRIJATELJSKA TEKMA 11.00 v Dolini Bor - Knntovel NARAŠČAJNIKI PRIJATELJSKA TEKMA 9.30 v Dolini Breg - Kontovel ŠAH 1. MEDNARODNI TURNIR TRŽAŠKE OBALE 9.00 v Sesljanu Organizira TŠA KOLESARSTVO VETERANI 14.30 v Škednju Nastopa tudi Adria ORIENTACIJSKI POHOD 8.30 v Trstu, stadion «1. maj* Organizira SPDT bolj zanesljivi in so povedli s 14:9, kar je obedom tudi kazalo na njihovo prvo delno zmago. To se ni zgodilo, ker so bo-ovci z dobro igro najprej stanje izenačili in potem iz: bojevali še dve dragoceni točki. Ob obojestranski izenačenosti se je nadaljeval tudi drugi set. Domačini so prevzeli vodstvo, potem ko je imel Salonit samo dve točki prednosti 6:4., Te prednosti niso več izpustili vse do stanja 13:9. Tu pa je prišlo do podobnih razpletov, kot v prvem setu, toda to pot v korist Salonita. Že sam ta podatek da sta se igrala prva dva seta dobro uro, najbolje priča o veliki izenačenosti. Pri Bo-rfi se je kriza na koncu' drugega seta nadaljevala tudi v tretjem in gostje so povedli z 2:1. V ostalih dveh pa je bila premoč »plavih* več kot očitna, kar jim je omogočilo o-svojiti drugo zaporedno prijateljsko tekmo. Za goste lahko rečemo, da v letošnjem letu nimajo velikih ciljev v prvenstvu 2. zvezne lige, ki se bo pričelo danes. Kot nam je povedal Emil Hvalica se bodo morali boriti za obstanek v tej ligi. Borovci pf. imajo pred pričetkom prvenstva še nekaj manj kot mesec in bo potrebno še veliko trenirati za uspešno igranje med drugoligaši. ■G. F. 32. O Kitajski dnevnik Q £>rugič se poroči leta 1935 z znanim filmskim kriti-, j Tang Najem. Tedaj tudi spremeni svoje ime. Poslej imenuje Lan Ping, Piavo jabolko. Z moževim posredo ; !erh dobi manjšo filmsko vlogo. Igra mlado dekle, ki l0;z^bi v šanghajškem podzemlju. Toda tudi z drugim ha'6111 Ean no ostane dolgo. Leta 1937 zapusti šan- J In se z neko amatersko dramsko skupino odpravi la(jUn8-kingi tedanji sedež Čangkajškove kuomintanške a e' 1u se pridruži sekciji kuomintanške propagande. 6i 0 ^e enkrat se pokaže na platnu, in sicer kot žena lav68a kmeta v filmu Sinovi in hčere Kitajske. Filmske ivi.e Zanjo ni, in odloči se, da bo povsem spremenila j6r,en*e' Odpotuje na skrajni sever Kitajske v Jenan, eli h° Se po 10000 km dolgem pohodu utaborili preži 0rci Mao Ce-tungove rdeče armade, j ^a dolgo pot v Jenan je odšla Lan Ping s kolegico to je še posebej zanimivo — z Ju Ki-vejem, svojim olo T ^nžem. V Jenanu se Ju Ki-vej vpiše v partijsko ate ^an pa v inštitut za' umetnost «Lu Hsun»^ v se Popravljajo gledališke skupine za vojaške Lan Ping je mlada in ljubka in' kmalu uspe. V strašni bedi in trpljenju Jenana zablesti kot zvezda na nebu. Tako jo je verjetno opazil tudi Mao Ce-tung. Nekateri zgodovinarji zatrjujejo, da jo je povabil na svoje predavanje v inštitut Marxa in Engelsa. Med njima se je ljubezen b )je hitro vnela. Mao Ce-tung je bil takrat (tako vsaj menijo viri, ki sem jim zaupal) že ločen od svoje tretje žene, lahko bi tudi- rekli od druge, zakaj prve žene, ki so mu jo izbrali starši, ni nikoli priznaval. Njegova tretja žena Ho Ču-čen ga je spremljala na dolgem pohodu in z njim bolna prišla tudi v Jenan. Tu sta se ločila. Ne ve se zakaj. Nekateri trdijoi da zaradi Mao-ve ljubezni do Lan Ping, drugi pa, da je bil Mao Ce-tug takrat, ko je spoznal Lan Ping, že leto dni ločen. Ho Ču-čen je z eno od Maovih hčera baje odpotovala iz Jenana v Sovjetsko zvezo, potem pa se je za njo izgubi* la sled. Kitajci so nam med obiskom nekajkrat omenili, da centralni komite ni odobraval Mao Ce-tungove poroke z Lan Ping. Baje je sama poskrbela za to, da je njuno razmerje postalo legalno. Visoko noseča je menda nekega dne leta 1940 vstopila v pisarno, kjer so bili zbrani člani centralnega komiteja, in rekla: «Dobre novice vam pri- \ ' . /\ S is. jf SSilF ČIANG ČING, MAOVA ŽENA: Na koucertu pred kulturno revolucijo našam. Od zdaj bova predsednik in jaz živela skupaj.« Pc poroki z Mao Ce-tungom je Lan Ping sjbet spremenila ime, tokrat se je poimenovala Čiang Cing. Zelena reka. Jo ime je obdržala. Zaprli in odstavili so jo pod tem imenom. Mao Ce-tungu je rodila hčer. i’o nekaterih virih celo dve, najbrž pa drži, da le eno. Hči )e bila menda zelo aktivna med kulturno revolucijo. Kaj več nisem mogel ne zvedeti ne prebrati o njej. Najprej Štorklja belih oblakov, zatem Modro jabolko, nazadnje Zelena reka Kai je delala in kako je živela Čiang Cing do leta 1964, o tfem vem bolj malo. Očitno je, da Čiang Čing do tega leta ni sodelovala v javnem življenju in se javno tudi ni ukvarjala s politiko. Leta 1964' je oila izvoljena za poslanko vsekitajskega ljudskega kongresa. Isto leto seje tudi lotila reforme znamenite pekinške Opere. Po njenih direktivah in neposrednih navodilih so y vseh kitajskih operah, gledaliških delih, baletih in simfonijah junake fevdalne Kitajske zamenjali delavci, kmetje in vojak*. Samo negativne značaje so še predstavljali bur-žuji in birokrati. Najbrž je pri tem vplival nanjo Mao Ce-tung ki je že v Jenanu leta 1942 v svojih zapiskih o kulturi in umetnosti nakažal približno takšne spremembe v kitajski umetnosti, kot jih je izpeljala. Čiang Čing. Področje opere in umetnosti je bilo šibka točka Maove žene. Ze leta 1945 je baje vodila pravo kampanjo, da bi spremenili kitajske opere, leta 1950 pa naj bi ji že posredno uspelo prepovedati dva filma, ki menda nista bila dovolj .razredna«. Ko je začela reformirati pekinško opero, se je ta reforma razširila na vso Kitajsko. Čiang Čing je začela tudi teoretično utemeljevati razloge za takšne spremembe. Znova jo srečamo v zelo aktivnem in odprtem boju proti predsedniku pekinške občine,- ki je bil kmalu potem, ko je enemu dd svojih podpredsednikov, zgodovi- KOŠARKA 22. It. v TRŽIČU v Sestanek FIF za košarkarska društva Deželna košarkarska zveza (FIP) je sporočila, da bo 22. 10. v Tržiču sestanek vseh košarkarskih društev iz naše dežele, na katerem bodo obravnavali vse potrebno o nekaterih prvenstvih. V teh prvenstvih bodo igrale tudi slovenske zamejske ekipe. Ob 17. uri bo sestanek na temo »Promocijsko in mladinsko prvenstvo*, ob 18. uri pa drugi sestanek na temo »Naraščajr.iško prvenstvo in prvenstvo dečkov*. Sestanka bosta v prostorih telovadnice «L. Isonzo*. NAMIZNI TENIS V 2. kolu namiznoteniške evropske lige so dosegli naslednje izieje: Anglija - Jugoslavija 3:4 Madžarska - SZ 3:4 ČSSR - Švedska ,3:4 Francija - Nizozemska 5:2 Po’ tem kolu vodijo Švedska, Jugoslavija in SZ z dvema zmagama. OBVESTILA ŠD SOKOL obvešča, da ho naslednji trening druge odbojkarske ekipe v torek, 18. t.m. ob 17.30 v nabrežinskl občinski telovadnici, a • • ŠD SOKOL obvešča, da bodo treningi mlnlba-sketa ob ponedeljkih tn četrtkih od 15. do 17. ure ' v nabrežinskl občinski telovadnici. harju Vu Hoanu orhogočil, da je objavil dramo, v kateri je alegorično napadal Mao Ce-tunga, politično likvidiran. Glavna oseba Vu Hoanove drame je mandarin, ki ga despotski in samovoljni cesar (Mao Ce-tung) odstavi. Dogajanje je seveda pomaknjeno v fevdalno obdobje* Pisec drame poveličuje mandarinov odpor in klenost njegovega značaja. To je hkrati tudi začetek Maovega odprtega boj* proti yu šao-čiju, predsedniku republike in prvemu podpredsedniku centralnega komiteja KP Kitajske. ZASTAVONOŠA RDEČE GARDE: Področje opere in umetnosti ]e kila šibka točka Maove žene Občinski praznik Pirana - Občinski praznik Pirana - Občinski praznik Pirana - Občinski praznik Pirana RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE IVANOM BAŽCEM HITER RAZVOJ PIRANSKE OBČINE NA TEMELJU POMORSKIH DEJAVNOSTI Simbolični pomen proslave 35-letnice ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice — Letošnji praznik presega ob čin sla okvir, saj gre za eno izmed osrednjih proslav 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice. Ob glavni zunanji manifestaciji — odkritju spomenika — pa gre zagotovo tudi za nadaljevanje partizanskih pomorskih tradicij in za kontinuirani razvoj pomorstva nasploh? — Delovni ljudje in občani občine Piran praznujejo svoj praznik 15. oktobra v scomin na pomemben dogodek iz NOB. ko so na ta dan leta 1944 ustanovili prvi mornariški odred pri IX. korpusu NOV Jugoslavije. Letošnji praznik pa ima še posebej slavnostno obelež je. saj gre tudi za eno izmed o-srednjih proslav 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice in po morstva Jugoslavije, hkrati pa se • prireditvami ob prazniku naši de'ovni ljudje in občani vključu-je1o v splet proslav, posvečenih jubilejem naše partije in tovariša Tita. V odkritju spomenika padlim pomorščakom v Portorožu je nedvomno mnogo simbolike, saj stoji v mestecu, kjer je najbolj viden hitri povojni razvoj naše občine. Z njim se oddolžujemo vsem borcem. ki so kakorkoli prispevali k osvoboditvi našega morja, hkrati pa bo to trajni pomnik sedanjim in prihodnjim generacijam, kako visoka je bila cena svobode. Praznik občine je seveda tudi praznik svobodnega slovenskega morja in razvoia slovenskega pomorskega gospodarstva, katerega nosilke so obalne občine Koper. Izola in Piran. Naša občina je zasnovala svoj družbenoekonomski razvoj na izkoriščanju morja kot široke pnti v svet in najprimernejšega okolja za oddih in rekreacijo. Tako sta postala oomorski promet in turizem nosi'na stebra našega gospodarstva. hkrati pa seveda tudi druge gospodarske panoge vključujejo morje v taki ali drugačni obli ki v svoje razvojne načrte. Naš praznik je torej hkrati posvečen nadaljevanju partizanskih pomorskih tradicij in novim naporom za nadaljnji razvoj pomorskih dejavnosti. pri čemer ne mislimo samo na obalo, ampak tudi na celotni slovenski prostor. — Ko smo že pri pomorstvu, me zanimata predvsem dve vpra sanji. Ali lahko že govorimo o x'steinski rešitvi glede pogojev za gradnjo ladij doma in v tujini in drugič, kakšne so perspektive gospodarstva v občini skozi tako i-menorane komparativne prednosti morja? — Osnova za sistemsko reši tev tega problema jc piranski sporazum med prevozniki in ladjedelnicami o gradnji ladij v domačih ladjedelnicah. Pri tem je še zmeraj precej težav, saj so v tujini boliši pogoji glede kvalitete, cene. odnlačevanja in tudi glede spoštovanja rokov. Ena izmed začasnih rešitev bi bila. da bi se razlike pokrile na ravni republike, v perspektivi pa bo potrebno intenzivneje delati na modernizaciji domačih ladjedelnic in poiskati razne oblike medsebojnega sodelovanja obeli zainteresiranih panog. Glede izkoriščanja komparativnih prednosti morja naj povem, da je to del osnovnega koncepta družbenoekonomskega razvoja občine. Vsa naša podjetja se v različnih oblikah navezujejo na glavni panogi, to je na pomorski promet in turizem in prav zdaj lahko govorimo o novih, pomembnih korakih nanrej (novi objekti in razširjena dejavnost Droge, tesnejše sodelovanje med živilsko predelovalno industrijo in kmetijstvom, modernizacijo solin itd.). Pri tem bi želel poudariti, da ne gre šarilo za sodelovanje znotraj občine, ampak tudi v okviru celotne obalno - kraške regije. • — Naše bralce bo nedvomno zanimala ocena letošnje glavne turistične sezone in kako ste uspeli v prizadevanjih, da bi dosegli celoletno turistično - poslovno kontinuiteto. Sem sodi tudi razvijanje raznih oblik turizma (kongresni, mladinski, zdraviliški, športni in tako dalje)? — Če upoštevamo razne objek tivne okoliščine (zlasti splošno go spodarsko krizo in vremenske ne všečnosti), potem so rezultati u godnejši, kot smo pričakovali, ven dar kljub vsemu še zmeraj po vprtečni. V osfnih mesecih smo za beležili okrog milijon 60 tisoč nočnin, kar je za 14.4 odstotka več kot lani v enakem razdobju, vendar je treba upoštevati nove zmogljivosti Bernardina. Tudi finančna realizacija je na lanski ravni. Ker podatki veljajo le za osem mesecev, lahko trdno računamo, da bomo lansko število nočitev (1.274.000) zagotovo presegli. Razen stalnemu turizmu posvečamo seveda veliko pozornost tudi vsem drugim oblikam turistične dejavnosti. Velik korak naprej smo napravili v prizadevanjih, da bi dosegli celoletno kontinuiteto v tej patlftgi. Z izgradnjo avditorija smo dobili osnovne pogoje za razvoj kongresnega turizma in tu lahko govorimo o dokajšnjih uspehih. Glavna ovira pa je še zmeraj dokajšnja prometna izoliranost. V tej smeri pričakujemo izboljšanje z izgradnjo letališča v Sečovljah, ki naj bi bil odprt za promet do prihodnje sezone, pospešiti pa bo tudi potrebno izgradnjo obalne ceste. Naša prizadevanja gredo nadalje tudi za tem. da bi še bolj razširili športni, rekreativni in zdraviliški turizem. Tako smo v Luciji že zgradili vrsto športnih objektov, zdaj pa urejamo središče za vodne športe (olimpijski plavalni bazen ter objekti za jadranje in veslanje), Seča pa naj bi postala novi zdraviliški center. Glede mladinskega turizma je prostor rezerviran v Paeugu, vendar bodo tu potrebna tudi sredstva ' širše družbene skupnosti. — Na področju tako imenovane socialne sfere je Piran v zadnjih letih dosegel več pomembnih u-spehov. Nekatera vprašanja pa so še zmeraj žgoča, kot na primer šolski in otroško - varstveni objekti in zdravstveni dom7 — Tu smo še zmeraj pri osnovni ugotovitvi, ki pa ne velja samo za našo občino, ampak za vso obalo, da razvoj gospodarske baze ni šel v korak z razvojem tako imenovane socialne sfere. Pri tem pa jfc treba upoštevati še podedovano zaostalost in dotrajanost posameznih objektov. Kljub vsemu lahko govorimo o določenem napredku (otroški vrtci v Piranu, Luciji in Sečovljah, šolski objekt v Predsednik Ivan Bažec Luciji, številna nova stanovanja, podeželske ceste, štiripasovnica v Portorožu, prva faza osnovne šole v Piranu in drugo). Zdaj je pred nami osnovni problem, to je izgradnja zdravstvenega doma. V prvi fazi naj bi do sredine prihodnjega leta zgradili montažni ob- I jekt med Portorožem in Lucijo, medtem ko bi bila rekonstrukcija zdravstvenega doma v Piranu končana v dveh letih. Predvidena sredstva za ureditev osnovnih zdravstvenih objektov v občini znašajo okrog 3 milijarde starih dinarjev, zbrati pa jih bo potrebno tudi s pomočjo občanov in združenega dela. — Za konec me zanima še vaše mnenje o obalnem sodelovanju glede nekaterih objektov skupnega pomena kot so obalna cesta, bolnišnica. višinski vodovod itd.? — Dosedanje oblike obalnega sodelovanja so bile zelo koristne in jih je treba še nadalje razvijati in utrjevati. Naj omenim samo samoupravni sporazum o participaciji pri sofinansiranju obalne ceste in vrsto drugih akcij, kot so bolnišnica, višinski vodovod in drugo. Zlasti višinski vodovod je zdaj v ospredju naših prioritetnih nalog, saj je treba podeželju o-mogočiti enake življenjske razmere kot so v mestih. Tu bomo podprli vse akcije pri- iskanju novih virov finansiranja. •m n iniiiimiii-iiiiMiin m im mi mi mi im m mMiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiMiMiiiii iiiiniii mi iiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiii n m Minili iiiiiiiii mi u iiiHiMtiiimiiiiimniiiiiiiiii Hlinili iuu INTERVJU S KIPARJEM JANEZOM LENASSIJEM Spomenik - simbol partizanskim pomorščakom v letih 1941-1945 V spomeniku kot v življenju združena prvinska simbola kamen in voda Delovni ljudje in občani občine Piran praznujejo svoj praznik da nes, 15. oktobra, v spomin na pomemben dogodek iz NOB, ko je bil na ta dan leta 1944 ustanovljen' prvi slovenski mornariški odred pri IX. korpusu NOV Jugoslavije. Letošnji praznik pa ima še posebno slavnostno obeležje, saj bodo v okviru osrednje proslave 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice in pomorstva odkrili spomenik partizanom pomorščakom v letih 1941 1945. Spomenik je zasnoval in izdelal znani primorski kipar Janez Le nassi (na sliki pri izdelavi obeliskov za ta spom<*nik>,--ki -svo~ ‘ ji zamisli takole odgovarjal na vprašanja: Vam. tovariš Lenassi. je bilo zaupano, da na izbrani lokaciji iz- mmmm Kipar Lenassi pri obdelovanju spomenika pomorščakom oblikujete spomenik partizanom pomorščakom. Kako ste se lotili te odgovorne naloge? «Izbrana lokacija spomenika je pogojevala nekatera izhodišča, ki sem jih v glavnem obdelal že pred leti ob podobni nalogi. Zaradi naglice. v kateri je spomenik nastajal, sem moral še posebej paziti. da ne bi bile zanemarjene bistvene prvine, ki ijih tako delo zahteva. Harmonično sožitje vseh dejavnikov je bilo v danenft prostoru možno doseči z upoštevanjem kulturno - zgodovinskega izročila, s pravilnim izborom materiala in osnovne oblike simbola.* Odločili ste se za kamen in vodo in ju spojili v mehko okroglo celoto. Zakaj? «Tisočletna kultura v sredozemskem prostoru, ki navdihuje in navdaja tudi nas. ter voda kot prvinska snov življenja, sta dva neločljivo povezana elementa, v katera so bili in so neločljivo u-klenjeni tudi ljudje, katerim je spomenik posvečen. Ker postavljamo pomnik pomorščakom, sem ta dva elementa izoblikoval v simbolično obliko kompasa. Pomorščakom je kompas kažipot. Je njihov najpomembnejši instrument in ga že od nekdaj uporabljajo kot svoj simbol. Njegova okrogla oblika je nudila možnost, da vanjo vgradim vodno-kroglo kot najpopolnejšo živo obliko. Zaradi svoje aritmetič-no-simetrične zasnove je ta ob lika odgovarjala tudi moji želji navezati se na že zgrajeno arhi tekturo. Postane naj njen manjka joči, nujen sestavni del in poma ga ustvariti humanejšo celoto.* Spomenik ste vgradili v urejen prostor, ki po prvotni zamisli ni bil namenjen za spominsko obe leije. Čeprav kot celota deluje bolj arhitektonsko kot kiparsko, je v njem dovolj pomenskih detajlov, da s simboli izpričuje tudi namen in sporočilo. Kako sle izoblikovali in spojili pomenske simbole? «Spomeniški kompleks je lociran na trgu Prekomorskih brigad. Tudi v tem je simbolika. Sam spomenik je postavljen na okroglo ploščgd, ki skupaj z urejeno okolico tvori prostor za spominske svečanosti. Sestavljen je iz vodne krogle premera 540 cm. ki jo tvori 64 vodnih curkov. To vodno kroglo obdaja 16 kamnitih obeli-'skarrief -so-postavljeni v smereh strani neba. Glavni štirje obeliski kažejo smer sever, jug, vzhod in zahod. Vmesni stebri označujejo vmesne strani neba in na njih so v smereh zgodovinskih dogodkov partizanskega pomorstva vklesana imena pomembnih krajev in enot. Vseh 16 kamnitih elementov. kakor tudi obrobni kamni so oblikovanj tako, da navzven ohranjajo čisto arhitektonsko obliko zaradi navezovanja na ostalo arhitekturo, navznoter pa se povezujejo z vodno maso in obrezujejo spodnji del te vodne krogle. Površinska obdelava kamnov izhaja iz mojih večletnih izkušenj obdelave kamna na temo morje in poudarja vodni element. Deluje naj, kot da jih je oblikovala voda sama. Očitno ta obdelava spominja na pretekla zgodovinska obdobja, pomembna za “kulturo kamna, ker nakazuje grške kanelure in gotski križni preplet. Sredi bazena, iz katerega se dviga kristalna- vodna krogla*. ja.. v kamnito ploščo vklesana kompa sova zvezda, na robu ploščadi pa posvetilo partizanom pomorščakom. Poleg teh osnovnih simbolov so v spomeniški kompleks vgrajeni še vsi elementi, ki mu dajejo funkcionalnost ob slovesnostih.* POMEN MORSKE BIOLOŠKE POSTAJE V PIRANU Skrb za zaščito okolja in za biološko bogastvo Delo sloni na visoko zastavljeni znanstveno-raziskovalni bazi Morska biološka postaja je delovna enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani in je bila kot takšna ustanovljena Jeta 1969 ter predstavlja bazo znanstveno -raziskovalne dejavnosti Slovencev na področju morskih ved. Pot do tega. kar je danes, je bila dolga in je bazirala na delu in uspehih posameznikov in bolj ali manj povezanih skupin, vsem pa je bila skupna ljubezen do morja, raziskovalno navdušenje, prepričanje o pomembnosti morja za človeštvo, še posebno pa možnost izkoriščanja naravnih bogastev morja in ohranitev lepot in naravnih razmerij. Takoj po drugi svetovni vojni so J. Hadži in prof. M. Zei ter tedanji rektor Univerze v Ljubljani A. Melik zelo zavzeto iskali možnosti za ustanovitev slovenske raziskovalne postaje na morju, vendar ti poizkusi in pobude takrat niso mogli biti uresničeni. Šele. leta 1959 je prišlo do ustanovitve Društva za raziskovan je morja SRS, ki je baziralo na organiziranem amaterizmu in je združevalo poleg športnih potapljačev tudi naravoslovce in tehnike, ki so se zanimali za konstrukcije podvodne fotografske in televizijske opreme. S sredstvi, ki jih je Društvo. za raziskovanje morja SRS zbralo s svojo dejavnostjo, se je leta 1962 ustanovila prva poklicna ustanova — «Center za podvodna raziskovanja*, ki se je leta 1964 ob soustanovitelju Slovenske akademije znanosti in umetnosti razširil v «Zavod za raziskovanje morja SRS* s sedežem v Portorožu. Vendar jc zavod kmalu zabredel v finančne težave in je bil leta 1967 likvidiran. Kot že omenjeno, je bila Morska biološka postaja (MBP) ustanovljena kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, deloma z rednimi visokošolskimi nalogami, predvsem pa' kot raziskovalna skupina z nalogami pri varstvu okolja obalnega molja in pri razvoju intenzivnega in racionalnega izkoriščanja biolo- razpeli smo jadra v široka obzorja, iz vaše ljubezni rojevamo srečne ljudi škili bogastev severnega Jadrana. Osnovna raziskovalna usmeritev se nanaša na problem onesnaženja okolja, ki zavzema vse večji obseg in postavlja ekologe pred vedno težje naloge, saj ne terja od njih samo ugotovitev o dejanskem stanju onesnaženja, temveč zahteva tudi oceno o negativnih posledicah, ki jih bo določeno o-nesna.ženje sprožilo v okolju. Pri tem so tako opazovanja čistih in onesnaženih ekosistemov v naravi kot tudi laboratorijska opazovanja vplivov onesnaženja v veliko pomoč, veliko več pa .bi pokazalo kontrolirano onesnaževanje izrezov naravnih ekosistemov. Z odločitvijo Skupščine občine Piran, da se MBP dodeli v upravljanje in izkoriščanje rezervat strunjanskega lagunarnega področja, pa je bila dana možnost za postavitev dveh eksperimentalnih lagun, v katerih raziskovalci MBP opazujejo fizikalne, kemijske, sedi-mentološke, bioprodukcijske ter mikrobiološke spremembe ekosistemov pod vplivom onesnaženja. E-na laguna je kontrolna: v njej so ohranjene popolnoma naravne razmere, v drugo pa se dovaja stalna količine odpadne vode iz piranske kanalizacije. Čeprav eksperiment teče šele kratek čas. so že vidne precejšnje spremembe predvsem'v bentoških združbah onesnažene lagune. Omeniti je tudi treba, da se interdisciplinarne raziskave izvirov, vzrokov, posledic in odpravljanje pojavov onesnaženja morja vršijo tudi v okviru celotnega Jadrana. Delo poteka v kooperaciji s hidrografskim institutom vojne mornarice. Druga pomembna dejavnost na MBP pa so možnosti izkoriščanja* bioloških bogastev. Pomanjkanje hrane, predvsem take z visoko beljakovinsko vrednostjo, postaja v svetu vedno bolj pereč problem. Zato pomeni usmeritev v intenzivno izkoriščanje morskih virov hrane zelo obetajoče perspektive. Pri tem je mišljeno predvsem pridobivanje beljakovin za humano prehrano v marikujturah, to je z u-metnirh gojenjem rib, školjk in rakov v priobalnih vodah. Zlasti školjke (dagnje, ostrige) predstavljajo organizme, ki so lahko pomemben vir hrane z visokim odstotkom beljakovin. V ta namen so bili izgrajeni eksperimentalni’ splavi, ki služijo za nasajanje da-genj, obnovljeni pa so bili tudi že obstoječi kanali Strunjanske lagune za gojenje rib, kot cipljev, brancinov in drugega. S tako programsko usmeritvijo pa MBP uresničuje tudi vedno večjo nujnost uporabne orientacije znanstveno raziskovalnega dela. mg. PETER TUŠNIK «iHiliiiiiiiniiiininnninnnniiiininiininniniin>iniiniiiinnniiiiiiiinninininninnnninnuuniiiiinnnnnMiniininniiiniiiniiitiiiiilnilinnHiiniiniiniinii^iiMininniniiiiiniinininiiaiiiiivinniiiiniiiiiiininiia TRIINDVAJSET LET RAZVOJA PODJETJA SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Od skromnega začetka z eno ladjo do današnjih 28 s 444.000 tonami Kolektiv šteje danes 1.500 pomorščakov in delavcev Ladje na vseh svetovnih morjih - Veliki razvojni načrti Slovenski ladjar. Splošna plovba Piran, slavi v letošnjem jubilejnem letu svojo 23. obletnico u-spešnega obstoja. Delovni kolektiv letos sicer pestijo precejšnje poslovne težave, ki pa so odraz splošne svetovne krize in se jih tako ali drugače otepajo tudi vsi drugi ladjarji v svetu. Za pomorsko gospodarstvo je značilno, da v posameznih obdobjih doživlja krize, ki prej ali slej preidejo v normalne tokove ali celo v zelo ugodne tržne razmere. Zato v pomorstvu nikoli ni primarno trenutno stanje, vedno ocenjujemo njegove uspehe celovito, za daljše preteklo obdobje. Za Splošno plovbo lahko s ponosom ugotovimo, da je v svojem kratkem času obstoja dosegla izredno lepe uspehe. Svojo dejavnost je kolektiv začel iz osnove, z eno samo. 44 let staro ladjo, ki je lahko naložila komaj 525 ton tovora. Danes imajo slovenski po- morščaki 28 ladij skupne nosilnosti 444.000 ton. Z ustvarjenim delom in-solidnim poslovanjem si je Splošna plovba pridobila ugled doma in v svetu: Kvaliteta uslug in sprotno poravnavanje vseh poslovnih in drugih obveznosti sta o-snovno vodilo poslovanja. Čeprav 28 ladij ni malo, je Splošna plovba za svetovne razsežnosti še vedno majhno pomorsko transportno podjetje. Tega se delavci dobro zavedajo, zato so svoje poslovne aktivnosti naravnali tako. da kar najlažje sledijo zahtevam pomorskega trga in se uspešno spopadajo s hudo mednarodno konkurenco. Poslujejo na dveh osnovnih področjih: v prosti plovbi kjer njene ladje prevažajo tovore po želji naročnika med vsemi svetovnimi lukami in v linijski plovbi, kjer njihove ladje vozijo po ustaljenem voznem redu med določenimi pristanišči. Ladja Splošne plovbe «Nova Gorica* Splošna plovba redno vzdržuje naslednje linije: — Linija okoli sveta z izhodiščem v lukah severnega Jadrana, skozi Suez v Indijo in Japonsko, preko Pacifika v luke zahodne ■ obale ZDA in Kanade, v pristanišča držav Centralne Amerike ter skozi Panamski prekop nazaj v Sredozemlje. — Linija Jadran Zahodna obala Afrike - Jadran je organizirana tako, da ima v bistvu dva servisa: enega za generalne tovore, drugega za prevoz hlodovine. — Linija Jadran - Centralna A-' merika - zahodna obala ZJDA in Kanade - Jadran. Na tej liniji posluje 5 najnovejših avtomatiziranih polkontejnerskih ladij, ki lahko prepeljejo vse vrste tovorov v konvencionalni embalaži ali v kontejnerjih. Te ladje so_ primerne tudi za posebno težke tovore, saj imajo tovorno opremo, ki lahko preklada tudi do 120-tonske tovore. Kolektiv, ki danes šteje 1500 po- moščakov in delavcev v skupnih službah ima tudi za bodočo rast in modernizacijo še velike načrte. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo svoje ladjevje okrepil še z novimi kontejnerskimi ladjami in sodobnimi večnamenskimi bulk carrierji. Tehnologija dela v pomorskem prometu doživlja zadnja leta tako korenite spremembe, da je nujno neprestano vlaganje v sodobna prevozna sredstva., Pomorsko gospodarstvo je v odločilnem trenutku tehnološke revolucije, v kateri bodo «ostali živi* samo sposobni in odločni, pripravljeni na velika odrekanja in trdo delo. Splošna plovba je trdno odločena, da gre po smelo začrtani poti. V letošnje slovesnosti ob prazniku občine Piran se delavci Splošne plovbe vključujejo s prijetno zavestjo, da so opravičili svoj ob- stoj in veliko prispevali tudi za družbeno skupnost. Dohodek Splošne plovbe predstavlja polovico vsega dohodka gospodarstva občine Piran, obenem pa je devizni priliv, ki ga ustvarja slovenski ladjar, tudi pomemben prispevek republiki Sloveniji pri izravnavi zunanje devizne bilance. PAVEL VRHOVNIK SKUPŠČINA OBČINE' PIRAN, IZVRŠNI SVET OBČINE PIRAN IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TER KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN čestitajo ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim ljudem v občini SP10SNA PLOVBA Pl RAN VSEM OBČANOM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Obala 27 66320 PORTOROŽ KAVA, ČAJI, FILTER ČAJI ZAČIMBE, GOSPODINJSKI PRAŠKI, FLAVORAID, INSTANT POLENTA, ZDRAVILNA ZELIŠČA IN ETERIČNA OLJA dietični sladkor sionon barcaffe MEŠANICA MLETE PRAŽENE KAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE PIRAN ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE PORTOROŽ TOZD TOZD ADRIA ANKARAN TOZD TURIZEM AVDITORIJ TOZD GRAND HOTEL METROPOL TOZD HOTELI PALAČE TOZD PRALNICA IN ČISTILNICA LUCIJA . 1 ■ , ^ g i • ■ ■ i\ v *1 Pred tveganji ob nakupu rabljenega avtomobila Vas obvaruje ponudba I7IXE717 • podružnica za prodajo v Trstu Občinski praznik Pirana - Občinski praznik Pirana RAZGOVOR Z ZNANSTVENIKOM DR. MIROSLAVOM PAHORJEM\ O Bratomorna vojna z Benetkami: Trst je vedno poražen 0 Šest stoletij sovraštva in ljubezni z Avstrijo • Marija Terezija: zlata doba emporija 0 Napoleon v Cavani s črnci iz San Dominga @ Ko se je Garibaldi hotel izkrcati v Barkovljah 0 Fašisti spreminjajo priimke tudi mrtvim 0 Ali bi lahko bila meja drugačna, kljub porazu? 0 Prihodnost ponovno izziva Trst v kioskih po 500 lir v dar 4 stare grafike Trsta novi mesečnik za tiste, ki jim je Trst pri srcu V PRVI ŠTEVILKI: ■hR Rabljeni avtomobili z dvojno " pismeno garancijo Garancija za mehanične dele ' Garancija za nespremenjeno ceno Največja izbira selekcioniranih rabljenih avtomobilov, ki so označeni s posebno nalepko @ Prodajalec jamči za mehaniko s pismeno garancijo. S to garancijo prodajalec jamči stranki, da ponovno prevzame kupljeni rabljeni avtomobil v roku 30 dni po ceni, ki ni nižja od nakupne s pogojem, da stranka uporabi izkupiček za nakup novega FIAT-ovega avtomobila. Podružnica za prodajo v Trstu > Ul. Čampo Marzio 8 - Tel. 7693 Ob sobotah zjutraj odprto Muzej «Sergeja Mašere* v Piranu hrani dokaze slovenskega pomorstva Ob vhodu na slikoviti Tartinijev trg v Piranu stoji skromno poslopja' ki s svojo zunanjostjo prav nič ne kaže, da so z:, njegovimi zidovi zbrani pomefnbni dokumenti o pohorski zgodovini slovenskega naro-°a. Tu Sivi in dela delovna skupnost Pomorskega muzeja Sergej Mašera, čeprav bi bilo bolje reče-•'o. da se tu zbira v matični luki. Pregleduje opravljeno delo in snuje nove načrte. Svoje glavno, raziskovalno delo namreč opravlja na terenu. Ko sem pred dnevi obiskal mu-*ej, sem se zglasil pri človeku, ki Povezuje vse niti poslanstva te u-stanov?. To je dr. Miroslav Pahor, znanstvenik, ki si je zadal življenjski cilj osvetliti vse komponente, ki vežeo Slovence na morje in dokazati, da smo Slovenci že stoletja Pomorski narod. Nič kaj prijazen bi do novinarjev, češ da radi po fvoje interpretirajo njegove ugoditve. Skušal bom razgovor pri-Praviti tako, da bo morda spremenil svoje mnenje. ~~ Morda bi se za začetek usta-pri koncepciji vaše ustanove. ' kolikšni meri lahko uresničujete svoje zamisli in načrte glede na neugodne kadrovske in prostorske razmere in glede na'skromna finančna sredstva? 7- Osnovna koncepcija muzeja je Prikazati slovensko pomorstvo v nepopolnejši obliki glede na to, da Je slovenski na-od dal pomorstvu v Posameznih obdobjih enkrat ali n«'0 do trikrat več, kot bi mu bila dolžnost glede na število prebivalca. Nadalje sodi v koncepcijo mu-^ja, preučevanje vseh vezi, ki so Povezovale našega človeka — od najpreorosiejšega kmeta pa do najnaprednejšega kapitalista — z mor-Jem. pomorstvom, ladjedelniškimi, Pristaniškimi in drugimi, na morje , Vezanimi dejavnostmi. Pri tem mo-r-amo tudi upoštevati kooperacijo za!edja z vsemi naštetimi dejavnostmi. Ko smo začeli sistematično dolati na tem področju, smo sicer nekaj že vedeli, nekaj pa slutili, Vendar si še zdaleč nismo mogli Predstavljati, da je naš narod ta-globoko povezan z morjem, kot izkazuje zdaj. Celo staro fur-■Panstvo (in še prej tovorništvo) h°ramo obravnavati kot odtegujoč . no turistično občino. " Ne gre samo za piransko ob-n°’ ali za obalo, ampak tudi za aso vlogo v širšem slovenskem ‘[»toru. Zlasti v zadnjih letih se v d odpiramo navzven. Razstave Kopru, Kranju, Novem mestu, . Vserr> pa v Radovljici in še „ ej v Piranu so bile zelo obiska-„ • "ri tem bi želel poudariti, da leH'010 z našimi razstavami v' za-0|dJe. Predvsem v Radovljici smo da so bile nese razstave med Q|in°lj črkovanimi v tem kraju. de muzejskih zbirk v samem mu-Vs'U' Pa noram poudariti, da jih' ^ako leto delno izmenjujemo in s n . omogočimo obiskovalcem, da Jdejo zmeraj kaj novega. Pov-Vaecno nas obišče letno (z razsta-jni vred) okrog 25 tisoč obisko-Vaicev. ' ^vedeli smo, da pripravljate '0piranje nekih svojih dejavnost .tsolinarstvo, kmečko pomoriti ? ' Kako daleč ste z uresničitvi-eb zamisli? Veduta Pirana po grafiki okoli leta 1830 — Zaželeno1 bi bilo, da bi bilo v muzeju toliko prostora, da bi lahko prikazovali vse naše zbirke. To-ua ker prostora ni, je dislokacija posameznih zbirk tako rekoč nujna. Zamislili smo si, da bi v Izoli.ustanovili ribiško muzejsko zbirko, vendar se niso dovolj zavzeii. Nadalje smo si zamislili postavitev solinarske etnografske zbirke v eni izmed dvojnih hiš v starih solinah v Luciji, vendar zaradi nasutja, solin z novo, dva metra visoko plastjo, to ne pride v poštev. Zdaj skušamo najti finanserja, ki bi nam dal s-edstva, da bi ena izmed hiš na novo pozidali, seveda takšno, kakršna je bila včasih. To bi bilo zelo priporočljivo, ne samo zato. ker bi bila taka hiša v Luciji spomenik nekdanjim časojn, ampak kol objekt, v katerem bi prikazali celotno solinarsko dejavnost in zgodovino te dejavnosti. Nadalje načrtujemo postavitev kmečke (»morske zbirke v Bažčevi hiši v zaselku Goreli v Ravnu. Hišo smo pred nejavnim odkupili, muzejska zbirka v njej pa naj bi zajela del kmečke kultur, v tem kraju kr pomoršča ke iz Bažčeve hiše (ki jih je bilo vsaj pet), pozneje pa tudi iz celotne vasi Raven. Realno gledano naj bi prisl; ta zbirka na vrsto čez tri do štiri leta. Vse pozornosti je vredna tudi zamisel o lociranju Tartinijeve zbirke v Tartinijevi hiši v Piranu, vendar je ta hiša še zasedena in bo potrebno počakati. Bnako velja za tako imenovano gotsko hišo, v katero smo mislili postaviti oddelek o razvoju Pira- na s poudarkom na pomorstvu. ------------------------^rr1 Najkližje uresničitvi je pravzaprav morski element, ki je globoko dislokacija zbirke Splošne plovbe. PUval tako na zunanjo .Uwwno. na rekrutiranje pomorskega ka-'J ’a. Sem sodi še pomorska kultu-a, ki so jo furmani razširjali (še p’'ej tovorniki) vzdolž vseh magi-'čaltiih cest in ki smo jo v zad-Ph letih iz neznanih razlogov o-"Stili. Naša naloga je to kulturo aziskovati in j'- po možnosti oži-Sem bi lahko prišteli še vrsto 1-ugih vprašanj, ki naravnost ter-p0, da so jih razišče. Z našim de-°hi smo šele na začetku in nismo adovoljnji, kajti z več kadra, z .p sredstvi in ob boljših prostorji'1 razmerah bi lahko naredili Pr<*ej več. "■ Sodobno pojmovanje vloge j Uzriia je nedvomno v odpiranju v°, širših plasti prebivalstva, v *scm primeru pa tudi do doma-jip. 'n tujih turistov, saj gre za Ijetje riiwrje- namreč dodelilo vilo v Portorožu, ki sodi k novjm poslovnim prostorom. V njej nam bo na razpolago od 240 do 280 kva-d-atnih metrov uporabnega prostora, kar je vsekakor odlična reši tev. Pri tem bi želel naglasiti, da smo s Splošno plovbo povezani že od vsega začetka, v zadnjih desetih letih a je sodelovanje zelo intenzivno (skoraj ni publikacije Splošne plovbe, pri kateri ne bi so delovali). Zbirka pomeni nekakšno orldolžitev podjetju za vso skrb. ki ,io izkazuje ne samo do muzeja in do občine, am>’a'. tudi do njenega prispevka k razvoju slovenskega gospodarstva. — Verjetno lahko govorimo že o osnovnih konturah, oziroma celo o načrui, kakšna naj bi bila ta zbirka? — S poimenovanjem ladij po slovenskih krajih, mestih in (»krajinah se Sploši. plovba odločna vrašča v celotno slovensko družbeno dogajanje. S povezavami, ki jih ima s svetom, pa veže našo republiko z mnogimi državami sveta. To je bilo tudi osnovno izhod šče, ko smo razmišljali, kakšna naj bi bila zbirka, in se odločili za koncept »Slovenije v malem*.,Ob-ladji, ki nosi določeno ime, bomo predstavili tudi kraj z umetmško sliko ali risbo in značilne predmete tega kraja. Tako bomo dosegli tudi tisto nasprotno, to je, da se slovenski kraji, mesta in pokrajine, kar najbolj vežejo na morje. V drugem delu zbirke, ki bo nastajala v prihodnjih letih, pa bomo prikazali predmete iz krajev, kamor ladje potuiejo in tako seznanjali obiskovalce s kulturo sveta. Zbirka (prvi del) bo odprta prihodnje leto. — Raziskovalno delo vaše ustanove je javnosti" bržčas premalo VELETRGOVSKO PODJETJE IMPORT - EXPORT TRGOVSKO PODJETJE «NANOS» S SVOJIMI ENOTAMI V PIRANU TOZD «PRESKRBA» - PORTOROŽ TOZD INDUS - KOPER ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITA VSEM OBČANOM PIRAN IN IZREKA znano, zlasti kar zadeva stoletja trajajočo kontinuiteto povezanosti kopnega z morjem? — Naše raziskovalno delo gre v več smeri, ki so vse enako pomembne. Prva smer je raziskovanje udeležbe naših pomorščakov v NOB in revoluciji. V nasprotju z oficirji drugih rodov staro jugoslovanske vojske so mornariški oficirji skoraj množično odšli v partizane. Zelo redki so bili primeri mlačnežev in še redkejši sodelovanja z okupatorjem. V vseh slovenskih pokrajinah dobimo podatke o mornarjih, k: sc se udeležili NOB, bodisi v mornariških ali v kopenskih enotah, bodisi kot terenski delavci. Tu ni razlik med Gorenj sko in Primorsko ali drugimi pokrajinami, kajti mornarji so se zavedali, da morajo opraviti svojo dolžnost. Načrtovani oddelek NOB bo imel veliko število originalnih slik in risb iz koncentracijskih ta borišč, iz NOB, iz razvoja mornarice itd. Ustvarjali so jih mornarji — umetniki amaterji, kot na primer podoficir Herman Vrečko, kapetan korv.ete Bojan Marok, kapetan vojne ladje Nikola Safonov, podoficir Miloš Mehora in drugi. Gre za risbe, ki so deloma resnega značaja, deloma pa humorističnega. S tem r.očem reči, da so ti ljudje gledali na dogajanja zelo resno, hkrati pa so se tudi znali nasmejati lastni nasreči, ker so v njej že vnaprej videli poraz so zaupali mlade fante furmanom kot pa železnici. Drugo vprašanje pri tej zadevi so furmanske postaje — gostilne, ki jih je treba raziskovati in postaviti v določeno zvezo z morjem. Kot primer naj povem, da je bilo svojčas v Senožečah 27 gostiln, ki so vse brez izjeme dobro živele od 'furmanskega prometa. Razen Senožeč so bile glavne furmanske po staje na magistralni cesti Dunaj -Trst še Občine, Sežana, Razdrto, deloma Postojna, Planina, Logatec, Vrhnika, Ljubljana, Domžale, Trojane, Vransko, Celje, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Maribor in Radovljica. Iz krajev in iz furmanskih postaj ob teh magistralnih cestah je prišlo največ mornarjev v avstrijsko mornarico. Končno gre še za eno pomembno raziskovanje, to je kooperacija Slovenskega zaledja s pomorskimi dejavnostmi, predvsem z ladjedelništvom. Dognali smo, da so v Povirju, Senožečah, Dobravljah in nekaterih drugih kraških krajih izdelovali ladijske kobilice, statve za premce in krmo, rebra in druge dele ladij. V okolici Planine na Notranjskem so izdelovali jambore, križe, sočnike in druge dele ladijske takelaže, prav tam in na Gorenjskem pa ladijske podove in druge dele ladij. Zdi se celo, da je bila na Kočevskem iztrebljena tisa, ker so iz nje izdelovali vesla in jih vozili na morje. Ugotovlje no je, da ta kooperacija, vsaj kar zadeva Primorsko, n: bila stihijska, ampak organizirana od ladjedel nic prek vojnega arzenala v Pulju pa do inženirjev, tehnikov in mor nariških gozdarjev. Poročila imamo celo, da so kraški kmetje delali za tuje ladjedelnice po «ko-mision h*. ki so jih dobivali prek gozdarjev. Nadalje imamo poroči la, da so delali po načrtih in risbah, ki so jih pripravljali inženirji in tehniki itd. Kooperacija pa ni zajemala samo lesa. V Kropi, Kam ni Gorici in nekaterih drugih kra jih so izdelovali ladijske žeblje, kasneje pa tudi zakovice. Domnevamo, da so na Jesenicah in v nekaterih drugih železarnah sodelovali z litimi kosi pri notranji opre- NAJBOLJŠE ŽELJE Jadrnik tipa brig. pred tržaškim pristaniščem okoli leta 1880 (Avtor B. Ivankovič) vražnika. Zanimivo je, da je tega gradiva veliko in zmeraj odkrijemo kaj novega, kar nas znova navdušuje. Nadalje nas zanima udeležba Slovencev v pomoi skih kadrih. Dognanje generala Tomšiča, da je bilo 33 odst. oficirjev stare jugoslovanske morharice iz Slovenije, zelo mnogo >0''c. Predvsem pa nam pove, da so šli v mornarico iz ljubezni do morja in predvsem zato, ker so se zavedali, da pričakujejo od njih Primorska, Slovenija in Jugoslavija boj za svobodno slovensko morje. V našem raziskovalnem delu bomo moral, pregledati še ves stari arhiv vojne mornarice, izpisati in okarakteriz rati vse Slovence, ki so lužili vojno mornarico in jih po možnosti tudi predstaviti v njihovem delu. L. če gremo še bolj nazaj v preteklost, bomo videli, da je biio 12,26 odst. vseh avstrijskih mornariških oficirjev rojenih na slovenskih tleh, da je bilo 10 do 11 odst. podoficirjev avstrijski vojne mornarice rojenih v' slovenskih deželah in da je bilo nič manj kot 40 avstrijskih admiralov rojenih na naših tleh. Ti podatki mnogo povedo, zlasti če upoštevamo, da je predstavljala Slovenija s Trstom, Gorico in deloma Furlanije z 2.600.000 prebivalci le 5 odstotkov prebivalstva celotne av stro-ogrske države. Povedo pa tu di, da so bili Slovenci v Avstro ogrski- pomembnejši in bolj upošte vani človeški faktor kot v stari Jugoslaviji (v stari Jugoslaviji smo imeli na primer le tri admirale). Vsekakor bo potrebno raziskati • vzroke. Seveda je preč' nami še vse polno drugih vezi, ki so povezovale slovenski narod z morjem in ki terjajo temeljito raziskovalno delo. Tu mislim zlasti na furmanstvo, ki je bilo do izgradnje južne železni ce in v mnogočem tudi po tej izgradnji glavni in ediri faktor izvozne in uvozne trgovine. Gre pa tudi za drugačne odnose furmanstva z morjem in z zaledjem. Znano je, da so bili furman: odlični pripo vedovJc. in so kot taki propagi rali življenje na morju in na lad jah. Zato so na morje pripeljali rtinogo bodoč h' mornarjev. Kot pri mer naj navedem, da je dala Šta jersk. v 104 letih 6 tisoč mornar jev, od teea števila pa so jih naj manj dve tretjin: pripeljali do Tr sla, Kopra ali Reke furmani. Do kazali smo celo, da so starši raje mi ladij in da so izdelovali tudi vlite bitve. Belokranjci trdijo, da so izdelovali ladijske ograje iz železa, Gagermanova glažuta v Mokricah na Dolenjskem je izdelovala ladijska stekla itd. Poročila imamo nadalje, da so Korošci mnogokrat .rodali ves svoj pridelek ladjedelnicam, da so na Doljen-skem izdelovali platno jadra in ladijske vrvi itd. Seveda beležimo še vrsto drugih odnosov morja do zaledja. Povir-ci na Krasi, so na primer svoja lovišča prodajali izključno ladjarjem (Kozuliči, Martinoiuoi, Geroliniči, Proti, Tripkoviči, Kralji in drugi). Celo v drobni trgovini (jajca, krompir, maslo, zelenjava, gobe itd.) zasledimo boj za morje. Pri tem pa je seveda še vrsta vprašanj, ki jih še nismo odkrili, oziroma sploh načeli. — V raziskovalno delo sodi tudi področje arheologije? — Arheološka raziskovalna dela v Predloki pri Črnem kalu so prav tako vezana na celotno koncepcijo muzeja. Zanimivo je, da so že prvi rezultati zelo vzpodbudni, saj dokazujejo, da smo Slovenci tukaj že od devetega stoletja, najdišče samo pa kaže na mirno naselitev. Postojanka je pomembna tudi zaradi tega, ker leži ob eni izmed cest, ki so vodile v zaledje. Verjetno se bo pokazala tudi trgovina, ki ima prav tako zveze z morjem, kot vse druge naštete dejavnosti. — In še vprašanje, k' zadeva vašo novo publikacijo, to je zbornik, v katerem boste obravnavali celotno problematiko morja? — Gre za zbornik »Slovensko morje in aledje*, katerega pobud nik sta bila Pomorski muzej in Morska biološka postaja, pozneje t-a i se priključile še druge u-stanove. Zamislili smo si ga kot letno publikacijo, katere osnovna naloga bi bila odkrivati svetu našo Istro, iai pomorstvo, vse veri zaleoia z r or jem. zgodovino in etnografijo, našo umetnostno zgodovino, jezikoslovje, družbene vede in naše morsko in obmorsko naravoslovje Prvi lotma bo izšel najbrž že ta mesec in bo vseboval 11 razprav in štiri scene, v naslednjih letih pa bomo seveda zajeli še več problemov. Zbornik bo tudi ilustriran. LJUBAN OMLADIČ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir Letna naročnina 7? l'1°2erT,sfv° 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». y SFR«n«Xilka 2,50 din' ob nedel>ah 3'00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacij in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljani, Gradišče I0/II nad. telefon 22207 Oglati Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 , lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Stran 8 15. oktobra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst Član italijanski zveze časopisnih založnikov FIEG M POLEMIKA PO OBJAVI ČLANKA V »ESPRESSU* Reorganizacija dejavnosti IRI vzbuja zaskrbljenost za zaposlitvene ravni Tednik navaja verjetnost zaprtja tržaškega arzenala - IRI zanika resničnost teh vesti, toda omenja «premičnost» delovne sile t ,, i RIM — Te dni je tednik «L’espres so* objavil v gospodarski rubriki podroben članek o IRI, češ da namerava »odžagati vse suhe veje* v nekaterih sektorjih javnega gospodarstva. Med drugim navaja «L’e-spresso* podatek, da namerava IRI v tem okviru odpustiti iz službe 30 tisoč delavcev in med teqpi še posebej omenja Arzenal «Sv. Marka* v Trstu ir njegovih 1700 uslužbencev. Vest je bila nepričakovana in je, razumljivo, izzvala v sindikalnih in političnih krogih dokajšnjo zaskrbljenost, obenem pa tudi radovednost, od kod rimskemu tedniku ta podatek, saj je IRI javno podjetje in ne more uresničevati svojih načrtov kar tjavdan, brez posebnega dovoljenja vlade in brez predhodnih pogajanj s sindikati. Na ta članek je vodstvo IRI reagi ralo z daljšim tiskovnim sporočilom, v katerem predvsem trdi, da informacije «Espressa* niso točne. Še več, IRI obtožuje rimski tednik, da skuša s svojim pisanjem »lažnih vesti vzbhditi med delavci in pri sindikatih negodovanje in torej otežkočiti reševanje iz krize*. Zadnji del stavka je dvoumen in se bomo k njemu še povrnili. Vsekakor IRI nadaljuje s trditvijo, da je doslej vse svoje-investicijske načrte izdelovala sporazumno s sindikati in da je doslej vedno zasledovala prav cilj večjega zaposlovanja. V tem smislu, nadaljuje IRI, so javna podjetja celo skrčile poseg k dopolnilni blagajni. i Tu se IRI vrača k prvotni trdit-1 vi: ne zanika, da bo potrebna reor- j ganizacija javnih podjetij, ki spada j jo v okvir siderurgije, ladjedelstva I in strojne industrije, vendar po udarja, da bo za to zadostovala