N> xv..
Št. 236 (4390)
TRST, nedelja 4. oktobra 1959
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Pet let memoranduma I dvanajst let ustave
Mm- v človeškem dni J6n^u bogve kako
IV Nlbo* ,razd°bje, toda
V Nbh
I ^bo obveznosti točno
■'Jteanih"*.1 ,ln svečano pod-
!< ,t0(inega ^b nekega med' y « let v!r dogovora pa je j.l Hv to	1 preveč. In
J 'toskim 36 prirner z lon-IPMniSporazumom, ki je CS”84" Pred točno pe-Skrati nna ^utrišnji dan. ^bru m* bo letos v de-•6kar :	dvanajst	let,
jhbliširo Proglašena S Ustava- Oba do-predvsem pa
let
. ki
le vrhovni zakon
-Ito tere državljani bf v„. °Sr,>nine življenj-^S^L°Sti za našo na-S p PnČst na Trža-
sin011®156111 in v Be-6l0veniji
. Nn# , Ustanova naše 'J. ,vojein 8kuPnosti bo na i !k' ki V°Sebnem zasedali0, Dna, prih°dnjo ne-N 0‘7ala Podroben pre-‘i taS?: katere obvez-.Jf bi ust„°nskega sporazu-’HteSVe so se izvajale bo tj.e n'so- Naš dnevna h bre§led objavil, b Sp,„° Vsa javnost z »ji da anjena- Na da-r,-iLllldtiev„.,pa ostane na-•BNo n 1<CU dolžnost, da °d§ov°rne
v Ob (■ • dolžnosti in iih m
-Ah ne Sam °Sti SP°" 7®° na njihove
iNe’J?.mveč tudi na
ehi- Cane °bUube.
ustava?
> & *iaLnjena tretjega
J No Ptl ° Pravico na j N n„. akoPravnost pa fen1,1	ni	italijan-
■ K **»! nismo itali-At tajnosti. Da bi i Ni ak°Pravnost v rEStavavmsCena. Predpi-/ C1 da bn Sv°3em Šestem
ifch°Posklr?PUbllka v to ■V fbela za posebne
9 C'1* člena a • c
W % j, 3 m 6 izva' W žp enost,avnega luSej “radi tega ne, Naj publika ni po
b i! sl0vem!1Janske držav-kNti zai, narodnosti 7° enait0 n’ ki bi ščitil ^ ^Pravnost.
ijNbien!. lzvaia ustava
vki ii*i6lra nista
N t! Voiv, dosedanje 0° Poniju' panemarjajo U ^rani ! na Prvem v h ^dbOVnr. 8a’ ker ie ^h*3v% , Poudarjamo
kd!,3e Par'	države,
ra,anment 'spre->el N Lke ftioi- avijanju in »Lakrjne ® biti 'zgovo 81išimn slišali in Za londonski E^ent ga namreč
»nja 0vira
letih
tn morda
Prav Za njegovo iv . v dejstvu, tes ni še enci in z so demokratični
SnS Opo ra-
!lo doi, ahn Postavljali ,jVNvijab Pet let. Za-' itN di QaP na prvem
Si i °dsici anes'
Sij ‘teh Ž°razum se-
s°g£ov: lz sp°-
i,1 tt« tatut„ u> iz poseb-
4» 111 fi, bik.
' Ptes
StSta izvtjar0(lpisnici-S f. S t lab Posebni
Ne! hktati	tovitviJo
N	vpraa	dotaknili
N:t°ža Sa> ki mu-
k t« h e tur, narodni
SlzVai„ atatut v ce-S Si v Nvsem je
novitev in sodelovanje v posebnem mešanem jugo slovanskoitalijanskem odboru, ki ima nalogo «poma-gati in svetovati glede vprašanj, ki se nanašajo na zaščito cbeh narodnih skupim, in «proučevati pritožbe in vprašanja posameznih pripadnikov obeh narodnih skupin v pogledu izvajanja statutas-, ter končno obdržala vse slovenske šole, ki so naštete v posebnem seznamu.
Toda rekli smo: v glavnem! Italijanska uprava je namreč v marsikaterem pogledu zatečeno stanje poslabšala. Tu je v prvi vrsti znana prepoved uporabe slovenskega jezika na največjem tržaškem trgu, še pred tem pa ravnanje s slovenskimi šolniki, ki jih je moralno in materialno nad vse hudo prizadela.
Na žalost moramo ugotoviti, da so vse druge dole čbe ostale mriva črka na papirju. Ne bomo jih naštevali, ker o njih pišemo iz dneva v dan Na splošno naj le ugotovimo:
Ne moje trditi, da izvaja določbe deklaracije o pravicah človeka tisti;
ki z ogromnimi sredstvi in na prisilen način raz-lašča slovenska zemljišča, da bi poleg vsake slovenske vasice v okolici mesta zgradil italijansko in ki iz raznarodovalnih namenov na umeten način v povsem slovenskih vaseh ustanavlja italijanske šo-le’
ki niti po petih letih ni poskrbel za zakonsko ureditev slovenskega šolstva;
ki po petih letih enostavno ne prenese, da bi v tržaškem mestu obstajal en sam dvojezični napis za ulice in javne urade ali za slovensko besedo v pokrajinskem in občinskem svetu;
ki niti nesporno najmočnejši stanovski kmečki organizaciji ne prizna pravice na zastopstvo v zbornici za kmetijstvo;
ki namenoma spreminja vsedržavni zakon o pokrajinskih volitvah v izrecno škodo naše narodne skupnosti;
ki ne pristaja na podporo iz javnih sredstev niti tisti umetniški ustanovi, ki si je pridobila zasluge za širjenje italijanske dramske umetnosti med Slovenci;
ki enostavno noče prav
nič slišati — že vseh pet let — o pravičnem zastopstvu pripadnikov slovenske narodnosti v javnih službah;
ki se niti ne zmeni, ko se pojavljajo in ponavljajo primeri netenja narodnostnega sovraštva;
ki se ne zmeni za to, da morajo državni uradniki še vedno upoštevati in izvajati marsikak fašistični paragraf, češ da je v nasprotju z memorandumom
Tretji del londonskega sporazuma so pisma, ki jamčijo obstoj proste luke, treh kulturnih domov in generalnih konzulatov v Trstu in Kopru. Obveznosti iz teh pisem so izpolnjene razen glede naših kulturnih domov. Za dva doma se že pet let ne sliši prav nič, medtem ko se kulturni dom v Ul. Petronio gradi skoraj nemoteno, kar kaže, da je vlada dala doslej na razpolago potrebni del sredstev. To je hkrati najvažnejše izmed pičlimi pozitivnimi postavkami v petletnem obračunu izvajanja londonskega sporazuma, kar z zadovoljstvom ugotavljamo.
Takih postavk bo moralo biti v prihodnjih petih letih mnogo, mnogo več!
Nerazumljivo je, zakaj jih ni. ko pa je vsemu svetu tako očitna in otipljiva o-gromna korist — politična, moralna in gospodarska — izvajanja določbe spomenice o obmejnem prometu. Travilno je dejal v svojem govoru pred petimi leti v poslanski zbornici tedanji zunanji minister, ko je poročal o podpisu sporazuma: da sporazum rodi nadaljnji sporazum in da se tako gradi mir in sodelovanje med narodi. Mi smo priča tega sodelovanja in po svojih močeh prispevamo k njemu Toda ono ne bo nikoli popolno brez izvajanja določb sporazuma posebnega statuta, brez resnične enakopravnosti.
Pri tem ne zahtevamo nir drugega kot tisto, kar ne izhaja samo iz pisanih določb, temveč tudi iz svečanih besed, ki sta jih izrekla pred petimi leti tedanji predsednik in zunanji minister vlade. Te besede navajamo tudi danes v prepričanju, da se bo niihova vsebina vsaj po petih letih začela uresničevati.
Ustava republike Italije:
Art. 3. - Tutti i cittadini hanno pari dignita so- Art. 6. - La Repubblica tutela con apposit« ciale e sono eguali davanti alla legge, senza distin- norme le minoranze linguistiche. zione di sesso, di razza, di lingua, di religione, di opinioni politiche, di condizioni personali e sociali.
Spomenica o soglasju od 5. okt. 1954:
4. The Italian and Yugoslav Govemments agree to enforce the Special Statute contained ih Annex II.
4) Italijanska i jugoslovenska Vlada sporazumne su da stave na snagu Specijalni statut iz Priloga II.
liz oranega Usta FLHJ)
Predsednik vlade 5. oktobra 1954 v senatu:
L’Italia con le sue tradizioni e con la sua cullu-ra, non puo non essere rispettosa del diritto di ciascuno a sviluppare liberaraente la propria indivi-dualita. Questo e, del resto, un prineipio fondamen-
tale, sancito dalla nostra Costituzione, e rappresenla	COntCflUtč	ne!Io	SialutO	SpCcialc.
1’essenza stessa della democrazia.
Possono dunque gli sloveni della Zona A fare pieno affidamc ':o che 1’ Ammšnistrazione italiana osservera con il massimo impepo le
Zunanji minister 12. okt 1954:
Desidero richiamare la vostra attermone sullo spirito animatore dello statuto dei gruppi etnici. Questo spirito, che e confor-me ai nostri principi di liberta e di rispetto delle culture nazionali, ci animera nei nostri rapporti con la Jugoslavia, rapporti a cui dara impulso 1’attivita dei vari organi-smi gia previsti dagli accordi per la riso-luzione dei problemi tuttora aperti. Noi collaboreremo attivamente e lealmente in questi organismi, cosi come osserveremo fe-delmente lo statuto speciale. Cjjuesto e il nostro dovere che ci d dettato dalla con-
—————mrn**1———Imm n — i ». ■	— — » ■ —
vinzione prof ondache le minoranze nazionali debbano essere Tutelate, ma b anche la nostra convinzione, perchč solo rispet-tando fedelmente lo statuto, nella parte che cT riguarda, possiamo legittimamente pre-tindere che si faccia altrettanto nellsTzona B a vantaggio degli italiani.-
S bl‘ obt ratlfic>ral in
^ listu ljen v Urad-
^Mondhajamo z u' S, Nate o °tnskl spora-
K^Prva J P°Ve"
iiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiii
Predsednik vlade 4. nov. 1954:
LTtalia democratioa risorta dalle rovine della guerra, ha consacrato nella sua Carta costituzionale i piu alti diritti di liberta e, a tutti coloro che vivono sotto 1’impero della sua legge, assicura il rispetto dei principii inviolabili e sacri di autonomia e di dignita della persona, e di umanita e giustizia fra gn uomini. II Parlamento sovrano, la stam-pa libera, le stesse ragioni ideali che stanno alla base di un regime democratico, sono i piu sicuri presidii dei . diritti costil uzionali, per tutti, maggioranza e minoranza, indivi-duo e formazioni sociali. E’ per questo che il governo italiano, durante le trattative di Londra, non ha esitato a richiedere che ve-nissero previste, a favore delle minoranze etniche, tutte le desiderabili liberta e le pos-sibili garanzie. Possiamo percio assicurare gli sloveni, rimasti‘~ai di qua della linea di. demarcazione, che il governo non solo 1uT-soivera gli impegni risultanti daH’accordo~di Eondra, ma si adoperera per seppellire il passato e creare un clima di cordiale~coiIa-borazione ^olitica, economica e sociale.
 ................................................................    lili.. II lllll IIIIIIIII«
Fred	kongresom
:uta
Plsem'
iu-enjata ita.
JU8°siovanski ve-
‘C ’ Ugot- , • najpreJ
objeb’ di 3amo da i ra!!Jansko !w- en člena 4,
vsi
em pu-
\3® Pred J? stanje’
Nla mi leti Je Pa usta-
: mm
vr v- .
   Ali ste tudi vi za »Iniciativo))?
(Iz kII Mondo»)
Mac Millan ni dobil volilne podpore z napovedjo datuma sestanka najvišjih
Na volilnem zborovanju je Mac Millan izjavil, da se glede konference vsi strinjajo in da je treba sedaj določiti samo datum in kraj ■ Vedno večje število neodločenih volivcev ■ Laburisti za trdno upajo v zmago
LONDON, 3. — Mac Millan je danes sklical nepričakovano tiskovno konferenco na sedežu konservativne stranke. Pozval je angleške volivce, naj z veliko večino glasujejo za konservativno stranko, tako da se bo vlada, ki bo sestavljena na podlagi volitev od 8. oktobra, lahko učinkovito pogajala na konferenci najvišjih.
Dodal je, da vlada, ki bi imela majhno večino, ne bi mogla imeti učinkovite vloge pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Takoj nato pa je pripomnil, da s tem ne misli reči, da bo samo majhna večina glasovala za eno ali drugo stranko.
Zatem je Mac Millan izjavil, da datum konference najvišjih ne bo objavljen pred volitvami 8. oktobra. »Vendar pa, je dodal, se zdi, da je vse določeno za to konferenco, razen praktičnih določb. Predsednik Eisenhower je šel en teden na oddih, kar bi lahko zadevo zakasni-
lo. Toda vsi se strinjajo. Sedaj ne ostane drugega nego določiti datum in kraj in tudi politike, ki se bodo konference udeležili.#
Mac Millan je glede laburistične stranke izjavil: «Ne vidim, kako bi se laburistična vlada, ki bi imela majhno večino in ki bi bila razdeljena glede vseh velikih vprašanj — vodikova bomba, razorožitev — lahko uspešno pogajala z Rusi in vplivala na skupno politiko zahodnih držav.#
Mac Millan je poudaril ((izreden značaj# sedanje volilne kampanje. ((Prvikrat po dolgem času, je dodal, ni za-
radi izvrstne uprave konservativnih vlad v zadnjih osmih letih ozračja krize, ni mednarodne napetosti. Dežela ve, da gre vse dobro. To je prevladajoči činitelj.# Zatem je ponovil, da se je volilna kampanja vrtela okoli dveh bistvenih vprašanj: ((Predvsem zatrjujejo socialisti, da bi stvari šle še bolje v Veliki Britaniji, če bi država odredila večje gospodarsko nadzorstvo. Nasprotno, novi konservativci želijo, naj gospodarstvo in industri ja napredujeta na podlagi privatne pobude. V drugi vrsti mora biti volilna kampanja resna — kakor delamo mi — ali pa naj nudi priložnost za kampanjo korupcije z obljubami iluzornih prednosti volivcem na breme davkoplačevalcev, kakor de lajo laburisti?#
Mac Millana so	zatem
vprašali, kaj misli o znatnem povečanju neodločnih volivcev. Dal je odgovor, ki se zdi nevaren za njegovo stranko. Izjavil je: «Pri sondiranju v vseh okrožjih je naravno, da mi dodajamo število neodločenih volivcev številu naših nasprotnikov.# Ta dvoumen odgovor so časnikarji sprejeli kot znak naraščajoče zaskrbljenosti v konservativnih krogih zaradi vedno večjih uspehov laburistične volilne kampanje.
Po tiskovni konferenci je Mac Millan nadaljeval potovanje po volilnih okrožjih londonskega področja. Najprej je govoril v okrožju Clapham, ki velja za najbolj »kritično# v vsej Angliji. Tu je bil leta 1955 izvoljen laburistični kandidat z večino samih 225 glasov
Zatem se je Mac Millan ustavil v okrožju Clapham
Common. Med zborovanjem so nekateri udeleženci nosili napise s protestom proti vodikovi bombi. Zatem je nadaljeval potovanje še po drugih okrožjih.
Tajnik laburistične stranke Morgan Phillips pa je ne tiskovni konferenci izjavil: ((Zvedel sem, da je Mac Millan izjavil, da ne b« sporočil datuma konference najvišjih pred volitvami 8. oktobra. To je bila nedvomno izvrstna volilna, poteza, toda nekaj ni delovalo.#
Na vprašanje časnikarjev je Morgan Phillips namignil, da so poročila ki so jih dobili iz raznih volilnih okrožij, zelo razveseljiva. »Toda, je dodal, niti leta 1945 (ko so laburisti zmagali) nisem dobil toliko pisem kakor danes.# Obljubil je, da bo jutri podal popolnejšo analizo položaja.
P rfrn ofsle! ”(fn e v m k
Aktualni
portreti
ANNA MAGNANI
se je pred kratkim vrnila v domovino po daljšem bivanju v Hollywoo-du, kjer je z Marlonom Brandom igrala v nekem novem lilmu. V Rimu jo je na letališču čakal njen bolehni sin. Ob srečanju s sinom je filmska igralka od navdušenja priznala, da piše spomine
...
SOFIA LOREN
ki s Clarkom Gablom snema v Cinecitta nov film, je v četrtek med snemanjem padla v nezavest. Najprej so mislili, da bi to bil znak nosečnosti, vendar je gotovo, da ji Je postalo slabo zato, ker se je pri nekem blaznem plesu «rock and rollaii preveč utrudila
DR LEOPOLDO DE VIRGILIO
je bil funkcionar na o-brambnem ministrstvu. V torek ga je pred ministrstvom ustrelil neki Lepori, ki Je bil prej nameščen pri njem in je iz zdravstvenih razlogov odpovedal službo. Ko je zahteval pokojnino, so mu jo odbili. V jezi se je znesel nad svojim bivšim načelnikom
CARLA FRACCI
je stara 23 let in ena najboljših baletk milanskega gledališča Scala. Je hči milanskega tramvajskega nameščenca. U. veljavila se je v začetku 1*57. leta na festivalu v Nerviju. V zadnjem času se je močno uveljavila tudi v inozemstvu, predvsem v Londonu
MAITE GOVENETCHK je tisto dekle, o katerem se Je veliko pisalo v zvezi s francoskim škandalom Lacaze. Ker so ji verjetno viri dohodkov usahnili, se je lotila dela. Nastopa kot pevka v nekem nočnem lokalu na Montmartru v Parizu
Sedem dni v svetu
\elikih svečanosti v zvezi z desetletnico LR Kitajske se je udeležil tudi Nikita Hruščev, ki je prispel v Peking že dva dni po svoji vrnitvi iz ZDA. Na sliki ga vidimo v družbi z Maocetungom, ko mu neka deklica poklanja
cvetice.
Po Camp Davidu
Srečanje med Eisenhoioer-jem in Hruščevom je vsekakor izpolnilo pričakovanja miroljubnega sveta. Mednarodno ozračje se je izboljšalo in začel se je proces po-mirjenja, v katerem bo mnogo laže začeti nadaljnje konstruktivno delo, ki je potrebno, da se polagoma odpravt vsa navlaka dolgoletne hladne vojne. Na eni in drugi strani so poudarjali, da razgovori med voditeljema dveh največjih držav ne pomenijo pogajanja. Saj tega 'ni nihče niti pričakoval, ker se niti nista mogla pogajati o stvareh, ki se tičejo vsega sveta in pri katerih morajo imeti besedo vse države, majhne in velike. Toda prav ker so ZDA in SZ najmočnejše države in voditeljice dveh blokov, je razumljivo, da se mora proces pomirjenja začeti prav pri njih in z njihovo dobro voljo. Do tega pa jih je nedvomno prisilila nenehna borba vseh miroljubnih sil v svetu, ki ne poznajo blokovskih pregrad in meja.
Uradno poročilo, ki so ga objavili po razgovorih med Eisenhoiverjem in Hruščevom, poudarja, da sta splošna razorožitev in mir ngjvažnejša naloga današnjega sveta in da se bosta obe vladi trudili, da pride glede tega. do konstruktivne rešitve. Važna je tudi obveznost, da je treba vsa nerešena vprašanja reševati ne s silo pač pa z miroljubnimi sredstvi in s pogajanji.
Poročilo ugotavlja tudi, da so razgovori omogočili boljše spoznavanje medsebojnih stališč ter obrazložitev stališč glede Nemčije in mirovne pogodbe z njo. Dosežen je bil tudi sporazum, da se bodo pogajanja za sporazum o Berlinu nadaljevala in da je treba to vprašanje resitt sporazumno. Pri tem se ne bo postavljal noben rok, v katerem naj bi se dosegel sporazum, čeprav ne bodo smela pogajanja trajati v nedogled.
Ves miroljubni svet je z veseljem in odobravanjem pozdravil rezultat teh razgovorov, ker odpira novo razdobje v mednarodnih odnosih in še posebej v odnosih dveh velesil, ki sta kot voditeljici dveh blokov bili do sedaj glavni nositeljici hladne vojne.
Za pravilno tolmačenje u-radnega poročila so vatne
tudi izjave, ki sta jih podala Eisenhoiver in Hruščev. El-senhoiver je izjavil, da so po njegovem mnenju sedaj odstranjene ovire, zaradi katerih je oporekal sklicanju sestanka na najvišji ravni, in je poudaril prepričanje, da Hruščev res želi mir. Hruščev je tudi izjavil, da je prepričan, da Eisenhoiver res želi mir in da je bilo treba mnogo poguma, ko se je odločil za sestanek z njim. Kajti v ZDA so še vedno na delu številne sile, ki nasprotujejo pomirjenju.
Med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo so se sedaj začela posvetovanja o sklicanju konference najvišjih. Eisenhoiver je podrobno poročal Mac Millanu, de Gaullu in tudi Adenauerju o svojih razgovorih, predvsem pa o svojem mnenju glede nadaljnjih korakov. Prevladuje prepričanje, da se bo konferenca najvišjih sklicala brez poprejšnjega sestanka zunanjih ministrov. Kakor rečeno, je Eisenhoiver sedaj mnenja, da je dovolj jamstev, da bo konferenca najvišjih obrodila plodove. Pri tem ga podpira tudi Mac Millan, ki je bil vedno mnenja, da je taka konferenca potrebna, ne glede na to, kakšne rezultate bo dala. Zato se bo moral tudi de Gaulle vdati in ne bo mogel prevzeti odgovornosti, da s svojo obstrukcijo zavira proces pomirjenja. ki se je začel. In vdati se bo moral tudi Adenauer, čeprav je pohitel z izjavami, s kate-~imi je podcenjeval rezultate razgovorov v ZDA.
Poleg vsega tega pa kaže, da bodo ZDA odpravile nekatere ovire proti trgovini s SZ, ker je Hruščev privolil v ureditev ameriških terjatev na podlagi vojaškega sporazuma o najemu in posojilu med drugo vojno, in ki znašajo 800 milijonov dolarjev. Ameriški državni podtajnik Dillon je izjavil, da bo ureditev tega vprašanja odpravila ovire za popolno in svobodno trgovino med o-bema državama. Svobodna trgovina pa je važen činitelj za urejanje vseh ostalih odnosov.
Alžirski odgovor
V ponedeljek je alžirska vlada odgovorila na izjavo de Gaulla. Svoj odgovor je objavila po skoraj dveh tednih treznega presojanja in posvetovanja. V odgovoru nt
nobenih fraz ,temveč le stvarne besede in sklicevanje na gola dejstva, mimo katerih de Gaulle ne bo mogel, če res iskreno in brez skritih namenov misli urediti dolgotrajni spor.
V odgovoru poudarja alžir-
ska vlada, da je hraniteljica in porok interesov alžirskega ljudstva, dokler se to ne bo svobodno izreklo. Zato je povratek k miru mogoč samo sporazumno z njo. To se lahko takoj zgodi, če Francija pokaže dobro voljo. V ta namen je alžirska vlada pripravljena začeti pogajanja s francosko vlado za obravnavanje političnih in voja. ških pogojev za ustavitev sovražnosti ter pogojev in jamstev za izvajanje samoodlo-čanja. Odgovor ugotavlja dalje, da je de Gaulle svečano priznal Alžircem pravico do samoodločanja. Pri tem poudarja, da je bila ta izjava mogoča prav zaradi odločnega boja alžirskega ljudstva, ki je francoskega predsednika prisililo, da je storit korak naprej. Mogoča pa je bila tudi zaradi podpore, ki jo demokratične sile in bratske arabske države nudijo Altir-cem v njihovem boju za o-svoboditev.
Kar se tiče referenduma, ki ga je omenil de Gaulle, in ki bi ga hotel izvesti pod pritiskom vojske, pa poudarja alžirska vlada, da ni mogoč noben tak referendum, dokler bo četrtina alžirskega prebivalstva v zaporih, koncentracijskih taboriščih ali pa prisiljena živeti v izgnanstvu. Poudariti je treba tudi, da je vojna v Alžiriji terjala
(Nadaljevanje na 8. strani)
Predsezona SNG se začenja
Za uvod v novo gledališko sezono bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo v sredo zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah «Desetega brata»», ki ga je bilo pripravilo za zaključek lanske sezone. Ta predstava in še nekaj pred-
lekaj predstav, ki ji bodo sledile, predstavljajo le predsezonsko dejavnost tržaškega SNG, ki že pripravlja letošnje novosti. (Na sliki prizor iz «Desetega brata«, ki smo ga videli letos poleti v letnem gledališču pri Sv. Ivanu.
																			
JUTRI SE ZAČNE RAZPRAVA PROTI ROPARJEM IZ UL. OSOPPO
Znamka na edini ukradeni tuti
je policiji dala primerno sled
v
Ce bi bili roparji poravnali z nekim « sodelavcem» star račun, bi načelniku milanske policije verjetno ne bilo tako lahko jih odkriti
Pred kratkim smo pisali, da bo Gassman in že nekaj drugih znanih italijanskih filmskih igralcev igralo v filmu, ki naj bi bil nekakšno nadaljevanje zelo uspelega italijanskega filma «1 soliti ignoti«. Vsebina novega filma pa bo znani rop, do katerega je prišlo pred dobrim poldrugim letom v Ul. Osoppo v Milanu in ki je znan pod imenom «plave tute». Vtem ko so v filmu «1 soliti ignoti» parodirali namišljen vlom v skromno zastavljalnico, bodo pri sedanjem filmu imeli dokaj lažje delo, ker bodo parodirali konkreten prime;'. Verjetno bo kdo iz te skupine filmskih ljudi od jutri dalje osebno sledil sodnim razpravam pred milanskim sodiščem, kajti z jutrišnjim dnem se tu začenja velik obračun.
Preden spregovorimo o zadevi, bomo na kratko opisali dogodek, ki je znan pod imenom »sinje tute«. Med 9. uro 25 minut in 9,30 lani 27. februarja je skupina mož v plavih tutah ustavila fur-gon Bance popolare v Ulici Osoppo v Milanu in iz njega ukradla 500 milijonov lir. Večina tega bogastva je bila v vrednostnih papirjih, vendar je bilo vmes tudi 114 milijonov lir v bnkovcih.
mt
S
Osebje bara v vasi	Deepcut na	Angleškem je	pri nogometni stavi	dobilo
najvišjo dosedanjo	nogometno	stavo na svetu.	Velikansko vsoto 465	milijonov lir si je razdelilo 8 oseb.	Na sliki vidimo pet srečnežev, ki	so se
zbrali v lokalu, da	«zalijejo»	težke milijone.	Čeprav bodo veliko	vsoto
morali razdeliti na osem delov, bo za vsakega dovolj.
Bolognini je avoj del plena in del plena Ciappine vzidal v svojem stanovanju v dve posodi iz plastike, ki ju vidimo na sliki.
Rop je bil tako drzen, hkrati pa tako dobro pripravljen, da se je' o njem dolgo časa govorilo in pisalo celo v vsem evropskem tisku. Sedem glavnih krivcev bo jutri začelo odgovarjati za glavno dejanje, poleg tega pa bo na zatožni klopi še 18 sokrivcev, ki so glavnim «junakom» tako ali drugače pomagali.
Ker je primer »plavih tut» največji tovrsten primer po vojni in ker se bo o njem v prihodnjih dneh veliko pisalo, bomo skušali na kratko prikazati njegove glavne «o*ebnosti», hkrati pa tudi, kako so ti »mojstri« pogrešili in prišli v roke pravice.
O Emricu Cesaroniju bomo rekli, da je bil glavni organizator. O njem se je veliko pisalo zato, ker je po »dejanju« že bil prišel v roke policiji, toda zaradi tega, ker je vozil brez voznega dovoljenja ne pa zaradi ropa in so ga zato takoj izpu-»tili. Nato si je Cesaroni preskrbel ponarejene dokumente in jo naglo odkuril v Venezuelo, kjer pa so ga na zahtevo italijanskih oblasti vtaknili v zapor in pred kratkim pod močnim spremstvom pripeljali spet v Italijo.
Drugi prav tako važen «akter» v tem primeru je Armando Bolognini, ki je važen zato, da je po aretaciji prvi «spregovoril». Bolognini je star znanec policije. Prvič je treščil v zapor že leta 1951. Bil je obsojen na dve leti zapora, ki jih je presedel v milanskem zaporu San Vittore. Ti dve leti — kot sam pravi — sta bili zanj usodni, kajti tu se je spoznal z nekaterimi drugimi »akterji« velikega ropa, na primer z Arman-dom Gesmundom, Enricom Cesaronijem in Ugom Ciap-pino. Ko je prišel iz zapora,
nameraval začeti normalno življenje, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga nikamor niso moteli v službo. Lotil se je vsakega tudi najbolj preprostega dela, vendar vse zaman. Znašel se je v tolikšnih težavah, da ni imel niti kruha za ženo in otroka in v tem vzdušju se je srečal s starimi znanci iz zapora, ki naj bi ga bili zavedli na kriva pota...
Tudi Ugo Ciappina je našel v svojih izpovedih izgovor za svoje dejanje. Bil je že prej v zaporu, kjer se je spoznal z Bologninijem, Gesmundom, Castiglionijem, De Mariom in drugimi. Pred vojno je zahaja! v trgosko srednjo šolo, toda po tretjem letniku je moral v vojsko. Nato pa je po razsulu italijanske vojske sprejel kakršno koli delo, ki mu je prišlo pod roko, dokler se ni celo vključil v odporniško gibanje. Po vojni pa je spet začel z normalnim življenjem in zvečer posečal neko tehnično šolo, da bi si pridobil čim boljšo kvalifikacijo. Ko pa je zbolel, je ostal brez dela, zašel v težave in sam ni vedel kako se je pogreznil tako globoko.
Luciano De Maria je eden najmlajših. Rodil se je v Švici leta 1930. Več o svo jem življenju ne pove, toda 1956 je že prišel v zapor, ker se je izdajal za predstavnika neke tekstilne tovarne. Naslednjt leto se je spoznal s Cesaronijem, Ciap-pino, Castiglionijem, Gesmundom, Bologninijem, Rus-som in še drugimi iz milanskega podzemlja.
Tu smo prikazali štiri glavne akterje tega «primera» in če bi nadaljevali, bi tudi ostali verjetno našli kak izgovor za svoje početje. Toda to ni več važno. Podrobnejši podatki o njihovi »življenjski poti« bodo prišli na dan
v prihodnjih dneh, sedaj pa se bomo ustavili pri tem, kako so tudi najbolj spretni roparji napravili napako in s tem dali sled policiji, da jih je strpala v zapor.
Vrnimo se spet nazaj v one dni, ko -je skupini drznih roparjev uspelo izvesti #mojstrsko delo« kot so tedaj zatrjevali. Trije člšni skupine so «bogati plen«, spravili na varno, štirje pa so se pomešali med anonimno množico ali si kakorkoli iskali kak «alibi».
Dva sta se n. pr. vozila s trainvajepv sem in tja, celo v bližini Ul. Osoppo, eden je stopil k zobozdravniku, drugi pa k brivcu. Vse je torej kazalo, da je bil njihov rop «popoln» in da policiji ne bo uspelo odkriti zločincev. Toda vtem ko so oni prvo noč po ropu mirno spali, je načelnik kriminalne policije v Milanu, dr. Paolo Zamparelli vso noč prebedel in listal po seznamih policiji dobro znanih milanskih kriminalcev. Po neki intuiciji se mu je zdelo, da so tudi v to zadevo vmešani ljudje, ki so 25. junija 1957. leta vdrli v neko trgovino in jo okradli. Med temi imeni je bilo tudi ime Luciana De Marie in Arnalda Gesmun-da. Ko je drugega marca dr. Paolo Zamparelli dal preiskati stanovanje teh dveh, je po neumnosti treščil v zapor Enrico Cesaroni. Kot smo že rekli pa so Cesaro-nija kmalu izpustili in vsa ta druščina s, je — verujoč v svoje «mojstrstvo» — privoščila razkošno življenje po Sestrieru, ob jezeru Carezza in po raznih nočnih lokalih in zabaviščih. Denar so si bili namreč že razdelili. Na osebo je prišlo okoli 15 milijonov, kajti nad 8 milijonov so znašali «stroški». V prvih dneh po uspelem ropu so trosili tudi po 250.000 lir na dan.
Predolga bi bila zgodba, kako je policija prišla do prvih konkretnih dokazov. Vse je izdala ena plava tu-ta. Našel jo jft v reki Oloni neki moški, ki se je preživljal s pobiranjem odpadkov. «Smola» je hotela, da je na tuti bila tudi znamka tovarne in ob njej tudi znamka trgovine, iz katere je bila tuta ukradena. Roparji so si sicer vse tute kupili, le ena je bila iz trgovine, ki je bila izropana 25. junija 1957 in pri čemer sta i-mela besedo tudi že prej o-menjena Luciano de Maria in Arnaldo Gesmundo, za katera je šef policije dr. Zamparelli sumil, da sta vpletena v zadevo Osoppo, Ker pa konkretnih dokazov še ni bilo, je glavno mit dal neki drug znanec zaporov San Vittore, neki Signa, ki je s temi ljudmi sodeloval pri izropanju neke zlatarne in ni za to dobil niti beliča. Da bi se maščeval, je postal «klepetav» ln tako je dr. Paolo Zamparelli našel sled do Luciana de Marie in do Gesmunda. ki sta padla v mrežo v noči med 26. in 27. marcem lani.
Ko sta prišla v roke pravice ta dva in ko je policija že vedela, da je bil Cesaroni eden glavnih akterjev, kar je izdal s svojim pobegom v Venezuelo, ie bilo treba izslediti še ostale. Tu se je policija zanesla na srečo. Vedela je, da so se De Maria, Gesmundo in Cesaroni shajali v neki mlekarni v Ulici Ludovico in Moro. kjer so se sestaiali tudi drugi ljudje iste branže. Policiia’ je lokal enostavno obkolila in polovila še Arnalda Bologninija liga Ciappino in Fernanda Hus-sa. Skratka vso sedmerico, razen Cesaronija, ki ie bil v Venezueli, in Castiglioni-ja, ki ie še vedno na svobodi. Ko so bili vsi akterji za zapahi, se je začelo zasliševanje in prvi je spregovoril Arnaldo Bolognini. ki je 31. marca lani pozno zvečer «spraznil vrečo«. Nato mu je sledil še Gesmundo temu še De Maria, dočim je Ciappina dolgo vztrajal pri svojem alibiju, da si je v trenutku ropa zdravil zobe. Zadnji ie priznal Ferdinan-do Russo.
Ob koncu bomo dodali sledečo «zanimivost«. Med roparj'i je prišlo do vehke-pa medsebojnega spora. Policiji je uspelo reši.i le 37 milijonov lir, kajti ostalo so roparji že zapravili ali pa	skrili	Med seboj si	pa
očitajo, da plen ni bil pravilno razdeljen in da so nekateri odnesli več, drugi pa da	so	bili	prikrajšani. Morda	bo	'a	element igral	še
kakšno vlogo, ko bo sodišče hotelo zvedeti prav vse. Velik rop, ki je edinstven v povojni, Italiji in Evropi, pa	je	značilen po tem,	da
ni pri njem tekla kri.
Poganski
katolicizem
^de
Tečaji
venščine na uročit'1 9 hi* nega vladnega kotni ^	^
niso naleteli v trZQSh,n» ^ i janski javnosti na. n° j, ;< * k« seben odpor, kar je . - Hj vsem naravno, zlasti ^ za ukrep, ki ja P°v |'ii zumljiv spričo okoli* % ,«a živimo na narodnos š« it)
Kvvmvu ni*
šanem ozemlju >n J 'jj mimo določb I
Posebnega f ^
sporazuma in *	r
tuta, povsem na 171 -ii/J*4’ uradniško osebje n Ja »J ; državnih uradih ba jezika. Poman]klJ' M ga ukrepa je le »	,# 1«
se omejuje le na .J
osebje generalnega , M komisariata, medt®'’1 . , is arešamo podobne P° , • v di za osebje obfc«f»r
di za osebje	,
dov, pokrajinskih	.
-■-" i. Do ,
tudi na sodišču. Do V
bo slej ali prej
uo siej au v-J .	ji v
priti, ker se izvaja.nl* ^ . Posebnega statuta ^. mogli odtegovati v
jo M' p
Proti temu ukrep n,
, - T -	-.1/11	-	L-
sedaj dvignile svoj , jjj
tj avignne	'
šovinistični gl°s	_,n)	bii
ganizacije, ki so PieVl
m
ganizacije, m r p •
diščino raznarodoval j l
tike prejšnjega Ja ^ Ji(j režima, in ki s0 c,_ ^ ^
IK-^llllU, III’**	--	.	'
vale od vlade,	^	ti
preklic omenjenega	^	j
ki baje užali čustv	j	t
ui baje užali c**"- is». . pravice prebivalstv ' tni odpove londonski s	b
na podlagi katereg . $ k ja sploh mogla	^	J«
no upravo na
lju. Povsod n s
‘,vetv
J,
jo, da je dobro f P j(( j'P
ial° .
,
v;
pa tudi
nct	W
jezik narodnostne
nameščenci
ker imajo z	'	t
niki opravka tua^ ^ beni dolžnosti; t |(| j
Trstu naj bi	niiiP	^
predstavljala ne* ) ft l;(
nega in celo »"T-A
«čustev)> in
prebivalstva.	^	5je;
stev» in ka^ue	^
s ve v)) m --------------- 0	j
Očitno gre tu *a «r, ^
KJCILHO g IC ^ -n	'Pl
slednja «čustva» p<jr jtn r o \\' „ Ttnliifin SeU^ ••	^	:
ce»; «Italijan se77l^0	»0
samo svoj jezik• ^ ^ ^ t
ponos. Ker pa 1
■ itvra^ j} C
oblast, je moju
vsi govore z
neuoi jj
    ~ * 1»
no v mojem	^ *
no V THUJCir. ;	fl	■
ga napuha in na ^ Ni;
tržaški 'sov•# / \
ra ves	-	a
rodnostna m u v, preti Slovencem, ^ jcr ^
oblasti dolžne	••
Posebnega	statut	j
sodno preganjati.	rD
pa je še u veljav	^	^
IJU. j* OK, -	-	.	f	.
paragraf kazen«
nika, na podlagi
n n
morejo sodno	fj	l!
tudi obvladaš!)-	4	,'t
. „ bit’J ;ll»
Toda pustimo ^ k,
ste, ki so Pnk 1	^	i,
listični nestrpnež' fr ži; če se ti "f1 aj, * ščini v javnih v-t ii* razumljivo; čudn 5ji i
bi dali	S
ne bi dan ~ ti; J C triotični» nadu s«* i pa nas le čudi, p , Jlj
hov i barbarski 10 j \
žuje tudi n’ns,l0Vitc fi toliške akcije 8 .ži J
«Vr i.
in aaje i* j *• gvVJ , j stični akciji tu .,t.	<u,
slov katoliške	:	nF*
Kr
Itd
tol<
Slovenski kat°'Sc
..Vita " / i.,«
pazorjeni: «vita _ri venskih tečajev	*
nem vladnem K	^t	&
31 V' (?
priznava, ker J ^ «izdajstvo» nad • _
lijanskim
7.di SP da za K cwfi
*
> iS
vol'j v
Zdi se, da -	p,-	*
silo «Vita nuov ^ Trstu niso	V	\
ampak	/,<
ble», ki nl,na \aii ti pravice obr	,«*'J
t i -»i eiiniem *	)	j
lasti v svojem
gp. j,*1"
(iVita nnova» P ^ j"
r«*’.//*
bogu dopadli'v' } ‘^.1
si mor« prej
S »<"«
občevati z
vence samo e7l° ■ $0* /c*
zik hi
ceo ne
ralo hlapcev, K' jlAl Sn
-apcev, .»**
,,e sme	,p. | ti,
menitega ušesa ■
Tako je
baje ie i/ t ti : f
staro Avstriji’
i
ra ostali thdi vekov veke.	,
n*</
«h!
Toda «'Vita »; 0A ^ omejuje samo f°J
Ulil K Ju, J K	.	yv	*fl	f	(
jega stališča. '	-	*	S
terena i*	H]
sprejemljiva ( ° bi l
ni bilo znano
nost bila ” " . a« ’ JJii''1 toliško, še man, tj ,(i
znano, r„tr a -
sko moralo)> f ^
ono Ruuu 	v f
tem spušča cel „,! ^ ^
ir m s p_	0	v-	j
grožnjo: «N^e M. '
ki
u e.., ko
stvo močno P° .jiJ1 J ^
ično H” .9nkt|... ....... oklo«",',
nekoRa, ali s	\
izdajptvo». V° i# s* i l|
šali le glas	Si'
Ji
se sedaj Pr‘“ ,	v*',
silo »Vita fV N prozi in celo ^ ^
šča povsem	'J,	(J
mnenja, da	^0[j r * k, k
valstvo dos,ti
Šovinistično^ ^	„
!1j O \ </
turnemu
katoliškega VVjj K bi moglo nas ujpf 'I
razsodno in urTJ	*K
to eVita nuot’*
turnemu skega katolid*
s
5S»i)c
Celjski s * ®«itno utr* '»Hojo
sprehod po parkih “ vsredstvo za do-□CvVcloveka-,w 'i nedeij°sk“Skln ?e pričel „ ti ut. , . spreh°d krog tveeer v «Cistem
viiiipnrVe ?topil v
t $ w' p»viiiipreil st°pii y »*1W «tekl^!Sel.Pr°ma”
' .. "A’^seiproma»
c1 ^ dok«. ienico piva- s «ališče ^ s.voje Pravil-
^!e^rienostZ1Vlienja in
« iveeJr- neki ženski 11 I ^ ter co enCJ Sončničnih “i, Hlvnem ,Pocasi odpravil
i!l ga t, oredu- Med , o, nagovorila ci-
«!»'''">"a'dl!0'Č' "aj U pre'
’ ,d"° reč«; spoznal bos
^ » t»\POVedal“ ^
t siS v em hrepeniš, kaj
d ^ v»a ti °v’ povedala ti
I Sar ne k m Povedala, °\y to kT 2amolčala in
ieset°SuStari ciSanki
h °Pejk- Ce li
II tj k bo. vse dobro, če
b° žal«.
^ <oVrnmisiii«**&••
^°0d£.3^"
— 3 —
4. oktobra t959
Ki LENT IN KaTAJEV
nozi
"JlPtedsodek 3tVeSmisel
™ V Ps 2a?n • . a] lmas
^UgaC C6prav vem
T*tka je "k v Pisan Spravila dese-
r >. «»ar
/C- 2obeH
srečani!d;_teb°i je
^srecanie • 6boj je trD1 b bo _ .i »n to sre-, Itd P bol Pri2adeialo hudo 1#* »spotom81 moški ti
>i>iVhu1ar " ne
if ' b°š im., hude nevsec-
J? »rijateii! nožem- Ne boj se
- ^ov ,n3ev, ~~ boj se
/ !! Wnesla ? -na papi§a «il» S ' Le . .sreco v živ-,ji 1 Poti!, reCn° h°di po
"jif^tih	—
! C * mu je globoko suhim telesom
rtf1 T^nstveno1^-,1616501" <1 J toa 2a "? odsla dalje j j,' Poge hoj svoje za-
"Si
A0Paš'1'aanl)mivo laže>1’ 'e
1>Psmeja°lmežiknil- se 331 ln °dšd
»kki jlhokus31 vse j * mOaiPre, 3 b nudl ziv“
tehtn S? ie tehta! id* lh, e iti n !c:	tehtal je
,4 i ■ ie Pe‘tnajst funtov.
i>&sSterž
It Sikt »močan"; ’ ka2alec h S*? main ovek,>’ se ’ ?5,1 sv sprehodil '
* C1 svoj« jPrehodil in I bPr»lel in lvce z elek-S*° “Uk, 2 rokama me-
U*CO r>	____
"a '% Pal'« .rokania rr
1» blS^kor1 da'n obPutil v J n.,1.dlan Sp scipajo
t C,Co' toda %Je lepUa j &	Zlv«
t i»o
so
i ll°n0dekorSaedel pred ne-'Sr0, tiie*30’ obešeno .! (.>elj p]ej te bil nasli-Ponižal j
h , 'to n'',rreb J	se	tako
't 'e ttokro' *?*w minUt '1dovoii»i.a ln se
b't2aC0rfsiiko
j 11 Pract	om
^h,a4e.
je no-
ogle-
eepica” J’ Znani »tniv?- Sralca 7-
C °vratn lCa' sraica z Sebil° brez"!' aU,k"j.iČ
as" bil “apake 'n t U>v je b’f zelo všeč.
Ki36 'o on t6Žk0 ver-»i^‘sko *" S9m in vrhu
iez napake in
vrhu
in v
< !,rda», ar°bno 'ep.
ri' >> 'llcic0 ^ deJa', ZvI1
A (((l. čolne ° el do pro-
li.7 it, o ‘
H, ie do ’ l^a>itkP0p°'nega ne-t , ščo a IPreostalo le Do^Upn° dekle C šel da? 'e v čolnu.
-si ».‘Prta * -• “junum. 4	swata	so se
if 5	udare' 1 je bi,o
1 > 1 S,
■:>h «dar;rai1 ie bilo
ln glasen
,A.
d ka n" tUUai, .
J V^ega r*, 'e vprašal Sdetei peearmejca,
mJ.Pn vh°du.
a > e ih * vhodu.
! fcVS komedija.
:	''Ig3,! radotC1"0--,
<]	v	n	p°R'e
twh ^ v t,: 10 P°sle-Ji i 0 ^rnio JOn’ raz“
SS”
7 t ,J 1,
J k PaC?'! Vah, “°zi- Med
iV^ii ab‘i'v' dobitki.
> Pa so uZ blagom, ;>r«. l edeni blli..v treh i„ ali vaki- 0Z1- Med
, j ' j, JI n„,- . 1 OODltkl. -11'1 ha tlice	80 bile
4 C' {. »tedni- pecivo m
^S(?;'e,n3l,budllke.Po"
7 S?.1'«. na" "UQ1‘ke, po-'lN h“VMrnii' Sk°-A i*ilti2ape>Jive ™raku- pa
|) Siki ZaPelj,ivPOlmraku- P
.»S ysmovar reci: dve IX:, škornji lz Tule.
st“nšu lta'ijanska
am,k* ura s ku-
‘p e7,,5Ka u 1^1"°* Pma°d0n' V''žeš
l bi Oh Zr*ves n prsd' 1 S 1 ti« r°č n« lega. To-
s ! ih >8oče. "oz -le bilo Pozi so ela-
\ ael dar - ’ eo.nu. L l9v«l pral'e' dokler se ta d Paviljonom.
^ Vraln
nekd fant v zakrpanih hlačah, «toda zaigral je deset rubljev«.
«Ah, dovolite, da pogledam«, je dejal Paška in se prerinil prav do pulta. «Kako zanimivo«.
Stari mu je ponudil obroče.
«Torej», se je pozanimal Paška za podrobnosti, «če zadenem najnižji nož, dobim kekse?«
«Lahko dobite«, je ravnodušno odvrnil starec.
«Tamle više pa budilko?«
Starec je prikrimal.
((Zanimivo. Aha! Za samo-var pa je *treba vreči prav pod streho?«
»Najprej zadeni kekse pa se potem bahaj«, je dejal nekdo nestrpno. ((Naprej torej!«
Paška je položil fotografijo na ogrado, si napravil s komolci prostor med gledalci, e podprl in pomeril. Toda nenadoma mu je roka zdrh-tela, obroč mu je padel iz nje in se odkotalil. Ob strani. poleg polic, je na stolu s prekrižanima rokama sedelo dekle, tako lepo, da se je Paški stemnilo pred očmi. Dekle je naglo vstalo, pobralo obroč in ga ponudilo Paški, ne da bi ga pogledalo, zatem pa se je nenadoma lahko in skrivaj nasmehnilo — le s kotički ustnic. In Paška je bil izgubljen.
«No, kaj je s teboj, dečko, vzemi samovar«, so vzklikali radovedneži za Paškovim hrbtom.
Paška se je zavedel in pričel spet metati obroče, vendar ni videl drugega, le povešene dekliške trepalnice in majhna usjeca, podobna češnji. Ko je zmetal vseh štirideset obročev, jih je pobrala in molče položila na ogrado. Toda tokrat se ni nasmehnila, le k Paški je dvignila do-g!ed in si popravila kodrček, ki ji je padel preko lica. Paška je dal še petindvajset kopejk. Obroči so leteli drug za drugim. Smrkavci so se smejali in drenjali za njegovim hrbtom. Noži so brneli kakor čebele v panju. Starec je s skrivljenimi prsti ravnodušno vrtal po nosu.
Ko je zapravil rubelj, ne da bi sploh zadel, se je Paška izmuznil skozi gnečo v park ter se pričel sprehajati pod lipami ob vodi, rožnato obarvani z zadnjimi sončnimi žarki. Nad jezerom je plavala lahna meglica .Okrog glave je bilo prijetno hladno. Nekaj mladih deklet s kratko oristriženimi lasmi se je ozi-lalo po Paški in ga požiralo s pogledi — kako lep je... Toda Paška je šel dalje, ne da bi sploh opazil, in zaneseno mrmral:
((Ciganka je prerokovala, ciganka je prerokovala, videla je na dlani...«.
Tisto noč se je dokončno nepopravljivo zaljubil.
Paška je ves mese^ — vsako nedeljo — zahajal v šotor in metal obroče. Tako je zmetal skozi okno polovico svoje plače. Na dopust ni šel —1
zanemaril je vrstni red. Kar znorel je. Dekle mu je podajalo obroče s spuščenim pogledom. Samo včasih se je rahlo nasmehnila. In kadar se je med množico pojavil Paška, je zardela in to tako, da je bilo videti kakor da ji je rdečica zalila tudi ramena Paška se je trudil, vendar mu m uspelo, da bi vsaj za trenutek spregovoril z dekletom na samem: napoti so bili ljudje ali pa starec, ki ju je hudih lic opazoval čez naočnike, vrtal s krivimi prsti po nosu, kakor da preti Paški: «Roke stran od dekleta, ta ni zate, izgini«. Toda Paški je kljub temu uspelo, da je za sekundo spregovoril z njo, Ljudi je bilo malo, starec pa je pravkar odšel krog šotora, da bi s palico razpodil živahne otroke.
((Moje globoko spoštovanje«, je dejal Paška in iztresel svoje srce. «Kako se imenujete?«
((Ljudmila«, je naglo zašepetalo dekle, ki je sijalo od sreče. «Dobro vas poznam. Na ogradi ste pozabili fotografijo pa sem jo spravila. Zaljubila sem se v njo, tako je lepa«.
Dekle je seglo za ovratnik in pokazalo, kam je skrilo sliko. Zatem je dvignilo po-gied in zardelo kakor cvetka.
«In kako se imenujete vi?«
«Paška. Bi šli z menoj v kino ,Koloseum’? Zanimiv program: ,Zena z milijardami’, drugi del«.
«Ne morem. Oče me ne pusti«.
((Pojdite kljub temu«.
«Bog varuj, ko bi šla, me ne bi več vzel domov. Mati pa je še slabša. Samostojna branjevka je na Suharevskem trgu. Strahotno, kako stroge, prav okrutne starše imam. Stanujemo na Sretenki, nedaleč od tod, številka dve, na dvorišču, levo od vhoda«.'
«Kaj naj torej storiva. I.judmiločka?«
((Potrpežljivi bodite. Naglo, vrzite obroč, oče prihaja«.
Paška je pričel metati obroče in že se je pojavil oče s palico v roki. Jezno je pogledal hčerko. In tako je Paška odšel, ne da bi kaj opravil. Ko pa je prihodnjo nedeljo spet prišel, je bil paviljon zaprt. Na vratih je pisalo:	((Praktično ameriško
metanje obročev, 40 obročev za 25 kopejk«. Na plavi podlagi je bila narisana papiga s pisanim repom, ki je v kljunu držala obroč. Okrog paviljona je vel veter in odnašal listje z dreves. Nikjer žive duše — bila je jesen.
Tedaj se je Paška spomnil, besed stare ciganke: starejši moški ti bo v napoto — hude nevšečnosti boš imel z nožem in zelena papiga ti bo prinesla srečo v življenju. Hudo se je razjezil na staro ciganko. Paška je papigi zagrozil s pestjo in odšel po hladnih, opustelih drevoredih. Z vseh strani je pihal hladen jesenski
lNadaljevanje na 5. strani)
m
, w & jm w ^
i?■*
jS^JEGOVA tribarvna krpa m« Je bila dovolj namesto vsega dragega, ln
PO STARIH TRADICIJAH SLOVENSKEGA ZALOŽNIŠTVA
Alphonse Daudet
zopet v bibliofilski izdaji
Prevod Karla Dobide je opremil in ilustriral slikar-grafik Elko Justin
dokler Jo je eatil U pri sebi, se ant je zdelo, da še ni nIŽ izrabljeno...
lili
Elko Justin: Ilustracija v knjigi Alphonse Daudet ((Zastavonoša in druge zgodbe«
Krasne, bibliofilske izdaje raznih knjig, niso več v slovenskem žaložmštvu nikaka novost. Lepa knjižna oprema je pri Slovencih že tradicija. In .med številnimi lepimi knjigami so se od časa do časa pojavljale še posebno lepe izdaje, ki jih noben založnik ne bi prevzel, če ne bi vedel, da je med slovenskimi ljubitelji knjige tudi dovolj takih, ki se jim ne bo zdelo škoda odšteti tudi večjo vsoto za knjigo, ki je že po svoji zunanjosti umetnina. In tako bi mogoče mogli navesti primere, ko je kako delo pošlo v bibliofilski izdaji, medtem ko je na razpolago v navadni, skromnejši izdaji.
Takoj po vojni so slovenske založbe usmerile svoje napore predvsem na obnovo knjižnih zalog. Zunanjost knjige je bila v tistem času manj važna in tako se danes skoraj čudimo, ako vzamemo v roke knjigo iz tistega
časa, pri kateri se lahko spotikamo ob slab papir, nejasen tisk, pomanjkljivo vezavo. Toda že takoj so se pojavile tudi nekatere knjige, katerim je bilo posvečene več skrbi tako glede materiala kot glede opreme. Pozneje pa so se posamezne založbe čutile poklicane, da se od časa do časa predstavijo tudi z izdajami, ki gredo daleč izven vsakdanjih potreb po knjigi. Ob teh izdajah se ljubezen do vsebine združuje z ljubeznijo do lepe oblike. Ob njih se poleg avtorja (in prevajalca) uveljavlja še ilustrator, nadalje tisti, ki je poskrbel za opremo, in v nemajhni meri še vsi tisti — od tehničnega urednika do knjigoveza — ki so s svojim delom pripomogli, da je na knjižni trg prišla knjiga, ki more biti v ponos vsakomur, ki si jo nabavi. Ako nočemo mnogo iskati, lahko takoj navedemo Balzacove Okrogle povesti in
še nov Dekameron Boccac-
Slikar Elko Justin, ki je vložil mnogo truda že za izdajo Balzacovih Okroglih povesti, je pripomogel tudi k izdaji prevoda nekaterih kratkih zgodb Alphonsa Daudeta. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. (Za tisk je bila pripravljena že 1. 1947, tehnične zapreke pa so delo za kasnile, da je izšla šele letos). Založba se ni bala stroškov in dala je na knjižni trg delo, ki se bo dostojno pridružilo k vsemu, kar je bilo doslej v slovenskem jeziku izdanega v okviru bibliofilskih izdaj.
Alphonse Daudet v slovenskem prevoaništvu ni novo ime. In zanimivo je. da pričujoča knjiga niti ni prva bibliofilska izdaja Daudeta v slovenščini. V opremi Elka Justina so že izšla njegova bogato ilustrirana «Pisma iz mojega mlina« in tudi «Tar-
  im....................................................................................................................................................................................................................    umu.....
PRIMORSKA ZALOŽBA «LIPA» V JESENSKO-ZIMSKI IZDAJATELJSKI SEZONI
Alberto	Moravia,
Jan Severin	in	domac
Ob nedavnem obisku danskega pisatelja Karla Eske-lunda in njegove žene Kitajke, katerih zgodbo so naši bralci sledili z zanimanjem v knjigi «Moja žena Kitajka« in ki je žal že razprodana, smo se za hipec ustavili na bregovih razmišljanja o programu koprske založbe «Lipa». Pred časom smo pisali o dveh zbirkah, in sicer o zbirki ((Koper 59» in ciklu ((Portorož 59». Obe zbirki sta po načrtu vsebovali nekaj izredno zanimivih del sodobne svetovne literature, ni pa še znano, če bosta obe pravočasno in sploh realizirani. Za sedaj se je izpod rotacije pokazala le ena knjiga iz zbirke «Koper 59», in sicer kratke novele Alberta Moravie «Rimske zgodbe«. Poleg te knjige smo na policah knjigarn u-gledali še tri druge, in sicer Frana Erjavca ((Živalske podobe«, Jean Lee Lathamove roman «Srečno, kapitan Bowditch» in knjigo Ceha
Jaroslava Svatona «Zaklad ilirskih gusarjev«.
Te tri knjige imajo nekaj značilnih skupnih črt: predvsem to, da so pisane za mladino in njej tudi namenjene, kar pa seveda ne pomeni, da jih tudi starejši ne bi brali, in pa to, da sta dve po svoji tematiki deloma posvečeni morju. To seveda še ne pomeni, da gre tu za nekak stilni okvir založbe, so pa njeni uredniški nagibi s tem že nakazani in zategadelj vredni vse pozornosti. Tema dvema se bo kmalu pridružil še izbor ((pomorskih«" novel pod naslovom «Ladja na obzorju«, založba «Lipa» pa bo tako tudi po tej «pomorski» plati zagotovila svojemu repertoarju ((geografsko - slogovni« ugled. Najprej si velja ogledati prvo od omenjenih štirih knjig, ki so izšle ravnokar. To je zbirka novel ALBERTO MORAVIA: ((RIMSKE ZGODBE«
V slovenski prevodni literaturi ni neznano ime tega
im i iiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiHiiimiiiHiniiiiiiiHiiiiiiiii MiiiiiiimiiiiinHmnmiiiiHiMiiHmliiMmimmmmHmmimiHiiiiiiiuiimiiiiimiiiiiiMiiiMmimiiiiiMiiintitmiu«
:I1	se"0*	80	ela-
I l>	LZmaknejo,
)/ ,%i	30'	Ze'o	zanb
i . H,7 le
' I 11 j, * i.
j C fil vPoibigal * ,
'itJe v, Po vil;	kornolci
i^n>C 30":.Za pul-
f«NC„?°ski * sre-
V0irv,ni«l n.	8 Sre'
i It »9 cke: j,, nosu, pro-
( it S ^'Nvaiš fSet obro-
• ki* ž adenič l kopeJk.
r V Levjim laztnršenih f. ie . aiih	nastnehom
* & oi&Ul k 0°bzočev-njega,
■ V1 Ok Iota
*t Ji v^ih^1 s° mu 7^?-’ liSie^tov , drseh t S »ek ,’n žveni! zale,a-
, V Kakšno ^ ketaje pa-
i M’ Ckaf0’ ki 3«
X'V kat denič . ‘ 80
i tb re So , zardel. j S vNO^deni* končno
X* #Zaman
ti \ Vsai i P°l-l iV kiti1*"' je baerove kje i. Jezen iz'
*»V*elio i
°rnj«v», , "ekd0
\
iSS
¥
-y
Prejeli smo tretjo številko »Canta-cronache«. Gre pravzaprav za ovoj z osmimi listi. Na štirin listih so po ena pesem — besedilo in note — ostali štirje listi pa so reprodukcije originalnih linorezov. Vse štiri pesmi so posvečene italijanskemu odporniškemu gibanju, linorezi pa so ilustracije teh pesmi.
Pesmi niso iz samega časa odporništva, temveč so le spomin na tiste čase, razen pesmi »Nepoznani partizan«, mio Je 23. aprila 1945, ko so v Modeni, dan po osvoboditvi mesta po partizanih, našli ubitega nekega neznanega partizana. Njegovo fotografijo so v tistih dneh izobesili na neki najbolj obljudeni točki v mestu, toda o nepoznanem partizanu se ni izvedelo nič. Poleg fotografije pa se je pojavila pesem anonimnega pesnika. Pesem je u-glasbil Sergio Liberovt-ci. Ilustracija, (i jo tu objavljamo, pa je delo Giorgia Colomba.
Ostale tri pesmi so: »Onstran mostu« (besedilo Italo Calvino, glasba Sergio Liberovici, i-lustracija Lucio Cabut-ti), »Trinajst milijonov« (besedilo Emilio Jona. glasba Fausto Amodei, i-lustracija Lionello Gen-nero), »Starejši bratje partizani« (besedilo M<-chele L. Straniero, glasba Fausto Amodei, ilustracija Francesco Ta-busso).
Vse te pesmi pa so tudi na plošči v izdaji »ita-lia canta«. Pojeta Pietro ButtareHi in Michele L. Straniero. Uvodno besedo pa govori Ferruccio Parri.
naprednega italijanskega pisatelja s svetovnim renomejem. Poleg »Rimljanke« in »Prezira« je to menda tretja njegova knjiga v slovenščini, kar pomeni, da ga ljudje radi berb in kar hkrati pomeni, da je njegov literarni neorealizem bralcem blizu, saj razgrinja s sleherno zgodbo prednje košček vsakdanjega, včasih tudi kar precej umazanega in okrnjenega življenja. Zlasti velja to za «Rimske zgodbe«, kjer avtor v šestintridesetih motivno in stilno ujemajočih se noveletah z mirno roko pravega Rimljana nariše panoramo tega «večnega mesta«, pa ne tam okrog predela Via Ap-pia, ampak v tistem Rimu, kamor redkokdaj posije sonce. In v tej socialni panorami spodnjega Rima za-žive tudi tipične osebe, ki se iz dneva v dan tolčejo za skorjo kruha in kjer jim prav ta borba sprošča fantazijo za podvige, ki so navidez pobalinski, a so razumljivi, če vemo, da so uprizorjeni za košček kruha, za možnost eksistiranja sploh. Ves ta ciklus, v katerem so zaživeli liki malih ljudi, je pravzaprav kar literarna kritika družbenega sistema in precej komplicirane socialne ureditve
Rekli smo:	novelete!	Ali
— kratke novele! Pri nas bi jim rekli — črtice, ker motivno ne obsegajo večjih življenjskih problemov, ampak jih avtor obravnava površinsko, se pravi:	člo-
veka sredi življenja, kjer pa cesta in stanovanje in cbleka in vse to niso nič manj pomembni. Pa vendar Moravia ni literarni dekora-tivist, ker se mu pero steka naravnost v problem in mu vse drugo služi le kot potrebna inscenacija. Tu, v tej knjigi je kot na dlani tolikanj renomirani italijanski temperament, konverzacij-ska živost in totalno pomanjkanje talenta za urejeno življenje, tako da se včasih zdi, da vsi ti mali ljudje, ki doživljajo sredi boja za zaslužek tisoč že kar smešnih avanturic, da vsi ti mali ljudje niti ne želijo živeti drugače, da jim je tako življenje pač usojeno in da so navsezad nje kar zadovoljni z njim. Kdor pa knjigo ne prebere le počez, bo kmalu sprevidel, da ni tako in da bi bilo lahko tudi drugače.
»Rimske zgodbe« bodo našle prenekaterega hvaležnega bralca, že zato, ker je slovenski prevod (Nedeljka Kacinova) dovolj tekoč in je tudi zunanja oprema tržaškega slikarja Avgusta Černigoja smotrna v simbolični zasnovi.
Ljubiteljem živali je založba »Lipa« ustregla s knjigo iz starejše slovenske literature:
cirobne ptice, tamkaj bomo	i	dni	prišla na police	knji-
čuli rjuti mogočnega leva.	I	garn	in bralcev. Dasi	ime
krvoločnega tigra. Obstali	J	Jaroslava Svatona ni	toli-
bomo sedaj pred lepo izde-	kanj	znano, je vredno za-
lanim ptičjim gnezdom, sedaj pred umetno spleteno pajkovo mrežo...«.
Prirediteljici Nadja Ambrožič in Mija Bratoš sta iz zajetnega Erjavčevega živalskega opusa izbrali le tiste sestavke, ki utegnejo zanimati povprečnega bralca, zlasti med mladino. Ohranili sta originalno Erjavčevo slovensko pismo, a se zdi, da bi storili sodobnemu bralcu, zlasti mladini, večjo uslugo, ko bi slovenščino iz druge polovice 19. stoletja presadili v današnjo, kajti te ((Živalske podobe« navsezadnje vendar niso muzeal-na relikvija s pravico nedotakljivosti, ampak knjiga ki je — in še kako! — lahko tudi danes za vsakdanjo rabo. Marsikomu se bo torej ta «antična» slovenščina hudo opletala, dasi ga opombe hitro pripeljejo do razumevanja.
Knjigo je opremil in ilustriral Marijan Vojska, precej skromno sicer, a za okvir te založbe primerno in prikupno.
Na svoj račun so tokrat prišli bralci, ki so jim pri srcu pomorske teme Tu je r.ova knjiga v izložbi založbe «Lipa»:
FRAN ERJAVEC: «ZIVALSKE PODOBE«
«Ljubi bralec! Te bukve, ki si jih vzel v roke, so namenjene seznaniti te z živalmi, z njihovimi lastnostmi, dobrimi in slabimi, z
njihovimi šegami in navadami. Poiskali jih bomo v njihovih skrivališčih, pohajali bomo za njimi po gorah in planinah, po dobravah in poljanah... Tukaj bo-1 mo poslušali veselo pesem
JEAN LEE LATHAM: »SREČNO, KAPITAN BOW-DITCH!«
To je pravzaprav zgodba nekega talenta, in to celo na področju, ki se zdi neoprijemljivo za literaturo: matematika! Ko so pred časom vprašali ameriško pisateljico Jean Lee Latha-movo, ki stalno prebiva v svojem trailerju na Floridi, če bi mogla napisati za ; meriško odraščajočo mladino privlačno zgodbo o »človeškem računskem stroju«, je le nabrala obrvi, se za hip zamislila, skoraj zase dejala — da, se vrgla na delo in ustvarila roman o Nathanielu Bowditchu. talentiranem vajencu v trgovini Ropesa in Hodgesa v Salernu, ki je kasneje iz-rašel nov način izračunavanja pomorskega kurza in pcstal častni član ameriške Akademije znanosti in napisal knjigo »Novi ameriški navigator«, postal kapitan na ladji za dolge plovbe in skratka — zelo zanimiv, napet in obenem poučen roman o talentu, volji, pridnosti in neuklor.ljivosti. Prevodna slovenska mladinska literatura je s to knjigo obogatila svoj itak precej skromen izbor za dorašča-jočo mladino in nemala zasluga koprske «Lipe» je, da je do tega prišlo tako hitro.
Knjigo sta imenitno prevedla Gojmir in Dušica Kokol in pri prevodu upoštevala intonacijo slovenskega stavka, tako da se knjiga bere tekoče in brez spotikanja. «Mladinsko-romantieno» je je opremil Emil Marinšek.
V zgodovino obmorskih Slovanov pa posega češki pisatelj Jaroslav Svaton, bolj znan po psevdonimu Jan Severin.
JAN SEVERIN: »ZAKLAD ILIRSKIH GUSARJEV«
To je naslov zanimive knjige, ki je kot četrta te
pisati, da je nekaj let živel v Trstu, krajši čas pa tudi v Ljubljani in ga je marsikdo v obeh mestih nemara celo poznal.
Snovno posega to njegovo delo v zgodovino Ilirov, ki so v davnini naseljevali o-bale severnega Jadrana in opisuje njihovo junaštvo v borbi s sosednimi narodi, predvsem pa njihove gusarske podvige, ki so zlasti Rimljanom povzročali velike preglavice in izgube. Zgodba se začenja z gusarskim napadom na Dioklecijanovo ladjo, ki prevaža neprecenljiv zaklad:	Iliri ga
zaplenijo, toda medtem, ko se je vnel prepir, komu pri-Fada, ga je odnesel mlad Ilir Ajzem in ga skril v globoko podmorsko votlino. Na sodbi spoznajo Ajzemo-vo poštenost in ga izvolijo za vojskovodjo Ilirov. Ta jih popelje v boj zoper Rimljane in končno zmaga. In kje je zaklad? Avtor priporoča mladim bralcem naj ga gredo iskat in opozarja na lepote Jadrana.
Skratka: knjiga nima kdove kakšne zgodovinske, še manj pa literarne vrednosti. Napisana je menda sploh le za mladino, avtorjev stil ni izbrušen in ne preestetski, vsekakor pa bo zadovoljil gusarskih avantur željne mlade bralce in jim mimogrede, a le bolj površno povedal kaj o Ilirih in Rimljanih. Morda srečen kompromis med zgodovinskimi dejstvi in bujno avtorjevo fantazijo.
Prevedel je precej slabo Branimir Kozinc, zunanje pa je knjigo opremil Ennl Marinšek.
Naši Dralei bodo knjige lahko dobili v «Tržaški knjigarni«, zato jim jih že zdaj priporočamo.
Ml
tarin iz Taraskona«, ki je v slovenščini izšel celo že večkrat, se lahko ponaša, da je v izdaji iz 1. 1955, ki jo je oskrbela Mladinska knjiga, opremljen z izvirnimi ilustracijami Vena Pilona. A žc pred prvo svetovno vojno je Oton 21upančič pripravil mojstrski prevod Daudetove «Sapho». (Ta roman je Daudet posvetil «svojim sinovom. ko bodo stari dvajset let«). Nadalje je v slovenščini izšel roman «Jack». Kot podlistek je že izšel tudi »Tartarin v Alpah«, pač pa še ni izšel v slovenščini tretji del trilogije »Taraskon-ski pristan«. Seveda pa so bile v slovenščini objavljene še številne krajše stvari v listih in revijah. (Zanimivo je pri tem, da je naš list pred kratkim — ko je bila pričujoča knjiga že v prodaji — objavil Dau-detovo črtico »Vohunček«, ki je objavljena tudi v tej knjigi pod naslovom , «Mali vohun«. Seveda gre za dva različna prevoda).
Knjiga ((Zastavonoša in druge zgodbe« je predvsem delo Karla Dobide in Elka Justina. Karel Dobida je iz zbirke «Contes du lundi« izbral osem zgodb (Zastavonoša, Matere, Partija biljarda ,Mali vohun, Obleganje Berlina, Privid kolmarskega sodnika, Malopridni zvav, Zadnji šolski dan), na koncu knjige pa je dodal kar majhno razpravo »Nekaj besed o pisatelju«. Želeti bi bilo, da bi te Dobidove «besede o pisatelju« postale v kaki drugi izdaji še bolj pristopne večjemu številu bralcev.
«Ponedeljske povesti«, iz katerih je Dobida izbral zgodbe za prevod, so izšle 1. 1873, in so posvečene starejšemu bratu Ernestu, kateremu se je imel Alphonse mnogo zahvaliti za res bratovsko pomoč. To je zbirka zgodb iz časa nesrečne fran-cosko-nemške vojne in let neposredno po porazu. Iz prvega dela te obsežne zbirke kratkih črtic, kjer so zbrani najrazličnejši vojni in povojni prizori z bojišč, iz obleganega Pariza in iz izgubljene Alzacije, so izbrane1 povesti v ti knjigi. (Ko bo v zgodbi «Malopridni zvav« naletel na ime Sainte Marie-sur-Mines se bo marsikateri Slovenec spomnil še enega izmed groznih nemških taborišč, ki je bilo sicer znano pod nemškim imenom Mar-kirch. Tu je precejšnje število Slovencev prestajalo strašne muke, ko so od marca 1944 pripravljali 7 km dolgi predor za tovarno, medtem ko so meseca junija prispele nove skupine, ki so v predoru delale ob strojih, ki so jih pripeljali iz Al-lecha. To je trajalo do septembra meseca, nakar so zopet vse odpeljali in preselili drugam, ko se je nevarno približala zahodna fronta).
Elko Justin je v svoji znani tehniki knjigo opremil od prve do zadnje strani in platnic. Dodana je tudi barvna priloga, prav tako delo Justina: slika Alphonsa Daudeta.
Založba Mladinska knjiga je s to izdajo znova potrdila, da po pravici zasluži naslov najbolj plodne in najbolj vsestranske slovenske založbe. Za lepo novo knjigo zasluži priznanje in zahvalo.
Alphonse Daudet: «Zastavonoša in dl uge zgodbe». Prevedel Karel Dobida. Likovna podoba knjige E. Justin. Tehnični urednik Ciril Trček. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. 1959.
t-—i K A
“' /X•;LUV.-rTp :: < * V Ifr&acg&C. ^
ML
s—'—..
ZASTAVONOŠA
1 N D R V, G E Z G O D B E
V t I' t S A L t) P IIO V v J D.) t; f) £ 1
I * S «
1 J t a I, J A S A l A M) Z « A M l A D 1 a S K A K M K« \
PUSTOLOVCI, SLEPARJI IN KAZNJENCI - PRVI KOLONISTI IZ EVROPE
m
Take je F
naseljevala
Zgodba Manon Lescaut - Metode bankirja Jeana Lawa - Z lažnivimi obljubami, z zvijačo in s silo so v Franciji nabirali koloniste - Mladoletna dekleta so prisilili v zakon z zločinci in vklenjene novoporočence odpeljali v Louisiano
Lepo Manon Lescaut so Lawovi biriči prijeli in jo s številnimi drugimi trpini in nesrečniki stlačili na ladjo ter jo odvedli v daljno, .neznano in divjo deželo Louisiano. Nad nesrečno Manon se je maščeval podli Guillot de Morfontaine, ker je zavrnila njegovo ljubezen ter postala ljubica mladega plemiča De Grieuxa.
Prav takrat so biriči bankirja Lawa lovili mlade ljudi in jih s silo odvažali kot naseljence v novo francosko kolonijo Louisiano. Tam pa ni bilo ne lepo ne prijetno ne dobro ne udobno. Redki so bili kolonisti, ki so do takrat še ohranili svojo glavo. Večina je izgubila življenje v bojih z domačini, ki so venomer ovirali delo francoskih naseljencev. Ponoči in podnevi jim niso dali miru. V odkritem boju in iz zasede so jih napadali. Jean Bu-vat, knjižničar kraljevske
tatovi in morski razbojniki. Pisana druščina! Kaj bi se potem čudili, če so taki ljudje surovo ravnali s preprostimi in poštenimi prebivalci v novo odkritih deželah. Tako je bilo pri Kolumbovih vojščakih, in tudi 200 let pozneje pri Francozih.
Sprva niso Francozi imeli sreče s kolonijami. Niso mogli naseliti toliko kolonistov, da bi nastala tam močna in donosna naselbina. Ni bilo pravega vodstva, ni bilo sredstev in ni bilo pravih kolonistov.
Leta: 1628., 1670., 1682., 1719., 1720.
To so letnice, ko so v večji meri šle iz Francije odprave raziskovalcev in tudi pustolovcev v daljne dežele.
Znameniti raziskovalec de la Salle je potoval po Kanadi in je potem krenil proti jugu, ter je prišel do velikanske reke Misisipi.
m
m
De la Salle osvaja Louisiano v imenu francoskega kralja
biblioteke piše o tem takole:
«Po vesteh iz pokrajin ob reki Misisipi, so divji domačini poklali več kot 1.500 francoskih naseljencev, moških in tudi žensk».
Čudno se zdi, da so bili domači prebivalci v tistih deželah, čeprav brez sleherne kulture in civilizacije, torej divjaki, tako sovražni proti evropskim naseljencem. Saj so jim ti vendar prinašali samo dobro in lepo, želeli so jih prosvetliti in jim pomagati k lepšemu in boljšemu, človeka spodobnemu življenju. Oni pa so vse to vračali s sovraštvom, s prelivanjem krvi.
Tako misli vsakdo, ki ne ve, kakšni so bili prvi naseljenci iz evropskih dežel in kako so se vedli do domačega prebivalstva
Vsi evropski kolonisti, od Krištofa Kolumba dalje, so se grdo obnašali, ko so stopili na tla nove dežele. Nastopali so skrajno surovo, naduto, ošabno, predrzno in gospodovalno. Saj so imeli vse, kar je bilo v deželi, ki so jo kolonizirali, za svojo lastnino. Vsi, ki so šli na tisto pot, so bili trdno prepričani, da si bodo nabrali toliko bogastva, zakladov, dragih kamnov, zlata, da bodo potem udobno živeli v domovini brez dela ir skrbi. Potovanje po morju je bilo v tistih časih zelo tvegana stvar. Zato si vsakdo ni upal tja, kljub omamnim vabam in opisovanjem novih dežel v najlepših barvah. Zato so tudi bili prvi naseljenci redki. Največ je bilo takih, ki jih je mikala pustolovščina Obetali so si burnih in nenavadnih doživetij bolj kot kaj drugega. Druge pa so pridobili za tako potovanje z obljubami. Zlasti tl ste, ki so se skrivali pred zakonom, ker so storili kako kaznivo dejanje. Odpuščena jim je bila kazen, če so se priglasili za v kolonijo.
In tako so se kar trumoma priglašali: pocestni roparji in ponarejevalci denarja, sleparji in morilci,
Dalje je potoval kar po reki, da bi tako čimprej prispel do morja. Toda do morja je bilo še zelo daleč, a de la Salle ni zdržal in se je raje vrnil. Deželo, ki jo je gledai z reke pa je imenoval po francoskem kralju, Louisiana.
Izliv reke Misisipi je dosegel pozneje d’Hiberville, e Crozet je prejel od francoskega kralja patentno pismo, kar je bil začetek naseljevanja te nove deže-
le. Toda Crozet ni imel sreče.
Za njim je vzel vso reč v roke bankir Jean Law. Ustanovil je najprej družbo, ki je zbrala potrebna sredstva, izposloval je pri kralju vse potrebne listine in pooblastila, s katerimi je pridobil pravico razpolagati z vsem, kar premore Louisiana, z zemljo in ljudmi.
Vendar ni bilo kaj prida prijavljencev. Zato so se v francoskih listih pojavili veliki oglasi s slikami iz nove dežele m z razlago:
zVidijo se pravcate gore suhega zlata, čistega srebra, bakra, svinca, živega srebra. Vsepovsod leže take dragocenosti v tej deželi kar po vrhu. Divjaki, ki živijo tam, pa niti ne slutijo, kakšno bogastvo je to. In prav radi prinašajo kolonistom velike množine tega za podarjeni nožiček ali ogledalce, zaponko ali glavniček. A še najraje imajo žganje. Največja želja pa je teh divjakov, da bi prejeli krsti.
Posebej pa so vabili premožne trgovce, da bi mogli ustanoviti v Louisiani tovarne ali kako drugačno podjetje.
«Za plemiče in imo-vite trgovce ter finančnike pa so v novih deželah ustanovljena vojvodstva, kneževine in grofije, ki jim je seveda priključena primerna zemljiška posest*.
In kakšna je bila resnica? Zelo žalostna. Zaradi grdega ravnanja prvih naseljencev z domačim prebivalstvom, so postali domačini sovražni do belih kolonistov. Mnogo so jih tudi pobili. Povsod pa so jih nadlegovali in jih ovirali, da se niso mogli v miru ustaliti in začeti delati. Le tam, kjer so koloniste varovale dobro oborožene vojaške posadke, so se pokazali neki uspehi. Iz domovine pa zaradi slabih razmer in nevarnosti ni nihče več želel na tako tvegano pot.
Toda bankir ni kar tako odnehal. Hotel je na vsak način pokazati uspeh. Kaj je mar vložil denar zastonj? In ker je spoznal, da niti zvijača in laž ne zaleže, je poskušal s silo. Sam je šel v sirotišnice, in odbiral fante in dekleta. S seboj je privedel duhovnika, ki je pare kar tam poročil, a od tam so nesrečne mlade pare odvedli v vojaškem spremstvu na ladjo in potem dalje v kolonijo. Tudi iz kaznilnic je vzel mlajše moške in tudi dekleta, ki so jih tudi poročili. Celo mladoletne de-
klice iz raznih zavodov so prisilili da so šle čez Ocean.
Potem so šli na ceste. Postopači in pohajači, brezposelni in taki, ki jih je kdo označil, so brez posebnih ceremonij in prav nič nežno, zgrabili in odvedli na ladjo.
Koliko zlorab se je pri tem dogajalo! Kdor se je hotel nad kom maščevati, je storil to najhitreje in najlaže tako, da ga je pokazal Lawovim biričem. Kar hitro je bil zvezan in nihče ga več ni mogel rešiti. Law je imel neomejeno oblast in polnomočje. Proti njegovemu ukrepu ni bilo priziva. In tako so se nemalokrat otresli varani zakonski možje ljubimcev svojih žen ali pa tudi kar žen samih skupno z njih ljubčki. Pa tudi marsikatera žena je pomagala svojemu nezvestemu možičku v daljne kraje. Itd. itd.
Koliko žrtev, koliko gorja, koliko tragedij zaradi bogastva, zaradi denarja, iz sle po oblasti.
ZVIŠIN
m
To izredno sliko je napravil neki angleški novinar, ko se je z avtom peljal j>o narodnem parku v Keniji. Trije napadli mladega bivola, ki se je neprevidno oddaljil od svoje črede. Nekaj časa se je hrabro branil z rogovi, a lu so ga levi raztrgali in odnesli vsak svoj delež. Običajno lev ne napade plena na ta način, ampak ga zagrabi za
da so «napadalci)) še mladi in neizkušeni
irJadi vrat.
ČLOVEK,	KI	JE	DESET	LET
Al Ca 1)011 e - chikaški
Prišel	je v Ameriko	iz Neaplj
Od skromne službe pri gangsterjih do 60 milijard na leto - Umrl	je popolnoma	z
V razkošno vilo v Palm Islandu na Floridi so 27. januarja 1947 prinesli en sam, ogromen pogrebni venec. Na rdečem traku je bilo z zlatimi črkami napisano: *Ali ne bi bilo bolje, da bi te bil jaz ubil, Al?* Prejšnji dan je umrl človek, ki je v letih od 1920 do 1930 teroriziral Chicago in Ameriko, zviti in kruti gangster Al Capone.
Ko se je konec prejšnjega stoletja in v začetku našega na stotine in tisoče Italijanov, zlasti z juga, izselilo v «obljubljeno deželo*, se je z njimi preselila tudi mafija, ki se je kmalu prilagodila novim razmeram in razprostrla svoje zločinske tipalke v vse dejavnosti, ki so kazale na lahek zaslužek. Izsiljevala je pristaniške delavce, stra-
OP
VELJAVEN OD 5. DO 11. OKTOBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4 ) Doma bodo ovirali neke vaše načrte. Nenadni, a zelo prijetni obiski. Diskusija o poklicnem delu z nadrejenimi. Dosegli boste sporazum, če boste nekoliko popustili.
Bik (od 21. 4. do
26. 5.) Kmalu boste pozabili na grenko zadevo. Odpravite ljubosumnost in škodljive vplive. Pojavile se bodo male ovire; premagali jih boste in dosegli lep uspeh v poklicnem delu.
.Dvojčka (od 21. 5. do 20	6»)	U-
godne prilike, ki jih ne smete zamuditi. Vzbudili boste simpatijo v neki osebi. Nekaj ovir v poslovnem delu. Uredite pravočasno zadevo, da ne bo hujših posledic.
Rak (od 21. 6.
do 22. 7.) Ugodne spremembe, Bodite potrpežljivi in boste rešili kočljivo zadevo. Po napor, nem delu boste v poslovnih zadevah dosegli lep uspeh in zadoščenje. Brzdajte fantazijo.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Prve dni tedna boste nekoliko zaskrbljeni in maloduš-ni. V poslovnih zadevah in pri sklepanju dogovorov bodite preudarni in previdni, ker nasprotniki spletkarijo.
Devica (od 23. 8 do 22. 9.) Zaskrbljenost zaradi srčnih zadev ne bo utemeljena, zaradi tega si ne delajte nepotrebnih preglavic. Izrabite vse svoje sposobnosti, da dosežete lep gmotni uspeh.
Strelec (od 22. 11. do 21. 12) Prijetni dogodki. Uresničila se bo neka vaša skrita želja. Čudno srečanje. Z novimi znanci bodite zelo previdni. Poslovno delo dobro o-beta. Možnost zaslužka in ootovanja.
Kozorog (od 22 12 do 20, 1.) Pri-jetna presenečenja vas bodo razveselila in vam nudila nove možnosti. Spor z delovnimi tovariši in nasprotovanja. Bodite vztrajni in kontrolirajte svoje živce.
p
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) V
srčnih zadevah so vam zvezde zelo naklonjene. Lepo zadoščenje. Možnost izleta. V poslovnem delu kratek zastoj. Ne spreminjajte svojih načrtov in bodite vztrajnejši.
Škorpijon (od 23. 10 do 21. 11.) Lepe prilike za raz vedrilo in zabavo. Zadoščenje v srčnih zadevah in uspeh v poslovnem delu. Zelo boste zaposleni. Pazite na živce in privoščite si malo oddiha.
1
f
Vodnar (od 21.)
do 19. 2.) Zarari nenadne simpa tije bo vaše sr ce zelo vznemir jeno. Bodite pre vidni in dobre presodite. Presenečenja v poslovnem delu. Nekdo vam bo zaupal svoje skrivnosti. Pismo.
Ribi (od 20. ? do 20. 3.) Cudn.-a prijetna sreča nja. Vzbudili bo ste simpatije \ neki osebi, todi ne smete se pre nagliti. Dajte času čas, da stvari dozorijo. Male težave v poklicnem delu. Pazi te na svoje zdravje.
šila male trgovce in gostilničarje in izkoriščala prostitutke.
V takem okolju se je znašel Al Capone, ko je leta 1904., komaj petletni deček, prišel z družino iz Neaplja v New York. Nastanili so se seveda v Brooklp-nu, italijanskem predelu mesta. Tam si je oče trdo služil kruh v brivnici, otroci so se pa potepali in «vzgajali* po mestnih ulicah. V Brooklgnu mu zglednih mučiteljev* pa res ni manjkalo: bili so mladi gangsterji, katerim je bil za obveščevalca. Razkuštra-ni Harry, Maggie Peklenski maček, Saddie Kozel, Gyp Kri in drugi njim podobni. Razkuštranec je na primer za en sam dolar razbil nekomu glavo s steklenico.
Ko je imel komaj dvanajst let so mu starši umrli in je bil še bolj prepuščen zakonu ceste. Postal je pravi gangster pri tolpi mFive Pointers*, ki je razsajala, plenila in morila po New Yorku. Zaradi brazgotine na licu so mu nadeli vzdevek uScarface* po katerem je ostal znan v ameriškem podzemlju. Toda njegovih podvigov v Nevo Yorku je bilo kmalu konec, ker po spopadu v neki krčmi, ko je smrtno ranil nekega mornarja, se mu je zdelo pametneje, da se preseli v boli svež zrak, in kje je bil za gangsterja boljši kraj kot v Chicagu.
Gangsterstvo se je bilo v Chicagu razcvelo. Vladala sta mu Big Jim Colosi-mo in Johnny Torrio, ki sta nadzorovala stave na konjskih dirkah in na veliko organizirano trgovanje z ženskami. -Torrio je poleg tega kraljeval na pristaniški fronti v Brooklgnu. A Al Capone še ni imel dvajset let in se je v začetku zadovoljiti z bolj skromno rslužbo* pri drugorazrednih gangsterjih, bratih Diamond. Toda pri njih ni ostal dolgo, ker se je takrat začela šele prava sreča za gangsterje, ameriška tvelika suša* 16. januarja 1919 je namreč ameriški parlament izglasoval zakon o prohibiciji, s katerim je bilo prepovedano uvažanje in prodajanje alkoholnih pijač. Zaprli so vse tsaloo-ne>, v drogerijah so prodajali samo brezalkoholne pijače, a Ameiikanci so bili žejni piva, whlskyja, gina. In gangsterji so jim vse to dali.
Colosimo in Torrio sta takoj spoznala perspektive, ki
J
jih je za gangsterje odpiral zakon senatorja Shepparda in sta pozvala k sodelovanju še Ala Caponeja, ki se je že bil izkazal kot dovolj zvit in krut, da bi se lotil podjetja na veliko. In začeli so res na veliko: šest avtomobilov, dvajset kamionov, krdelo «gunma-nov», strelcev, ki bi ob potrebi ugladili pot. Iz gang-sterstva — razbojništva se je rodilo organizirano gangsterstvo — racket. Ustanovili so dvanajst pivovarn, v katerih so pijačo pridobivali iz želoda, žaganja in neke kemične sestavine, ki ji je dajala okus! Rezultati seveda niso izostali:	za
gangsterje veliki zaslužki, a v enem samem mesecu je v Chicagu od tega umrlo 1224 ljudi, 2000 jih je pa oslepelo.
Al Capone je imel izreden talent za organizacijo. Razpredel je mrežo skritih točilnic, ki so jim pravili *speakeasys>,	šepetalnice,
podkupil je policijo, tako da je v začetku dobival tvhiskg in gin celo iz državnih shramb (!). Povpraševanje je bilo vedno ■ večje, podjetje je zavzemalo vedno večji obseg, zaslužki so bili ogromni. Al Capone si ni pomišljal označiti z rdečim križem kamione, s katerimi je prevažal chikaško •pivo po vsej Ameriki, da jih ne bi policija prestregla. Odpora pa ni trpel: če se mu je kdo zoperstavljal, ga je dal umoriti. Rešil se je tudi Colosima, ki so ga z brzostrelko pokosili v neki *šepetalnici*. Krivdo za umor je seveda zvrnil na tekmece, ki so
se z njimi borili za osvojitev trga.
S tem se je začela vrsta krvavih obračunavanj. Dio-na 0’Banniona, odločnega in nevarnega tekmeca, se je znebil takole: poslal je v njegovo cvetličarno, za katero je skrival svoje nečedne posle, nekaj svojih ljudi naročit pogrebni venec. «Ali ga hoče Scarface zase?* je vprašal gangster. «Ne, zatel* so odgovorili strelci in ga obsuli s svinčenkami. Bugs Moran, Dio-nova desna roka, se mu je hotel maščevati, a mu je uspelo le hudo raniti John-nyja Torria, ki se je naveličal tveganega posla in je prepustil podjetje Alu.
Ta je bil takrat že bajno bogat: služil je 60 milijard na leto in je hotel na vsak način obdržati svoje kraljestvo alkohola. Zato je moral onemogočiti Morana in je to dosegel z neverjet-
je tako bogat, da so ga vabili v najboljše hiše. Zato je postal domišljav in predrzen. Sezidal si je krasno vilo v Palm Islandu na Floridi, in ko je nekoč predsednik Hoover obiskal Florido ga je Capone povabil v svojo vilo. Ta predrznost ga je drago stala: predsednik je naročil zvezni policiji naj ga za vsako ceno da zapreti. In noben denar ga ni mogel rešiti. Ni mogel podkupiti porote. Komaj 31-letnega gangsterja, ki je imel na vesti več kot 500 umorov, ki pa mu jih niso mogli doka-
zati,
odbš1
00.
davčne utaje na
le°e.	,	tri1..
Sicer so ^ radi dobrega
milostili, °. ^°Ji le,
Alcatraza le
nekdanjega .
SCOtr
maknil se	j
Palm Island- 1 ,e 7^» hiral. Rak rtdi )e n telo, pešal mv pt bast in slina*
Umrl je vražniic se
umn je e-v	'Je,
puščen od f/LA prijateljev, ie o« tfti
spomnil e Moran.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0'
o o o
Rojeni od 23.9. do
o
o
Glavna značilnost rojenih od
no krutostjo: izvabil je Mo-
>.} vcsenusi. veciuai pa je ta njinova 0je*r ji lečenimi v policaje jih je z S sam° zunanjega značaja, ker v njih P J %
—	. TSrorl tto a.w\ nnel-ti/t	10	«/	‘
nu ktuiusiju; izvuuu je iviu-	q	lujcmn	- jg	‘
ranovo tolpo v neko garažo	o	do 22. oktobra, to je	v znaku Tehtnic '	\
in s svojimi ljudmi preob-	O	vešenost. Večkrat pa	je ta njihova ura„revl^
brzostrelkami pokosil, le Moranu se je posrečilo zbežati. Ta močno odjeknil
O predvsem čustva.
Rojeni v znaku Tehtnice ljubijo
i je pusrecuu zue- V	V	4-nanu ACiibinizC IJ Umij1' -	-0	t
dogodek je tako § in stvari, ki so v njihovem okolju. Zelo » nu \ ijeknil v ameri- o Prijazni, vljudni ter radi pomagajo-	^
j~	rt	SP nrprviroti in linhi in	^	*5i
s kem podzemlju, da so O se prepirati in ljubijo mirno življenj^ poS1
* s* 7 i si s« s.	—	i	1	Vi	t.P	1Q	HnuoHoirt tr nonci K ti 11*
gangsterji velikega forma ta, kot Frank Costello, Ana-stasia in drugi, poklicali Caponeja na zagovor in ga kaznovali tako, da so mu prepovedali vsako dejavnost za dobo enega leta.
»C
jih te lastnosti dovedejo v napake oportunisti.	]0
Rojeni v tem znaku se hitro m JJL na druge, hočejo pa, da se tudi drv* nanje, da jih imajo radi, upoštevajo jj, M, Sploh čutijo veliko potrebo po stalnem fj •> , stiku s svojim okoljem. Na splošno ^
svujim oKoijein. in a SP* , pa j I j f Capone se pa vseeno ni za- O in vestni, inteligentni in marljivi,	l*
lovolj trdne volje in PC^ustlLju, V Ji'
nesel na svoje kolege in je § nimajo dovolj rajši odmor preživel v za-	'
poru, kjer se je dal nalašč zapreti.
Ko se je leta 1930 vrnil iz zapora je spet prodajal alkohol in bogatel, postal
O vami. Prilagodijo se razmeram in o**:
O rem živijo. Svoje ideje hočejo uveljavn' [ jj O naporov in borbe. V njihovi notranjo®
“ neko nihanje ker so na eni strani
drugi pa
uije ner so na eni	„«0^ i t »
inhibicije. To jih večkrat v J. *: maj ne pokažejo.	(:
P7Pr)Clri>-) nH n Vi	. - Pli/i .
O tega na zunaj ne
O V ljubezenskih odnosih vidijo 010 m g čenja svojih teženj po družabnosti j O življenju, da se čustveno sprostijo, "li '•[.(PM. O da jih nekdo ljubi. Zaradi tega gredo m ljM o Moški so bolj dobri možje kot vi|atei*.'l/;
Zenske so zveste žene in dobre m	itj ,, «1
O pa postanejo ljubosumne, če jim	1,,
S svoje ljubezni, ne z lepo donečimi	2 s.#l.”
f.
%
obljubami, ampak s stvarnimi dokaz	no	t-
z drobtinicami vsakdanjega življenja, s	^
v malenkostnih zadevan.	..^j	h	f	j,""
Ker so popustljivi, se razumejo sk	^	V‘
tipi, ki so rojeni v drugih znamenjih’,^#,7 g rojenimi v znaku Dvojčkov, Leva in ^ih "
O	Na splošno so dobrega zdravja, P	j
O rajo na obisti.	i-1fl
§	Pri izbiri poklica se usmerijo k ta»	j«
O da bodo lahko v stalnem stiku z ljudim^ji^,
S> pač biti samotarji. Udejstvujejo se vr.gj\,WAh] g štvih in klubih, pri dramskih skupi	^
O zborih itd. Med njimi srečamo učitelj®'	.•	■
O natakarje, odvetnike, igralce, novinar) 1	jjfi 1;
g zdravnike in politike.	M
Med drugimi so se rodili v znT. C°l
Al Capone (v sredini) nc vrača .s sodišča, ki ga je obsodilo na 11 let ječe
Alphonse De Lamartine, Gandhi, #
O Katherine Mansfield in Silvana PamP OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOO°{
Iz Lonjerja
aARREZINA
PROSEK
V petek p opoldne smo v ve likem številu (kljub delu v vinogradih) spremili na zadnji poti 78 let starega Antona Coka, po domače Tonata Go lidnikovega.
o tem . zpravUajo med m onem, o rečeh, našo
h , ,*‘wou vas> —	-
Problemih. Potrebno
uvedem ^ teh vašklh
d eplo v p. i,
* uredništvo ne CePrav bomo neko-
r o..33 dnevi so se se-
domu biv-® preganjanci
4. oktobra 1959
KRIŽANKA
ve, ne
!vaii ... ? r so tudi oni
_	  m	dru-
n , rv' so obudili
U biča ™6 dneve Ia"i-’1; kal,- S trpkostjo u-trpiio n"! tezke P°sle-
^ o^a lji0 vsai t • Kje nai tl
i* vse n oralno oporo, ko klicami,V P.ozabo in jih
:i n°i fdeiei v b0:,u lasizmom. Na
sestanku so tudi obravnavati vprašanje postavitve spornem, ka padlim, ki bi moral prav pri nas že davno stati. Saj je bila v ta namen nabiralna akcija že pred več leti Ta zadeva ne sme iti v pozabo in ne sme postati madež na našem narodnem telesu.
Z veseljem in pričakovanjem zremo na naš mladinski tamburaški zbor, ki se pod vodstvom glasbenika Milana Pertota vadi že od julija dalje. Tamburaši uspešno napre. dujejo. Vsi jim želimo čim večji uspeh in smo prepričani, da nas bodo kaj kmalu prijetno p-esenetili s prireditvijo. Tudi iz knjižnice gre med vaške bralce precej knjig, tudi o po zaslugi mladine. Prepej agilni so gozdovniki.
Za 1. razred je bilo letos 12 otrok. Tudi pri nas imamo ne-
^ Šucu
C'"1« le
" drli; \|,,Janih
m°2, znan tudi "lejnikov —
"''tli v-lz Pliskovice na
C* nisorarfU' fCer mi °‘ ti '1' laslm	e	spre-
,1 ^»ed t"’emu KrgšeDcu ' *’ '"‘tm0 a "3e0°uetn gro-»s!ednv an oddolžiti H “"I'*, vrsticami.
J C	upledne
i •K°Se^ina J° rlobro r t tjij	s Komenšii-
J C s»oji poznal tro-
I V Sl brn*^^	P°~
jdl Sr°ien J9°Uq Preminui1 k. L, 'o „	9. 1881) vse.
t f > biin0Pred
1880, vse en kraški
^,1 -skro^lrna• uravn°ve-Pojaiu
nT.\da «« p te3
'Mislil'1 P°iava- Kdo |n° ’ " <Se
’nn !kupni pojavi jedro to-
^ J 5 In 1 s le Am___
mo
Pik” friku-n?0 PTVl Pogled (*- *».
s kolikšno mo-Usr»nln bo^^irn, u-^4%i’ KnaP*^ "astro-
f s* ‘ežnje 7n?e»0,,e ptiio , ,zza m‘d-hip01 nn,^ Se,n Ta2U-t	Si7u-	ki ranti upor pro-
*'	*°”	t°!iko	P, n,ea°V
[	!l nabira?	1 ohču'
it	V	1	učenosti v
11......
spomin
šolskih klopeh; samo njegova tenkočutnost in zdravo stremljenje sta ga skovali in mu navdihovali tvorno dejavnost. Njegovo delovanje sega v obdobje po prvi svetovni vojni, ko je, čeprav preprost kraški kmet, obtežen s skrbmi, organiziral pevski zbor in vse do njegove ukinitve l. 1127 vsako leto prirejal nastope. Upesnil in komponiral je razne kuplete in lepe narodne pesmi.
Kako globoko je bilo njegovo narodno čustvo, kako krepko so bili v njem razviti narodna čast in ponos ter socialni (ut, sem mogel razbrati iz osebnega stika z njim. Sicer pa so to on in njegova družina, sinovi in dve hčerki, izpričali v našem najtežjem zgodovinskem obdobju ~ v narodnoosvobodilni borbi. Zaradi tega sodelovanja je sledila najbolj strahotna in pretresljiva preizkušnja: po ukazu nemškega škornja si je moral sam skopati grob in le naključje ga je rešilo smrti. A njegovo blago ženo so hit-lerjanske zveri spremenile v živega mrtveca: zaradi groze ob tej strašni sliki je zgubila spomin.
V soboto, 26. 9., je ob velikem spremstvu spregovoril ob njegovem grobu domači učitelj, nad gomilo je vzvalovila pokojniku tako draga pesem, nakar so jo pokrili venet m cvetje. Vzornemu in plemenitemu Kraševcu lahka njegova tako ljubljena zemlja! Izrekam svojcem v svojem m v imenu ostalih tukajšnjih njegovih znancev in prijateljev globoko sočustvovanje!
JANKO FURLAN
kaj semen ljuljke. Vzrok je dvojne narave — v sicer prikritih namigih nekaterih nacionalistično zastrupljenih kru. hodajalcev in pa v bolezni, ki ji pravimo plahost ali tudi še kako drugače. Naj ji rečemo tako ali drugače, prinese le težke posledice, ki padejo na otroke. Ti so resnično vredni pomilovanja, in to iz dveh razlogov: ker niso usmerjeni na Dravo, naravno pot in drugič, ker se otroku ne nudi vzgoja, kot jo zahtevajo novi časi, ki naglo izpodrivajo staro.
Ne moremo še reči, koliko izboljšanja so in še bodo zadnji mokri dnevi prinesli grozdju. Dež je vsekakor koristil in letina ne bo prav slaba. Gospodarsko društvo si je prizadevalo, da bi preprečilo prezgodnjo trgatev. Sploh se društvo drži načela, ki je m tudi mora biti na prvem mestu vsakega takega društva: pospeševati napredno kmetovanje. Pri tem bi moralo dobiti čim več moralne zaslombe.
Za naša, posebno ona zemljišča v bregu, se zanimajo stari in novi Tržačani, Točno vedo za parcele tega in onega in hodijo o!krog teh gospodarjev. Pametni in daljnovidni gospodarji imajo več kot prav, ko pravijo: Ce ima ta zemlja danes takšno vrednost, jo bo imela v bodoče še bolj, pa ne le v gradbene, ampak tudi v kmetijske namene. Kdor jo bo imel in znal le količkaj umno izkoristiti, ne bo lačen, čeprav bi bil brezposeln. Za to pa sta potrebna dva, oziroma trije pogoji: pot in voda ter ustrezna izobrazba s prepričljivo vzgojno spodbudo. Prvo (pot in voda) spada v območje občine, drugo pokrajine (države). U-be imata za to gluha ušesa. Vse mogoče se gradi, le pot in napeljava vode ne. čeprav bi hkrati to služilo turizmu in našemu gospodarstvu. Vemo, da bo čas taka zgrešena gledišča pometel, a medtem bomo, kot smo že, mnogo zamudili. To vrzel naj bi po možnosti odpravili mi sami, se pravi, s svojimi lastnimi silami. Mislimo na pouk in na ono besedo, ki naj bi nam prikazala stvarnost, objasnila v glavnih obrisih pot v bodočnost, bodrila Itd. Tako se večkrat pogovarjamo in sprašujemo, kje da so naši politični, gospodarski, kulturno-prosvetni in drugi delavci? Kaj so res vsi odpovedali? Mislimo, da le niso pozabili, da si ljudstvo — v tem primeru naša narodna manjšina — piše v znatnih odstotkih svojo sodbo samo?
IS 16
Pokojnik je bil v resnici dober mož in skrben gospodar. Vsi, ki smo ga poznali, ne pomnimo, da bi se v življenju kdajkoli razjezil, tako mirne narave je bil. Bil je tudi vzgleden oče svoji družini, delaven in skrben. Poznali smo ga tudi po tem, da ni zamudil nobene prireditve, nobenega sestanka in vestno je prebiral <(Primorski dnevniku.
Kot je živel vse življenje, v miru in brez hudobije, tako je tudi mirno in brez trpljenja za vedno zatisnil svoje oči. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil in negoval, svojcem pa izražamo naše iskreno sožalje!
Okolje naše železniške postaje ni posebno mikavno in sive kraške stene ne vplivajo poživljajoče. Zaradi tega je prizaefevanje postajnega načel-ništva za okrasitev prostora pred postajo toliko bolj potrebno in umestno. Oiko potnikov, domačinov in inozem-cev, rado spolzi na lične gredice s preprostim, a okusno izbranim cvetjem in zelenjem. Železniško ravnateljstvo je dalo postaji zasluženo priznanje, jo odlikovalo z medaljo ih primerno nagradilo. To je pred dnevi skupno proslavilo vse pestajno osebje.
ŠEMPOLAJ
V soboto 26. 9. je sprejel jarem sv. Lukeža nov zakonski par:	naš vaščan Albert
Gruden in Erna Kovačič iz Pliskovice. Mladi mož si je zgradil lep in udoben dom v Nabrežini, kjer se bo nastanil, dom, ki je zrastel na ži-lavosti, vztrajnosti in takih odpovedih, ki morejo v vsakem primeru roditi le dobre sadove. Novi družinici želimo vso srečo na življenjski poti!
52	53	jOp 55	57
6z
ČS tJa BBpe	Ilir
— Ra	^	75
H 26------^|7g----------^fllP	81	fHi
1 1 1 rnd*! 1 I Hd^l ri~rj
Obvestilo
Vse čitatelje, zlasti najnuajse, obveščamo, da smo bili iz tehničnih razlogov prisiljeni ustaviti objavljanje dosedanje slikanice «Na Divjem zapadu*. Naj nam čitatelji to oprostijo, z naše strani pa bomo poskrbeli, da bomo čimprej pripravili novo slikanico.
Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. primitivno plovno sredstvo, 5. krajevni prislov, 9. krznen plašč, 14. ko. rist, 15. pomanjkanja poguma, 16. kemična prvina, 17. kratica za akademski naslov, 18. lošč, 19. staroperzijski kralj, 20. ataka, 21. mestece na Notranjskem, 22. predlog, 23. področje,
24. svet starešin, gornji dom,
25. trgovski pomočnik, 26. bedak, neumnež, 28. nastop na shodu, na zborovanju, 30. vas
na Notranjskem, 32. nepošten, 34 ne celoten, 36. popotnik, ki je namenjen prehoditi svojo pot peš, 39. pevski glas, 41. gradbeni delavec, 43. letalec, 45. druga in prva črka besede pod 28. vod., 47. jagodičasto sadje, 49. časovna enota, 51. nakaznice za denar, 52. naslov najvišjega lame (tibetanskega duhovnika), 54. pomemben, 56. ki se je dogodil že pred dolgo dobo, 58. hišna shramba, 59. livamiški delavec, 60. mesto v
  .................................................................................................................................................................................................................................      iihiiiiiiiiiiiiih........................................u
FRANCE MAGAJNA
Veste, kaj se je nekomu pripetilo! Sezidal si je bil hišo in tla v kleti je tlakoval z betonom. Priznava sicer, da ta beton ni bil kakor zid vojaške utrdbe, bil pa je beton in zategadelj trda ploskev, čeprav je bila le nekaj centimetrov debela. Dve leti po zgraditvi opazi, da se nekje na tej ploskvi dela izboklina; nekaka bula, ki se polagoma veča. Močno začuden čaka lastnik, kaj bo na tistem mestu zrastlo iz tal. In se je dvignila ta «bula» petnajst centimetrov visoko ter se nato vsa razpokana po-ušila v drobce. Iz tgroblje» se je pa prikazala nežna mehka in «gobasta» rastlina, ki se polomi, če jo dregnete s prstom, je bila močna dovolj, da je s svojo rastjo dvignila in zdrobila del betonske plošče. Kje je vzela to silno moč?
Mi, ki živimo na kmetijah, poznamo ta pojao. Spomladi nam včasih deževje zabije površje njiv, da nastane tam trda skorja, pa vendar se nežne kali rastlin na neki način le prebijejo skozi. Ko kali fižol in njegove klice so mehke in skrajno krhke — lomi skorjo nad seboj in dviga navzgor neverjetno težke kepe trde prsti. Kako neki to zmore? Tudi na to vprašanje je odgovor, moramo ga pa preskočiti, ker bi sicer zašli predaleč. Le o gobah imam namen govoriti to pot.
Gobe so skrivnostne rastline. Ali ni to čudno, da jih takorekoč vsak dan vidimo, a vendar jih tako malo poznamo! Neverjetno je, kako redki so med nami dobri poznavalci gob. Vsak od nas pozna na stotine gozdnih, travniških in poljskih rastlin ter njihovih sort, ne pozna pa morda niti pol ducata sort gob, čeprav jih vsak dan brca tam po gmajni in drugod. In koliko jih je med nami, ki bi se mogli upravičeno pohvaliti, da so že videli od gobe njen mi-celij ali podgobje kot po naše pravimo. AH veste, da tisto, kar imenujete sgoba* niti ni goba v pravem botaničnem pomenu, tisto je le njen scvets oziroma plodišče. Prava gobja rastlina se nahaja pod površjem zemlje in je sestavljena iz zamotanega zapredka pajčevinastih nitk. To je resnična goba, pa naj ji le rečemo podgobje ali micelij ali kaj drugega še bolj žaljivega. To je tisto bitje, ki se skriva pred svetlobo, ki hoče vlage in toplote in čim največ listne ali sploh organske sprstenine. in to bitje živi tik pod površjem zemlje, kjer si urauna-va svoj življenjski prostor: Mer kakor čudoviti stroj izrablja princip hidravlične stiskalnice, ko z neverjetno silo odriva težke ovire in jih premaguje.
V gobjih «cvetovih» ali plo-diščih nastajajo mikroskopično
drobceni strosis ali ssporiu, s katerimi se goba razmnožuje. Toda to ni seme, kot ga pri zelenih rastlinah razumemo, to je nekak delec gobe same, ki se bo kdove kje prilepil k tlom, in se bo, če bo našel ugodne pogoje, razrasel v novo podgobje, ki bo morda žiuelo tam mesece in celo leta, preden bo pognalo nove nadzem-ske dele ali nove «cvetove» oziroma plodišča
Po zunanjih delih se razne sorte gob močno razlikujejo med seboj. Poleg najštevilnejših, ki imajo znano obliko dežnika, so take, ki so podobne palčicam, drobcenim lijakom, zvezdicam, jelenovemu rogovju, več ali manj pravilnim kroglam, brezlični gmoti, ki skoro sliči človeškim možganom, krompirjevim gomoljem in tja naprej ne vem do kje. Pri prašnicah, ki so navadno okrogle kakor žoga, se jim pri polni zrelasti spremeni vsa notranjost v trose, ki jih je potem na milijarde. Vidimo jih kakor črnkast prah, ki ga s stiskanjem ovoja izpihavamo kakor z mešičkom. Gobi katere koli sorte od teh dajemo pri nas od sile »poetično* ime — babji meh!
Celotna rastlina je v ogromni meri sestavljena iz podgobja m zunanji deli so le njen majčken delec, toda tudi ta »delec* doseže včasih presenetljivo velikost. Nekje so našli veliko prašnico, ki je na
	
■Illn
  imunimi  .............................................................................
					
strani)
i. SSč
S S a iesp , 3e hlasten
nski dap. Na-I *afes ' Slr°mašne cer-stopj, a hiaa št. 2. ,4' S).	na	| na dvorišče
*	a	!*vo.	Vei
7 ^ beheael' u nadoma je
t&roap,Ra
A K 1 Sfiem mil Vte
rAi H -"'"no	,	nadsti-opju
\f <!*! le „ .okeni
w «r"la
Vendar naj na
lajna. Na
s svojimi lrhi očmi m
ce, poj a-
5*5	»
-iiska
r, za-
J hied „ 2e skozi>
žil j i?_,gostimi za-Vese-
iWu svni ........ Pomolila
l 2	"vež,	obra7,
PričP?t0m’ h \	odkima-
A i.^tj 'Keti u.n* bll° mo-
jks.«
P>, ikakor ‘h znamenia i da Ji hoče
h 'u H»’	se
f	teTi	Ž1VCti
j ^ CfcSo J*dai « Je
^ 'll' »9h 1‘a Žen°utaViU de‘
* »l' zWa v tu,-"	Paški
jVSi**© °kn°-
"fc> dvaVram
do-
tV°C‘ PoT tedna »n
-S mL retenki, ta-a toPadei01doči »naell
"".»fes	■»"”
i .‘o
kr,
in	*edna
ln hlače,
av«t0,
zv*-
ološčil
lu v ?ap°‘i! narav-otah*rer
erriplje
*KS'ki:iudmiiočka
t »a ^
T>il ^»tce.
‘V%eVd,PrU vraia. “■* - i* Prijela t0(la Paška
»je
lobo,
kjer so starši po molitvi pili čaj z mlekom, in dejal:
«Dober tek, oprostite, pa-paška, oprostite mamaška, teda brez Ljudmiločke ne morem živeti. Odkar sem jo prvič videl, sem zaljubljen. Storite, kar hočete, pred vami sem: kvalificiran ključavničar 6. razreda, s . posebnim dodatkom k plači, član sindikata od 1917., žganja ne pijem, ne plačujem alimentov, tako da je s te plati vse v redu*.
«Za vas nisem noben pa-paška*, je zavpil stari z nečloveškim glasom. «ln moja soproga ni mamaška! Ste razumeli?*
«In kakšen način je to poslušati na dvorišču pod okni lajno ter vdirati v stanovanje k neznanim ljudem*, je z basom grmela njegova žena. »Prihranite vse zase. Videli smo še drugačne ptičke. Kar pomisli, 6. razred! Lani se je /a Ljudmilo potegoval celo neki hišni upravitelj iz Mjas-meke pa smo ga napodili. Državljan, takoj zapustite naše stanovanje! Dekletu pa je dobro tudi tostran ključavnice. Ne potrebujemo ključavničarjev, še najmanj pa takšnih iz partije*.
#Z metanjem obročev zaslužim v sezoni čistih tisoč rubljev*, je nadaljeval prepira željni oče, «blaga pa imam za štiri sto rubljev. Ljudmi-‘lcčka potrebuje človeka s ka* p,talom, da bi razširili podjetje. 'L eno besedo, na svidenje!*
»Vi je torej ne daste?* je vprašal Paška z zlomljenim glasom.
«Ne», je zapiskal starec.
»Torej dobro*, je grozeče dejal Paška. «Ce gre za kapital za razširitev podjetja sva končala. Spomnili ae bo-
NOZI
ste name, vam bom že zasolil. Zdravo, Ljudmiločka, ne obupaj —■ čakaj!*
Ljudmiločka je obupana sedela na zaboju in vila roke.
Paška je stisnil zobe, odšel na Zubarjev trg in kupil ester kuhinjski nož. Odšel je domov in se zaklenil v sobo.
Zima je prišla in odšla. Paška je redno odhajal v službo in ni izostal niti ure, toda ponoči se je zaklepal v svojo sobo in sosedje so slišali lahne kovinske udarce. Igra morda na kitaro? Nihče ni vedel. Prišla je pomlad. Pod ledom se je zganila reka. Sonce je topleje posijalo, drevesa so vzbrstela in kmalu ozelenela. Tudi drevoredi so oživeli in vzklilo je življenje,
Paška je vsako nedeljo redno zahajal k «Cistemu jezer-cu», da bi videl, če je paviljon že odprt. Bil je še zaklenjen. Zelena papiga s pisanim repom je sedela sredi plavega polja, ki je zbledelo, in držala v kljunu obroč. Okrog nje je vse ozelenelo. Paška je shujšal in postal mračen. Lepe nedelje je bil paviljon odprt. Znotraj so go-rele luči. Slišati je bilo zvenčanje kovine in smeh.
Paška se je pndrenjal skozi množico in vljudno stopil k ogradi. Oči so mu sijale nad krepko stisnjenimi ustnicami. Ljudmila je pobirala obroče. Komaj se je prikazal, je pobledela, oči šo ji potemnele in usta postala p-o-
dobnejša češnji. Oče si je popravil naočnike in stopil za kerak nazaj.
«Dovolite, tovariši*, je dejal Paška namrgodeno, odrinil z ramenom mladeniča, ki je metal obroče, in se priklonil dekletu, ne da bi pogledal starega. Skoraj na pol mrtva mu je ponudila obroče. Dotaknil se je njenih hladnih prstov in vrgel na mizo tri rublje.
»Tovariš, moral bi najeti vez, da odpelješ samovar*, so se mu rogali zadaj.
Ne oziraje se nanje je Paška vzel obroč in ga hladnokrvno vrgel. Nož sploh ni zanihal, slišati je bilo le kratek odmev. Obroč je padel na nož, ne da bi se ga sploh dotaknil. Starec je pridno vrtal po nosu in postavil pted Paško zavitek s pecivom.
Paška ga je odrinil in vrgel drugi obroč. Počasi in zanesljivo je padel na drugi nož. Starec še ni prišel do police, ko je Paška za njegovim hrbtom vrgel tri nadaljnje obroče, ki so počasi, skoraj neslišno padli okrog treh nožev. Množica je bila prestrašena.
Starec je pokazal Paški svoj nLšji obraz in pomežiknil. Na čelu ao se mu prikazale debele znojne kaplje. Hlače so mu zlezle niže in bile videti kakor vreča Paška je stal p>oleg ograde s prekrižanimi nogami. V rokah je držal kup obročev in rožljal z njimi.
«Torej, kaj bomo z Ljudmi-, ločko, papaška?* je počasi
vprašal in ravnodušno pogledal stran.
»Ne dam je», je zavreščal oče.
«Ne?» je zaspano dejal Paška. «Dobro. Hej, mali, pojdi do Pokrovskih vrat po voz. Dobil boš samovar. Umaknite se malo, papaška!*
Paskov obraz je bil kot iz železa. Žile na čelu so mu nabreknile kakor veje na drevesu. Počasi je dvignil roko in iz prstov so zleteli obroči. Noži so brneli, obroči so se nizali nanje. Gledalci so rjoveli od presenečenja in navdušenja. Ljudje so se gnetli z vseh strani, da bi videli čudež. Paška je komaj gledal v cilj. S pogledom je raztreseno blodil krog sebe. Bil je strahoten. Niti en obroč ni padel v vrečo. Cez pet minut je bilo vse končano. Paška si je obrisal čelo z rokavom. Giedalci so ga navdušeno občudovali. Pred šotorom je že stal voz.
»Naložite*, je dejal Paška.
»Kaj naj to pomeni?* je dejal starec prestrašeno in se motovilil okrog polic.
»Nič, vse skuraj bom vrgel v jezero in — končano*.
»Toda kako, državljan*, je obupano stokal starec. »Tukaj je blaga za štirideset červon-cev...».
»Požvižgam se nanje! Pa če l:i ga bilo za sto! Stvari so moje. Nisem jih ukradel, pošteno sem jih dobil. Tu so priče. Vso zimo sem vadil, še spal sem komaj in tako dob’m, kar hočem. Ce mi je všeč, lahko vse odnesem, ako ne, lahko pomečen vse skupaj v vodo*.
»Prav ima*, je navdušeno vzklikala množica. Nekaj prisotnih mladeničev je pričelo prostovoljno nositi dobitke na voz.
»Kam peljete?* je zastokal stan. «Po takšnem poslu se doma sploh ne smem prikazati... Boš res vse zmetal v vedo?*
«Da», je dejal Paška.
»Ko bi se vsaj sramoval boga...*.
Voz je obdan od radovednih gledalcev odpeljal proti jezeru. Pri jezeru je Paška vzel par škornjev in jih vrgel v vodo. Ljudje so ga osuplo gledali.
«Stoj», je vpil starec s spremenjenim glasom in se približal vozu. »Nikar ne meči v vodo!*
Paška je položil roko na dobitke in počasi dejal, ne da bi dvignil pogled:
»Papaška, zadnjič govorim s teboj odkrito. Vsi tukaj naj bodo za priče. Dajte mi dekle in vzemite stvari. Se za sto korakov se ne bom več približal paviljonu — v nasprotnem primeru pa bo podjetje propadlo, papaška. Brez Ljudmiločke ne morem več živeti*.
»Vzemi jo!» je vzkliknil stari in zamahnil z roko. »Fuj! — Vzemi jo!»
«Ljudmiločka», je dejal Paška, se umaknil od voza in prebledel.
Stopila je k njemu in zakrila obraz iz sramu z rokavom. Tudi roke so ji zardele.
«Seja je končana, državljani, lahko se razidete*, je dejal Paška in objel dekle okrog pasu tako previdno, kakor da je iz porcelnaa.
V istem trenutku je park zadehtel po španskem bezgu. Povsod je bilo dovolj španskega bezga — v laseh in v vodi. Visoko nad lipami je stal mesec, oster kakor nož. Ir- meečina se je odbijala v vodi pa se drobila v velike in majhne obroče, v zlate poročne prstane.
okoli merila nad tri metre in je tehtala 21 kilogramov! Za tako gobo prav lep rekord!
Najbolj vidna značilnost vse. ga rastlinstva je zelena barva. To barvo mu daje neka posebna snov, ki ji učeno pravimo eklorofiU, po naše pa slistno zelenilo», kar bo menda lepše. Gobe nimajo listnega zelenila, kar pa ne pomeni, da ni na svetu zelenih gob. Mislim, da se najdejo u širokem «gobjem svetu* prav vse barve. Prav tako se gobe »postav. Ijajo* z najrazličnejšimi »dišavami*, med katerim i se pogo-stoma javlja tista po česnu ali celo po grenkih mandeljnih.
Potem se malokdo spomni na gobe, ki imajo lastno hišno razsvetljavo. Ko potujete sredi temne noči skozi gozd, vas gotovo strašno zamrzi po hrbtu, ko zagledate nekje v tej črni praznoti bledomodrikasti svit. Morda si v domišljiji že slikate gromozanskega zmaja, ki preži na vas. Ako pa ste skrajno pogumni ter se «ognju» približate, da vidite od blizu, kakšen je ta zmaj, boste našli — kaj? Kos trhlega debla, prepereli štor ali nekaj temu podobnega. Ljudje, ki jih muči znanstveni «firbec», hočejo vedeti, odkod ta svit. In potem odkrijejo, da je skozi ves ta gnili les prepredeno podgobje neke gobe in da to podgobje — kakor tista dragocena prvina radium
— noč in dan izžareva in od daja iz sebe neko energijo, ki le pri dnevni svetlobi ne vidimo, ker ja prešibka, vidimo jo pa v temni noči, ko so punčice ali zenice naših oči široko odprle.
Gob, katerih podgobje ali mi-celij se v temi sveti (se sveti lutii podnevi le da mi te svet lobe ne vidimo, kakor ne vi-d.mo podnevi svetlobe zvezd > je dokaj sort. Od teh oddaja najlepšo in kakor briljant či sto sinjo svetlobo podgobje tako imenovane sstrdene gobe». Ce si to podgobje podnevi ogledamo, vidimo le nekak zapredek umazano sive pajčevine.
Med gobami je precej strupenjač, ki se jih moramo bati kot modrasov. Pravi gobarski strokovnjaki pa pravijo, da za dobrega gobarskega poznavalca ni tu nikake nevarnosti. Na vsem širnem svetu je baje ko maj kakih trideset sort, ki pevzročajo obolenje ali celo smrt. Njim nasproti je pa nad sedemsto sort, ki so užitne in med temi je na desetine in desetne takih, ki so največja poslastica. Zanimiva je gobja vrsta tako imenovanih amanit
— v njej so po vrsti najhujše strupenjače, kakor zelena in bela mušnica ter navadna mušnica. Toda prav iz te vrste so pa sorte najokusnejših in najbolj cenjenih gob, kot so navadni kukmak, gozdni kukmak, karželj in še katera. (Pri nas na Primorskem pravimo navadnemu kukmaku »kutna*
— gotovo potvorba imena fcuk. mak — gozdnemu kukmaku pravimo »srna* in karžlj u «f rdanas).
Poznal sem in poznam precej ljudi, ki so se »zastrupili* z gobami, toda vselej se je zastrupljanje končalo s sr hom pri nezastrupljenih. V naši dolini ne poznamo niti enega samega primera, kjer bi po uživanju neužitnih gob kdo umrl. Precej pa je bilo takih zastrupljanj, ki jim je sledila bodisi huda driska ali
prav tako hudo »čezdajanje*. Taki pojavi pa vzbujajo pri tistih, ki niso prizadeti, le veselo razpoloženje in smeh.
Tako je na primer moja sestrična služila pri ranjkern Rajku Justinu, našem odličnem botaniku in poznavalcu prirode. Za kazen, ker je služila pri znanstveniku, je morala večkrat jesti najbolj nenavadna zelišča, nabrana kdo ve kje na gmajni ali Vremščici. Ni se temu posebno proti-vila, le ko jo je silil včasih k pokušanju »najnovejših* sort gob, se je uprla.
*Veste, gospod učitelj», je rekla. sTiste gobe, ki so spolzke kakor žabja jajca, le sami jejte; jaz jih ne bom!»
Nekoč se je dogodilo, da se je ta moja sorodnica prebudila sredi noči in slišala iz sobe, v kateri sta spala učitelj Justin in njegova žena hudo bolestno stokanje. Vsa jiteplašena je vstala in potrkata na vrata. Z glasom umirajočega se je oglasil Justin: sMalka. ali si ti? Pridi naprej, Mal ka, in nam pomagaj*.
Malka je vstopila v sobo in pri svetu petrolejke je zagle dala ob postelji njenih gospodarjev velikansko izbruhano lužo.
sMalkas, je stokal učitelj Rajko, šali ti je kaj hudo?»
«Ni mi hudo ne», je. rekla Malka srdito, sker sinoči se tistih vaših gob nisem dotaknila. Jutri zjutraj mi bo hudo, ko bom morala to nagravžno stranišče počediti.1*
Pravil mi je prijatelj o dogodku, ki se je za časa prve svetovne vojne pripetil nekje v tirolskih gozdovih. Ta prija lelj je bil podčastnik in je dokaj dobro obvladal nemščino. Pogostoma je opravljal službo tolmača med nemškimi častniki in hrvaškim moštvom Nekega dne je v vodu, ki mn je tudi on pripadal nenadoma zbolelo pet vojakov. Vojaški zdravnik je pogodil, da so se zastrupili, ni pa mogel odkriti s čim. Poslal je po tega mo jega prijatelja, da jih bo vpra. šal, kaj so pred obolenjem nazadnje jedli. Odgovorili so »Gltvel* Zdaj pa tolmač ni vedel, kaj so to »glive* in niso mu mogli dopovedati, dokler ni eden od njih narisal svinčnikom gobo. Zdaj je zdravnik vedel, kaj jim je; da so se zastrupili s strupenimi gobami. Na žalost pa ni znal ali ni mogel več p omagati — vsa petorica je do naslednjega dne umrla.
Ob takem dogodku bi marsikdo izgubil slast do vseh vrst gob, to bi pa bilo prav tako nespametno, kakor je nespametno najesti se gob, ki jih ne noznaš. Dobre užitne gobe so najodličnejša jed, zelo bogata beljakovin. Marsikdo jih ima rajši kot ocvrta telečja jetrca. Kdor jih pozna, se jih ne bo prav nič bal.
In zadnje čase pravijo učeni gobarji, da so mnoge vrste gob bogate tudi vitaminov, pred vsem vitaminov B, B 2, C in K. Potem so odkrili tudi in našteli, da je doslej znanih nič manj kot 332 sort gob, ki so vei ali manj antibiotičnih lastnosti; ki torej ovirajo ali preprečujejo razne nevarne bolezni.
Presneto prijetna je ta misel, da si človek s krožnikom okusnih gob celo prežene kako neprijetno bolezent
severni Italiji, 61. veznik, 62. največja evropska divja mačka, 63. turški minister, 64. grški otok, 65. bog pastirjev, 66. narobe beseda pod 61. vod., 67. ustanova, 68. ime za izdajalca, 69. morske živa.i, 70. spojina jodom, 72. pamet, um, 74. nekdaj, 76. vas in postaja ob progi med Zagrebom in Splitom, 78. sem prisiljen, dolžan, 80. prenašam, 82. pripadnik azijskega naroda, 83. drugo največje mesto v Švici, 84. orjem, delam barvne črte.
NAVPIČNO: 1. mesto ob Ja-dianu, 2. brez vsebine, 3. podoba, oblika, 4. latinski predlog, 5. nepopustljiv, zelo natančen, 6. renesansa, 7. paradiž, 8. medmet, 9. sadni škodljivec, 10. orač, 11. jud, 12. medmet, 13 .avtor znane komedije «Dundo Maroje*, 15. pripadnik izumrlega germanskega plemena, 16. naslov nekdanjega jugoslovanskega oblastnika, ki je načeloval posameznim upravnim enotam, na katere je bila razdeljena predvojna Jugoslavija, 17. stalno bivališče, 19. desetletje, 20. neurejen, nestalen, 21. krajeven, 23. poročilo, 24. umetno gnojilo, 25. z mehaničnimi sredstvi nerazdeljiv, 27. število, 29. spoj, 31. delo v vinogradu, 33. stčišče dveh pioskev, 35. pred. log, 37. termin, 38. vasi s tem imenom je v Sloveniji več, ena je tudi pri Renčah in druga pri Colu na Primorskem, 40 nadzornik, 42. hranilen, 44. velika ladja, ki se je potopila zaradi trčenja z ledeno goro, 46. polotok in mesto ob Dardanelah, 48. nevoščjiv sem, 50. ravrhan, napolnjen, 53. gradivo, 55. močna toplota, 57. naselje, 59. zver, 60. sladka, jed, 61. šahovski izraz, 63. varščina, jamščina, 64. sloveč francoski romanopisec, 65. majhne količine, množine, 67 tuje žensko ime, 68. gorovje v Evropi, 69. kmetijsko orodje, 71. okrajšava za imena latinskega sklona, 73. del ust, 75. vzročni veznik, 77. nikalnica, 79. osebni zaimek, 81. osebni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1. harakiri,
8. Tesalija, 15. obad, 16. liti, 17. ragu, 18. Avar, 19. Kobili, 22. Modena, 24. emu, 26. era, 27. bas, 29. nad, 30± nor, 32. toniti, 34. rohel, 36. nemara, 38. Ir, 39. za, 40. keratin 42. ne, 43. et, 44. ako. 46. roj. 47. tenor, 49. Nil, 51. obrazec, 53. rožanec, 54. USA, 55. Kanin, 57. les, 58. laz, 60. kr., 61 ro, 63. kemičen, 65. ta, 66. as. 68. musaka, 71. cezij, 72. kajuta, 74. eta, 75. evo, 77, ter. 78. mur, 79. hov. 80. turist, 83. Sahara, 85. V ar, 87. Zeus, 88. loka, 89. etan, 91. činitelj, 92. korenina.
NAVPIČNO: 1. hoteti, 2. ah, 3. rakun, 4. ada, 5, Iliri, 6. Rila 7. itt, 8. tam, 9. Egon, 10. Sudan, 11. lan, 12. Ivana, 13. ja. 14. Araiat, '>0. beta. 21. bahat, 23. Eden, 25. mora, 27. Bar, 28. seter, 31. orel, 33 izo-bara, 34. rejenec, 35. linolej, 37, Menelaj, 40. Kozak. 41. nožen, 45. kos. 46. rak, 48. ras, 50. i ca, 52. cimet, 54. Brut, 56. nizek, 59. zato, 60. kmetič, 62. oker, 64. čir, 65. tara. 67. savuna, 69. satan, 70. avize, 72. kuhar, 73. uhati, 76. osel, 78. mako, 81. Uri, 82. tuj, 83. sok, 84. Ren, 86. ki 90. An.
m
vam nudi
Tržaška knjigarna
TRST
Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792
PFImw$OTnevnTlt
6 —
4.
Vreme včeraj: Naj-višja tempe-ratura 17,7, najnižja 12,2, ob 17. uri 17,2, zračni tlak 1024,5, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,4,
Tržaški dur viti k
Danes, NK DEL J A, 4.
Frančišk ^
Sonce vzide ob 5.06 in * yfi l /.42. Dolžina dnevai H■■	„j,
vzide ob 8.13 in «'°n' ^ Jutri, PONEDELJEK, »• Dunja
11E
Zaostritev položaja v kovinarski industriji
Prekinjena pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarske stroke
V ponedeljek v tržnici na debelo
Sindikalne organizacije se bodo posvetovale glede nadaljevanja akcije - Možnost 72-urne stavke - Tiskovna konferenca FIOM-CGIL
Pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev so se pozno ponoči med petkom m soboto prekinila. Kot poroča izvršni odbor FIOM-CGIL v u. radnem sporočilu, so industrij, ci pristali na povišanje piac za p odtsotkov, medtem ko so sindikalne organizacije kot zadnji predlog ponudile 8 odstotkov. Stališče industnjcev je nesprejemljivo, saj ne ponujajo niti polovice tega, kar so delavci zahtevali. Zato je FIOM-CGIL predlagala, da se pogajanja prekinejo ;n da se sindikalne organizacije posvetujejo z delavci in se šele na. to sprejmejo dokončni sklepi. CISL in UIL sta pristali na ta predlog in sta sklenili, da bosta sklicali svoje izvršne organe na posvetovanje.
istočasno poziva FIOM-CGIL vse pokrajinske organizacije, da skličejo v ponedeljek in v torek skupščine delavcev, na katerih naj sprejmejo jasna stališča. V tej zvezi poročilo FIOM-CGIL poudarja, da morajo vse sindikalne organizacije ugotoviti, da je takoj potrebno ponovno pričeti & borbo, k' edina lahko prisili m-dustrijce na popuščanje Izvršni odbor FIOM-CGIL pa se bo v vsedržavnem okvi. ru sestal v sredo 7. oktobra v Milanu.
Lokalno tajništvo FIOM-CGIL je na osnovi poziva vsedržavnega vodstva takoj sklenilo sklicati skupščini kovinarjev v Trstu in v Miljah. V Trstu bo skupščina v ponedeljek ob 17.80 na sedežu v Ul. Madonnina 18, v Miljah pa isteega dne ob 17. uri v Ljudskem domu.
Nepričakovana prekinitev pogajanj za obnovo delovne pogodbe kovinarjev govori o izredno trdem stališču delodajalcev, kot tudi o dejstvu, da med sindikalnimi organizacijami ni vladala sloga, ki bi bila potrebna. Seveda to se zdaleč ne pomeni, da se je pričela rušiti akcijska enotnost, saj so vse tri sindikalne organizacije sprejele podobne sklepe.
Zelo je verjetno, da se bo položaj zaostril in da delavci ne bodo sprejeli predlogov dele dajalcev, kar pa bo skoro gotovo privedlo do nove stavke, ki naj bi po nekaterih vesteh trajala 72 ur.
* # *
Tržaška sekcija FIOM-CGIL je sklicala za ponedeljek tiskovno konferenco, na kateri bo govora o položaju tržaške ladjedelniške in kovinarske
industrije in o posledicah za zaposlitev številnih delavcev ter o akcijah, ki jih nameravajo prirediti kovinarji za to, da se krizo premaga. Tiskovna konferenca b0 ob 17 uri na sedežu v Ul. Pondares 8.  *»—-
Zasedanje strokovnjakov za promet držav SEf
Strokovnjaki za promet se-stih držav, ki sodelujejo v Skupnem evropskem tržišču,
'so včeraj izdelali zaključno poročilo o rezultatih zasedanja, ki je bilo v petek in v soboto v Trstu Sklenili so u-stanoviti v okviru tržaške u-niverze tečaj za promet v okviru SET. Tečaj bo pričel delovati prihodnje leto.
Popoldne so bili strokovnjaki v spremstvu vladnega generalnega komisarja pri tržaškem županu
Zupan je včeraj tudi sprejel 50 avstrijskih gospodarskih predstavnikov, ki so tri dni v Trstu na obisku kot gostje tr-žaške trgovinske zbornice.
Protestna akcija prodajalcev zelenjave na drobno
Volitve upravnega sveta Delavskih zadrug 22. novembra?
V ponedeljek zjutraj bodo trgovci s sadjem in zelenjavo v tržaški tržnici na debelo izvedli napovedano protestno akcijo. V tej zvezi je prizadeto združenje včeraj spo-■očilo, da bodo trgovci na drobno prišli kot vedno ob 7. uri zjutraj v tržnico, da pa ne bodo kupovali sadja in zelenjave. Po vsej verjetnosti bo ta protestna akcija trajala le nekaj časa in se bo nato trgovina odvijala normalno, tako da ne bo prišlo do težav za prebivalstvo. Ob 12. uri pa bo delegacijo trgovcev sprejel podžupan prof. Cumbat.
Kot smo že poročali, bo do te protestne akcije prišlo zaradi osnutka novega pravilnika tržnice, ki predvideva nekaj več časa za možnost naku. pov potrošnikov. O tem osnutku bo obširno razpravljal in odločal tržaški občinski svet.
Po nedemokratičnem pravilnikui ki ga je pripravil vladni komisa-riatf bodo imeli demokristjani in njihovi zavezniki gotovo večino
milMIIIIlIlllimilllllltiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii,ni,,,,,
n im n m mi n 111111111 tiiiiiitiiitiiiiitiiiiitt maminim
Trgatev v dolinski občini
Suša in burja sta povzročili precejšnjo škodo vinogradnikom
Kljub temu bodo imeli v nekaterih krajih precej dobro letino
Včeraj smo napravili kratek obisk po nekaterih vaseh dolinske občine. Naš namen je bil, da pri vinogradnikih poizvemo, kaj sodijo o letošnji vinski letini. Y mestu se govo. ri to in ono, eni pravijo, da je letina dobra, drugi spdt, da je slaba in tako smo se hoteli sami prepričati — iz prvega vira — kako stvari stojijo.
nje. Vas je bila skoraj prazna hiše zaprte in na dvoriščih smo videli prazne ali deloma polne kadi. Tu pa tam je bilo videti kakšno stiskalnico, tako da ni bilo težko ugotoviti, da je trgatev v polnem teku.
In res, ko smo zavili iz vasi na pot, ki vodi na glavno cesto proti Borštu, smo pod nami zagledali skupino trgačev. Nekaj deklet in dva fanta so trgali sladko grozdje (da je bilo sladko, smo se sami prepričali), ga sproti čistili in polagali v posode.
Milko Zuljanovo, ki je prav tedej prišla v breg, smo ta-kaj vprašali, kaj sodi o letošnji vinski letini.
«Na splošno je težko reči, kakšna bo letošnja vinska letina«, nam je odgovorila domačinka. «Vsak ve zase. Nekateri bodo imeli več, drugi manj. Nekje je obrodilo bolje, drugje slabše. Mlade trte so močneje občutile sušo kot sta-
re, medtem ko je burja napravila še precej škode.«
«Kaj pa trgatev, se je komaj začela ali se bliža koncu?«
«Trgatev se je začela že po zadnjem dežju in traja ves teden, tako da bo v glavnem danes sozdoma jutri končana.«
»Kaj pa vi ali ste zadovoljni z letošnjim pridelkom?«
Najprej smo obiskali Kičma- - «Se	J?	* £«™>r in s
.	TPm Siti n nas Irrafplr lntprum
tem smo naš' kratek intervju zaključili
HIlllllllllimilllflltlltlllllllMIlUIIIIIIIIIIIIIIUIIMinilllllltlllllllllimillMIIIIIIHMIIIIttlimiMMIItl
Izpred kazenskega sodišča
Odvetniki obrambe zahtevajo oprostitev vseb obtožencev
Morda bo že v torek znana razsodba sodišča, ki že dalj časa razpravlja za ugotovitev krivde za nesrečo, ki je doletela dva tržaška padalca. Športna prireditev oktobra 1955. leta se je spremenila za prof. Miceuja in Nadio Rasuro s skokom v smrt.
Dolgo se je vlekla preiskava, na podlagi katere so spravili pred sodišče pod dvojno obtožbo nenamernega umora predsednika tržaškega odseka padalske zveze Curiela, kap. Gambarotta, ki je bi! pravzaprav vodja prireditve, vodnika lubinija, ki je v letalu dal znak za odskok padalcev, in pilota transportnega letala kap. Speranzo.
Sedaj gre ta proces h kraju. Po odvetnikih zasebne stranke so včeraj zaključili svoje govore zagovorniki. Odv. Pacia od državnega pravobranilstva je zahteval oprostitev za vse, ker ne more nihče odgovarjati za smrt prof. Miceuja, za katerega se niti ne ve, zakaj je umrl. Morda je podlegel za. radi utrujenosti, ki mu m dovoljevala, da bi vzdržal borbo 7. valovi. Za Hasurovo pa ni izključeno, da se ji je pripe-tila nezgoda zaradi nerodnega skoka. Njej so se vrvi padala ovile okoli nog, ker je bil pac njen odskok nepravilen. Zato n1 kriva ne burja, ne zakasnjeni odskok, ne organizacija prireditve.
Gdv. Morgera je bil daljši, vendar so bile njegove besede bolj ostre, pripomnil je, da to	ni eden tolikih	procesov
za	nenamerni umor,	ker je
pač težko ugotoviti,	do kod
sega krivda ljudi. Predvsem je treba poudariti, da je pri padalstvu treba ugotoviti, do kod sega previdnost, Ker to delovanje vsebuje ne eno, pač pa	tisoč nevarnosti.	Družine
padalcev so vedele, v kakšno nevarnost se podajajo svojci. Zato so se vdale v usodo. Nadalje ni dokazov o vzrokih, ki so povzročili nesrečo Prav zaradi tega se je proces o smrti Miceuja in Kasure spremenil v proces padalski prireditvi. Kljub vsemu, je pripomnil odvetnik, Curiel ne nosi nobene odgovornosti, ker so organizacijo prireditve pre. vzeli v roke prav za to poslani strokovnjaki.
Njemu je na kratko odgovoril odv, zas, stranke L. Sar-dos, ki je zahteval obsodbo vseh obtožencev, ker so bili patruljni čolni predaleč, skoki so bili izven določenega prostora, morje je bilo razburkano in pihala je močna burja. Nadalje padalci ob padcu niso vedeli kaj napraviti. Kar Jim je bilo naročeno, ni bilo mogoče storiti, drugih rešitev pa
v tistih trenutkih niso mogli najti.
Proces se bo nadaljeval s kratkimi govori odvetnikov zasebnih strank, katerim bodo brez dvoma odgovorili še en-krat zagovorniki.
Otvoritev krožka socialnih študijev
Jutri oj 19. uri bo poslanec Guido Ceccherini v Ul. sv.
Frančisška 4 otvoril krožek za
socialne študije PSDI ter bo ,	-	,	,
ob tej priliki predaval na te- most grozda’,lc‘ 1»a danes, trga‘
V Borštu smo se zglasili pri Preščenovih. Doma je bila samo gospodinja in tudi njej smo postavili vprašanje, kaj sodi o letošnji letini.
Ni bila preveč gostobesedna, a nam je kljub temu povedala, da je ponekod trta dobro obrodila, arugje siabše kot lani. Grozdje je pred časom zelo dobro kazalo, nam je povedala, potem pa je prišla suša in z njo tudi burja, kar je povzročilo, da se je grozdje zredčilo. Po njenem mnenju bo letina slabša od lanske.
No, mi jim želimo, da ne bi bilo tako hudo, zlasti še ker vemo, da točijo pri Preščenovih v osmici zelo dobro vino.
Potem nas je pot vodila v bližnji Zabrežec, kjer smo se ustavili na štev. 2. Takoj smo videli, da je grozdje že v kleti, saj je bila vsa družina doma in gospodar je v kleti navezoval najlepše grozde v «šprone», Z Alojzom Kosmačem smo se hitro spustili v pogovor.
»Letina ni slaba«, nam je takoj povedal, «morda je grozdja več kot lani. Ceprav nismo merili sladkorja, imam vtis, da je v njem dosti sladkorja, saj se sok kar lepi na prste. Sicer pa sami poausite!«
Potem nam je povedal, da so s trgatvijo začeli že sredi prejšnjega tedna, končali pa bodo ta teden. Grozdje je zelo lepo kazalo, potem pa je prišla burja, ki je otresla jagode in pri nekaterih sortah tudi odlomila cele grozde. Vsekakor pa so s trgatvijo zadovoljni,
V Boljuncu smo obiskali Josipa Bolčiča, ki je bil z vso družino v vinogradu. Izkoristili smo priliko, ker je prav tedaj prinesla žena južino, da popijemo kozarec novega vina.
«To vino«, nam je dejal J. Bolčič, je imelo pred desetimi dnevi, ko smo prvič trgali, 18 stopinj sladkorja,
oktobra, danes pa bo v glavnem končana.
Končno nas je pot zanesla še v Dolino, kjer smo se u-stavili pri Valentinu Jercogu. Za trgatev je sicer vse pripravljeno, trgati pa bodo začeli šele sredi prihodnjega tedna.
Valentin Jercog nam je rad povedal svoje mnenje. Pravi, da dolinski vinogradniki ne bodo pridelali toliko vina kot lani, čemur sta kriva najprej suša, potem pa še burja. Kazalo je zelo lepo in če ne bi bilo teh nesreč, bi bila letoš-
Po uradnih vesteh bo vladni generalni komisar razpisal
volitve za upravni svet Delavskih zadrug in bodo volitve v nedeljo 22. novembra. Pravilnik, ki ga bo izdal komisariat, obsega 19 členov in določa, da bodo volitve potekale samo na osrednjem sedežu De lavskih zadrug. Kandidatne 1l ste bodo lahko vsebovale najmanj štiri in največ šest kandidatov in jih bo morala podpisati skupina članov Delavskih zadrug.
Skupno je sedaj v Delavskih zadrugah okoli 17.500 članov in je težko predvidevati, kakšen bo izid volitev, ker je KD v zadnjih letih imela Delavske zadruge povsem v rokah in je verjetna prišlo do vpisa večjega števila njenih pristašev.
Na vsak način pa za KD in zaveznike ne obstaja nobena nevarnost, da ne bi vec imeli večine v upravnem svetu in da ne bi več monopolno upravljali zadrug. Ze objavljeni dekret komisariata namreč določa, da bodo uprav, ni svet seestavljali; štirje čla. ni, izvoljeni na listi, ki bo imela relativno večino, dva člana, ki bosta izvoljena na drugi listi, in štirje člani, ki jih bodo imenovali:	občina,
pokrajina, prefektura in ((Hanca Nazionale del Lavoro«
Ni nobenega dvoma, koga bodo določile štiri ustanove, tako da bo tudi v primeru, ce KD in zavezniki volitve izgube, zagotovljena večina štiri plus dva člana, medtem ko bi imela stvarna večina le štiri člane sveta.
Volitve torej ne bodo privedle do odločilne in stvarne demokratizacije tega podjetja, saj so jih tako uredili, da je vnaprej zagotovljena oblast sedanjim upraviteljem, ki se nikakor niso najbolje izkazali. Vendar pa bo že samo dejstvo, da bodo v upravnem svetu prisotni tudi predstavniki opozicije, zelo pomemb-
nja letina odlična.
Tudi glede kakovosti vina se I n0> sal bo zagotavljalo vsaj V. Jercogu zdi, da bo nekoliko minimalno nadzorstvo nad po.
slabše od lanskega. Običajno imajo dolinska vina od 11 do 12 stopinj alkohola, letos pa bodo imela v glavnem od 10 do 11 stop. Seveda to ne velja za vse, kajti nekateri bodo imeli morda še boljšo letino kot lani. Zal je takih zelo malo.
slovanjem.
 « »--------
Resolucija KP1 o pomirjenju
Včeraj se je sestal izvršni odbor federacije KPI z nadzorno komisijo. Člani odbora in komisije so sprejeli resolucijo, v kateri navdušeno pozdravljajo pozitivne rezultate sestanka med Hruščevom in Eisenhowerjem, ki odpira nove perspektive za likvidacijo hladne vojne in za odnose mirneega sožitja in sodelovanja med vsemi državami Resolucija obsoja ravnanje vlade, ki skuša zavirati in zakas. niti mednarodno pomirjenje ter ostaja pri svoji politiki skrajnega atlantizma, ki jo je že obsodilo vse svetovno in tudi italijansko javno mnenje Resolucija poziva nato vse delavce in Tržačane sploh, naj se aktivno udeležijo diskusije in skupne akcije za utrditev miru, od katerega je odvisen gospodarski in socialni napredek Trsta. Vsi naj si prizadevajo, da vzpostavi Italija z vsemi državami dobre odnose ter da se obnovi demokratično življenje v državi in v Tr. stu, tako da se bosta lahko razvila naše pristanišče in industrija.
 «»—
S samomorom je napravil konec bolezni
Z neverjetno hladnokrvnostjo oziroma blaznostjo si je 36-letni zidar Giuseppe Gressan iz Ul Favetti zasadil ostro britev v trebuh in se z njo umoril. Takoj zatem se je zgrudil in obsedel ves skrčen na tleh, pri čemer se je s hrbtom naslanjal na zid.
umobolnici. Baje bi se moral v kratkem vrniti, a ker mu ta
misel ni dala miru, je sklenil s harakirijem napraviti konec bolezni in trpljenju.
— »#------
Še ena smrtna žrtev kuhinjskega plina
Bruni Ponga por. Rigutti iz Ul. del Ponte se je zdelo čudno, da ni bilo njene 77-letne sestre Amalije Ponga vd. Li-pizer, ki stanuje v isti hiši, na spregled. Da bi pogledala kaj ji je, je stopila nekaj nadstropij više in ker so bila vrata odprta, je vstopila. Ze po prvem koraku v notranjost, je opazila sestro negibno na tleh, medtem ko je plin vha-jal iz kuhalnika.
Riguttijeva je takoj opozo-
rila sosede na nesrečo. Kmalu zatem so prišli policijski
agenti in zdravnik, ki je podpisal potrdilo o nastopu smrti zaradi zadušitve s plinom.
Riguttijeva je povedala, da njena sestra ni imela razloga za samomor. Imela je napako, da je bila pozabljiva in prav zaradi tega bi se lahko že pred letom zastrupila s plinom. Tedaj so jo sorodniki še pravočasno našli, sedaj pa ji je bila pozabljivost usodna.
( OLEDALl$ČA )
Slovensko narodno gledališče v Trstu
ZAČETEK PREDSEZONE
1959—1960
v sredo 7. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
DESETI BRAT
Bojana, žena tov. Vadija Jazbeca, je včeraj povila ljubko hčerko.
Srečnim staršem in bratcu Branku iskreno čestitamo!
dvanajst slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča
Priredil s. Klemenčič
TEATRO NUOVO
Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960.
Od ponedeljka 12. oktobra deset ponovitev »Predstave Diane Torrieri«.
Sergio Velitti, »Modro blago«; Carlo Terron, »Crna vdova«; Mas-simoBinazzi, »Nofi v strahu«.
Mulligan; 23.30 Neb’1 P1* rBSI j, 7.45 Kmetijska odwj ^ kaj ritma z Gl?" uruno * 9.20 Igra kitarist
12.10 Venček Prejšnji! ni album; 1350 ^ ano»L ja; 14.30 «E1 Canw> * Prenos drugega P® ne tekme vsedrzavn g -17.45 Simfonični K°. „4 Mali glasbeni varie ^ cert čelista Gluii'KraW# pianista Mana Cap«
„ ,’Rogkam i
10.15 Zenski te<?*l.is: ili
Rascel«, zabavna Martin in nJe®5^-,0 pjjffj II diseobolo«; If-*Lili
16.00 «La m0[j|0^piV'J J« ba in športj,
ba in spori:	v	to
20.30 Tino SCO«1 ^ jjil rio Lanza: Moje	F«
je, 22.30 Športna ne«
K0% l«*i(
6 00-7.15 Prenos novice. 8.05 N---	p™,
Pred začetkom obnovt^ i
m minulimi umi n n m iiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiumiii n Minimumi m iiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
KONCERTI
Lep umetniški dogodek
KONCERT ZBORA «FRANCE PREŠEREN»
Pevci so občinstvo povsem osvojili in navdušili
Mogoče je treba iskati vzrok za siab obisk koncerta pevskega zbora ((France Prešeren» iz Kranja v tem, da je bilo prvotno najavljeno, da bo zbor pel na Kontovelu. Prvotni načrt pa je bil potem spremenjen in koncert je bil v dvorani na stadionu sPrvi maj». Prav gotovo pa je lahko vsem ljubiteljem petja, ki so ta koncert zamudili, resnično žal za redek užitek.
Zbor «France Prešeren« je pač tudi včeraj samo potrdil sloves, ki ga uživa. Nastopa ločeno — kot moški ali ženski zbor — ali pa skupaj kot mešani zbor. V vseh treh formacijah je sposoben premostiti vsako težavo v partiturah ter podati skladbe v dovršeni izvedbi .Po sestavi je zbor dobro uravnovešen in razpolaga s solisti z raznimi barvami glasov.
Program koncerta je bil sestavljen tako, da so nam bile skoraj vse pesmi nove (Te ali one bi se že lahko lotili tudi naši zbori). Zbor iz opere ((Gorenjski slavček» For-sterja se nam je zdel kot nekaka himna zbora. V izvedbi ženskega zbora in potem moškega smo slišali dve dirigen-
Svab pa je v imenu zbora »Valentin Vodniku v spomin na gostovanje v Kranju podaril zboru sliko Doline. Kranjčani pa so Prosvetni zvezi poklonili sliko Prešernovega groba.
Za sklep je zbor zapel še Prešernovo «Zdravico», kot jo je uglasbil Premrl.
(Strokovno poročilo o koncertu bomo še objavili).
Obtožen poskusnega umora lastne žene
Tako sta ga včeraj kmalu toui priredbi («Dil, dil dudau,
Prometna nezgoda
mo »Poljska danes«. S tem predavanjem se prične dejavnost krožka za leto 1959-196U, ki ima v programu razna pre. davanja in razprave. Krožek vodi prof. Schiffrer,	njegov
namestnik pa je prof. Aurelto Ciacchi.
V torek pride v Trst poslanec Preti, ki bo prisostvoval sestanku vodstva federacije PSD!
mo, pa ima od 20 do 21 stopinj sladkorja. To pomeni, da se je grozdje v zadnjih desetih dne. vih zelo popravilo. Dež je vsekakor koristil, tako da je v grozdju več mošta in več sladkorja.«
Na splošno bo letošnja vinska letina v Boljuncu dobra, morda celo boljša od lanske. Tudi kvaliteta vina je dobra, saj je grozdje zdravo kot malokdaj. Trgatev so začeli 1.
Ricmanjska dekleta trgajo v bregu grozdje, ki je letos zelo
sladko
S pridržano prognozo so morali zvečer sprejeti na I. kirurškem oddelku 28-letnega Giacoma Tulllamja iz Seslja-na 96, ki je med vožnjo z vespo po Miratnarskem drevoredu treščil v na pol odprta vrata ustavljenega avta.
Ponesrečenca so naložili v avto prometne policije in ga odpeljali v bolnišnico.
po 11. uri našla njegova podnajemnika Giuseppina Tonctch por. Sorgo in 78-letni Giovan-ni Viola, ko sta odprla vrata njegove majhne spalnice. Okoli že mrtvega moža je bila velika mlaka krvi, v kateri je bila tudi britev.
Na kraj so prišli agenti letečega oddelka in zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastopila morda 15 do 20 ur pred odkritjem zaradi krvavitve.
Govori se, da je bil Gressan živčno bolan, zaradi česar je bil že pred dvema letoma v
ciganski motiv iz Dekanovcev, ter sSnubaškou). Nadalje nam je zbor poleg X. Mokranjčeve rukoveti zapel tudi — a vsaj pri nas — manjkrat izvajano Vil. rukovet. Avtorji ostalih pesmi pa so poleg dirigenta Petra Liparja še Rado Simoniti, Adolf Grobming, Karol Pahor, Emil Adamič in Danilo Bučar.
Občinstvo se je že pri prvih pesmih ugrelo in po vsaki pes. mi z navdušenjem ploskalo.
Na koncu koncerta je goste pozdravil v imenu Prosvetne zveze dr. Andrej Budal, Edvin
Včeraj dopoldne so odprli novo samopostrežno poslovalnico Delavskih zadrug na Opčinah. Nova poslovalnica Je v začetku Proseške ulice in je zelo sodobno opremljena. Na sliki vidimo zunanji del z velikimi izložbami
Seie včeraj, s tridnevno za-mudo, smo izvedeli o dogodku, ki bi se lahko tragično končal za 60-letno Manjo Bac-ci por. Voltolino z Gornje Grete 276. V resnici pa se je slabo končalo za njenega 65-letnega moža Francesca, ki so ga namreč policijski organi prijavili sodišču pod obtožbo poskusnega umora žene.
Dogodek se je pripetil preteklo sredo. Okoli 21. ure je nekdo poklical na kraj organe letečega oddelka, ki so morali moža in ženo odpeljati zaradi malenkostnih poškodb v bolnišnico. Od tu sta morala zakonca Voltolina na policijo, kjer je prišla na dan vsa tragedija.
Voltolina ne more govoriti; lani so mu morali zaradi novotvorbe v grlu odrezati del goltanca, zaradi česar je izgubil glas. Po trditvah žene je mož preteklo sredo ob povratku domov v jezi odprl o-kna stanovanja v III. nndstrop-ju in jo hotel vreči na dvorišče. Na srečo se mu je poskus ponesrečil. Policija je na kraju ugotovila ,da so bila okna res s silo odprta.
Voltolina je moral svoje izjave napisati na papirju, ki so mu ga dali na policiji. Po pod. pisu so si agenti prečitali njegovo izpoved, a so ugotovili, da je mož vse tajil. Tistega popoldneva je šel v gostilno v Videmsko ulico, je napisal mož, kjer je spil dva kozarca vina. Okoli 17. ure se je vrnil domov, kjer se je vlegel in je ostal v postelji, dokler niso prišli policijski organi. Po njegovem ga žena obtožuje, da bi se ga iznebila, ker ne more živeti z njim prav zaradi njegove grozne bolezni. Njun sin, ki je prišel domov, ko so bili policijski agenti že na kraju, ni znal povedati ničesar. Potrdil je le, da je oče slabo ravnal z njim in z materjo. Tudi sosedje so znali povedati, da sta se zakonca večkrat prepirala.
Ponovno zaslišana Voltolino-va, je še enkrat potrdila prvoL ne izjave
Na podlagi teh elementov so organi letečega oddelka kvesture prijavili Voltolino sodišču pod obtožbo poskusnega umora žene.
V osrednji prodi jalni lisikov se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom Otmarja Nussija in s sodelovanjem violinista Cesara Barlsona. Koncert bo prihodnji petek v Avditorju.
BALETNA SOLA
Slovenskega narodnega
gledališča
v Trstu
Uprava Slovenskega narodnega gledališči v Trstu priče.
Eričev-Poi«' n ih rastlin ,Y,„SV ,2-
  v ac«-' kj
predelava mleka J j lj0 Ilirska B,str^eijsW j»T
rtli
'f! 't
pesmijo v nY“:,Jvopef.jSIfc1
Naša reportaža,	lil	Jt
let: 9.15 Zabavni zv^ t ,)( D — on — c RT,- 10.30.	t
Prenos RL; l0-3£wds#u\ čaj (C. Verdi. V. u.OJJ
taža; 11.15 N-de1 2*1 )J|() l
Pogovor s P^“S$jjjt>a f. "h po željah; 12-50	; (f t
(II del): 13.30 S° p«j J
510 Poje vokalni kv- r čani«; 15.30 IgraN.„ P
::e
Chacksfield, "^rt'|gC0o^^k, Stanley Black: * • (jelf RL; 19.00 Športni. » „J C-lasbeni	Plt^1	1
L'ron v-vc RT.' 22-l*»	'Ja
Prenos RL; 22 _ 22.35 Plesna giaso*.
1“
.zrsth
6.00 Budnica; 6J° i; jji* ^ ih: 6 30 Vedri zv?,Mtitt< r1
čih; 6.30
sk' koledar in r orKr»v 7.35 Igra P',halnLdij#>i 'iti 8.00 Mladinska ra ^ ^
Fopovič:	st?1,pTatarsk» g i ,
Emil Adamič: ^”,0.00’	1
Zabavna matineja. t » ^ nite tovariši...	“	>»i
do 10. leta starosti in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od l**. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Viles Vpisovanje do 10. oktobra v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236 vsak 13. ter od 14. do 17. ure razen ob sobotah.
K I N
llllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIlllllllllllllllllllllllllII lili IIIIIHlllllllltlllllllillllllllllIII lillllllllIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
razna ubvuntila
FIlatelMtični klub »L. Košir«
Danes, 4. t, m. od 10. do 12. ure sestanek.
OD VČERAJ DO DANES
Marcella Vardabasso, karabinjerski podoficir Domenico Pierucci in frizerka Tatiana Biancbi,
. DAROVI IN PRINIPKVKI
Franc Mahnič daruje 1000 lir za Dijadko Matico.
ROJSTVA, SMHTI IN POROKE
Dne 3. oktobra t. 1, se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, bila pa je 1 poroka.
POROČILA STA SE:	delavec
Federico DelTArgine in delavka Giuseppina Torzullo.
UMRLI SO: 63-letni Francesco Seitz, 88-letna Enima Cuccagna, 63-letna Concetta Benvenuti por. Vidman, 37-letna Laura Vidali por. Vidali, 55-letni Ludvik Racman, 23-letni Aldo Tomasich, 70-letnl Ivan Škabar, 76-letni Angelo Veochio, 82-letna Augusta Soverini vd. Nasi, 85-letna Antonia Komatar vd. Sauli.
OKLICI: uradnik Antonino Pas. salacqua in učiteljica Marija Muha, mizar Mario Skerlavaj- in prodajalka Lilijana Pahor, trgovec Angelo Boscolo Bragadin in gospodinja Graziella Tassinari, pomorščak Giacomo Lo Pinto in gospodinja Concetta Mennella, zdravnik dr. Augusto Nordio in gospodinja Romana Petri, urad-
nik Lucio Torre in gospodinja lolanda Tom-inovi, električar Dui-Uo Vecchiet in učiteljica Maria Ciac, kuihar Angelo Pitacco in gospodinja Paola Mihancich, trgovec Paolo Virgilio in prodajalka Renata Chinese, uradnik Giorgio Marzolini in uradnica Laura Ladovani, mizar Aldo Mo-senieh in 9iv'lja Maria Carli, mehanik Vittorio Ruzzier in delavka Ada Tron, mehanik Stelio Rucer in šivilja Anna Maria Al-legrettt, vratar Giorgio Bertoc-ch in gospodinja Liliana Fonda, vrtnar Stefano Lonza in gospodinja Elia Barzllal, uradnik Lucio Rizzan in gospodinja Nella Corazza, uradnik Antonio Polla in uradnica Maria Buonanotte, delavec Antonio Milocco In go. spodinja Antonia Conti, kmet Dušan Negrulj in gospodinja Marinka Pasku, uradnik Giorgio Maifreni in učiteljica Laura Zoc. che, železničar Armando Slobez in gospodinja Agnese Brocca, po. morski kapitan Pier Giorgio De-grassi in gospodinja Adrana Di-stinto, uradnik Ezio Boriettl in gospodinja Lidia Plani, agent P.S Giovanni Parlante in šivilja An-
tonietta Bacelle, kuhar Mario Fornasari in gospodinja Daniela Marchesan, inženir Domenico Tamburini in študentka Nicoletta Brunner, zidar Giovanni Malusi in delavka Rosalia Marchldi, karabinjerski brigadir Vincenzo Fu. sco in gospodinja Maria Gloria Lucarotti, mehanik Sergio Roma-nin in gospodinja Rina De Bia-slo, inženir dr Guido Puja in arhitekt dr. Maria Grazia Lazza-rini, uradnik Ferru-ccio Nadaia in gospodinja Egle Leonardi, uradnik Franco Moretti in gospodinja Maria Hinze, delavec Carlo Matih in gospodinja Natalina Ca-pellari, novinar Italo Cattaruzza in študentka Anita Pastori, urad. nik Antonio Gombia in gospodinja Anita Liliana Viggiani, zastopnik Pietro Fhicecai in gospodinja lolanda Pettorosso, trgov-rki zastopnik Adriano Bobbio in učiteljica Silvana Masserotti, strojni oficir Giovanni Grillo in študentka Gabriella Cainero, a-gent P.C. Italo Sciancalepore in šivilja Alberta Steppi, uradnik Elio Marolh in bolničarka Mila
LEKARNE ODPRTE DANES
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan. zo, Ul. Bernini 4; Godina-Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza. Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); dr. Mianl, Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj.
 «■—
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmettl, Borzni trg 12.
——«»------
LOTERIJA BARI	60	77	23	10	81
CAGLIAR!	9	49	85	10	29
FLORENCA	71	14	57	74	80
7	82	24	34	80
30	80	75	7	54
65	52	69	83	79
85	43	76	89	53
4	19	12	31	70
16	56	3	65	28
70	53	65	55	41
BNALOTTO XI 21	12	21	12	XI
Zadetih je bilo 6 dvanajstič
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Repertl, delavec Corradio di Ler-|(po 2,867.293 lir), 208 enajstič nia in gospodinja lolanda Nesich, (po 62.046 lir) In 2,373 desetic šofer Aldo Valenti in gospodinja I (5.438 lir).
VSE ZA ŠOLO
rmTTrnmnfmmTvfTnntfnnmmmTHunniifTminnmMTTmnnfmiTTmmT
vam nudi
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Trst - Ulica sv. Frančiška 20
Telefon 61-792
Excelsior 15.00 «Zimske počitnice«, A. Sordi, V. De Sica, M Morgan.
Fenice 14.00 »Al Capone«, Rod Steiger, Fay Spain. Mladoletnim prepovedano.
Arcobaleno 14.00 »Gospa ni za i azčetvoriti«, Terry Thomas, Vera Day.
Supercinema 14.00 «Osvajalci Oregona«, Fred Mac Murray. Teh-nikolor, cinemascope.
Filodrammatico 14.30 »Stalingrad«, Frank VVisbar, Joachim Han-sen,
Grattacielo 14.00 «Krošnjarji», Alberto Sordi, Renato Salvatori, Belinda Lee.
Cristatk) 13.30 «Vihar», Silvana Mangano, Van Heflin.
Caplto! 14.30 Zanimiva ljubavna zgodba z Romy Schneiderjevo in Karleinzom Bohmom.
Artra Roia-no 14.30 «Ubogi milijonarji«, M. Arena, R. Salvatori, L. De Luca, A. Panaro
Alabarda 14.30 «V znamenju Rima«, Anita Ekberg, Lorella De Luca.
Aldeharan 14.30 »Možie v divji deželi«, Alan La:d, Ernest Bor-gnine. Cinemasrope. terhnicolor.
Ar'*ton 16.00 »Istarbul«, E. Flynn, C. Borcher.
Aurora 13.00 «Vihar», S. Mangano, Van Heilin.
Garibaldi 15.00 «Sedmo Sinbadovo potovanje«, Kervvin Malhevvs, Kathryn Grant Megascope technicolor.
Ideale 14.00 »Zadnja noč v War-Icocku«, R. W dmark. H. Fonda,
Imrero 15.00 «Visoke družine«. J. Gabin
Italija 15.00 »Nenasitne«, Franca Bettoia, G. Ferzetti, P. Fresnay Prepovedano m'adoletnim
Moderno 14.00 «Mačka na vroči strehi«, L. Taylor, P. Nevvman.
S Marco 15.00 »Princ in plesalka«, M. Monroe, L. Olivier.
Savona 14.30 «Karamszov», Yul Brynner, Mara Schell, Claire Bloom. Metroscope, technicolor
Vlale 14.30 »Napad na vsemirsko postojanko«, H. Marshall
Vittorio Vrneto 14.15 «Ločene mize«, Deborah Kerr, Rita Hay. vvorth, David Niven, Burt Lan. caster,
Marconi 14.00 «Gospa moia teta«, Rosallnd Russell Technirama. technicolor.
Masslmo 14.30 »Pepelka«, VValt Disnev «Dolina bobrov«
Novo cine 14 00 ((Kapitan južnih morij«, Rock Hudson.
Odeon 1400 »Miss spogllarello«, B Bardot.
Radio 14 30 »Osvobojeni Jeruzalem«, S. Koscina F. Rabal
e tovariši... * »
;	10.30 Iz	UK	j,,.1
vokalne glasDe; \ grL -
ba; 11.30 Zgodbe “posli# Q portaža); l2-0® ^.ijajo "J ^ stitajo in P°zPY l5 Nt 7a našo vas: H-1? Lilij« j .
Za našo vas čestitajo in 15,30 Operetna
moreska tega
11'UICStva	.	y yr- » -hj«
Freiburg: Blaznost ^ y Glasbeni rnozaiK. _0 BjdijJ “'i: bavni orkestri; L; jjrog j it
- Zora Dirnbach: ojio ( izhodišča; 18-3? S ** g)
Listje rumeni c^iKJ« «! orkester: 18.45	vnl| *°1<
in "valčki; "~19-55mSS&;J M 20.30 Zabavne m«t,
20.30 Zabavne	5»,	k
liki operni konce nem ritmu, 23.1«,,,; g
mu;	35 g-
kočem traku; k»i# ,!|
11»*« S»i!
«1
Borodin:	Klavirski
molu.	.	./-nSlAj'	’■>
RTV Jl,G„
11.00 Kmetijska ngi > B greb. Popoldne Pr fl ^ hi, rir«wiknv —	"	j*
dogodkov	jk	.
200° TVfDnevnn^^s
20.20 vetje r ^ ■
Marcel le MorceJ*r*
jugoslovanskega 21.00	<	\
lišča Becgradn, ^ * pesmi
jlasbena i^i i
jejo pevci .Nelia..CV!»
feTborLidia OreV£
tani, Luis Mad-f°Jf* v
ssftj,;
R Boys» - pre'~ a r^-i S,
rane Gospodarske* ,torfL
rane Gospodarske« tur«^
Ljubljana; 21.50^^
zanimivi dogO^K1 svetu - Beograd-
dh1*'1
16.00 Oddaja za gjfa. p .Zagreb; J8.-Jin
judne znanosti 'priev^ greb; 20.90 TV Rj grad; 20.20 Teden-^jj
gled _ B_eogradu |
TV
«p°!r
prehrana - _n Ljubljana; 2050 Ljubljana; 21-®®r(u'fl«
ca„ - celovečern.
~ Lj'ub'jan,aF,.£Vl*'J>(
10.30 Oddaja ** tffL Športni POP°‘k0 ’pKJ za otroke; 185“ A
Mnogo sanj P?, ™ G»J'|
MILJE:
Europa »Ciao, ciao bambina«. Rom« «Karavana suženj«, Verdi «Ve!ika savana«.
Volta »Indijsko grobišče«.
RADIO
NEDELJA, 4 oktobra I9JJ
HADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Slovenski motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj;
12.40 Novosti v jazzu, oddajo je pripravil Orlo Giarini; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah;
14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Tržaški mandolinistič-ni ansambel; 15.20 Mojatr jazza;
15.40 Slovenska zborovska glasba;
16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Kvartet Van Wr,od; 17.00 Pianistka Louise Thyrion; 17.25 Plesna čajanka; 18.00 Melodije iz filmov;
18.30 Koncert slovenskih solistov, 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Orkester Eddie Barclay:
21.00 Pesniki in njih stvaritve: 21.20 Znane popevke; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mozart: Kvartet v C-duru K. 285 in kvartet v A-duru K. 298 za flavto, violino, violo in čelo; 22.40 Večerne melodije; 23.00 Saksofonist Gerr.v
20 30 Poročila; 21. ^(0 Fred BuiCaglKmjijtf » v NoimaodijK :)a delja, na'o porg, ^ d
13.30 Šolska daja za °trck<- o M 18.45 Kako op'a cK^ (5
19.00 Pesmi
daja za delavce. .^j.OO <1 Poročila-,. cvetk |f|
20.30	i-.---
vprašanja; 21.m — film; 22.30 73.00 Poročila
U>'
MAH
e *ii
DEKLICE-VAJEN|)c{ otji
let starosti 'z toteB?oTffl Padrič išče kaH
na. Ponudbe ® j-iigA-
CA, VILLA OP' - JI POSTALE 2001 - R Srfi OTROŠKE VOZ^j2in»V(j
fieTn^Tsakovl^'
Ottobrr	g	S	jT?
ll-LETNO
znanjem slovej.
skega. jezika,	KjUl
ških del, |šCe s
ali prodajalka.
BRUSINI CAHd , j.* i-električne PrY?^. P,''jAl'j
».pro-dV>1ai
1,0 v
trajno «YrCdektri!
ricKirimc k- - r. |^rivi
na drva, Pre" pečL, 4\ — trajno goreče Lt,g f i
na plin i" pL(re: pri Plač''« p 04f dom — Tel "
RESNO GRAGBEf MjV
išče družabnik , f moškega ali J- ,5. 11 rati od 13.
48-558.
ZAH'
Najtopleje >	kfs« a
vsem, ki so na	-,1 tj	^
čin počastili ^ jd predragega oče
ANTONA 5,
ŽALUJOČ« J
Lonjer
Vsem prijateljem in znancem naznaf-j-j, 1«
*y
no vest, da nas je nenadoma zapustil v rosti naš dragi mož in brat
LUDVIK RACMAN
Pogreb nepozabnega pokojnika bZ0\t\is<1^ A 4. t. m. ob 14. _uri iz kapele splošne B
pokopališče v Bazovici.	,|fg	-
Žalujoča soproga Justina. s svak in ostalo s°'
Gročana, 4 oktobra 1959.
nevmk
7 —
4. oktobra 1959
kto*
Goriško-benešbt dnevnik
;
Vesti s Krasa, iz Sovodenj in Steveijana
30 5
i#
“i1 :f."a._Krasu
Hil11>r!,bližuje kraju. v 1)1 r»U. To*vel• S° gr0zdie že
5 ,a Predvsem za
i i. ' V C
S Ln*"-a Preskrbe z i t, i.. ^esi' ga je močan
' Kd*ru /adr
$1 i^a SD . te vodovodna ! J 5o „oe v v°di. Medtem ^ *id ira-vdU^e^0 dela za
V '»težja Pr^' vodovodn("
«/l ***» n^'n' namree že ne-^'t bodn i!.i° zetneljska
j*j(jG kib0" nnn°,P?s*avd’ črpal-
Š' ^t Itfk*'8*58'3 ,;odo v re-‘b “o nekje
fedobski vodovod spet obratuje ^verjanske ceste je razrila voda
sovodenjskega občinskega sveta - Pričetek gradnje kraškega vodovodnega omrežja
se trgatev ne-
vPri Zdravšči:
^	nek3e	v	bližini
5 J fli vsai fVajo’ da bosta tfij 'Krašev«-Ve, leti« Preden n brn. . P'*! soško vodo i C ]„t.biIa se5a sovo-
'.^Vljaf^ri Sveta' **	* tofir /č,	0	dnevnem
" leti i?«	50	obra-
"losorti? .7~~1959- Za na-
>e"jIkoih- ■°1Skih klopi
2iy,n^,so*° so sklenili &lf ^ditni «* -3*r ter °dobri-
,11 Niti
fVfc
$ sroh7hovskešor;:za
1*1 kupili Clnskih Prosl-orov
’J Sv^^ek za popra-
prostorov Jf^vilp .??? stotov drv
>lSih ^nskih poti Pa
rtfi J, So krea- °V gramoza.
< i«»i ?„ prid"‘™
d Pridržalf milri°n°v .zau eno stanova.
io rt aeststanovanjski % «k, “adn0grajujejo v So-;c »'lov. 0 rebe občinskih
4%
|S
a v Stever-
l'Ž Visita
; Vprava -
Ptičak
tih1?,d0V( v Cj. Kl0Pi za osnovale-
»d P:
»It 'kli
*	p°slal:fr^CakU9e’ kda^
< "
'Penje za
so že'Ie.rjanu. Zidar-
tk ie dokončali,
Ud' Že
pouk
š!!LŽe Pričel, ven-
u «5° V starih
'l*/lt 0Pil rt u ostalih šol-napreduje,
f iL^tiske 3e zel° razri-^ ceste.
Vse ce-
>**• <■ )• % Nost'."3 dveh kole-
resta čez Groj-
> ustava nem°goča. Ob-rf CStf Bon33 56 Pobriga,
ljajo drogove v Jazbinah in v drugih zaselkih, kjer še nimajo toka. Pričakuje se, da bo to važno delo še letos dokončano.
Vozni red na progi
Gorica-Grojna-1". ;
Avtobusno podjetje Ribi nam je sporočilo, da bodo z jutrišnjim dnem uvedli na progi Gorica - Števerjan nekatere spremembe.
Zaradi .tega bo novi vozni red takle:
Ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.50, 12.30, 13.30, 18;
odhod iz Števerjana ob 7.20, 13, 14.15, 18.30.
Ob praznikih: odhod iz Gorice ob 15-30, 17.30;
odhod iz Števerjana ob 16 in ob 18,
Pobalin napadel žensko
Okoli 15 let Star mladenič je včeraj ob 21.30 v Ul. Brigata Pavia napadel 41-letno E-milijo Renko iz Ul. Piave št. 10, ko se je s kolesom vračala domov. Mladenič se je od zadaj pripeljal s kolesom in jo udaril po obrazu, da bi jo omamil in ji ukradel torbo, ki jo je imela na krmilu. Na srečo pa so takrat prišli mimo ljudje, ki so napadalcu prekrižali račune. Zenska je dobila poleg šoka še hude poškodbe na glavi. Neki zasebni avtomobilist jo je pripeljal v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravela v 15 dneh.
*Mt5n. . Preden 'K jtifika •• nesreca.
 ..
Identificiran neznanec ki so ga povozili na Majnici
Goriška kvestura je izvedela za ime neznanca, ki so ga v soboto z avtomobilom do smrti povozili na Majnici. Imenuje se Ivan Weinbergert doma je bil iz Bilj in imel 50 let. Nesrečnež je že letos v avgustu prišel v Gorico. Ker so ga policijski organi zalo-
"'"iiiiintiiiiiumumiinniiHniniMiHiiiuniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
imi cekarji s trga
Cet,:  - v >
',,,]andaJl' z Usiavja
t0 - dan .. z °s*avja trg „ sadjem in i aski -i rico vsaj 1Sna Drdan' Nekate-,Sjej0 eVOzna sred. in Je avtomobi-
J	mnogo
^■fsrK
'd' 'C <e8 da Se kmerie
' A' zve!, 36 predra'
J	določ	Sm° lzve'
4 l >9 0 Za m3 .Vldemsk0 4 ’ »H?, 'bora t.0rizacri°.
vpri°	,;oriza«io,
"sadje * uveljaviti. V. te spremem-
:N-:
ba voznega reda avtobusov, ki prihajajo iz Brd. Po novem bosta avtobusa, ki prihajata v Gorico čez Grojno in Oslavje, prišla v Gorico ob 7A5 odnosno ob 8,10, kar je prepozno za tiste, ki vozijo pridelke na veliki trg. Ribi je ta vozni red sestavil na podlagi številnih želj kmetovalcev, delavcev, uradnikov in dijakov, tako da je skušal vsem vsaj približno ugoditi. Na sliki so številni cekarji, ki so jih zložili z avtobusa, ko se je ustavil pred dvorom v Steverjanu.
tili brez osebnih dokumentov, so ga zaslišali, mu odvzeli prstne odtise in ga vrnili jugoslovanskim oblastem. V septembru je spet prišel brez dovoljenja v Gorico, kjer je preminil nasilne smrti. Teden trajajoča preiskava je bila brezuspešna. Včeraj pa so iz osrednjega policijskega urada iz Rima sporočili goriški kvesturi, da so prstni odtisi, povoženega neznanca enaki tistim, ki so jih iz Gorice poslali avgusta v Rim za Wein-bergerja. Tako je bil identificiran pešec, ki je bil kot neznanec pokopan na glavnem pokopališču v Gorici.
-— «»-----
Vrtec v Ul. Randaccio bodo spet otvorili
Na petkovi seji goriškega občinskega odbora so razpravljali tudi o ponovni otvoritvi otroškega vrtca v Ul. Randaccio. S tem v zvezi smo pooblaščeni napisati, da je odbor ugodno rešil to vprašanje ter sklenil ponovno odpreti vrtec, v katerega se je že vpisalo 8 otrok. Občina se bo potrudila, da bo v kratkem našla primerno otroško vrtnarico, ki bo prevzela skrb za našo de-co. Pouk se bo pričel v kratkem.
O Danes popoldne ob 17.30 bo na Travniku tombola, katero organizira goriški Zeleni križ. Glavni dobitki so: činkvi-na 30.000, prva tombola 60.000 lir, druga tombola 10.000 lir.
Po dveh polovICnih domačih uspehih
Triestina proli Reggiani z De Minom in Del Negrom
Izključena sta bila Bandini in Mantovani
Po dveh zaporednih internih nastopih bo Triestina doživela danes ognjeni krst na tujem igrišču kot gost Reggiane.
S prvima nastopoma tržaškega ligaša ne moremo biti v celoti zadovoljni. Oddati dve točki na lastnem terenu nikakor ni opravičljivo in to tembolj, ker nasprotnika prav gotovo nista bila nepremagljiva. Kljub temu pa za delna neuspeha proti Catanzaru in Cagliariju ne moremo kriviti celotnega moštva, ki je na-
_ .	,	v	.	,	■	n	j	w 1 u ili v c p juuov » a« xv i J s--
Izkupiček^ je namenjen Žele- sprotno od skromnih rezulta-nemu križu za nabavo «jekle- | ^ov pokazalo še kar dobro igro nih pljuč».	j v polju, le da je šepalo v ožji
iiiiMiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiumiiiiiifiiHiniiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiii
Včeraj opoldne v Novi Gorici
n; , smrti in poroke
V goriški občini se je od 27. septembra do 3. oktobra rodilo 10 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 5, oklici pa 4-
Rojstva: Marco Perzan, An-na Leone, Chiara Soberti, Pa-trizia Lenassi, Luciana Vitto-ri, Donateella Gobbo. Roberta Barnaba, Marina Brumat, Daniela Morgut, Giorgio Pau-luzzi.
Smrti: 56-leteni natakar Mario Vidoz, 80-letna Agata Sta-bon por. Sitar, 74-letna Adele Braun vd. Furlani, 73-letni Giuseppe Marega, 77-letni u-pokojenec pietro Furlan, 73-letna Antonia Vida por. Stan-ta, 60-letna Angela M-imnel por. Zamar, 78-letna Elisa de Frank vd. Tacco.
Poroke; delavec Bruno Co-dermaz in Tranquilla Pezzet-ta, uradnik Calogero Kizzitto in otroška vrtnarica Vanda Sardelli, agent javne varnosti Giorgio Decolle in Adele Ga-lasso, uradnik Sergio Pacori in uradnica Amalia Valle, trgovec Mario Bergamasco in u. čiteljica Maria Carli.
Oklici:	mehanik Luciano
Sturm in tkalka Albina Cin-gerli, uradnik dr. Antonio Ga-telli in otroška vrtnarica Ma-rilena Visintin, električar Roberto Scarabot in Antonietta Ciani, električar Ettore Samari in delavka Annamaria Klanjšček.
 «»--------
Kino v Tržiču
AZZURRO. 14-22:	((Moralist«,
A. Sordi, V. De Sica, F. Va leri.
PRINCIPE. 14-22: «Jesse in Ja mes», B. Hope, R. Fleming, v barvah,
EXCELSIOR. 14-22:	«Nekdo
bo prišel«, F. Sinatra, S. Mc Laine, D. Martin.
NAZIONALE. 14-22: «Od Apeninov do And«, E. Rossi Drago, M. Paoletti, v barvah.
S. MICHELE. 14-22:	«Tarzan
in izgubljeni Safari«, G. Scott, cinemascope v barvah.
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: «En dolar časti«, G. Waine, D. Martin, v barvah.
VERDI. 15.00:	»Ljudje	divjih
pokrajin«, A. Ladd, E. Bor-gnine, cinemascope v bar vah.
VITTORIA. 15.00:	»Gospodar
plavžev«, V. Lisi, A. Villar, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00:	«Krogla
brez imena«, A. Murphy, J. Evans, v barvah.
MODERNO. 15.00: «Zadnja karavana«.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 23 stopinj ob 14.15, najnižja 3 stopinje ob 6.30. Vlage 60 odstotkov.
Otvoritev modernega gostinskega objekta
Restavracija, kavarna in bar - V gradnji je tudi hotel Velika pridobitev za moderno naselje
Predsednik občinskega ljudskega odbora Nova Gorica Ludvik Gabrijelčič je včeraj opoldne prerezal trak in s tem izročil namenu novo restavracijo in kavarno. Prvi je vstopil Ivan Regent, potem pa številni povabljenci, med katerimi smo opazili predsednika OLO inž. Karmela Budihno, predsednika OO SZDL Tineta Remškarja, zveznega ljudskega poslanca in predsednika gospodarskega sveta Mila-
Podgore. Mladi dečki trenerja se tako prvič in z novimi silami predstavljajo navijačem v tej sezoni ter upajo, da se bodo dobro odrezali. Upravni svet društva Sovodnje vabi vaščane, da bi številneje kot v preteklosti obiskovali igrišče, da bi bodrili ekipi, ki branita sovodenjske barve Popoldne ob 15.30 se bodo domači pomerili z ekipo 13. bataljona orožnikov iz Gorice. Tekma bo služila kot pripra
na Vižintina, predstavnike go-1 va za prihodnje prvenstvene stinskih organizacij iz Nove tekme.
Gorice in Ljubljane ter predstavnike gostinske zbornice. Ludvik Gabrijelčič je v svojem govoru poudaril, da se s to slovesnostjo otvarja prvi gostinski objekt v Novi Gorici, ki bo velike važnosti za razvoj tujskega prometa. Izročil je podjetje delavskemu kolektivu v upravljanje, direktor podjetja Dušan Kovač, ki je bil pred časom direktor hotelov v Piranut pa se mu je za to najtopleje zahvalil.
Moderno poslopje je sestavljeno iz dveh večjih traktov. V enem je kavarna z zmaglji-vostjo 236 sedežev, v drugem pa restavracija s 160 sedeži. V baru bo prostora za 22 oseb.
Nedvomno najbolj učinkuje, jo na opazovalca elegantni o-boki, ki povezujejo oba trakta ter obkrožajo s travo in drevjem zasajen plesni prostor, kakršnega zlepa ni najti ne v bližnji ne v daljni okolici. Kuhinja je moderno opremljena; v njej bodo na enkrat lahko pripravili do 500 obrokov hrane. Kolektiv šteje 24 usposobljenih strokovnih delavcev s teoretičnim in praktičnim znanjem. Poslopje je gradilo SGP iz Nove Gorice, načrte pa je pripravilo, zaradi nepredvidene daljše gradbene dohe ,več inženirjev. Danes ob 10. uri, bo v počastitev o-tvoritve igrala na dvorišču godba LMS iz Ljubljane pod vodstvom majorja Karla Stariča.
Omenimo naj, da so tik poslopja že skopali temelje, kjer bodo do prihodnjega leta zgradili hotel s 71 posteljami.
Na koncu so pripravili za povabljence zakusko.
• ,	-——#»-•—
Danes dve srečanji sovodenjskih ekip
Danes je prvi Jan prvenstva mladinske lege jumorjev. Beli iz Sovodenj bodo ob 10. uri imeli v gosteh novo ustanovljeno ekipo Pro Isonzo iz
Trener sporoča, naj se ob 9.30 zglasijo na igrišču naslednji igralci: Marson, Devetak M. Di Lenardo, Devetak K. Terpin, Cej, Pelicon, Ferfolja, Petejan, Tomšič I, Tomšič II.
Ob 15. uri pa naslednji: Marson, S. Ferfolja, Šuligoj, Gabrijelčič, Cijak, M. Devetak, Podgornik. S Vižintin, A. Ferfolja. G. Petejan, G. Vižintin, C. Petejan, Anselmi, R. Vižin. tin in Plesničar.
DEŽURNA'lEKARNA
Danes je čez dan in ponoč' odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel, 29-72.
Vozni red vlakov
ODHODI
PROTI TRSTU;
0.15 (B), 5.53 (P), 6.46 (P), 7.51 (B), 8.15 (P), 8.54 (B>, 10.52 (P), 14.18 (P), 15.51 (P), 17.11 (E), 18.36 (P), 20.05 (P), 21.50 (B).
PROTI VIDMU-
4.39 (P), 6.27 (P), 7.01 (B), 7.38 (P), 8.30 (B), 10.53 (P). 13.00	(B),	13.42	(P),	15.34
(P),	17.25	(P),	18.51	(P),
20.35	(B),	21.35	(P),	22.49
(P).
PRIHODI
IZ TRSTA:
4.38 (P), 6.25 (P), 6.39 (B), 7.35 CP), 8.49 (B), 10.49 (P), 12.59	(B),	13.40	(P),	15.31
(P),	17.23	(P),	18.49	(P),
20.33	(B),	21.32	(P),	22.47
(P).
IZ VIDMA;
0.14 (B), 5.51 (P), 6.44 (P). 7.49 (B), 8.12 (P), 8.52 (B), 10.50 (P), 14.16 (P), 15.49 (P), 17.09 (E). 18.34 (P), 20.03 (P), 21.48 (B).
P potniški (accelerato)
B brzi (diretto)
E ekspresni (direttissimo)
REGGIANA: Baldisserri; Ra-musani (Nobili), Spinosi; Cor-si, Boccalatte (Nobili), Bonini; Tribuzio, Pistacchi, Pinti, Deotti, Oliari.
TRIESTINA: De Min; Frige ri, Brach; Varglien, Merkuza, Radiče; Del Negro, Taccola. Secchi, Szoke, MagistreHi.
obrambi in pa v samih zaključnih fazah. Teh dveh glavnih hib se je zavedel tudi trener Trevisan, ki se je prav zaradi tega odločil za dve važni spremembi, ki ju bo vnesel v formacijo že danes.
Prva zadeva izključitev vratarja Bandinija in vključitev mladega De Mina iz Belluna, za katerega bo današnji nastop predstavljal debut v B ligi. De Min je na treningih pokazal izvrstno formo in ker je Bandini proti Cagliariju branil zelo nesigurno, ni imel trener nobenega pomišljanja. Druga sprememba pa se nanaša na napad, v katerem bo letos debutifal Del Negro na desnem krilu namesto obolelega in netreniranega Mantova-nija. Del Negro je na treningu titularcev za italijansko reprezentanco za ((Sredozemske igre«, pokazal dobro formo in predvsem veliko odločnost .v kazenskem prostoru nasprotnika in Trevisan si od njegovega nastopa obeta večjo reali-zatorsko sposobnost celotne napadalne petorke,
V ostalem bodo nastopili v Reggio Emiliji igralci, ki so si že zaslužili popolno zaupanje trenerja. Izid tekme je za Triestino zelo važen, ker bi poraz kvarno vplival na moralo njenih igralcev in seveda tudi na položaj moštva v lestvici. Vendar pa bo srečanje za tržaške igralce zelo težko, saj je znano, da ima Reggiana doslej najbolj ploden napad v B ligi.
Važnost tekme potrjuje tudi dejstvo, da je bil za sodnika določon Campanati, ki sodi sicer srečanja v A ligi.
 «»-------
Sodniki za današnje tekme
Campanati za tekmo Reggiana • Triestina
MILAN, 3. -— Komisar sodniškega zbora nacionalne zveze ing. Bernardi je določil za jutrišnje tekme prvenstva A in B lige, ki se bodo začele ob 15,30, nasleanje sodnike:
A KOLO
(tretje kolo) Alessandria - Atalanta: Ge-nel (Trst), Bologna - Fiorenti-na: Bonetto (Turin), Inter -Lazio:	Liverani (Turin), Ju-
ventus - Spal: Adami (Rim), Lanerossi Vicenza - Milan: Jcnni (Macerata), Napofc - Ge-noa: De Marchi (Pordenone), Roma - Palermo: Leita (Vi-
gato (Meslre), Udinese - Padova: Righi (Milan).
B LIGA (tretje kolo)
Brescia - Marzotto: Roversi (Bologna), Catania - Lecco: A-scari (Carpi), Catanzaro - Ta-ranto: Sbardella (Rim), Como-Venezia: Cataldo (Reggio Ca-labria), Novara-Messina: Gui-di (BresciaJ, OZO Mantova -Cagliari:	Borasio (Alessan-
dria), Reggiana - Triestina: Campanati (Milan), Sambene-dettese - Parma: Zara (Molfet-ta), Simmenthal Monza - Torino: Angelini (Florenca), Verona - Modena: Rastrelli - (Florenca ).
TENIS
BERKELEY, 3. — Na mednarodnem teniškem turnirju Pacifiške obale je Indijec Krishnan premagal v četrtfinalu Amerikanca Chrisa Cha-waforda z 8:6, 6:3, 6:4. V drugem četrtfinalu je Kernow (ZDA) premagal rojaka Stevarda s 6:4, 20:22, 1:6, 6t4, 7:5.
Šahovski turnir kandidatov
Presenečenje v 15. kolu: Fisher premagal Keresa
Gligorič remiziral z Benkoejem
ZAGREfe, 3. — Danes se ie v Zagrebu začel- drugi Jel oz. 15. kolo šahovskega turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka. Doseženi so bili naslednji izidi:
Keres - Fisher 0:1 Smislov - Talj remi Peirosjan - Olalsson prek. v Benkoe - Gligorič remi 41. potezi STANJE PO 15. KOLU: Ke res, Talj 10, Petrosjan 8,5 (1), Gligorič 8,5, Smislov, Fisher 6,5, Benkoe 5,5, Olafsson 3,5 (1).
Mladi ameriški mojster Bo-hy Fisher je danes priredil veliko senzacijo. Kot črni je premagal vodilnega Keresa in s tem dosegel že drugo zmago nad sovjetskim velemojstrom, katerega je doslej na tem turnirju premagal samo še Petrosjan. Fisher je od samega začetka začel z ostro obrambo, kateri Keres ni posvečal dovolj pozornosti. Poleg tega je Keres v svojih napadih in v razbijanju Fisherjeve o-brambe napravil dve usodni napaki, ki ju je Fisher izkoristil in prisilil Keresa, da je
v 27.' potezi podpisal predajo.
Poraz Keresa, izvrstna, borba Talja, odlična igra Olafsso-na proti Petrosjanu in uporna obramba Benkoeja proti Gli-goriču so glavne značilnosti današnjega kola, ki še enkrat dokazujejo, da sedanji vrstni red še daleč ni, dokončen in da je še vse prezgodaj govoriti o končnem zmagovalcu in bodočem nasprotniku sedanjega svetovnega prvaka Botvi-. nika.
BOKS
PRIV1DENCE, 3. — Harold
Gomes, svetovni prvak kat. lahki junior, je premagal po točkah v 10 rundah Jaya Full-merja. To je bil prvi nastop Gomesa odkar je osvojil svetovni naslov z zmago nad Paulom Jorgensonom. Dvoboj ni veljal za naslov.
NOGOMET
O BEOGRAD, 3. — V anti-cipirani nogometni tekmi I. zvezne lige je Crvena zvezda igrala neodločeno z Veležem 1:1.
iiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiitfimiimmnmiMinmimiiHmiiimmimniiiiiiiiiiiiiiimimHimMiiiiiimiimiiiiiimMiimuinHiiMiiiniiiiiHiiii
Sittoči zaključek v društveni gostilni v Gabrovcu
Moštvo SELAD osvojilo poKal »Kraškega turnirja
ti
Na nogometnem turnirju so sodelovala še moštva iz Gabrovcaf Briščikovf V. Repna in Saleza
Sinoči je bila v novi dvora- tem pa v kratkem nagovoru konference menijo, da so te-
ni društvene gostilne v Ga
brovcu svečana Večerja, med katero so izročili pokal, ki si ga je osvojilo moštvo SELAD na jesenskem ((Kraškem turnirju«.
Turnir, v katerem so poleg moštva SELAD sodelovale še nogometne enajstorice iz Gabrovca, Saleža, Briščikov in Velikega Repna, se je začel 6. septembra, in sicer tako, da so vsako nedeljo do 27. septembra odigrali po dve tekmi, ki so bile na Ravni med Prosekom in Briščiki. Na turnirju je moštvo SELAD doseglo šest točk, sledi Gabrovec s 5 točkami, nato Briščiki s 4 točkami, Veliki Repen s 3 točkami in Salež z 2 točkama.
Turnir je omogočila Zadružna gostilna iz Gabrovca, ki je, kot smo že omenili, namenila zmagovalni, enajstorici lep pokal in se tudi drugače vsestransko zanimala za potek turnirja. In tako je na sinočnji večerji Cvetko Verginela v imenu gospodarskega društva najprej pozdravil vse člane nastopajočih moštev, za tem župana zgoniške in repen-taborske občine, funkcionarje SELAD in druge goste, po-
dem), Sampdoria - Bari: Ri-    ...........................................
Na povabilo ^Tržaškega teniškega kluba»
Tenisarji	iz
bodo nastopili v Trstu ?
Govori se, da bo med gosti tudi eden od članov državne reprezentance
lz vierajSnjega tržaškega popoldnevnika posnemamo zanimivo vest, da pripravlja uTržaški teniški klub» po zaključenem deželnem prvenstvu juniorjev še mednarodni turnir. Voditelji tržaškega kluba so se najprej obrnili na neko teniško društvo v Avstriji oz. na Koroškem, toda pogajanja se niso zaključila z u-spehom. Zato so tržaški teniški predstavniki stopili v stik s teniškim klubom v Ljubljani in zdi se, da je prišlo do sporazuma za nastop slovenskih tenisarjev v Trstu.
Ni še znano s katerimi i-gralci bodo nastopili Ljubljančani in tudi ne kdaj, vendar
pa se govori, da bo med njimi tudi eden iz zgornjega dela jugoslovanske državne lestvice, možno pa celo eden izmed članov jugoslovanske teniške reprezentance, ki bi nastopil kot gost.
Upamo, da bomo v bližnjih dneh imeli na razpolago kaj več informacij, že danes pa z veseljem pozdravljamo nastop slovenskih tenisarjev v našem mestu, v katerem vidimo nov dokaz, da je v športnih odnosih med Trstom in bližnjim jugoslovanskim zaledjem-konč. no le nastopila toliko časa pričakovana in obojestransko koristna odjuga.
poudaril,, da je bil namen turnirja predvsem ta, da se mladina začne udejstvovati tudi na športnem področju, kar je bilo z lepo udeležbo na prvem «Kraškem turnirju« tudi do' seženo.
Ko je izročil pokal predstavniku moštva SELAD, se je ta zahvalil organizatorjem ter predlagal, da bi enkrgt spomladi organizirali nov nogometni turnir. Predstavnik SELAD je obljubil, da bodo na temu turnirju dali pokal na razpolago oni.
Sledila je večerja, potem pa so se člani vseh nastopajočih moštev zadržali v prijetnem razgovoru še pozno v večer.
Z naše strani naj poudarimo zgledno iniciativo Gospodarskega .društva v Gabrovcu, ki je s tem, da je razpisalo tekmovanje; zg,«Kraški .furnir« in dalo na razpolago pokal, v mnogočem pripomoglo, da se je mladina iz zgoniške in re-pentaborske občine zbrala ter se pomerila na športnem področju. Ta iniciativa naj bo za zgled tudi drugim društvom po naših vaseh, zlasti pa občinam, ki bi lahko po svojih močeh in v svoji pristojnosti marsikaj storile za športno izživljanje mladine v tržaški okolici.
OLIMPIADA PO TELEVIZIJI
3 dnevne oddaje po 3 minute vsaka
LONDON, 3. — Po zaključku mednarodne konference »European Broadcasting U-nion», ki je bila v «Church Houseu v Westminsieru in katere so se udeležili predstavniki 27 držav, med kaieriini tudi Italije, so sporočili, da bo »EBU» poskrbela v Rimu za naprave za mednarodno televizijsko reportažo z olimpijskih iger 1960. Te naprave bodo stale 600.000 sterlingov oz. okrog milijardo lir. Snemalne kamere in operaterje bo dala na razpolago RAI, posamezne države pa bodo poslale svoje komentatorje.
Po sporazumu bo vsaka država, članica zveze, imela pravico do dnevne brezplačne reportaže v skupni dolžini 9 minut v treh oddajah po 3 minute prek 13 kanalov, ki bodo povezani z evropsko mrežo. Proučujejo tudi možnost, da bi državam, ki bi to želele, zagotoviti še dodatne prenose proti plačilu. V krogih blizu
žave, ki so se pojavile pri organizaciji prenosa olimpijskih iger v Melbournu, povsem premagane.
 «» --------
Danes v Trstu
NOGOMET Cremcaffe - Trevignano, diletanti. Igrišče Ponziane ob 15,30.
Libertas - Mariano, diletanti.
Igrišče v Ul. Flavia ob 15.30.
San Giovanni - Torriana. I-grišče pri Sv. Ivanu ob 15,30.
Fortitudo - San Giorgina. I-grišče v Miljah ob J5.30.
KOŠARKA Pallacanestro Stock - Reyer Benetke. I. serija. Športna palača ob 18. Moški turnir v Miljah v občinski telovadnici. Ob 10: tekma za 3. mesto, ob • 11,15: finale za 1. mesto.
ATLETIKA Deželno prvenstvo začetnikov. Organizira Ginn. Triestina. Občinski stadion ub 9.
BASEBALL Canasta Bologna - Libertas Valdonega Verona. Finale pro-mozione serija, A. Opčine ob 15.
TENIS
Deželni juniorski turnir. Finale. Igrišče v Ul. Guido Reni ob 9.
KOLESARSTVO Krožna dirka v Boljuncu za veterane (50 km). Start v Boljuncu ob 10.
SABLJANJE Pokal Ropetl - floret dvojic. Organizira Ginn, Triestina. Začetek ob 9.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na MontebeUu. Začetek ob 14.30. Glavna dirka aPremio degli Orizzonti«. Lir 335.000, proga 2080 m. Tudi dirka za Totip.
UOgovarji, ureOniK STANISLAV KENKCJ Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trst
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 4. t. m. ob 17. uri Lux film:
MOŽJE V MESTU
Igrajo:	RENATO	SAL-
VATORI, NINO TARAN-TO in FRANCA VALERI
BOILEAU-NARCFJAC:
ZLI ZNOJ
25.
i sov^j, j v
J®	36	on	°g>edoval	*zl<*ke-	Naposled	je
čas boš lahk'' ecM-aSevola » priklonil. tv,iern n„_,nske obleke?
odrezano
{weTn n^J :ske Obleke?« je vprašal Flavičres i* Je biiTlf0Pju. Dvigalo je tam zadaj.« i V^ost ^»očen. Bo že plačal Traboul. Nav . in« Vi8aiu f naIa bo!... Morala bo priznati! Sprem-Cl* je - e zaprl vrata in dvigalo je zdrselo.
mi; • L	zaprl
ji!»	šepetala Renče.
ProdaJalko.
^	atpa ženske obleke! Kar imate najelegant-
W°Vadbi n1- Bii jč malo zadihan kakor po kakšni 1 ni? hioD---J,rodaiaika je razstavljala na dolgo mizo ie* ie tak krojev in je z očmi lovila Renčejin °J posegel vmes in stegnil prst.
i, * * se j
6 Za^udila prodajalka.
;5kbšaiaje do. R*nče
ie iu”-	mi	napraviš	veselje.«
bradat	n	ela zaradi	dekleta, ki Ju je	opazovalo,
9 bw8°r in	i	stopili v	kabino. Flavičres je vstal in
^iii'	kah v, ,	zopet je	doživljal čakanje,	ki je bilo
> %sw ‘lPlffV'	(f.cn	ief/N	c	f	i	c	Ir	o	-
^ . » ^opet Je aozivijfu Cttitunje, ki je uiiu *°t>čt i °b’ isto neučakano tesnobo, isto stiska-*e našel življenje. Ker ni tekel dovolj
naglo, ker so mu roke postajale nervozne in vlažne, je nato iskal v vrsti obešenih oblačil kakšen kostum. Hotel je sivega. Toda nobena siva barva, kar jih je videl, ni bila prava. Nedvomno nobena siva barva ne bo dala natanko istega odtenka, ki ga je hranil v spominu. Ali ni njegov spomin nemara polepšal vsega do najmanjše podrobnosti? Je prepričan, da se	prav spominja?...	Vrata	kabine	so zaškripala; obrnil se
je in	zadelo ga je prav tako	kakor	prvič v hotelu Waldorf,
zadelo prav v meso. To je bila obujena Madeleine, Madeleine, ki je	obstala, kakor da	ga je	zdajle	spoznala; Madeleine, ki
se je	nato približevala,	malo	bleda,	z istim žalostnim vpra-
šujočim pogledom v očeh kakor nekoč. Stegnil je shujšano roko in jo je takoj zopet spustil. Ne, podoba Madeleine še ni bila popolna. Kako ni opazil tistih uhanov, ki so nepopravljivo kazili obrise njenega profila?
«Snemi tistole!« ji je ukazal tiho. In ker ni razumela, je s prsti, ki so pretrdo prijeli, snel tista dva nesramna dragulja Odstopil je za korak in je v obupu občutil svojo slikarsko nemoč, s katero naj bi popolnoma izrazil podobo pred seboj.
«Prav,» je dejal prodajalki, «gospa bo obdržala to obleko na sebi... Ta kostum je iste mere, kajneda?... Zavijte ga! Pokažite nama oddelek z obutvijo!«
Renče se mu je prepuščala. Morda je razumela, zakaj Flavičres tako dolgo proučuje vsak par čevljev, kakor da bi razpravljal sam s seboj, ko tiho graja zdaj peto, zdaj pasove. Izbral je drobne, svetle čeveljčke.
«Da vidimo... Stopaj 1»
Takoj se je začela pozibavati na visokih petah in je bila videti vitkejša. V tesni črni obleki so ji boki polagoma
oživljali.
»Dobro«, je vzkliknil Flavičres.
In ko je prodajalka začudeno vzdignila glavo, je dejal:
»Zelo dobro. Vzameva... Denite stare v škatlo!«
Prijel je svojo spremljevalko za roko in jo odvedel pred ogledalo.
»Poglej se!« Je rekel. »Poglej se, Madeleine!«
«Prosim te!« je vzdihnila.
»Daj! še malo se potrudi!... Ta ženska v črnem... Sama vidiš da ni več Renče!... Spomni se!«
Ona je trpela, se je videlo. V grozi se ji je nabral obraz, usta so se ji napela in oni drugi obraz je tudi živel, v presledkih, kakor nedosežen odsev. Odvedel je Madeleine k dvigalu. Zastran las se bo	reševalo pozneje!	Bolj	nujen	je
bil parfum, tisti fantom iz	preteklosti, zdaj je bilo	treba	iti
do kraja, naj bo, kar hoče... Toda tistega parfuma ni bilo več. Flavičres se je zaman gnal.	.	.
»Ne... ne morem se domisliti«, je dejala prodajalka.
»Kako, da ne!... Kako bi vam dopovedal? Parfum, ki disi po zorani zemlji, po uvelem cvetju...«
»Morda Chanel številka 3».
»Mogoče«.	.	.'
«Ga ne izdelujejo več,	gospod. V kakšni	manjši prodajalni ga utegnete še dobiti,	pri nas pa ne«.
Njegovo dekle ga je vleklo za rokav. Ni se premaknil, zamišljeno je tipal steklenice čudnih oblik. Brez tistega parfuma spomin ne bi bil popoln. Naposled se je vdal, a preden sta odšla, je kupil Madeleini klobuček, umetniško oblikovan klobuček. In medtem ko je plačeval, je od strani opazoval nenavadno a znano postavo, ki je stala ob njem in malo odpuščanja mu je kanilo v srce. Zdaj je on prijel Madeleine za roko.
»čemu vse te neumnosti?« je vprašala.
«čemu?.„ Ker hočem, da najdeš samo sebe. Hočem priti do resnice«.
Skrčila se je. Čutil je, kako mu je sovražna tuja, a tiščal jo je trdno k sebi. Ne bo mu več ušla. Naposled bo popustila
»Hočem, da si najlepša«, je dodal. «Almaryan je zbrisan Nikoli ga ni bilo«.
Nekaj trenutkov sta korakala naslonjena drug na drugega Vse to je bilo močnejše kot on.
»Saj nisi Renče«, je rekel. »Glej, ne jezim se... Govorim čisto mirno«.
Vzdihnila je in malo da se ni zopet razjezil.
»Da, vem. Renče si; živela si v Londonu s stricem Charlom, bratom tvojega očeta. Rodila si se v Dambremontu v Vogezih. vasica bogu za hrbtom, blizu reke... Vse to si mi že pravila, a vse to ni mogoče. Motiš se«.
«Ne začenjajva znova«, je prosila,
«Saj ne začenjam. Trdim le, da v tvojih spominih nekaj ni v redu. Najbrž si bila bolna, kdaj koli, hudo bolna«.
«če ti pa pravim...«
«So bolezni, ki puščajo čudne okvare«.
«Bi se vendar spominjala... Imela sem škrlatinko, ko mi je bilo deset let. To je vse«.
«Ne, to ni vse«.
«Zdaj me pa že moriš!«
Prizadeval si je, da bi bil potrpežljiv, kakor da bi bila Madeleine bolnica, krhko bitje, ki ga človek ne sme premetavati, vendar se mu je ta njena trdovratnost upirala.
«Skoraj ničesar mi nisi povedala o svojem detinstvu« je nadaljeval. «Pa bi tako rad kaj izvedel«.
In ko sta šla mimo muzeja Grobet-Labadie, je dodal;
«Stopiva tu noter! Tu se bova tahko pogovarjala«.
Brž ko sta prišla v vežo, je začutil, da se bo njegova muka ponovila, se bolj pekoča kot kdaj prej. Odmev njunih korakov, molk stvari ojcoli njiju, slike, portreti, vse ga je spominjalo Louvra, močno in zbadajoče. In ker je mlada žena znižala glas, da ne bi motila neme zbranosti praznih dvoran je na mah dobila prav Madeleinin ton, tisti zabrisani alt, ki se je tako prilegal njenemu zaupnemu pripovedovanju Flavieres ni toliko poslušal njenih besed kakor je prisluhnil njihov; čudni glasbi. Pripovedovala mu je o svoji mladosti. In po čudnem naključju je bila ta mladost skoraj podobna Madeleinini mladosti. Edinka... sirota... študije V nadaljevalnem tečaju do diplome... nato njena zaposlitev kot prevajalka v Anglip Ob Flavičresu je bila ista vznemirjajoča tenja, ki jo je še zmeraj želel nositi na rokah. Ustavil se je pred sliko Starega pristanišča in je vprašal s spremenjenim glasom:
»Ti ugaja ta vrsta slik?«
»Ne... Ne vem... Jaz sem nevednica, ti priznam«
Vzdihnil je in jo odvedel dalje, do modelov štirijambornie galej, tartan, ene topnjače z vsemi topovi in s paičevinasto tankimi vrvmi.
((Pripoveduj še!«
»Kaj naj ti še povem?« •
«Vse. Vse, kar si delala in na kar si mislila«.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 4. oktobra 1959
Leto XV. - Št. 236 (4390)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 37.338 Gorica 33-8*
Poštnina plačana v goj® Abb. postale I Srt®0
—   1000
mesečna 480 lir — vnaprej: tetrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 UL^ nesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, c Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.
URKDN1STVO: UL. MONTECCH1 St. 6, II. nad. — TELEFON 93-*»* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št, 20 — Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-11 — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18,	Tel. 37-338	— CENE
OGLASOV:	Za	vsak	mm	viSine	v	širini	enega	stolpca:	trgovski	80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA:
v
tržaškega tiska Trst 11-5374
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči	(00.1)4-
------	-	tel	21-928.	tekoči račun pri Komunalni banki v Ljunu*
predvaja danes 4. t. m. z začetkom Universal cinemascope barvni film:
Joe Butt
Igralo: AUDIE MURPHY, GEORGE BURGESS MEREDITH
V ponedeljek 5. t. m. ob 18. uri ponovitev
m
»
Oster napad Nennija v današnjem«Avanti! na nekatere Segnijeve izjave v Ameriki
V torek bosta Segni in Pella poročala na vladni seji - Očiten je Fanfanijev namen, da na kongresu KD v Florenci odprto nastopi proti sedanjim voditeljem stranke-Današnja«Giustizia» objavlja referat, ki ga je Saragat pripravil za kongres PSDI
„Borba“ odgovarja na nove kitajske in albanske napade
Tito poziva mladino, naj čuva v borbi skovano bratstvo in enotnost
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — Zunanjepolitični razvoj v zadnjem času bo, kot kaže, tudi v italijanskem parlamentu predmet žive debate. Nenni je že danes predložil v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri zahteva od predsednika vlade poročilo in izjave o njegovem potovanju in potovanju zunanjega ministra v ZDA. Tudi komunisti imajo namen postaviti podobno zahtevo. Kaže, da se
to pot Segm ne bo izogibal ugoditi tej zahtevi. Baje je že predsedniku senata spo rcčil svoj namen in namen Pelle, da poroča o mišljenju vlade o sedanjem mednarodnem položaju.
V torek bosta Segni in Pella najprei poročala mi nistrskemu svetu, že zato
da se nekako dogovorijo, kako naj se postavijo po robu močni kampanji levice.
Prva napoved te kampanje se že nahaja v članku, ki ga je Nenni napisal za jutrišnji «Avanti». Nenni se v članku sprašuje ali je mogoče ljudem ki so tako neobčutljivi za no-
gat pripravil za kongres PSD1. V bistvu je ta referat taksen, kot ga je imel Saragat na zadnji seji CK svoje stranke in se zavzema za politiko levega centra. Socialdemokratska desnica pa bo imela jutri dve zborovanji, prvo v Milanu za sever pod predsedstvom Simoninija in Ferran-ja, drugo pa v Milanu za jug, ki mu bosta predsedovala Paolo Rossi in Ivan Matteo Lombardo Preti pa je tajništvu stranke predložil resolucijo struje »socialistične obnove«, katero vodi on z Viglianesi-jem; v stranki je ta struja nekje na levem centru.
A. P.
danes zapustila Washington ter nerja. Z letališča sta se Segni
WASHTNGTON, 3. — Pred-
se napotila v New York. Dr žavni tajnik Herter je pri odhodu pozdravil gosta. V nagovoru je dejal, da so ZDA in Italija sporazumne o načelih, ki morajo obe državi voditi v njuni zunanji politiki, da bo vladal trajni mir, osnovan na pravičnosti in svetov nem redu. Segni pa je dejal, do je njegov obisk v VVashing-tonu potrdil solidarnost med Italijo in ZDA. Na letališču so razen Herterja pozdravili italijanska gosta tudi šef pomorskih operacij ZDA admiral Burke, člani italijanskega veleposlaništva ter visoki funkcionarji državnega tajništva. Vojaško čast pa so izkazali oddelki v slavnostni uniformi.
Ameriško vojaško letalo, s katerim sta odpotovala italijanska državnika, je odletelo z letališča v Washingtonu ob 14.17 (po srednjeevropskem času ).
Predsednik Segni in zunanji minister Pella sta prispela popoldne v New York, kjer ju
vi mednarodni kurz, zaupati rednik italijanske vlade Segni je pozdravil Richard Patterson
deželo. »Nesrečni Segnijev sta
in Pella odpeljala proti sedežu OZN, kamor sta prispela ob 16.10. Tu ju je sprejel šef rrotokola De Noue. Pre-d obiskom samega sedeža OZN sta odšla v urad generalnega tajnika OZN Hammarskjoelda. Po verodostojnih vesteh se je razgovor pri Hammarskjoeldu nanašal na vprašanja razorožitve, Srednjega vzhoda, pomoči mani razvitim deželam in Laosa. Govorilo se je na
splošno, podrobneje pa so govorili o možnih postopkih glede razorožitve.
Po razgovoru je Hammar-skjoeld pospremil gosta na obisk posameznih oddelkov zgradbe. Iz Hammarskjoeldo-vega stanovanja pa sta mogla italijanska državnika občudovali panoramo Manhattana ter East Riverja.
MILAN, 3. — Danes so v Milanu odprli mednarodno razstavo tiskarske in papirniške obrti, pri kateri sodeluje 677 podjetij iz 14 držav. Razstava bo odprta do 11. oktobra.
.ter zunanji minister Pella sta 1 v imenu župana Roberta Wag-vek» imenuje Nenni besede, s i
katerimi je predsednik vlade j ■••■••■••••■•••■MiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiii
poudaril, da je treba mir graditi na granitu in ne na pesku.
Toda še bolj zameri Nenni Se-gniju stavek, o katerem pravi, da še mnogo bolj izraža nesposobnost razumeti to, kar 1 se dogaja na svetu. To je tale Segnijev stavek: «Ne bomo se predali lahkotnemu op: imizmu
tistih, ki verjamejo, da je dovolj stisk roke in kak nasmeh za rešitev mednarodnih problemov. ki postajajo s časom le še bolj zapleteni.«
«To torej, piše Nenni, je za predsednika vlade naše dežele dogodek, ki je navdal z veseljem in zaupanjem stotine milijonov po vsem svetu. Stisk roke in kak nasmeh. Ne glede na to, da je taka sodba zelo žaljiva — ne toliko za Hrušče va, kolikor za ameriškega predsednika, katerega gosta sta bila Segni in Pella, — je ta sodba zgodovinsko in dejansko zmedena banalnost.« Ko Nenni poudarja kako sta Segni in Pella oddaljena od resničnosti, se na koncu sprašuje, ali jima deezla lahko še zaupa.
Danes je »Osservatore Ro mano« objavil dolg članek, ki je v marsičem v nasprotju z nekaterimi papeževimi izjava, mi. Vendar bo članek s svojo protipomirljivostjo lahko uga. jal prav Segniju in tistim, ki bodo v tem članku našli potrdilo za svojo sodbo o «utopi-stičnem« značaju načrta za popolno razorožitev.
Stališča v KD postajajo vendarle bolj jasna. Moro je včeraj govoril v Vercelliju, danes pa v Milanu, me ttem ko je Fanfani danes govoril v Caserti. Vedno bolj se ugotavlja, da se vedno bolj veča prepad med tem, kar obariva izjavljata. V včerajšnjem Mo-rovem govoru v Vercelliju je bilo še mogoče videti nekako vabilo Fanfar.iju, vendar mu je ta takoj odgovoril z današnjim govorom v Caserti. Fanfani vztraja pri svojih argumentih ter zlasti poudatja, da je treba prepustiti bazi < dlo-čanje o enotnosti stranke, ne pa vrhovom. Vidi se, da je Fanfani potrdil svoj sklep, da bo v Florenci v odprti bitki izzval sedanje voditelje stranke.
Moro, ki je danes govoril v Milanu, pa se je še vedno postavljal na stališče »enake oddaljenosti« od obeh kril, kar raj bi mu na kongresu v Florenci dalo osnovo za vlogo razsodnika.
Jutrišnja »Giustizia« bo objavila referat, ki ga je Sara-
Demonstracije proti politiki
bivših bojevnikov francoske vlade
Nenehno višanje cen živil - Vojaški izdatki se bodo zvišali za 4 odstotke
PARIZ, 3. — V Parizu je i Vlada je proti višanju cen ob-
bila danes prva velika proti vladna demonstracija, odkar je de Gaulle na oblasti. Množica nad 30.000 bivših bojevnikov je v prvih popoldanskih urah napolnila operni trg in bližnje Ulice v znak protesta proti ukinitvi 15.000 frankov letne penzije nad 500.000 bivšim bojevnikom iz prve svetovne vojne. Nedavno je sicer vlada deloma preklicala svoj ukrep, s tem da se plačuje četrtina prejšnje penzije bivšim bojevnikom, ki so starejši od 65 let; toda s tem ni uspela pomiriti prizadetih. Današnjo demonstracijo je organizirala francoska zveza bivših bojevnikov, ki šteje nad tri milijone članov. Sklicala je tudi občni zbor, ki bo zasedal danes . in jutri, da prouči nadaljnje protestne ukrepe.
Pri današnji demonstraciji, ki je potekla brez incidentov, ker so sami demonstranti organizirali varnostno službo, niso sodelovali bivši bojevniki iz zadnje vojne. Vendar pa je demonstracija popolnoma blokirala promet v središču mesta, ko je šel sprevod mimo. Prebivalstvo, ki se je zbralo na ulicah je demonstrante pozdravljalo. Značilno je, da so številni navzoči pozdravljali, ko je šla mimo tudi delegacija bivših bojevnikov iz Alžirije. S tem so hoteli številni skrajneži poudariti svoje nasprotovanje proti de Gaullu v zvezi z njegovo zadnjo izjavo o Alžiriji.
Demonstracija, ki sicer sama na sebi ni nič izrednega, vendarle pomeni opozorilo za
javila danes številne dekrete, ki določajo cene raznim živilom. Ce se bodo cene teh živil zvišale za določene odstotke, bo vlada poskrbela za večji uvoz iz tujine, zato da povzroči padec cen.
Da bi pomirila nezadovoljstvo, je vlada v proračunu za prihodnje leto, ki bo te dni predložen skupščini, dokaj o-milila ukrepe varčevanja. Primanjkljaj v proračunu se vrti okoli 600 milijard, kakor je bil do sedaj. Skupni izdatki so določeni na 6468 milijard. Vojaški izdatki se bodo zvišali za 4 odstotke v primerjavi z lanskim letom. Na splošno pa določa proračun davčne razbremenitve za približno 25 milijard frankov in zvišanje povprečnih mezd na 3 o-dstotke. Videti pa je treba, kakor pripominja nocoj komentator katoliškega lista «La Croix», ali bo ta uradni optimizem v skladu s stvarnostjo in ali ima vlada res sredstva, da posreduje na gospodarskem sektor-ju„ če bi tu nastal zastoj.
nesreča pri Cataiizaru
CATANZARO, 3. — Danes zjutraj ob 2.50 je potniški vlak, v bližini postaje Montauro, ki vozi na progi Metaponto Reggio Calabria, zadel ob tovorni vlak, ki je bil ustavljen na tiru. Zaradi trčenja sta se iztirili lokomotivi obeh vlakov.
vciiuaiic uuiiicn i uuutumu «-«	_	.	...	,	...	,	,
vlado. Opazovalci so vedno j P" nesreči sta bili dve oseb.
predvidevali, da bodo na jesen nastale nove socialne težave, zlasti zaradi višanja cen. V glavnem so se zvišale cene glavnih živil. Tudi cena premoga za zimsko kurjavo se bo zvišala za deset odstotkov.
ubiti (strojnik potniškega vlada in še en železničar); ranjenih je bilo 25 ljudi.
ker ni postajni načelnik pravočasno obvestil potniškega vlaka, da se mora srečati z omenjenim tovornim vlakom.
Trije delavci pokopani pod kamenjem
GENOVA, 3. — Trije delavci so zgubili življenje, ko se je nanje udrl plaz kamenja v kamnolomu Petralavezzara blizu Campomorone.
Prvi blok okoli sto kubičnih metrov kamenja, ki se je od-krnil v višini 30 metrov, je presenetil tri delavce in jih pokopal pod seboj. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je treba vzroke nesreče iskati v naravnem procesu drsenja kamnitih blokov zaradi deževja.
Ministrstvo za delo o razsodbi v Charleroiu
RIM, 3.	— Tiskovni urad
ministrstva za delo javlja; »Minister za delo Zaccagnini, ki je skrbno proučil reakcijo, ki jo je v Italiji, zlasti v sin dikalnih krogih, povzročila razsodba na procesu zaradi nesreče v Marcinellu, je dal nalogo podtajniku Storchiju naj odpotuje v Belgijo, da se neposredno informira o tem dogodku, kolikor se v okviru zaščite interesov italijanskih delavcev v tujini tiče ministrstva za delo. Tudi na podlagi teh neposrednih informacij podtajnika Storchija, ki bo potem poročal ministru za de-io, bo vladi mogoče .-prejet) fotrebne ukrepe za zaščito
(Od našega dopisnika;
BEOGRAD, 31. — Proslava desete obletnice kitajske republike je bila med drugim izkoriščena za nove napade kitajskih voditeljev na Jugoslavijo. Pričel se je nov val napadov, ki je v sedanjem trenutku splošnih naporov za o-pustitev metode hladne vojne in izboljšanja mednarodnega ozračja tem bolj nerazumljiv. V Pekingu je bila na primer objavljena brošura ((Pravi o-braz sodobne revizionistične Titove klike«. Moskovska lista ((Pravda» in «lzvestja» p a sta objavila članke podpredsednika kitajs-ke vlade in zunanjega ministra Cen Jija m tajnika CK KP Kitajske Uen Jao Pina, v katerih se poziva nu odločno borbo proti jugoslovanskemu revizionizmu. Na. padom kitajskih voditeljev so se pridružili tudi Albanci.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je na petkovi tiskovni konferenci ocenil te napade kot sestavni del hladne vojne. Jutrišnja «Borba» v članku pod naslovom «lVa stališču hladne vojne» ugotavlja, da Kitajska zadnje čase zaostruje odnose ne le z Jugoslavijo, temveč tudi z drugimi državami. ((Borba» opozarja na položaj, ki je nastal v zvezi z incidenti na kitajsko-indijski meji in na incident v Pekingu, u-smerjen proti Združeni arabski republiki.
((Borba» ugotavlja, da Kitajska izkorišča razne momente za pritisk na izvenblokov-ske države, ki se že leta bore za opustitev hladne vojne in za stabilizacijo miru ter za miroljubno koeksistenco. Kitajski napadi so usmerjeni na Jugoslavijo, Indijo in Združeno arabsko republiko, katerih politika je dobila od miroljubnega in svetovnega javnega mnenja največje priznanje. ((Ta politika Pekinga — zaključuje ,.Borba" — je samo obsodbe vredna. Cas je, da se odgovorni činitelji Kitajske o-svobode zablod in da spregledajo škodljivosti, ki je s svojim ravnanjem povzročajo interesom človeštva.»
Predsednik republike maršal Tito ob otroškem tednu spominja mladino Jugoslavije, da je njena naloga, da neguje in nadalje razvija bratstvo in e-notnost jugoslovanskih narodov kot eno največjih pridobitev narodnoosvobodilne borbe.
«Vi, ki niste obremenjeni s predsodki preteklosti — poudarja maršal Tito v pismu o-trokom in mladini Jugoslavije — lahko v tem pogledu storite mnogo. Ljubezen m najbolj čisto tovarištvo morajo povezovati otroke vseh naših narodov. Vurujte in razvijajte tudi druge pridobitve nase narodnoosvobodilne borbe m razvijajte tudi druge pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije.» poudarja Tito, potem ko ugotavlja, da so ezadnji dogodki v mednarodnem življenju zelo hrabrilni in da dajejo npati, da bodo mlade generacije m ostalo človeštvo obvarovani strahot nove vojne, ki bi i-mela katastrofalne posledice za vsa živa bitja na Zemlji.#
B. B.
ke Cila predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmano-vič. Vukmanovič se bo kot de. legat SZDLJ udeležil kongresa socialistične stranke Cila. Spremlja ga tudi tajnik centralnega sveta Ašer Deleon, ki bo skupno z njim po kongresu obiskal nekatere države La. tinske Amerike in njihove sindikalne organizacije.
Brecelj in Kveder pri Dahauajakeju
COLOM BO, 3. — Clan zveznega ivršnega sveta Marijan Brecelj, jugoslovanski veleposlanik na Ceylonu Dušan Kveder in odpravnik poslov veleposlaništva Dejan Kostič so obiskali danes novega predsed. nika ceylonske vlade Dahana-jakeja. V razgovoru s člani jugoslovanske delegacije je premier Dahanajake izrazil željo po nadaljnji utrditvi in po. globitvi prijateljskih odnosov in sodelovanja z Jugoslavijo. Jugoslovanska delegacija, ki se je udeležila v imenu predsednika FLRJ in vlade pogreba bivšega predsednika vlade, je obiskala tudi družino Bandaranajkeja in glavnega guvernerja Ceylona, Guneteli-keja, predsednika senata, pred.
sednika skupščine in voditelja opozicije.
—«»-------
Italijanski industrijci obiščejo Jugoslavijo
BEOGRAD, 3. — Za 26. t. m. je bil določen prihod važne italijanske gospodarske delegacije v Jugoslavijo. V delegaciji bodo predstavniki zveze industrijcev; vodil jo bo inž. Quinto Quinteri, podpredsednik Confindustrie.
Med svojim enotedenskim bivanjem v Jugoslaviji bo delegacija obiskala važna industrijska središča v Jugoslaviji, da vidi možnosti nadaljnjega industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji.
Italijansko delegacijo je povabilo združenje jugoslovanske industrije sporazumno z zvezno zbornico za trgovino s tujino. Skupno s to delegacijo bodo prišli v Jugoslavijo številni predstavniki gospodarskega tiska.
MOSKVA, 3. — Danes je zapadel v Moskvi prvi sneg, ki pa ni še zavil Moskve v običajni zimski plašč. Po meteoroloških predvidevanjih bo letošnja zima precej ostra.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
Jutri obisk Schaerfa v Moskvi
MOSKVA, 3. — V ponede-,s pomočnikom kitajskega zu-
Hrvatski slikarji razstavljajo v Bruslju
BRUSELJ, 3. — V navzočno-sti podpredsednika belgijske vlade in številnih zastopnikov kulturnega belgijskega življenja so sinoči odprli v Bruslju razstavo jugoslovanskih slikarjev Krsta Hegedušica m Ivana Generaliča.
 en ------
ljek bo predsednik avstrijske republike Adolf Schaerf začel uraden obisk v Sovjetski zvezi. Z njim bo	odpotoval v
Moskvo tudi zunanji minister Bruno Kreisky. Zdi se. da med razgovori ne bodo obravnavali perečih političnih vprašanj; vendar pa daje navzočnost zunanjega ministra Krei-skega obisku nekaj več kakor protokolaren značaj. Značilno je, da bo v avstrijski delegaciji, ki bo odpotovala v Moskvo, tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Gschnitzer, ki zagovarja nepopustljivo politiko, kar se tiče Južne Tirolske. Vendar pa izključujejo v avstrijskih krogih v Moskvi, da bi se tam razgovarjali o Južni Tirolski.
S tem obiskom hoče Moskva dati večjo važnost v razvoju odnosov z nevtralnimi državami in s tem v zvezi je značilno, da bo prihodnje dni odpotovala v Indonezijo delegacija vrhovnega sovjeta SZ. Poleg tega bo moskovska univerza podelila Schaerfu častni doktorat za pravne vede. Sovjetski tisk izreka priznanje «mocirosti in čutu odgovornosti, ki ga Avstrija v današnji Evropi kaže do vprašanj miru in mednarodne varnosti«. Politični opazovalci ugotavljajo, da je Sovjetska zveza leta 1955 s svojim stališčem omogočila podpis avstrijske državne pogodbe. Dodajajo, da ni izključeno, da hoče Moskva s poudarjanjem prijateljstva do Avstrije ustvariti koristen primer za ureditev tudi nemškega vprašanja na ta način, da bi združeno Nemčijo nevtralizirali.
Postajni načelnik v Montau- j pravic družinskih članov žr ro je takoj po nesreči zbežal tev v nadaljnji fazi sedne ob in bblasti ga sedaj iščejo. Zdi I ravnave.« Podtajnik Storchi je se, da je nesreča nastala prav’že odpotoval v Belgijo.
Vukmanovič v Čilu
BEOGRAD, 3. — Danes je odpotoval z letalom v Cile na vabilo socialistične stran-
Zaostritcv spora med ZAR in Kitajsko
PEKING, 3. — Zvedelo se je, da bo odpravnik poslov ZAR v Pekingu Keilani odpotoval 6. oktobra skozi Moskvo v Kairo na posvetovanja z vlado. Za odhod se je odločil po včerajšnjem razgovoru
nanjega ministra, kateremu je sporočil protest zaradi sovražnih izjav tajnika sirske komunistične stranke v Pekingu. Odpravnik poslov je poudaril, da je sam Cuenlaj na zborovanju 29. septembra predstavil Bagdaša kot ((predstavnika sirske komunistične stranke«, ki jz po združitvi Egipta in Sirije prepovedana. Kitajska vlada je med prvimi priznala združitev Sirije in Egipta. V Kairu poudarjajo, da dejstva, da je Bagdaš lahko napadel vlado ZAR «v imenu Sircev«, dokazuje, da pekinška vlada spodbuja separatizem in se s tem vmešava v notranje zadeve ZAR. Za vlado ZAR je ta incident zelo resen.
Nekateri listi v Kairu objavljajo danes zelo ostre komentarje proli Kitajski. «A1 A-hram« obtožuje Kitajsko, da vodi politiko, ki temelji na stalinističnih načelih. V okviru te politike, dodaja list, vodi Kitajska iraško komunistično stranko s pomočjo svojega poslaništva v Bagdadu, ki ima 800 zaposlenih oseb. Nato dodaja: ((Peking mora razumeti, da se ZAR ni nikoli obotavljala pred odločnimi ukrepi, tudi proti velikim državam.« List poroča tudi, da je poslaništvo ZAR v Pekingu pod nadzorstvom ter da so šifrirana sporočila, ki jih je zunanje ministrstvo ZAR poslalo odpravniku poslov v Peking, kitajske oblasti prestregle in jih skušajo dešifrirati. List dodaja, da so kitajske oblasti prestregle prvo šifrirano sporočilo. s .katero je vlada ZAR pozvala odpravnika poslov v Kairo in je morala zaradi tega poslati nov nešifriran poziv, naj nemudoma odpotuje v Kairo. Na koncu pravi list, da ZAR vsekakor ne misli preklicati priznanja kitajske reput blike in da je vedno mnenja da je treba Kitajsko sprejeti v OZN.
••iiMHlllMiHHiHnH|l|HH|lll*,m||M|,ll,>ll>l,M,v,III>>I*>>ll',a,ll>l>lll>l,,ll"aa,>>>>t,>n......................................................    ■	111 ■ ■ 11111 ■ i ■ m n ■ i  .  i	■	i	■	■	1111 ■ m i ■ i ■ 11111 n i ii mi ■ 111...11 ii 111111 (i ii 111111111 ii 1111 il 11 ii m l in li 111111111.  Illllllllllllll
(Nadaljevanje z 2. strani)
Rcaktivizacija celic
skoraj milijon človeških žrtev med Alžirci. Prav tako ni spre. jemljivo tako izvajanje samo-odločanja, ki bi privedlo do razdelitve Alžirije, kakor je zagrozil de Gaulle. Francija »i ne more lastiti pravice nad saharskim ozemljem. Prav tako ni mogoč referendum v Alžiriji ob navzoči\a.slt francoske vojske skoraj milijo« mož. Naravnost posmeh pa je zahteva da se samoodločba Alžircev predloži v odobritev francoskemu ljudstvu. Kajti to ne bi potem bilo več nobeno samoodločanje, pač pa bi o usodi Alžircev odločali Fran. cozi, prav tako kakor do sedaj.
Alžirski odgovor Je naletel v vsem miroljubnem in svobodoljubnem svetu na zelo ugoden odmev. Tudi ameriški in angleški tisk je poudaril njegovo konstruktivnost. Uradne reakcije v Franciji še ni. Pač pa so moč no zarohneli francoski skrajneži, zlasti p« koloni v Alžiriji in njihovi poslanci. V skupščini napovedujejo poslanci jrancoskih kolono« akcijo proti de Gaullovi vladi, ker jim niti de Gaullo-vo taktiziranje in njegova dvoumnost nista po volji in se še dalje zavzemajo za upomir-jenje« — t.j. za popolno uničenje Alžircev.
Francoska vlada bo morala vsekakor posvetiti večjo pozornost novi alžirski pobudi in vse kaže, da ji je letos mnogo bolj na tem, da bi v svetu in »lasti v »kupščini OZN
vsa j prikazala, da je voljna rešiti alžirsko vprašanje na »liberalen« način. Letos ni francoska delegacija odsotna, ko se govori o Alžiriji in njeni delegati se trudijo, da bi prikazali de Gaullovo izjavo icot višek miroljubnosti in demokratičnosti. To pa je tudi razumljivo. Saj je lansko leto manjkal samo en glas, da ni resolucija o Alžiriji dobila dvo. tretjinske večine v skupščini. Letos pa vse kaže, da se- bo število teh glasov povečalo in da bo resolucija, ki bo vsekakor poudarjala potrebo demokratične rešitve alžirskega spora v skladu z voljo alžirskega ljudstva, dobila pravo veljavo in bo s tem moralno obtoževala Francijo. Alžirski skrajneži kričijo, da je treba začeti akcijo, itdokler ne bo prepozno». Te besede v polni meri veljajo za Francijo, seveda v nasprotnem smislu kakor mislijo skrajneži; Francija se mora odločiti, dokler ne bo prepozno.
7 dni v svetu
Ob smrti D« Nicole so druj>i dogodki ostali v ozadju
V tem tednu bi se bilo moralo začeti parlamentarno delo. Dejansko sta tako senat kot poslanska zbornica vsaj formalno zasedanje pričela vendar pa sta bili seji takoj odgoddtti zaradi smrti Etirica
De Nico le, ki je umrl prav 1 oktobra zjutraj.
Enrico De Ni cola je bil že nekaj časa bolan, vendar se je izvedelo za resnost bolezni šele v začetku tega tedna. Ko je prišla vest o njegovi bolezni v javnost, se je že. tudi videlo, da ne bo več rešitve; smrt je bila le še vprašanje ur ali dni.
Ime Enrica De Nicole se je v povojni Italiji pogostokrat pojavljalo v ospredju javnega življenja. Bil je prvi predsednik republike bil je pozneje predsednik senata in tudi prvi predsednik ustavnega sodišča. Vendar pa se njegovo javno življenje ne pričenja šele po zadnji svetovni vojni, saj je nastopil kot kandidat za poslansko zbornico že l. 1909, ko mu je bilo 32 let in je potem ostal poslanec do tedaj, ko je volitve organiziral fašizem na način, da se je že vnaprej vedelo, kdo bo izvoljen. Ze l. 1920 je bil tudi predsednik poslanske zbornice.
Med fašizmom se je umaknil iz javnosti in se posvetil samo svojemu odvetniškemu poklicu. V javnost je stopil spet l. 1943 in imel je znatno vlogo zlasti v dobi, ko je nastajala nova republika.
Bil je skoraj v vseh krogm \ spoštovan in užival je velik ugled. Vendar so mu delali neprijetne ure prav tisti, ki bi ga morali najbolj podpirati. Znano je, da je bil De Nicola tudi prvi predsednik ustavnega sodišča, za kar ga je usposabljala nele njegova visoka kvalifikacija pravnega strokovnjaka, temveč tudi njegov značaj neomajnega in nepopustljivega moža, ki se pri zakonu ni oziral na nobeno drugo oblast. In ko je ustavno sodišče sprejelo več razsodb, ki bi jih morala vlada izvesti, se je pokazalo, da hoče v Italiji slejkoprej obveljati «uzakonjena nezakonitost». Ker vladi razsodbe ustavnega sodišča niso bile všeč, jih kratko in malo ni hotela izvesti. To seveda staremu predsedniku, odličnemu juristu in bivšemu predsedniku republike nj moglo biti pogodu in podal je ostavko na visok položaj. Sicer so ga še hodili prosit v Torre del Greco, naj odstop umakne. A ko se je izkazalo, da se še niti tedaj ustavno sodišče ne more uveljaviti, se je končno zares poslovil.
De Nicola ni bil niti tribun niti heroj in tudi ne. politični voditelj. Zagotovil pa si je trajno ime s svojo neomuhlji-
vo poštenostjo tn s svojim
nepogrešljivim čutom za pravo in pravično. Njegov pogreb je pričal, da se je italijanska javnost zavedala, da odhaja z njim v grob človek, kakršnih je na žalost v italijanskem javnem življenju vse premalo.
Zaradi smrtt De Nicole je celo nekoliko zastalo predkongresno vrvenje v KD, ki v tem tednu ni prineslo kaj novega. Slejkoprej so v predkongresnih pripravah glavni akterji dorotejci na eni strani in fanfanijevci nu drugi. Pravzaprav je treba ponovno poudariti, da je zlasti Fanfani sam tisti, ki kaže neverjetno aktivnost. Te velike aktivnosti si ni mogoče drugače razlagati kot s tem da Fanfuni snekaj hoče«, čeprav se še niti ne more reči, kaj pravzaprav hoče in koliko mu kaže, da bo na kongresu uspel. Ako bi se hotel kar pridružiti n. pr. Moru, tedaj ne bi imelo smisla, da se , pred kongresom toliko trudi. Vendar pa še t« di ni rekel, da namerava nu stopiti na kongresu z lastno resolucijo. Pokrajinski kongresi, ki volijo kandidate za kongres, pa dajejo doslej krepko prednost doro tejcem.
Kongres bo lahko imel daljnosežne posledice. Fanfani je že dejal, naj vodi vlado tisti, ki na kongresu zmaga. Ako bo zmagala struja Segni-Moro, torej dorotejci, tedaj bi mogoče ne bilo posebnih sprememb. Toda kaj, če zmuga Fanfani? In tega se v KD mnogi bojijo, dasi si strah
preganjajo z zatrjevanjem, da Fanfani nima nikakih izgle-dov niti na relativno večino.
Ako bi bilo v KD manj konformizma, tedaj bi se mogel Segni pred kongresom resno bati spričo svoje čudne zunanje politike. Toda gotovo bo prevladala teza, da je usedanja vlada vlada KD», in tako se. bo sprejelo za dobro vse, kar je zlasti v zadnjem času ponesrečenega počela.
Duo Segni-Pellu je postal že kar slaven po svoji želji, da ubira v mednarodni politiki čisto svoje, vendar pa precej zastarele melodije, kakršne, le še redko kje na svetu radi poslušajo. Ta dvojica se kar ne more in noče vključiti med tiste, ki so spoznali, da je bila glasba hladne vojne vendarle odvratna. Segni in Pella še vedno hitita poudarjati vse tisto, kar svet razdvaja, in se nezaupljivo in pesimistično izražata o vsem, kar bi moglo svet zapeljati v novo dobo mirnejšega sožitja. Malo u-mestno je opozarjanje, da ne kaže prehitro se predati iluzijam, če ni na drugi strani nikake volje potruditi se, d a bi ne ostalo pri iluzijah. Da nes je ves svet željan pomagati, da bi prišlo do boljših odnosov med državami. Toda z večnim poudarjanjem potre be po obrambi zaradi miru, kot to delajo ljudje, ki so odgovorni za italijansko politiko, do izboljšanja odnosov ne more priti. In ne more biti ne lepo in ne prijetno, ako začne sbet kazati s prstom na nekoga, ki pomirjenja noče.
NEW YORK, 3. — Nekemu znanstveniku v zdravniškem raziskovalnem zavodu ameriške mornarice v Bethesdi državi Maryland je uspelo re-aktivizirati življenjske funkcije v živalskih in človeških celicah, ki so prej povzročili nji-hovo zmrznjenje, jim odvzeli vodo in jih v prahu spravili za eno leto. Znanstvenik dr, Harold Meryman je poročal o svojih poizkusih v ameriški akademiji znanosti. Povzročil je zmrznjenje rdečih krvnih telesc podgan in človeških bitij. Potem ko jim je odvzel vodo, jih je spremenil v prah zato da jih je lahko shranil Eno leto pozneje je prah raztopil in je ugotovil, da rdeča krvna telesca niso zgubila svo. jih življenjskih lastnosti.
V drugi vrsti poizkusov je dr. Meryman uporabil isti proces za spermo bika, ki so jo potem uspešno uporabili za umetno oploditev krave. Znanstvenik je izjavil, da se predvideva rojstvo povsem normalnega teleta.
Akademija znanosti poudarja važnost teh poizkusov, zlasti kar se tiče ohranitve človeške krvi ali pa človeške ali živalske sperme za umetno oploditev. Sedanje metode shranjevanja terjajo namreč sistem stalnega ohlajevanja.
KAIRO, 3. — Egiptovski list «Al Ahbar« javlja, da bo predsednik Naser prihodnje leto uradno obiskal Španijo. Obisk bo v zvezi s tisočletnico stare mošeje v Cordobi in z manifestacijami, ki jih bodo tej priložnosti organizirali, da poudarijo vlogo Arabcev v razvoju književnosti, umetnosti in znanosti v Španiji,
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
Sil [Dl
TRST, Ul. Milano 18
T E L E F. 35-169
katera vam nudi po najmžiih cenah Iiavalnava^. \ lične stiskalnice (preše) grozdne mline -	^A
električni pogon ter razno vinsko posodo- z8
tače, brente, škafe, ter vse
potrebno
Tvrdka B
T«**- S3
Tele,V,
Ul. Trento lu. /».»ven glavne ^Ste. — INja^e, ^ ^
darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe,
lambr
lesa, avtomobile, šivalne stroje, radio aparate po tovarniških cenah ter tekstil, dežne p'aS ’ gospodinjske predmete.
TRSI Ul. Moreri 7 Telefon št 28 373
POŽAR ARtf
TOVORNI PREVOZI
TVRDKA
JOŽEF
uvoz
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA IN KUHJAVl) TEH ,1 A IVI S K b
TRST - Rii/a liruiiiiila št. li-l
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LA GORI
GORICA - Ul. Duca D Aosta 88
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOV«®
10
.Oglasov ne plačuje trgovec, ki °$ , P
•	 i______ # •____•	*___.	J	.
in tudi ne kupec, ki pri tem M0 ^ /
V resnici plača oglase konkure^^ |
oglaša.