UULKANIZERSTVO Tavčar A&B Cesta na Leniuec 51, Sežana Primorski Prodala nneumatik in plati po ugodnih cenah. Pomisli pri montaži! 00386 (0) 570 70 286 infd.taucai@nmail.coni dnevnik ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 2012 št. 269 (20.592) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Stiskanje pasu naj bo vsaj pravično Martin Brecelj Včeraj je v 23 od 27 držav EU potekal »dan akcije za delo in solidarnost ter proti varčevanju« kot glavnemu vzvodu za reševanje gospodarske krize. V štirih državah, in sicer v Portugalski, Španiji, Italiji ter Grčiji, ki jih klešče krize posebno hudo stiskajo, pa so se v tem sklopu poleg demonstracij odvijale stavke. Gre za prvo tovrstno pobudo Evropske konfederacije sindikatov, iz česar je mogoče med drugim sklepati, da sindikalna Evropa občutno zaostaja za gospodarsko in celo za politično. Kako se v Evropi in sploh na Zahodu ogniti varčevanju v času, v katerem razvijajoča se gospodarstva s kitajskim na čelu proizvajajo isto ali vsaj primerljivo blago po neprimerljivo nižji ceni, je seveda veliko vprašanje. Na dlani je, da ta razkorak vse boj oddaljuje od nas produktivne investicije, ki bi bile potrebne za omejitev varčevanja. Odgovor lahko iščemo v večji inovativnosti, vendar bomo tudi v tej smeri težko našli dokončno rešitev, saj razvijajoče se države dohitevajo razvite še zlasti na področju znanosti in tehnologije. A če se na Zahodu varčevanju ne bomo zlahka ognili, pa smemo in moramo zahtevati, naj bo zategovanje pasu vsaj pravično. Nesprejemljiv je trg dela, na katerem si ali brez dela ali pa z delom preobremenjen. Nevzdržno je, da medtem ko mesečne delavske plače znašajo dobrih tisoč evrov, si menedžerji zdravih in zavoženih podjetij delijo celo milijonske nagrade. Sicer pa ne gre spregledati, da se tudi za konkurenčnostjo razvijajočih se gospodarstev skriva etično-politični problem: kolikor bolj se nam bodo te države približale na socialnem področju, toliko manj bo njihova konkurenca do nas agresivna. RIM - Zelo dobra novica iz poslanske zbornice Neokrnjeni prispevki za slovensko manjšino LJUBLJANA - Prva seja Vladnega sveta za zamejce v novi sestavi »Uspešna Slovenija najboljša oblika podpore manjšinam« LJUBLJANA - Svet slovenske vlade za Slovence v zamejstvu se je včeraj prvič sestal v novem mandatu in tudi v novi sestavi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ki svetu predseduje, so se dogovorili, da se bodo v prihodnje posvetili razvoju konkretnega sodelovanja v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora. Dejali so, da je najboljša oblika podpore Slovencev v zamejstvu uspešen razvoj Slovenije. Iz vrst Slovencev v Italiji so člani sveta Miha Coren, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Damijan Terpin. Na 3. strani STAVKA PO EVROPI V Trstu napeto, drugod nasilno BRUSELJ, RIM, TRST - V številnih državah Evropske unije je včeraj potekala splošna stavka proti varčevalni politiki, ki je povzročila precej težav, v številnih krajih pa je prišlo tudi do izgredov. Tako je bilo tudi v Italiji, a če je v Trstu prišlo do napetosti, je pa do pravega nasilja prišlo v nekaterih drugih mestih. Na 4. in 18. strani RIM - Proračunska komisija poslanske zbornice je v zakon o finančni stabilnosti (triletje 2013-2014) vključila državne prispevke za slovenske kulturne ustanove v višini 5,396 milijona evrov, kar je ista vsota kot v letu 2011. Po slabih novicah je iz Rima včeraj popoldne za Slovence končno prišla zelo dobra novica o sklepu, ki za tri leta jamči dosedanje prispevke manjšinskim ustanovam na osnovi 16. člena zaščitnega Odprto ostaja še vedno vprašanje višine prispevkov za tekoče leto. Na 2. strani Kako se kriza odraža na Opčinah Na 5. strani V knjigarni je kavo nadomestilo vino Na 6. strani Tudi civilna služba utrjuje sožitje Na 8. strani Na Goriškem narašča stiska upokojencev Na 12. strani v •• I I «V« V«|« Trije mladeniči rešili V • I • • • v življenje Goričanu Na 13. strani "DOVOLJ"^ NEKADILEC V SAMIH 2 URAH Brez stranskih učinkov, brez povečanja telesne teže Z GARANCIJO 100%. SEMINARI V GLAVNEM MESTU TVOJE POKRAJINE: VICENZA, PADOVA, ROVIGO, BENETKE, TREVISO, PORDENON, VIDEM, GORICA, TRST Mental-Coach: Andrea Rezervacija: +39 393 90 44 715 andrea@lumide.it Vpisnina: 250€ Obvezna rezervacija Število udeležencev je omejeno Informacije: www.lumide.it Z METODO INTRA MENTAL V TEKU ENE SEJE psmimm tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 2 Četrtek, 15. novembra 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENSKA MANJŠINA - Sklep proračunske komisije poslanske zbornice Velik preobrat v parlamentu: ohranjeni prispevki za Slovence RIM - Proračunska komisija poslanske zbornice je v zakon o finančni stabilnosti (triletje 2013-2015) vključila državne prispevke za slovenske kulturne ustanove v višini 5,396 milijona evrov, kar je ista vsota kot v letu 2011. Po slabih novicah je iz Rima včeraj popoldne za Slovence končno prišla zelo dobra novica o sklepu, ki jamči dosedanje prispevke manjšinskim ustanovam. Odprto ostaja še vedno vprašanje višine prispevkov za tekoče leto. Vlada je v zakonskem predlogu o stabilizaciji javnih financ za leto 2013 sprva namenila slovenskim ustanovam (člen 16 zaščitnega zakona) 2,785 milijona evrov, katerim je bilo treba odšteti 389 tisoč evrov Tremontijevih rezov. V zakonu se je tako znašla številka 2,396 milijona evrov. Poslanci DS Ettore Rosato, Ivano Strizzolo in Alessandro Maran so predlagali dodatek treh milijonov evrov, kar sta naredila tudi poslanca SVP Siegfried Brugger in Karl Zeller. Sprva sta bili obe dopolnili ocenjeni kot nesprejemljivi, komisija se je nato premislila, finančno ministrstvo pa je pristalo le na dodatek v višini 300 tisoč evrov, kot izhaja iz popravljenega amandmaja Rosata, Strizzola in Marana. Nova proračunska postavka je v ponedeljek tako znašala 2,796 evrov (2,396 plus dodatek 300 tisoč evrov). Do radikalnega preobrata je prišlo na različnih ravneh. Slovenija je na najvišji ravni (korak zunanjega ministrstva pri Farnesini na pobudo veleposlanika Iztoka Mi-rošiča) posegla pri italijanski vladi, po posvetovanju s finančnim ministrstvom je novo dopolnilo, ki je rešilo problem, napisal Livio Semolič, sodelavec senatorke Tamare Blažina, ki je sinoči izrazila upravičeno zadovoljstvo nad dogajanji v po- Kakšno je novo stanje V letu 2013 bodo slovenske kulturne ustanove dobile iz državne blagajne nekaj manj kot 5,4 milijona evrov (točno 5,396 milijona evrov). Polovico denarja iz zakona o stabilizaciji javnih financ (proračunska Tabela C finančnega ministrstva-Knjigovodska pravila ter drugi prenosi deželam s posebnim statutom-drugi odstavek člena 16 zaščitnega zakona), polovico pa na osnovi 40. odstavka 7.člena istega zakona, ki za leto 2013 zmanjšuje za 2,7 milijona evrov sklad zaščitnega zakona (člen 8-raba slovenskega jezika v javnih upravah in člen 21-pomoč videmski pokrajini). Splošni letni sklad zaščitnega zakona 2013 je znašal 8,4 milijona evrov in je bil sedaj zmanjšan za 2,7 milijona evrov. To velja za leto 2013, tudi v naslednjih dveh letih bodo vsekakor kulturne organizacije dobile enake prispevke kot v letu 2013. ■SJCE PO?«^ Vabljeni v Kosovelov dom Sežana na 3. Festival otroške popevke Brinjevka 2012 v soboto, 18. novembra 2012 ob 18. uri v Veliki dvorani. Prireditev bo snemala RTV Slovenija regionalni center Koper-Capodistria. Za podrobnosti in morebitne spremembe spremljajte našo spletno stran: www.kosovelovdom.si. Rezervacija vstopnic: na tel.št. 00386-57312010 (pond.-petek od 10h-12h) ali na el. naslov: info@kosovelovdom.si rou 5FÍANA £ t Poslanec Ettore Rosato (DS) slanski komisiji. Semolič je predlog izročil poslancema Demokratske stranke Ivanu Strizzolu in Ettoreju Rosatu, ker je komisija v ponedeljek že sprejela njuno dopolnilo o dodatku 300 tisoč evrov (parla- Poslanec Pier Paolo Baretta (DS) mentarci ne morejo predložiti dveh popravkov o istem argumentu), sta politično odgovornost za amandma sprejela poročevalca zakona Renato Brunetta (Ljudstvo svobode) in Pier Paolo Baratta (DS). Z Posl. Renato Brunetta (Ljudstvo svobode) Poslanec Ivano Srizzolo (DS) obema se je pogovarjal tudi Mirošič. O vseh teh aktivnostih je bil sproti seznanjen podtajnik na finančnem ministrstvu Gianfranco Polillo,ki je bil v stalnem stiku s Semoličem, v torek se je s Polillom sestal tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Skratka več pritiskov in skupnih prizadevanj, ki so obrodila konkreten rezultat. S.T. LJUBLJANA - Srbski premier Ivica Dačic na prvem uradnem obisku v Sloveniji Državi želita okrepiti in nadgraditi dobre odnose Janša potrdil podporo Slovenije približevanju Srbije EU LJUBLJANA - Slovenski in srbski premier Janez Janša in Ivica Dačic sta po pogovorih v Ljubljani včerajšnji prvi uradni obisk srbskega premiera označila kot potrditev zelo dobrih odnosov med državama, tudi gospodarskih. Državi jih želita okrepiti in nadgraditi, tudi preko skupnih nastopov na tretjih trgih in skupnega sestanka vlad v letu 2013, sta dejala. Premier Janša je na novinarski konferenci po pogovorih izrazil zadovoljstvo, da je dinamika že tako dobrih odnosov med državama med novima vladama v Ljubljani in Beogradu še večja. Zadovoljen je tudi z nadaljevanjem dobrega gospodarskega sodelovanja in ohranjeno dinamiko investicijskih vlaganj tudi v kriznih časih. Ob tem je napovedal, da bosta vladi te pozitivne trende dodatno vzpodbujali. Kot steber sodelovanja je izpostavil gospodarsko in storitveno menjavo, ki je dobra tudi v kriznih časih. Slovenija si želi še povečati naložbe v Srbiji, ki je zanje velik trg, z Dačicem pa sta se strinjala, »da se veliko neizkoriščene priložnosti in potencial prihodnjega sodelovanja skriva v možnostih nastopa podjetij iz Slovenije in Srbije na tretjih trgih«, je dejal Janša. Dačic je pritrdil, da sta Slovenija in Srbija prijateljski državi, ki želita okrepiti že sicer dobre odnose na vseh ravneh. Kot trge, na katerih bi lahko gospodarstveniki nastopali skupaj, je izpostavil države izven EU, kot so Rusija, Azer-bajdžan, Turčija, Kazahstan, Belorusija, s katerimi ima Srbija sklenjene prostotr-govinske sporazume. Na novinarska vprašanja sta še posebej govorila o možnostih skupnega nastopa v Rusiji, potem ko je bil Janša v ponedeljek in torek na obisku v tej državi. Janša je dejal, da slovenska in srbska podjetja že nastopajo skupaj na ruskem trgu, da pa so še odprte možnosti v nizki gradnji, pa tudi gradnji objektov ob svetovnem nogometnem prvenstvu. Ob tem sta premiera plinovod Južni tok, ki bo potekal preko obeh držav, izpostavila kot pomembnega. Govorila sta tudi o uresničevanju sporazuma o nasledstvu. Kot je povedal Janša, sta se dogovorila, da bosta obe državi pospešili postopke, kjer morata v okviru reševanja vprašanj nasledstva sklicati naslednje sestanke. Dogovorila sta se še, da »vprašanja, ki se nanašajo posebej na Slovenijo ali na Srbijo, pospešeno rešujemo, tako da sami sebi ne delamo stroškov pri stvareh, kjer so stvari nedorečene. Ta nedorečenost pa seveda obremenjuje finance ene ali druge države«. Dačic je glede nasledstva dejal, da Premierja Dačič in Janša na mimohodu častne čete SV ne gre za odprto politično vprašanje, temveč za problem, ki ga je, tako kot probleme nekaterih slovenskih podjetij v Srbiji, srbska vlada pripravljena »zelo konkretno in operativno reševati, da se ne spremenijo v politične probleme«. Te probleme je po njegovih besedah mogoče reševati na prihodnjih srečanjih obeh vlad, za katere so se dogovorili, da jih bodo pripravljali enkrat letno v eni od držav. Janša je potrdil tudi podporo Srbiji in ostalim državam Zahodnega Balkana pri približevanju EU, pri čemer je polnopravno članstvo teh držav označil za «edino formalno strategijo oziroma perspektivo EU» do te regije. Slovenija se bo še naprej zavzemala, da Srbija čim prej dobi datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, je dodal. Pospešitev tega procesa je po njegovih besedah tako v interesu Srbije in Slovenije kot tudi EU ter eden ključnih dejavnikov stabilizacije celotne regije. Dačic se je po svečanem kosilu, na katerem ga je gostil slovenski premier, včeraj sešel še s predsednikom republike Danilom Turkom in predsednikom parlamenta Gregorjem Virantom. Srbski premier si bo v Ljubljani ogledal tudi srbsko pravoslavno cerkev in obiskal podjetje ComTrade, kjer bo dal tudi izjavo. Danes pa bo v Velenju obiskal Gorenje. (STA) VATIKAN - Erjavec na obisku ob 20-letnici odnosov med državama Vabilo papežu Benediktu XVI. naj pride na obisk v Slovenijo Slovenski zunanji minister pisal tudi kolegu Terziju glede sredstev za Slovence v Italiji VATIKAN - Zunanji minister Karl Erjavec je večrajašnji drugi dan obiska pri Svetem sedežu ob obele-žitvi 20. obletnice diplomatskih odnosov med državama papeža Benedikta XVI. povabil na obisk v Slovenijo. V krajšem pogovoru s papežem je minister izpostavil vlogo in pomen podpore Vatikana ob osamosvojitvi Slovenije. »Sveti sedež je bil eden prvih, ki je priznal samostojnost Slovenije in to hkrati priporočil drugim državam,« je ob koncu dvodnevnega obiska v telefonski izjavi za STA dejal minister Erjavec ter pojasnil, da se je za to papežu tudi zahvalil. Minister je med obiskom o odnosih med državama podrobneje spregovoril s sekretarjem Svetega sedeža za odnose z državami Domini-quom Mambertijem. Sogovornika sta, tako Erjavec, ugotovila, da so odnosi med državama prijateljski, čeprav ostaja nekaj vprašanj še odprtih. Eno takšnih je vzpostavitev vojaškega or-dinariata. Erjavec je sogovorniku pojasnil, da v zdajšnji krizi v Sloveniji, ko je potrebno zagotoviti osnovno delovanje države, njegova vzpostavitev ne bi bila sprejeta pozitivno. »Temu vprašanju sicer nisva na- menila veliko pozornosti. Ministra Mambertija je bolj zanimala finančna situacija v Sloveniji in pojasnil sem mu, da smo v težkih razmerah in da tudi napovedi za leto 2013 glede gospodarske rasti niso najboljše,« je dejal Erjavec. Dotaknila sta se tudi vprašanja vračanja slovenskih umetnin, ki so zdaj v italijanski lasti. »Tudi Svet sedež podpira naša prizadevanja, da bi se umetnine vrnile tja, kjer so bile, večinoma v cerkve,« je dejal Erjavec. Na vprašanje, ali je Sveti sedež že ukrepal pri italijanskih oblasteh in ali ima Slovenija kakšno zagotovilo, da bodo umetnine vrnjene, je minister dejal, da je trenutno težava ta, da Italijo vodi tehnična vlada, ki teh odločitev ne želi sprejemati. Enako velja tudi za financiranje slovenske manjšine v Italiji. Minister Erjavec je povedal, da je italijanskemu ministru za zunanje zadeve Giulianu Ter-ziju poslal pismo, v katerem ga je pozval, naj vlada vendarle zagotovi ustrezno financiranje manjšine. Na vprašanje, ali so bile tema pogovora tudi finančne težave mariborske nadškofije in ali je sekretar Mamberti morda napovedal kakšno finančno pomoč nadškofiji, je Erjavec odvrnil, da te teme niti sekretar Svetega sedeža niti sam nista odprla, da pa zadeva, ki je v Sloveniji močno odmevala, za Vatikan zagotovo ni zaključena. Sogovornika sta se dotaknila še krize v Siriji in Libanonu ter odnosov med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je Erjavec poudaril, da Slovenija ne zavira približevanja Hrvaške Evropski uniji, da pa pričakuje, da bo izpolnila zaveze, ki jih je podala. Erjavec je vatikanskemu sekretarju predstavil tudi slovensko pobudo za svet brez genocida in kandidaturo v svet Združenih narodov za človekove pravice v obdobju 2016-2018. Minister je pojasnil, da na oboje v Vatikanu gledajo pozitivno. Mamberti bo na Erjavčevo povabilo prihodnje leto obiskal Slovenijo, glede papeževega obiska pa je, tako minister Erjavec, vse odvisno od njegovega urnika. Minister Erjavec se je sestal še z ministrom za zunanje zadeve Suverenega malteškega viteškega reda Jea-nom-Pierrom Mazeryjem. S sogovornikom sta izpostavila pomen 20. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov in se zavzela za nadaljnjo krepitev sodelovanja med Slovenijo in Suverenim malteškim viteškim redom. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 15. novembra 2012 3 LJUBLJANA - Svet slovenske vlade za zamejstvo v novi sestavi »Najboljša podpora manjšinam je uspešen razvoj Slovenije« LJUBLJANA - Svet slovenske vlade za Slovence v zamejstvu se je včeraj prvič sestal v novem mandatu in tudi v novi sestavi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ki svetu predseduje, so se dogovorili, da se bodo v prihodnje posvetili razvoju konkretnega sodelovanja v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora.Vladni svet za zamejce sestavljajo člani organizacij slovenske narodne skupnosti »z bogatimi izkušnjami pri uveljavljanju skrbi za razvoj avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah«, pa tudi ministri oziroma državni sekretarji, ki se pri svojem delu srečujejo z zamejsko problematiko. Na seji so člani sveta razpravljali o ključnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu ter »o novih izzivih in prioritetah sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah«. Razpravljali so tudi o izhodiščih za delovanje sveta, piše v izjavi po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati. Svet je izpostavil aktivno in vztrajno podporo slovenske vlade prizadevanjem Slovencev v zamejstvu za ureditev položaja ter zagotovitev sistemskega financiranja. »Strinjali so se, da bo skupni kulturni prostor tudi dejansko zaživel, če si bomo vsi skupaj prizadevali rešiti preostala odprta vprašanja med Slovenijo in sosednjimi državami, ki se nanašajo na položaj avtohtone narodne skupnosti,« piše v sporočilu za javnost. Zavzeli so se tudi za nadgradnjo politik in strategij na področjih kulture, jezika, znanosti, gospodarstva, športa, medgeneracij-skega sodelovanja, mladih ter čez-mejnega sodelovanja, še posebej v po- vezavi s koriščenjem evropskih sredstev in sodelovanjem občin. Predstavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah so posebej izpostavili, da je najboljša oblika podpore uspešen razvoj Slovenije. Premier Janša je poudaril, da si vlada preko urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter preko aktivnosti različnih ministrstev in vladnih služb prizadeva za oblikovanje trdne vezi med matično državo in Slovenci v zamejstvu. »Delo je usmerjeno v razvijanje skupnega slovenskega prostora, ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediščine, kakor tudi v spodbujanje sodelovanja na področjih kot sta znanost in gospodarstvo,« je pojasnil Janša. Pozdravil je tudi ugotovitve, da na obmejnem območju narašča interes za učenje slovenskega jezika. Kot so še pojasnili v Janševem kabinetu, se je vladni svet za zamejce dogovoril, da bodo na naslednjem srečanju posebno pozornost posvetili razpravi o možnostih za razvoj novih oblik konkretnega sodelovanja v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora. To še zlasti omogočajo nove okoliščine, povezane s čedalje lažjim premagovanjem ovir, ki so jih nekoč predstavljale geografske, tehnološke, administrativne in druge omejitve, Svet vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu stopa v nov mandat v novi sestavi predsedstvo slovenske vlade so še dodali v kabinetu predsednika vlade. V razpravi (na seji je bila tudi resorna ministrica Ljudmila Novak) so sodelovali vsi štirje člani sveta iz vrst slovenske manjšine v Italiji in sicer Rudi Pavšič (SKGZ), Damijan Terpin (Slovenska skupnost), Drago Štoka (SSO) in Miha Coren iz vrst slovenske manjšine v videmski pokrajini. Vsi štirje so posebno pozornost namenili finančni situaciji v manjšini, ki potrebuje sistemsko financiranje. Beseda je tekla tudi o položaju v Reziji v luči ostrega pisma tamkajšnjega župana generalnemu konzulu Dimitriju Ruplu ter o novi italijanski volilni zakonodaji. SOLIDARNOST Zbiranje podpisov v podporo slovenskih ustanov v Italiji V uradu Kulturnega doma v Gorici se nagiba k zaključku zbiranje podpisov solidarnostne izjave s strani italijanskih, furlanskih in slovenskih (iz Slovenije) kulturnih delavcev v prid delovanja slovenskih ustanov v Italiji. Pridružili so se jim tudi predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, Slovenci iz Porabja na Madžarskem ter vrsta umetnikov iz Hrvaške. Pred dnevi je solidarnostno izjavo podpisal tudi priznani italijanski glasbenik, imitator, filmski in gledališki igralec Neri Marcore. Izjavo so podpisali tudi nekateri člani furlanskega orkestra ter rimski kantavtor Edoardo De Angelis. Poleg zgoraj omenjenih so se v teh dneh pridružili še: goriška slikarka Vera Elvira Mauri, glasbeni kritik Giulia-no Almerigogna, novinar Vincenzo Compagnone (bivši urednik goriške redakcije dnevnika Il Messaggero Veneto), furlanska slikarka iz Fare Marina Brumat, urednik tednika Voce Isonti-na, Mauro Ungaro, zgodovinar Sergio Tavano, don Alberto De Nadai(social-na zadruga Arcobaleno iz Gorice), Miranda Djakovič (plesna skupina Puto-kazi Reka), zaposleni pri Studio Anima Medvode in Radoš Bolčina (igralec Nova Gorica) Info in zbirna točka: info@kul-turnidom.it POR FESR 2012 - 2013 CILJ: DEŽELNA KONKURENČNOST IN ZAPOSLITEV Furlanija Julijska krajina Delavnica PODPIRATI DANES PODJETJE PRIHODNOSTI metode in orodja za dostop do kredita. Predstavitev poročila o rezultatih Jamstvenega sklada, financiranega iz evropskih sredstev in perspektive financiranja podjetij. 16. novembra, ob 14h Trgovinska zbornica v Vidmu Trg Venerio 8-1. nadstropje NALOŽBA V NASO PRIHODNOST [ Ministero dello r Svlluppo Economlco REGI9NE AUTONOMA FRIULI VeNEZIA CIUÜA Za informacije in akreditacije: segreteriaorganizzativa@blumm.pomilio.com - +39 338 6069810 4 Četrtek, 15. novembra 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VSEEVROPSKA STAVKA - Trenutki napetosti ob protestu višješolcev v Trstu Korenje in palice Korenje in palice bi lahko bile simbol včerajšnje protestne manifestacije višješolskih dijakov in pripadnikov avtonomnega sindikata Cobas, pa tudi protiglobalistov, nasprotnikov hitre železnice in Stranke komunistične prenove (če upoštevamo prapore in transparente) ob priložnosti vseev-ropske stavke proti varčevalnim ukrepom, ki jo je oklicala Evropska konfederacija sindikatov, med katero pa je prišlo tudi do trenutkov napetosti pred palačo prefekture in hotelom Savoia, kjer je prišlo do prerivanja s policijo, ki je tudi uporabila pendreke. Naj povemo, da sta se stavki v Furla-niji Julijski krajini dejansko pridružila dva sindikata, Cgil in Cobas, dve pa sta bili tudi manifestaciji: medtem ko je Cgil priredil svoj protest na Verdijevem trgu, se je sindikat Cobas pridružil povorki, ki jo je priredilo Združenje višješolskih dijakov in na kateri je bilo poleg dijakov videti tudi več profesorjev ter člane nekaterih gibanj in organizacij ter strank, kot so že omenjena SKP, gibanje proti hitri železnici No Tav, socialni centri idr. Manifestacija je bila množična, po mnenju predstavnice dijakov se je je udeležilo kakih pet tisoč ljudi, po oceni funkcionarja tržaške kvesture pa kakih 1300, ki so krenili z Goldonijevega trga po ulicah mestnega središča do Velikega trga in naposled še do Trga Hortis, kjer je bilo zaključno zborovanje. Ob splošnem nasprotovanju varčevalnim ukrepom evropskih vlad v znamenju krčenja javnih storitev je bil protest usmerjen predvsem proti vladni politiki na področju šolstva, kjer se po oceni protestnikov krčijo sredstva za javno šolstvo, medtem ko zasebno šolstvo prejema vedno več denarja, ravno tako so demonstranti vzklikali k opustitvi nakupa vojaških letal v korist večjih sredstev za šolstvo, protestirali pa so tudi proti zakonskemu predlogu bivše podtajnice za šolstvo Valentine Aprea, ki naj bi poleg drugega predvideval omejitev dijaškega predstavništva. Vse to so izrazili z vzklikanjem gesel in številnimi transparenti, med katerimi je bil eden tudi v slovenščini, za katerim je hodilo tudi večje število slovenskih višješolcev, glasil pa se je »1968=skok v modernost -2012=povratek v preteklost!«. Močan razlog za protest pa je bilo tudi slabo stanje večjega števila šolskih poslopij v Trstu (ravno pred nedavnim je del napušča padel na dijaka pomorskega zavoda in ga ranil), zato so protestniki med zahteve vključili tudi zahtevo po varnosti šolskih stavb. Kot nam je povedal eden od udeležencev: »Želimo le, da bi bila šola v redu, da bi lahko v njej živeli in se učili.« Povorko je spremljalo več policistov in karabinjerjev v bojni opremi, ki so pro- več fotografij na www.primorski.eu Manifestacija je bila na začetku množična (levo), s svojim transparentom pa so sodelovali tudi slovenski višješolci kroma testnikom preprečili vstop v poslopja deželnega sveta FJK, tržaške prefekture in hotela Savoia Excelsior. Če se je pred stavbo deželnega sveta vse skupaj razpletlo brez incidentov, saj so se demonstranti omejili na vzklikanje gesel in kričanje proti policiji, so stvari pred prefekturo in hotelom Savoia potekale drugače: demonstranti so namreč hoteli vstopiti v poslopje prefekture in tam imeti zborovanje ter prefektinji Francesci Adelaide Garufi simbolično izročiti korenje ter tako zafrkniti ministra za šolstvo Profuma zaradi izjave, da stavkujoči dijaki potrebujejo korenje in palice. Vrata pre-fekture so ostala zaprta, varovala jih je enota policije in karabinjerjev, ki je prejela lepo dozo korenja, jajc, papirja, plastenk vode in cvetja, na tleh pa se je znašel celo sendvič. Protestniki so hoteli tudi vstopiti v palačo, a so jim pripadniki sil javnega reda to preprečili, nastalo je prerivanje in nekajkrat so se dvignili tudi pendreki. Situacija se je za silo pomirila, vendar so protestniki še nekaj časa ostali pred prefektu-ro in vzklikali gesla proti policistom in ka-rabinjerjem, nakar so se pomaknili naprej po nabrežju, kjer so hoteli vstopiti tudi v stavbo hotela Savoia in so jim to policisti ponovno preprečili tudi z uporabo pen-drekov. Povorka, ki jo je medtem zapustila večina udeležencev, se je nato pomaknila po ulicah San Giorgio in Duca dAosta do Ul. SS. Martiri, kjer je sedež Deželnega šolskega urada za FJK, kjer je delegacija dijakov deželni šolski ravnateljici Danieli Bel-trame izročila dokument o perečem vprašanju slabega stanja šolskih poslopij v Trstu, manifestacija pa se je nato končala na Trgu Hortis z zborovanjem pred poslopjem pomorskega zavoda. Ivan Žerjal VSEEVROPSKA STAVKA - Protestna pobuda sindikata Cgil Belci: Delo ni blago ali neodvisna spremenljivka V okviru včerajšnje vseevrop-ske stavke, ki jo je proti varčevalni politiki vlad oklicala Evropska konfederacija sindikatov, je ob protestni povorki višješolcev in članov avtonomnega sindikata Cobas, o kateri pišemo na drugem mestu, včeraj do-poldnekot že rečeno na Verdijevem trgu potekala tudi manifestacija, ki jo je priredil sindikat Cgil. Sindikat je včeraj oklical stavko, ki se je je po njegovih podatkih udeležil velik odstotek uslužbencev v zasebnem in javnem sektorju, manifestacije na Verdijevem trgu pa naj bi se bilo udeležilo, vedno po podatkih sindikata, kakih tisoč ljudi. Slednje je nagovoril deželni tajnik Cgil Franco Belci, po čigar mnenju dela ni mogoče imeti za blago ali neodvisno spremenljivko, obenem je vsaka politika, ki temelji samo na varčevanju in ne tudi na podpiranju ponovnega zagona gospodarstva in zaposlovanja, obsojena na povzročitev nove krize. Belci se je dotaknil predvsem deželne stvarnosti, pri čemer je poudaril, da je tudi v še tako skromnem deželnem finančnem zakonu, kot je tisti za leto 2013, nujno potrebno ohraniti prizadevanje, da ne bi prišlo Med govorom Franca Belcija na Verdijevem trgu kroma do krčenja storitev na področju sociale in tržišča dela, da se zagotovi zaščita najšibkejših in zajezi naraščanje revščine. Prav tako je nujno okrepiti ukrepe na področju industrijske politike, saj ponovnega zagona gospo- darstva ne gre prepustiti le strategijam zasebnikov za enkratno rabo, kar dokazujejo številni primeri tako na vsedržavni ravni z ravnanjem družbe Fiat kot tudi na krajevni ravni s krizo podjetja Sertubi. KRIZA TOVARNE SERTUBI - Simbolična zasedba direkcije in tiskovna konferenca s predstavniki krajevnih uprav V nedeljo novo srečanje na županstvu Danes in jutri nadaljevanje stavke s prekinitvami - Sindikati in institucije za 24-mesečno dopolnilno blagajno, a družba Jindal ne popušča - Na Borznem trgu delavca gladovno stavkata že od 9. novembra Skupina delavcev včeraj pred vhodom v tovarno Sertubi kroma Delavci podjetja Sertubi bodo še danes in jutri nadaljevali s stavko s prekinitvami, v nedeljo dopoldne pa bo na tržaškem županstvu predvidoma ob 10. uri srečanje pokrajinskih tajnikov področnih kovinarskih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm Stefana Borinija, Umberta Salvaneschija in Franca Palmana ter članov enotnega sindikalnega predstavništva tovarne Sertubi z deželno odbornico za finance Sandro Savino, pokrajinsko odbornico za politike dela Adele Pino in tržaškim županom Robertom Co-solinijem, da se poišče rešitev za delavce, ki tvegajo izgubo delovnega mesta. To je sinteza včerajšnjega dne v okviru krize tovarne, kjer lastnik, indijska družba Jindal, ne popušča pri zahtevi po odpustu 148 zaposlenih brez jamstev, da bi koristili socialne blažilce, medtem ko institucije in sindikati zahtevajo vsaj 24-mesečno obdobje izredne dopolnilne blagajne. Potem ko so pogajanja s predstavniki Jinda-la na tržaški prefekturi v torek zvečer klavrno propadla, so včeraj zjutraj ob 7. uri delavci sklicali zborovanje, na katerem so se odločili za nadaljevanje stavke s prekinitvami. Obenem je kakih petdeset delavcev simbolično zasedlo prostore direkcije to- varne, zasedba pa se je končala po zaključku popoldanske tiskovne konference, na kateri so sodelovali protagonisti prihodnjega nedeljskega srečanja - Borini, Salvaneschi, Palman, Savinova, Pinova in Cosolini. Na srečanju so ponovno poudarili, da družba Jindal ne more zahtevati, da v trenutni fazi preurejanja podjetja lahko prosto odpušča delavce, saj je potrebno uvesti 24-mesečno izredno dopolnilno blagajno in šele po zaključku slednje preveriti, ali so še prisotni kaki »odvečni« delavci. V Italiji se krize ne rešujejo na tak način, kot bi želeli Indijci, poleg tega ostaja še vedno nerešeno vprašanje usode šestdesetih delavcev, ki bi ostali zaposleni v obratu, pa tudi vprašanje, ali bo v tovarni še možno izdelovati cevi ali pa se bo treba posvetiti drugim dejavnostim. Vsekakor se kriza tovarne Sertubi uokvirja v krizo škedenjske železarne in tržaške industrije, zato bi morali zaprositi za poseg italijanske vlade. Ob vsem tem se nadaljuje gladovna stavka dveh delavcev, ki sta na Borznem trgu vklenjena že od 9. novembra od 12. ure. Druga dva sta stavko sicer prekinila, a sta potem izrazila namen, da se ponovno vkleneta na Velikem trgu in obnovita gladovno stavko. / TRST Četrtek, 15. novembra 2012 5 GOSPODARSTVO - Kriza v zrcalu openskih trgovcev in gostincev V tem trenutku vsi trpijo, »stara garda« na okopih Lastnik restavracije Al Bragozzo obnavlja Valerio, Cobez preprečil prihod binga Študijski center združenja Confcom-mercio je z raziskavo, o kateri smo poročali včeraj, potrdil, da je trgovina na drobno na Tržaškem v hudi stiski. V obdobju vsesplošne krize ljudje v povprečju manj kupujejo, davčni pritisk in razni stroški pa močno ovirajo trgovce in gostince. Da bi razumeli, s kakšnimi težavami se spopadajo, smo kot reprezentativni vzorec izbrali Opčine. Velika vas pri obelisku je neke vrste »mikrokoz-mos« oziroma Trst v malem. V zadnjih tednih so se v vasi začele širiti novice o domnevnem zaprtju petih ali celo desetih trgovin. Nekatere govorice so bile utemeljene, druge pa ne. Naši sogovorniki so navedli več različnih problemov - od motečih javnih del in težav s parkirišči do najemnin in davkov, skupni imenovalec pa je pomanjkanje strank. Ulica že šest mesecev zaprta Na začetku Ulice dei Salici (ali tudi Vrbovi ulici) delavci zamenjujejo cevi, le nekaj metrov stran pa znamenito open-sko krožišče dobiva dokončno podobo. »Popusti zaradi krize in ceste, ki je že šest mesecev zaprta.« Tako piše na vhodnih vratih tamkajšnje male trgovine s spodnjim perilom Complici. »Zjutraj je bil tovornjak nekaj ur parkiran točno pred našimi vrati, tako da je popolnoma prekrival vhod v trgovino. Že pol leta popravljajo cevi in krožišče, naš zaslužek pa se je v tem času zmanjšal za 30 odstotkov,« pravi trgovka Serena Gasparini, ki pa dodaja, da trgovine ne namerava zapreti. Nasproti stoji trgovina z otroškimi oblačili Il Mondo di Alice, v kateri se prav tako huduje Lucia Latino: »Zaradi del na cesti nimamo strank, izgubili smo tretjino prejemkov. Najemnina pa se ne spreminja, čeprav bi lastniki lahko upoštevali izredne razmere. Tudi mi pa moramo redno ponujati zunajsezonske popuste ... « V bližnji optiki Malalan se z javnimi deli ne obremenjujejo, saj niso občutili negativnih učinkov. Milko Malalan pa omenja večni problem openskih parkirišč. Ob glavnih ulicah namreč ni parkirišč, le-ta so skrita v okolici pokopališča. »Nihče se ne ustavi« Onstran ceste je okrepčevalnica Fuo-co Lento, ki ponuja sveže pečene piščance in druge jedi. Lani jo je odprl Pino Adamo, ki živi na Opčinah in upravlja podobno okrepčevalnico na Drevoredu XX. septembra. V gostinskem obratu ne skrivajo svojega razočaranja in pojasnjujejo, da hočejo oddati lokal v najem (prostore so namreč kupili). Lastnikova žena Patrizia Campisi opozarja, da bi morala občinska uprava rešiti problem parkirišč: »Skozi Opčine pelje veliko vozil, nihče pa se ne ustavi. Če hočeš kaj prodati, to ni dobro.« Strank ni dovolj, obiskovalci pa so po njenih besedah povprečno vse bolj skopi: »Na večerji smo imeli trojico, ki je popila vsega skupaj pol litra vode ... « »Do 31. decembra bomo še tu. Potem pa ne vem, če bomo nadaljevali z delom,« priznava Laura Stojkovic, ki s sestro upravlja trgovino s športnimi oblačili Linear na Dunajski cesti. Upravitelj edine openske prodajalne kebaba in drugih turških spe-cialitet bo zaenkrat še vztrajal, čeprav beleži 12.000 evrov izgube. »Prvo leto je bilo uspešno, zdaj pa je poraba padla. Stranke imam, soočam pa se z zelo visoko najemnino, davki in drugimi stroški, ki me bremenijo,« pravi kurdski podjetnik Cetin. Vaške govorice ... Marsikdo je na Opčinah slišal, da bodo kmalu zaprli delikateso Mase. »Kdo je ta človek, ki prinaša nesrečo?« se po telefonu posmeje Andrea Mase, pooblaščeni upravitelj istoimenske verige, ki šteje 15 prodajaln (še tri pa upravlja posredno). »Niti slučajno nismo pomislili na to možnost, z opensko prodajalno smo zadovoljni. Na splošno je kriza huda, to vemo, na Opčinah pa bomo delali še naprej.« Podobno velja za ribarnico, ki jo v središču vasi že dolgo let upravlja gospod Aldo. »Jaz, da zapiram? Ne, ne. V resnici bi lahko že živel življenje upokojenca, vseeno pa bom tu še par let,« pravi. Boris Bogatec (predsednik konzorcija openskih trgovcev Centro in via - Skupaj na Opčinah) razlaga, da krizo občutijo vsi. Mladi ne delajo, starši varčujejo in poraba je torej drastično padla. »Res je, več trgovcev se pritožuje zaradi najemnin. Moramo pa vedeti, da tudi za lastnike nepremičnin ni lahko, saj zaradi stroškov in davkov najemnin ne morejo znižati pod določeno mejo...« opozarja Bogatec. »Vsi smo v težavah. Nekoč je veljalo, da se trgovci vedno pritožujejo. Zdaj pa je položaj, verjemite, res težek.« Ena najbolj poznanih openskih trgovin je Brundula, ki prodaja nadomestne dele za vozila. Rudi Brundula pravi, da se kriza seveda pozna, število strank pa iz dneva v dan zelo niha. Nekoč je bilo ogromno kupcev iz Jugoslavije in pozneje Slovenije, nato pa so v sosednji državi začeli odpirati trgovine z avtodeli. »Čez mejo pa še vedno prihajajo predvsem po nadomestne dele in artikle za motorna kolesa.« Stara garda vliva optimizem Nekoč so bile trgovine na Opčinah (in drugod) približno vedno ene in iste, zdaj pa Levo gostilna Valeria, ki jo bo decembra odprl lastnik znane ribje restavracije Al Bragozzo; spodaj krožišče sredi Opčin in dela na začetku Ulice dei Salici kroma se vse naglo spreminja. Nazadnje so zaprli hotel Daneu: prihodnost hotela in njegovih nekdanjih uslužbencev, ki so trenutno brezposelni, še ni jasna. K sreči pa se tudi v tem težkem obdobju kaj »rojeva«. Danes bodo na primer odprli veliko trgovino z zamrznjenimi ribami in drugimi jedmi verige Euro Surgelati - ob velikem krožišču med Op-činami in obeliskom (v prostorih nekdanje trgovine Cose di Casa). Najbolj pozitivne novice pa zadevajo opensko »staro gardo«. Zgodovinska gostilna Valeria, ki je pod vodstvom zadnjega družinskega upravitelja propadla, bo z decembrom spet odprla vrata. Novi upravitelj je Carmine Maiellaro, lastnik znane ribje restavracije na tržaškem nabrežju Al Bragoz-zo. V teku so zadnja dela, Maiellarova hči Elisa pa napoveduje, da bo gostilna Valeria ohranila ime in tradicionalno ponudbo, »dopolnili pa jo bomo s svojimi ribjimi specia-litetami«. Hotel v zgornjem nadstropju bodo odprli v novem letu. Medtem se je trgovina Cobez razširila. V prostorih nekdanje trgovine z obutvijo Malalan prodaja Cobez od prejšnjega tedna kuhinjsko opremo, švicarske nože in sorodne artikle. »Imamo švicarske, španske, italijanske, skratka evropske proizvode,« pravi Lucio Cobez, ki trgovino upravlja z bratom Guidom. »Potrudili smo se, ker smo hoteli preprečiti, da bi se sem vselilo pogrebno podjetje ali pa, kot smo slišali, igralni salon oziroma igralnica binga. Temu smo se hoteli izogniti, ker bingo ne spada v središče Opčin,« meni Cobez. Izkušeni openski trgovec potrjuje, da je splošna slika slaba, »upajmo pa, da bodo Opčine z obnovo razsvetljave in vaškega centra privlačnejše«. Za ljubitelje številk pa še to. Trgovina Cobez in gostilna Valeria sta bili ustanovljeni leta 1904: upajmo, da bo to število prineslo v vas srečo in blaginjo ... Aljoša Fonda ZAPUSTIL NAS JE OSKAR KJUDER Partizan, glasbenik, dosleden idealist, pokončen človek Dobesedno sredi izjemnih odmevov, ki ga te dni doživljajo jubilejni nastopi Tržaškega partizanskega pevskega zbora, je odšel Oskar Kju-der. Spomin sili nazaj za štiri desetletja in več, ko je Oskar z občudovanja vredno energijo, kot da je nič ne more ustaviti, postavljal na noge ta podvig. Ob množici pevskih zborov se je moral roditi še eden, najštevilčnejši in najglasnejši, s posebno nalogo in ciljem. Partizanska pesem in z njo pesem osvobodilnih gibanj z vsega sveta, je morala kot nositelji-ca neminljivih idealov in vrednot dobiti svoje mesto v življenju naše skupnosti. V to je bil prepričan Oskar Kju-der in se spravil na delo z zanese-njaškim entuziazmom. Rezultati so še kako vidni tudi danes, po štiridesetih letih. Oskar je bil in je do zadnje ure ostal partizan in neuklonljiv idealist. Zanj so bila gesla kot bratstvo in enotnost biblija. Spominjam se pogovorov z njim, v mesecih in letih, ko je v krvi razpadala »njegova« Jugoslavija. »Zapomni si, prej ali slej bo vse to mimo, a narodi Jugoslavije bodo morali spet živeti skupaj. Kaj drugega jih lahko spet druži kot bratstvo, enotnost in enakopravnost«? Bolelo ga je, a ni obupal. Rojen v Lonjerju 5. avgusta leta 1925 naj bi po osnovni šoli postal mizar, a se je obenem lotil študija violine na konservatoriju. Po začetku druge svetovne vojne je končal v kazenske bataljone, iz katerih je po kapitulaciji Italije kot sedemnajstletni fant našel pot med voditelje Osvobodilne fronte v Južni Italiji, potem pa v 1. prekomorsko brigado NOVJ, s katero je prišel v Jugoslavijo. S 13. proletarsko brigado Rada Končarja je leta 1944 doživel nemški desant na Drvar, nakar je moral zaradi hude bolezni na zdravljenje v Bari. In tam se s pevskim zborom Srečka Kosovela pod vodstvom Rada Simonitija začne rdeča nit njegove glasbene poti, ki se je vila skozi vse njegovo življenje. Oskar Kjuder je bil nadarjen fant, Simoniti ga je približal dirigiranju, tako da se je po vojni vpisal na ljubljansko Akademijo za glasbo za študij violine in dirigiranja. A je bil že avgusta 1945 v Trstu z nastopom zbora Srečko Kosovel, kje mu je rože kot dirigentu poklonila sovaščan-ka Milka, njegova bodoča soproga. Maestro je bil med protagonisti povojnega dviga in razvoja glas- benega življenja na Tržaškem, o čemer priča že bežen in nepopoln pregled. Še med študijem je ustanovil in štiri leta vodil študentski simfonični orkester Ivan Cankar, vodil je scensko glasbo v SNG in Operi v Ljubljani, v Trstu pa na stadionu 1. maja dirigiral tri operete, Planinska roža, Čardaška kneginja in Boccacio. Vseh treh se kot tedanji otrok dobro spominjam kot za tisti čas velikih dogodkov. Od petdesetih tja do druge polovice sedemdesetih je dirigiral orkester Glasbene matice, obenem pa je bil občasno po potrebi skladatelj, violinist in harmonikar. Vodil je zbore Lonjer-Katinara, Slavko Škam-perle, Igo Gruden, Mladinski zbor Glasbene Matice, Slovenec iz Boršta, Jacobus Gallus, Primorec, Srečko Kosovel, Lipa, Mariani in Rašan iz Pulja. Ustanovil in vodil je tudi orkester Miramar, občasno pa je kot dirigent vodil pihalni orkester Ljudske milice v Ljubljani, orkester mesta Dubrovnik in Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Naj nazadnje napišem še to, da imam naj nepozaben spomin tudi kot na pedagoga Glasbene matice in svojega večletnega profesorja violine. Vse to in še mnogo drugega je bil Oskar Kjuder. Vrsto let je bil angažiran v vrstah nekdanje Prosvetne zveze, potem tudi glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Bil je član Komunistične partije Italije, po njenem razkolu pa je bil na Tržaškem eden od pobudnikov Stranke komunistične prenove. Zanjo je na volitvah tudi večkrat kan-didral v tržaški občinski in pokrajinski svet. Nekaj izrazito simbolnega je v tem, da nas je Oskar zapustil ravno v trenutku, ko Tržaški partizanski pevski zbor, njegova življenjska kreatura, doživlja pri nas in v matični Sloveniji tako prodorne uspehe, da so iz-nenadili tudi največje optimiste. Dirigent je za vedno odložil taktirko, a njegova ideja živi naprej, po štirih desetletjih sveža, močnejša in aktual-nejša, kot je kdaj bila. Z njo bo živel svetel spomin na Oskarja, partizana, glasbenika, doslednega idealista in pokončnega človeka. Pozdravljen tovariš Oskar, iskrena hvala za tolikšno zapuščino! Soprogi Milki, hčerkama Jagodi in Katji ter vsem, ki so mu bili blizu, naj gre občuteno sožalje Primorskega dnevnika. Dušan Udovič 6 Četrtek, 15. novembra 2012 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Franc Fabec in Andrej Bole na sredini matineji Namesto kave tokrat vino Na tokratnem srečanju Na kavi s knjigo se ni govorilo o knjigah, temveč o vinu in kmetijstvu na sploh. Gosta sredine matineje sta bila vinogradnik Andrej Bole in predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki sta zvestemu občinstvu, med katerim so bili tudi novi obrazi, predstavila postopek pridelovanja pro-sekarja in probleme, s katerimi se soočajo v kmetijstvu. Povezovalka srečanja Nadia Roncelli je gostoma zastavila kar nekaj vprašanj, na katera sta se odzvala z zanimivimi odgovori. Andrej Bole nam je povedal nekaj več o prosekarju, vinu, ki so ga nekoč pridelovali iz grozdja trte refošk, ki so rastle na pašnikih v kriškem bregu med Rojanom in Nabrežino. Ta sorta vina je bila v zadnjih dneh zelo aktualna, saj je bil pred dnevi zaključen praznik sv. Martina na Proseku v znamenju prose-karja. V 19. stoletju je to vino slovelo po vsej takratni Habsburški monarhiji, je razlagal vinogradnik Bole in dodal, da so v prvih desetletjih 20. stoletja pridelovanje tega vina začeli opuščati. V zadnjem času pa po zaslugi domačih vinogradnikov ta sorta doživlja renesanso. Ti namreč želijo prosekarju vrniti čast, ki mu je nekoč pripadala. Največ zaslug za obuditev zanimanja za to vino ima vinogradnik Edi Kante, ki se je pridelovanja prosekarja naučil že pred desetletji, vendar je skrivnost obdržal zase. Zdaj pa je Kante pridelal prosekar po starih receptih. Slišali smo namreč, da Kante pri pridelavi prosekarja ni uporabil sodobne tehnologije in novejših tehnik, ampak tehnologijo in tehnike naših prednikov. Prav to tehnološko znanje je za izhodišče svojega govora izbral predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je prisotne spomnil, da naši vinogradniki uspešno združujejo tehnološko znanje s tradicijo. Po Fabčevi oceni se kraško vinogradništvo po tem aspektu razlikuje od vinogradništva v drugih delih Italije. Naše vino se cenovno sicer ne more primerjati z drugimi italijanskimi vini, vendar je kljub temu izredno kakovostno, je dejal Fabec. Veliko povpraševanje po naših vinih gre pripisati tudi alternativnemu načinu proizvodnje, je še rekel Fabec in dodal, da je po navadi tako, da kjer je prisotna tehnologija, ni tradicije, nekoč pa je bila prisotna tradicija, a žal ni bilo tehnologije. Govornik se je dotaknil tudi razmer, v katerih se je znašlo naše kmetijstvo. V zadnjem času so kmetje vedno bolj izpostavljeni nerazumni birokraciji, ki kmetom po nepotrebnem jemlje dragoceni čas, je povedal Franc Fa-bec, s to ugotovitvijo pa se je strinjal tudi Andrej Bole, ki se je obregnil ob zakonodajo, ki premalo ščiti kmete. Z leve: Andrej Bole, Franc Fabec in Nadia Roncelli z občinstvom na včerajšnjem srečanju v Tržaški knjigarni kroma Spodbuden pa je bil tudi podatek, s katerim sta včeraj postregla gosta srečanja Na kavi s knjigo. Zanimanje za kraške proizvode je v zadnjem času zelo narastlo, še posebej v mestu, kjer še pred desetletjem ni- so kazali kakega pretiranega zanimanja za proizvode tržaškega zaledja. Največ zaslug za prodor kraških izdelkov v mesto pa ima predsednica Pokrajine Trst Maria Theresa Bassa Poropat, meni Franc Fabec. OPČINE - Jutri v Prosvetnem domu Martinov pevski večer Nastopajo moški pevski zbor Tabor in nonet Primorsko iz Mačkolj, nato pa ansambel Turbopolka Moški pevski zbor Tabor Tudi letos bo MoPZ Tabor z Opčin ob prazniku sv. Martina priredil Martinov večer z glasbo in petjem. Domačemu zboru, ki ga vodi David Žerjal, se bo jutri ob 20. uri v Prosvetnem domu pridružil Nonet Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Nonet Primorsko je prvič samostojno nastopil aprila 1995 pod vodstvom Antona Baloha. V naslednjih letih je moška skupina preko prijateljskih vezi še okrepila svoje vrste. V sezoni 2003/2004 je vodenje Noneta Primorsko sprejela priznana pevovodkinja Aleksandra Pertot. Z nastopi je tudi kvaliteta pevske skupine rasla in leta 2005 je Nonet obeležil desetletnico delovanja z zgoščenko Zgodbe prijateljev, v kateri so LEVA SREDINA - Apel dveh tržaških odborov za župana Firenc Pristaši Mattea Renzija pozivajo k udeležbi na primarnih volitvah Renzijevi pristaši na včerajšnji novinarski konferenci kroma Dva od treh tržaških odborov, ki na primarnih volitvah leve sredine podpirata Mattea Renzija, pozivajo k množični volilni udeležbi. Primarne volitve bodo v nedeljo, 25. novembra, poleg Renzija pa kandidirajo še Pier Luigi Ber-sani, Laura Puppato, Bruno Tabacci in Nichi Vendola, ki bo drevi ob 18.30 govoril na Borznem trgu. Pristaši župana Firenc so prepričani, da Renzi pooseblja novost in da si zato zasluži podporo volivk in volivcev leve sredine, tudi na Tržaškem. Renzijeva odbora napovedujeta za prihodnje dni vrsto pobud, na katerih bodo javnost seznanili s potekom primarnih volitvah in z obvezno registracijo volivk in volivcev, ki bo sicer tudi možna na dan volilne preizkušnje. Registracija je možna tudi na spletni strani www.primarieitaIiabenecomune.it V mestu obstaja še en tretji odbor za Renzija, ki ga vodi tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Aureo Muzzi. Včeraj danes [12 Lekarne SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vinko Möderndorfer VAJE ZA TESNOBO IGRA 0 DANAŠNJIH DNEH Naslednji teden srečanje Na kavi s knjigo odpade, saj se bodo številni zvesti obiskovalci odpravili na izlet v Ljubljano, kjer se bodo udeležili knjižnega sejma. (sč) predvsem slovenske ljudske skladbe, ki jih pevci najraje pojejo. Po samostojnem nastopu bosta zbora zapela skupno še nekaj pesmi. Glasbeni večer bo popestril Ansambel Turbopolka, ki ga sestavljata mlada muzikanta Erik Purič s harmoniko in Rok Dolenc, ki ga bo spremljal na klaviaturi. Fanta imata za seboj že vrsto nastopov in številna priznanja, kot prvo nagrado na Muzikfestu v Praprotu in še druga. Eriku in Roku sta se pridružila še kitarist Jan Guštin in baterist Samuel Kralj. Ansambel Turbopolka bo gotovo obogatil Martinov večer, ki ga bo povezovala zvesta spremljevalka MoPZ Tabor Kostanca Mikulus. Sledilo bo družabno srečanje. Armando Škerlavaj Danes, ČETRTEK, 15. novembra 2012 POLDE Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 18.04 Jutri, PETEK, 16. novembra 2012 JERICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 20/70 km na uro jugo-zahodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. s pokroviteljstvom FondiLidOftC režija: Jaka Andrej Vojevec ■ DANES, 15. novembra ob 20.30 - red T ■ JUTRI, 16. novembra ob 20.30 -slavnostna PREMIERA (red A) ob 110-letnici Dramatičnega društva v Trstu ■ V soboto, 17. novembra ob 19.00 -red K (z varstvom otrok) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teatersso.com Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.00, 16.00, 17.25, 18.30, 19.50, 21.00, 21.40, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 16.00, 18.50, 21.40 »007 Skyfall«; 16.40, 19.10 »Red lights«; 19.15, 21.50 »Argo«; 16.15, 19.00, 21.45 »Venuto al mondo«; 16.10, 17.10, 18.10, 20.10 »Hotel Transylvania«; 22.05 »Hotel Transylvania 3D«. FELLINI - 16.45, 18.30 »Il matrimonio che vorrei«; 20.30 »Travelling Africa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »7 psicopatici«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 21.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 2: 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 21.00 »Skyfall - 007«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.00 »Hotel Transylvania«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Argo«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«. prej do novice www.primorski.eu1 / TRST Četrtek, 15. novembra 2012 7 DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040327522, www.asilonidomaja.it. H Mali oglasi ODDAM V NAJEM NA PROSEKU prostor 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM trosedežni divan izdelan iz temno rjavega žameta, širina 200, globina 80 in višina 70 cm. Tel. št.: 3484462664. PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM kombi peugeot bipper v odličnem stanju, po ugodni ceni. Zainteresirani pokličite tel. št.: 3484460044. PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.: 339-1026752. PRODAM agregat za motor bmw R1150 po ugodni ceni. Tel. št.: 3805180355. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 335-6322701. [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. M Izleti KRUT obvešča udeležence izleta in ogleda razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki bo v soboto, 17. novembra, da je zbirno mesto v Trstu, trg Oberdan pred Deželno palačo ob 6.50, odhod avtobusa ob 7.00, postanek v Grljanu ob 7.05 in v Sesljanu - Hotel Posta ob 7.20. Prosimo za točnost! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča, da bo odhod avtobusa za članski izlet na Dolenjsko v soboto, 17. novembra, ob 7. uri na avtobusni postaji pred picerijo na Dunajski cesti. Zbirališče ob 6.45. Prosimo za točnost. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA -ZTT vabijo na obisk knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim izletom v sredo, 21. novembra. Odhod avtobusa iz Trsta bo ob 9. uri s Trga Oberdan (ob 9.20 z Opčin - izpred Marij-nanišča, Dunajska 35). Odhod iz Ljubljane po dogovoru v popoldanskih urah. Prijave sprejemamo do sobote, 17. novembra, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. POHOD PO RAPALSKI MEJI Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije -podružnica Kras vabi na pohod po poteh Rapalske meje v nedeljo, 18. novembra. Zbor udeležencev ob 9. uri na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder se gre z osebnimi avtomobili do Črne njive nad Ilirsko Bistrico. Ob 10. uri odhod na 12 km dolg pohod po poti nekdanje Rapalske meje z ogledom nekaterih znamenitosti (bunkerji/kaverne, potrebna je svetilka). Zaključek pohoda v popoldanskem času. Vodja pohoda in informacije: Ludvik Husu, tel. +386-041-350713. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa). AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 347-5292058. KRU.T sporoča, da so na razpolago še zadnja dodatna mesta za 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 333-7702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). 3 Obvestila HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com. QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet). DRAMSKA SKUPINA SKD SLOVENEC iz Boršta vabi nove igralce za pripravo tradicionalne veselice v narečju ob praznovanju sv. Antona (17. januarja 2013). Zainteresirani pokličite tel. št. 335-6390525 (Aleksander). JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 393-2327949. METODA EFT - SKD F. Prešeren vabi danes, 15. novembra, ob 20. uri na predstavitev metode EFT za doseganje čustvene svobode v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Boljuncu. Predava Barbara Žetko. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 15. novembra, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159). ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na srečanje ob Katekizmu katoliške Cerkve danes, 15. novembra, ob 16. uri in nato v nadaljevanju vsak četrtek v kapeli rojanske cerkve. TEČAJ RISANJA NA SVILI z Eldo Jer-cog v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 17. in 24. novembra, od 9. do 12. ure v Ljudskem domu v Treb-čah. Prijave do danes, 15. novembra: 339-2875603 (Sonia) ali skdprimo-rec@yahoo.it. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 16. novembra, 17.30-19.30 in 24. novembra 9.0013.00. Vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 348-9876308. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Boljun-cu). Obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. SKUPINA 35-55 SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA obvešča, da večer s člani Študijskega krožka Beseda slovenske Istre, predviden v petek, 16. novembra, odpade! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK OPČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje v petek, 16. novembra, ob 19.30 v dvorano doma Uk-mar v Domju na »Aktiv«. KD SKALA GROPADA priredi v soboto, 17. novembra, v Zadružnem domu v Gropadi »Veselo Martinovanje« s pričetkom ob 20.30. Sledil bo nastop MePZ Skala Slovan pod vodstvom Ja-rija Jarca z okusno večerjo in žlahtno kapljico, ter živa glasba za ples. MARTINOVANJE v organizaciji SKD Slavec Ricmanje - Log odpade zaradi skromnega števila vpisanih. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi člane in prijatelje na prijetno druženje v nedeljo, 18. novembra, s pričetkom ob 19. uri. Med nami bo s svojimi pesmimi in kitaro Marjetka Popovski. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vljudno vabi člane na sejo odbora in sekcije trgovine na drobno na podružnici SDGZ v Obrtni coni Zgonik, v ponedeljek, 19. novembra, ob 17.30. Dnevni red: srečanje s Centro in Via - Skupaj na Opčinah, aktualne teme in problematike vezane na trgovski sektor ter predstavitev platforme DBE - Digital Business Ecosystem. Prosimo, da prisotnost potrdite na info@sdgz.it. BIOTERAPIJA V BAZOVICI - srečanja v Bazovskem domu, za mesec november, odpadejo. Info: 040-226386, 328-9563272 (Magda). SKD PRIMOREC vabi udeležence izleta v Salzburg (1. in 2. decembra), da poravnajo saldo v torek, 20. novembra, od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Informacije na tel. št. 040-214412 (Zorka, v večernih urah). 30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 349-6524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Boljuncu, najkasneje do srede, 21. novembra. SKD PRIMOREC vabi na Jesenski praznik: ob kostanju in novem vinu bomo na družabnosti igrali tombolo, poslušali glasbo v živo in za trenutek pregnali vse skrbi. Pridružite se nam v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri. Ne pozabite prinesti s seboj dobro voljo. 40-LETNIKI vabljeni na večerjo z glasbo v gostilni v Križu (bivši Ljudski dom) v petek, 23. novembra, ob 20. uri. Prijave na tel. št.: 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 3493595560 (Roberta). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Moč mladih v oporo nemoči bolnih« v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Predaval bo gospod Marko Čižman. Za morebitne informacije: tel. št. 340-3864889. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v do- brodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. 0 Prireditve BAKLADA 2012 v organizaciji Via di Natale - Skd Vigred In Združenja staršev bo danes, 15. novembra z zbirališčem ob 18. uri v Šempolaju. Sodelujejo godbeno društvo Nabrežina in harmonikar Egon Tavčar. V KUC Škerk v Trnovci nastop OPS Vigred, PZ združenja staršev, ansambla Rock N'bndimi, DPZ Kraški slavček. V centru bo tudi razstava in nagrajevanje risb na temo »Kamen, les, voda«. Prinesite s seboj katerokoli lučko. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji Via di Natale. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo danes, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR OPČINE prireja v petek, 16. novembra, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opčinah »Martinov pevski večer«. Gost večera bo Nonet Primorsko iz Mačkolj. Večer bo popestril ansambel »Turbopolka«, ki bo zaigral tudi po koncertu za ples in zabavo. Prisrčno vabljeni. POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE: v petek, 16. novembra, ob 18. uri bo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 v Trstu srečanje, namenjeno mladim, z naslovom »Kako Bog komunicira z ljudmi«. Uvedel ga bo frančiškan p. Mario Osredkar. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev knjige Pasji dnevi Jasne Jurečič v petek, 16. novembra, ob 19.00 v društvenih prostorih. Avtorico in delo bo predstavila prof. Vilma Purič. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na strokovno srečanje »Pod oljkami...«. O oljkah in olj-karstvu bo spregovorila agronomka Nataša Riggi v petek, 16. novembra, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Pietra Radiva v Kavarni Gruden v Nabrežini v soboto, 17. novembra, ob 18. uri. TFS STU LEDI »Čez tri gore, čez tri dole«: v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu v soboto, 17. novembra, ob 20. uri večer ljudskih pesmi. Sodelujejo MoPZ Kraški dom Repentabor, ŽVS Lanišče, MePZ Chei di Guart iz Ovara in ŽPS Stu ledi; v nedeljo, 18. novembra, ob 17. uri plesni večer v sodelovanju FS Torbarji Postojna, ansambel Klapa iz Brega, FS Lis Primulis di Giampis iz Vidma in TFS Stu ledi. Vstop prost. Vljudno vabljeni. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, obvešča, da je na ogled razstava »Ko je umrl moj oče«. Urnik ogleda do nedelje, 18. novembra: sreda, petek in nedelja od 10. do 12. ure; četrtek in sobota od 17. do 19. ure. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 18. novembra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Zajtrk« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja sezona 2012/13 v nedeljo, 18. novembra, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert domačina Aleksandra Ipavca (harmonika). Vabljeni! V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, razstavljata slikarja Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure; v soboto in nedeljo, od 9. do 13. ure. Konec razstave 21. novembra. V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.00-12.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133. Prispevki V spomin na Aldino Vatta daruje Karla 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Aldino Mlach Vatta darujeta Anica in Pavel 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 15.11.2007 15.11.2012 Josip Milič Vedno se te spomnimo z ljubeznijo. Žena Bruna z družino Ob bridki izgubi ljubljenega očeta SANDROTA SULINIJA izrekamo Roberti in njeni družini iskreno sožalje in vso našo bližino. Skavti in skavtinje Ob smrti tovariša NINA SLAVCA izrekajo občuteno sožalje svojcem slovenski in italijanski komunisti s Tržaškega 8 Četrtek, 15. novembra 2012 TRST / ZSKD - Srečanje z vsedržavnim predsednikom ARCI Servizio Civile Liciom Palazzinijem Tudi civilna služba prispeva k boljši integraciji in sožitju V slovenskih organizacijah imajo mladi možnost nabiranja izkušenj za osebnostno rast Zveza slovenskih kulturnih društev je članica deželnega združenja Arci servizio civile FVG, ki skrbi za promocijo in za razvoj prostovoljne civilne službe v deželi FJK. Učinkovito sodelovanje teh ustanov, ki se je razvilo v preteklih letih, je številnim mladim ponudilo možnost, da opravljajo prostovoljno civilno službe tako na ZSKD kot v sorodnih strukturah. V torek je Zveza slovenskih kulturnih društev gostila Licia Palazzinija, državnega predsednika združenja Arci servizio civile. Z njim so se pogovarjali predsednik ZSKD Igor Tuta, referentka za civilno službo pri ZSKD in članica deželnega odbora Arci servizio civile FVG Nives Košuta, predstavnik Združenja slovenskih športnih društev Igor Tomasetig, član deželnega odbora Arci servizio civile FVG Martin Lis-siach, ter tri prostovoljke, ki letos opravljajo civilno službo pri projektu, ki ga upravlja ZSKD v Trstu. Igor Tuta je predstavil ZSKD ter poudaril, da sloni delovanje naših društev na prostovoljnem delu ter na vrednotah solidarnosti in medsebojnega sodelovanja. Ob tem je poudaril sodelovanje tudi s krožki ARCI-ja v našem prostoru, ki promo-vira premoščanje ovir in medetnično spo- Licio Palazzini (levo spredaj) na srečanju s predstavniki ZSKD, ZSŠDI in mladimi prostovoljkami kroma znavanje. Zaključil je z mislijo, da je civilna služba bogastvo, ki pomaga zanikati današnja družbena nagnjenja k individual-izmu. Po krajših izjavah ostalih udeležen- cev je besedo prevzel Palazzini, ki ZSKD in slovensko narodno skupnost v Italiji pozna zelo dobro. Izjavil je, da se je komponenta slovenske narodne skupnosti v Italiji v državni strukturi združenja Arci ser- OBČINA TRST - V sodelovanju z Inštitutom za osvobodilno gibanje Nov pristop do zgodovine Sodobne metode in terensko delo za spoznavanje polpretekle zgodovine naših krajev Na tržaškem županstvu so te dni predstavili sporazum o sodelovanju, ki sta ga občinsko odborništvo za šolstvo in Deželni šolski urad pred kratkim podpisala z Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK (IRSML). Kot je povedala gostiteljica srečanja, občinska odbornica za šolske zadeve Antonella Grim, gre za sodelovanje treh ustanov, ki so si programsko dovolj sorodne, da lahko v šolskih zadevah pomenijo dodano vrednost. »S sodelovanjem želimo prispevati k boljšemu poučevanju zgodovine v srednjih šolah v naših krajih, ki se bistveno razlikujejo od drugih italijanskih krajev,« je dejal predsednik zgodovinskega inštituta Gian Carlo Bertuzzi, ki je tudi spomnil, da v poslanstvo njiho- vega inštituta sodijo tudi didaktične raziskave ter dodatno usposabljanje srednješolskih učiteljev. »Učencem bomo z novimi metodami in terenskim delom omogočili, da izvedo čim več o polpretekli zgodovini naših krajev, poleg zgodovinskih dejstev pa bomo srednješolcem posredovali tudi osebne zgodbe ljudi,« je pojasnjeval Bertuzzi. Slišali smo, da s tem izobraževalnim projektom želijo pri mladih obuditi zgodovinski spomin, hkrati pa želijo vzpostaviti bolj aktivno državljanstvo in ga spodbujati ob obeležjih, ki jih v naši regiji ne manjka. Projekt je pohvalila tudi generalna direktorica Deželnega šolskega urada Daniela Beltrame, ki je dejala, da bo šolam njihov urad ponujal tečaje usposabljanja, ki jih bo vodil inštitut IRSML. Med načrtovanimi aktivnostmi pa so, kot smo slišali na predstavitvi, zgodovinski sprehodi med spomeniki in obeležji, poučne delavnice, v sklopu katerih bodo simulirali zgodovinske dogodke, predavanja s power point projekcijami v učilnicah ter predavanja o tragičnih dogodkih na italijanski vzhodni meji. Občinska odbornica Antonella Grim je ob koncu še povedala, da bodo v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom s tem projektom šole seznanili v naslednjih tednih. Ali bodo šole k projektu pristopile ali ne, pa bo stvar njihove izbire, je še pojasnila Grimova, ki je tudi dodala, da je model projekta že preizkušen, saj so ga v nekaterih šolah izvajali v lanskem šolskem letu. (sč) vizio civile uveljavila na ravni ustanovnih in vsedržavnih članov Legambiente, UISP, ARCI in ARCI ragazzi, ker predstavlja odličen primer integracije na narodnostno pisanem območju, ki si jo prizadeva doseči združenje Arci SC na vsedržavni ravni. Ob tem je izpostavil tudi primera dobre prakse na področju dvojezičnosti mladih in sodelovanja med ustanovami, ki si na tem področju od vedno delijo pozitivne izkušnje. Po tem srečanju je v Mali dvorani Narodnega doma potekal občni zbor združenja Arci servizio civile FVG, ki ga je vodil dosedanji predsednik Giuliano Gelci. V naši deželi opravlja med 300 prostovoljci civilno službo tudi 40 prostovoljcev, zaposlenih v sklopu projektov članic združenja Arci SC (ZSKD, ZSŠDI, ARCI, Legambiente, ICS, UISP, Zadruga Bo-nawentura, ...). Občni zbor so uvedli pozdravi gostov - med temi so bili predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, podžupanja občine Trst Fabiana Martini in deželni svetnik Franco Codega. Sledilo je predsedniško poročilo Giuliana Gelcija. Zaključke je pred drugim delom občnega zbora potegnil Licio Palazzini. Izpostavil je pomen prostovoljne civilne službe pri promoviranju vrednot miru, nenasilja in solidarnosti. Delegati članic so v zadnjem delu izglasovali nekaj statutarnih sprememb in izvolili nov deželni odbor, na čelu katerega je bil potrjen Giuliano Gelci. (mlis) protest Arcigay odločno proti jutrišnji pobudi fašistov Združenji Arcigay in Arci-lesbica bosta jutri ob 18. uri na Borznem trgu protestirali proti zborovanju skrajnodesničarske-ga gibanja Forza Nuova, ki je napovedano v hotelu Savoia. Omenjeni organizaciji sta v začetku hoteli izvesti protestno akcijo pred Savoio, na zahtevo kvesture pa jo bodo izvedli na Borznem trgu. Arcigay in Arci-lesbica ocenjujeta, da je Forza Nuova homofobna in rasistična organizacija, zato je treba ostro in javno obsojati njena stališča in njeno usmeritev. Na srečanju skrajne desnice naj bi bila prisotna tudi deželna svetnica Alessia Rosolen. Jutrišnji dan bo v Trstu sicer dan črnih skrajnežev. Znani neofašist Stefano Delle Chiaie bo v hotelu Milano predstavil svojo knjigo z naslovom LAqui-la e il Condor, o kateri bodo spregovorili Fausto Biloslavo, Adriano Segatori in Gabriele Adinolfi. ŠOLSTVO - Na pobudo liceja A. M. Slomška Učitelji in profesorji na intenzivnem seminarju o rabi interaktivne table Na pobudo humanističnega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška v Trstu je na osnovni šoli Cirila Zlobca v Šmarju pri Kopru v prejšnjih dneh potekal štirindvajseturni seminar o uporabi interaktivne table. Pobude, ki jo je organizirala višja pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, stroške pa je krilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, se je udeležila skupina šestnajstih profesorjev in učiteljev s tržaškega. Seminaristi se iskreno zahvaljujemo mentoricama profesoricama Jezer-ki Beškovnik in Andreji Klančar za dra- gocene strokovne nasvete, ravnatelju, ki nam je nudil šolske prostore, višji pedagoški svetovalki Andreji Duhovnik Antoni ter ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vsem iskrena zahvala. Na sliki: udeleženci seminarja z mentoricama Jedrska energija v povojni Italiji Pred petdesetimi leti je italijansko javnost pretresla obsodba Feliceja Ip-polita, glavnega protagonista italijanske jedrske politike. Obletnico bodo danes in jutri obeležili z dvodnevnim posvetom na temo jedrske energije v povojni Italiji. Jedrski inženirji, fiziki in ekonomisti bodo sodelovali na srečanjih, ki bodo danes od 9.30 do 17. ure v muzeju Revoltella ter jutri v istem času v mestnem muzeju Sartorio. Primer Ippolito bo jutri od 15. do 17. ure predmet debate v muzeju Sartorio. V nedeljo četrti Martinov pohod Martinov pohod, ki ga v sklopu Mar-tinovanja na Proseku organizirajo vaška društva, bo v nedeljo, 18. novembra, potem ko so ga pred štirinajstimi dnevi odpovedali zaradi slabega vremena. Zbiranje bo ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. Sprehod po poteh konto-velskega jusa organizirajo SDD Jaka Štoka, ŠD Kontovel in taborniki RMV - Družina šumečih borov. Pasji dnevi danes v Nabrežini V Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini bo danes ob 19. uri predstavitev knjige Jasne Jurečič Pasji dnevi. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Vilenica in je že drugo prozno delo omenjene avtorice. Ilustracije je izdelala Jasna Merkü. Knjigo in avtorico bo predstavila prof. Vilma Purič. Komunikacija med Drugo iz letošnjega niza srečanj skupine Etika in prihodnost, ki jih v tem letu kot vezna nit združuje tema Poti, bo posvečeno komunikaciji med Bogom in ljudmi, in sicer kako Bog komunicira z ljudmi na njihovem »potovanju«. Teološko tematiko bo na podlagi bibličnih poglavij o razodetju in odrešenju, cerkvenih dokumentov, pa tudi moderne teologije predstavil Mario Osredkar, frančiškanski brat. Patrovemu uvodu bodo sledili delo po skupinah, diskusija, izmenjava mnenj ter izkušenj. Srečanje bo jutri ob 18. uri v Peterlino- vi dvorani v Ul. Donizetti 3. Vabljeni so vsi mladi, ki jih tematika zanima. Po srečanju bo krajše druženje. Predavanje o vernicah in redovnicah V palači Gopčevic (v dvorani Bazlen) bo danes ob 17.30 srečanje o vernicah in redovnicah v 15. stoletju. Predavala bo docentka na Univerzi v Trstu Giovanna Paolin. Pobuda sodi v niz srečanj na temo žensk, ki ga prireja Občina Trst. Lidia Menapace za reševanje Manifesta Znana italijanska političarka in feministka Lidia Menapace bo danes ob 17.30 v ljudskem domu na Pon-čani (Pončanska ulica 14), kjer bo govorila o tem, kako podpreti in se zavzeti za reševanje dnevnika Manifesto. Tiziano Butturini o svoji obsodbi Danes ob 18. uri bo Tiziano Buttu-rini predstavil v knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra) svojo zgodbo, ki jo je opisal v knjigi Non e giustizia. Nekdanjega menedžerja milanskih vodovodnih podjetij so leta 2010 obsodili zaradi korupcije, v knjigi pa opisuje zaporniško izkušnjo, hišni pripor in dogovorjeno kazen, ki ga je doletela kljub temu, da se ima za nedolžnega. 02670085 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 15. novembra 2012 9 GLOSA Japonska med vplivi zgodovine in sodobnosti Jo2e Pirjevec_ Zaradi svoje razvitosti je Japonska na prvi pogled močno podobna Evropi ali Severni Ameriki. Kljub temu pa od samega začetka ni mogoče spregledati nekaj posebnosti, ki opozarjajo, da gre za kulturo, različno od zahodne. Dejstvo, na primer, da so moški skoraj brez izjeme oblečeni v črne obleke kakor v uniforme in da tudi zenske v tem smislu ne izstopajo. Da ne govorimo o šolarjih, ki so, kakor da bi prišli iz vojašnice. Pa tudi dejstvo, da se vsakdo zaveda resnosti svojega dela, naj bo še tako obrobno, in se skladno s tem tudi vede. S profesionalno vljudnostjo, ki s svojimi obrednimi prikloni in smehljaji spominja na avtome. Ni mogoče tudi spregledati, kako vitki so Japonci. Med njimi praktično ni debeluhov evropskega tipa, kaj šele ameriškega. Pač rezultat zdrave in skromne hrane, sloneče na kuhanem in nezabe-ljenem rižu in na ribah, pogosto surovih. Kakor so mi povedali prijatelji, v preteklosti Japonci govejega ali prašičjega mesa praktično niso zauživali. Krave in prašiči so veljali za nečiste živali in kdor je imel z njimi opravka, je bil sam nečist. Še danes mesarji predstavljajo posebno kasto, na katero večina prebivalcev gleda zviška, oziroma jo diskriminira. V japonski kolektivni zavesti je druga svetovna vojna zapustila bolečo sled, a še zdaleč ne tako travmatično, kakor je bila okrog leta 1866 tako imenovana "restavracija Meidži'. V obdobju, ki sega od 16. stoletja do srede 19., se je na Japonskem uveljavila diarhija posebnega tipa. Cesar, o katerem so bili ljudje prepričani, da je božjega izvora, je ostal na prestolu, vendar brez politične oblasti. Slednjo je izvajal šogun, fevdalni diktator, ki je s svojimi vazali vladal državi, a ne iz Kyota, kjer je živel cesar, temveč iz Eda, današnjega Tokya. V tem času se je Japonska zaprla pred svetom in živela v skladu s svojimi starodavnimi običaji, ki še zdaleč niso bili tako nasilni, kakor nam jih skuša prikazati Hollywood. Prej kot vojščaki so bili samuraji funkcionarji, vpeti v močno razslojeno družbo, v kateri pa je vladala tudi nenavadna toleranca, vsaj kar se religije tiče. Poleg tradicionalnega šintoizma, ki izvira iz ša-manizma primitivnih vzhodnoazijskih ljudstev, se je na Japonskem uveljavil tudi budizem, ki so ga domačini, kot marsikaj drugega, prevzeli od Kitajcev. Med šintoizmom, povezanim s kultom narave, in budizmom, razčlenjenim v številne sekte,ni prišlo do spopada,kakor bi bilo pričakovati, temveč do simbioze ali vsaj do medsebojnega spoštovanja, tako da ni redko najti svetišča ene in druge religije v istem okolišu. Zgleda, da Japonci nimajo velikih problemov,kar zadeva ortodoksijo, in da vključujejo v svoj sinkretizem brez zadržkov tudi krščanstvo. Po modi, ki je prišla iz ZDA, trgovci sedaj, na začetku novembra, na veliko praznujejo Božič, ta- ko da skoraj ni pomembnejše veleblagovnice brez kičastega božičnega drevesa. Kič je očitno mladim generacijam všeč. Medtem ko so njihovi predniki, ustvarili stil življenja in arhitekture ,ki ga je odlikovala prefinjena preprostost, je na Japonskem danes v modi Disneyland. Toda vrnimo se k "restavraciji Meidži'. Ko je sredi 19. stoletja postalo očitno, da Japonska v svoji izolaciji ne bo mogla vztrajati, je pod pritiskom skupine novatorjev cesar Meidži odstavil zadnjega šoguna in prevzel oblast. Seveda brez boja ni šlo,a ker so imeli cesarjevi privrženci na razpolago moderno orožje, so se z lahkoto uveljavili. S tem je bilo zaključeno "obdobje Edo" in napočil je čas, ki močno spominja na Rusijo Petra Velikega. Kakor ruski imperator je tudi cesar Meidži skušal preoblikovati svojo državo po zahodnem vzorcu, pri čemer je bil bolj uspešen od Petra I. Kako zelo, so Japonci dokazali leta 1904, ko so na kopnem in na morju uničujoče premagali carsko Rusijo. To jim je dalo elan, da zastavijo imperialistico politiko, rezultat katere je bila v tridesetih letih njihova naveza s Hitlerjevo Nemčijo in decembra 1941 napad na ZDA. Vemo, kako se je zgodba končala: avgusta 1945 z atomskim uničenjem Hirošime in Na-gasakija. Američani so cesarja prisilili k priznanju, da je človek kot vsi ostali, in dali Japoncem ustavo, ki je med drugim prepovedala oborožene sile in vzela samostanom in veleposestnikom zemljo. Kakor mi je povedal mlad raziskovalec, uslužben v knjižnici Parlamenta, budisti in nasledniki aristokracije svojega bogastva ne zahtevajo nazaj. Zato pa so na Japonskem vedno glasnejše stranke, ki razpravljajo o spremembi ustave, kar zadeva vojsko, ki da jo treba ponovno uvesti. (V resnici je že tu pod imenom "samozaščite"). Na žalost na Japonskem militarizem znova dviga svojo glavo. O tem me je med drugim prepričal obisk zloglasnega templja Kuzisimi, posvečenega tistim, ki so padli "za domovino'. Tudi vojnim zločincem. Svetišče, ki ga kljub mednarodnim protestom redno obiskujejo vidni politiki, je cilj množičnih romanj. Sicer pa je bila v prvi polovici novembra japonska jesen očarljiva. Povsod drevesa plamtečih barv in razkošne krizanteme, kakršnih pri nas še nisem videl. Sveta gora Fudži si je že nadela snežno kapo, stara prestolnica Kyoto pa je na vsakem koraku razobesila svoje pisane lanterne. Tokio utripa v mrzličnem sijaju neonskih luči. Imel sem dve predavanji: eno o "fojbah" v društvu Italija-Japonska, drugo na univerzi Chiba, kjer sem govoril o Slovencih. V obeh primerih sem srečal ljudi, ki jih naša problematika zanima in se z njo ukvarjajo. Ta mlada inteligenca je name napravila velik vtis. VREME OB KONCU TEDNA Vremenska slika se je umirila, vendar se povečuje vlaga Darko Bradassi_ Vremenska slika se je po pogostem burnem dogajanju v zadnjih tednih vendarle umirila. Nad našim širšim območjem se je okrepil anticiklon, ki ima trenutno središče le nekoliko bolj severovzhodno od nas in ga tudi v višinah spremlja za ta čas razmeroma topel zrak. V prizemlju od vzhodnih predelov Slovenije pa vse do Rusije zračni tlak dosega in ponekod presega 1030 hekto-paskalov. Ozračje je bo daljšem času spet zelo stanovitno. Najtoplejši so zlasti najvišji sloji. Na višini okrog 5500 metrov se temperatura giblje okrog -15 stopinj Celzija in tako presega za kakih 7 stopinj Celzija dolgoletno povprečje. Nad našimi kraji se je včeraj ničta izoterma povzpela do višine 2755 metrov in je tako skoraj za 800 metrov višja od normalnosti. Taka vremenska slika s težiščem nad severovzhodom prinaša nad naše kraje šibko burjico, ki dejansko blaži posledice verjetnega temperaturnega obrata. Če ne bi bilo šibke burjice bi se v tem trenutku verjetno soočali z veliko vlago in vsaj občasnim zamegljenim ozračjem. Ravno zaradi burjice so tudi nočne temperature pri nas nekoliko višje kot drugod. Nad Slovenijo pa je, denimo, v teh dneh vremenska slika nekoliko drugačna kot pri nas. Zelo vlažen zrak se namreč zaustavlja onkraj Nanosa in Snežnika in je v osrednjih predelih občutno manj jasnine kot pri nas. Velikih sprememb v prihodnjih dneh ne bo. Umirjeno vreme se bo z morebitnimi manjšimi vmesnimi spremembami nadaljevalo vsaj do pri- hodnjega torka ali srede. Zračni tlak bo sicer začel postopno popuščati že od sobote, ko se bo težišče vremenske slike pomikalo od severovzhoda na zahod, na Atlantik. V soboto in nedeljo bo nastala manjša vrzel in bo prehodno pritekal proti nam nekoliko bolj vlažen južni zrak. Predvsem v nedeljo kaže na nekoliko večjo vlago in na več oblačnosti, ponekod bi lahko tudi padla kakšna manjša kaplja dežja. Šlo bo za bolj jesensko vremensko sliko, vendar brez občutnih poslabšanj. Od ponedeljka, ko se bo težišče dokončno pomaknilo nad Atlantik, bo proti nam z jugozahodnimi tokovi postopno pritekal bolj vlažen zrak. Četudi bo vreme še umirjeno, ne bo več take jas-nine, kot jo beležimo v teh dneh. Postopno bo več vlage in oblakov. Ozračje bo sicer stanovitno, toda bo vse bolj jesensko in postopno bolj sivo. Zlasti od začetka prihodnjega tedna se bosta z mirovanjem ozračja v nižjih prizemnih slojih začeli nabirati vlaga in nesnaga. Temperature pa bodo še razmeroma visoke. Sredi prihodnjega teda pa bo, kot kaže po sedanjih izgledih, prišlo do nove spremembe. Atlantska višinska dolina se bo počasi pomikala proti jugovzhodu in bo predvidoma od srede ali četrtka začela vplivati tudi na vreme pri nas. Do srede bomo torej beležili povečini suho vremensko sliko brez omembe vrednih padavin, od srede ali četrtka pa je možno, da se bo spet pojavljalo jesensko deževje. O količini padavin pa je zaenkrat še prerano pisati. PISMA UREDNIŠTVU Sirena klub s pomembno družbeno vlogo Na provokacije Jolke Milič smo bralci Primorskega Dnevnika navajeni pa vendar se mi zdi odgovor pomemben prej zaradi vseh marljivih odbornikov in aktivnih članov, ki so s trudom in požrtvovalnostjo pripeljali delovanje Sirene do današnjih dni, kot do gospe same. Izjava glede uporabe jezika v našem društvu je povsem neutemeljena. Tako posploševanje kvari ugled našega kluba. Spadam v generacijo sinov tistih staršev, ki so udarniško zgradili Sireno. Kot mulc sem preživljal neskončna poletja v varnem objemu domačega pomorskega kluba. Marsikdo mojih let se še spomni brundanja in žuganja starešin, če smo mularija uporabljali tu pa tam kakšno italijansko besedo. Zato trdim, da ima klub že od nekdaj poleg športne funkcije pomembno družbeno vlogo za nas Slovence na tej strani meje. Kot oče osnovnošolskih otrok sem članstvo za njih v klubu izbral zaradi jasnega smotra. Trenutno je pomladek slovenskih otrok tako velik, kot že dolgo ne pomnijo. Otroci, kot tudi odrasli, smo odraz naše večplastne družbe, kjer se prepletanje narečja in jezika tako slovenskega kot italijanskega opazi. To pa še zdaleč ne pomeni, da smo brezbrižni do svojega jezika in da ravnodušno spremljamo nekatere dinamike, ki smo jim priča tako v šolah kot v vseh naših športnih in kulturnih društvih. To kar združuje večino članov Sirene je ravno želja po snidenju v našem krogu, gojenje naše besede in doseganje športnih rezultatov pod našim okriljem. Za zaključek pa še pikro pripombo na račun nekaterih someščanov, ki še danes ne vedo koliko imamo šol, društev, organizacij. Pa taisti dobro poznajo vse, kar jim slovenskega gre čez želodec, vštevši kuhinjo v našem klubu. Pomorski pozdrav, Igor Civardi član TPKSirena Večinski slovenski del Sirene v večinskem italijanskem okolju! Spoštovana g. Milič, rad bi Vam napisal nekaj pojasnil glede našega kluba Sirena in situacije, ki jo mi slovenski zamejci doživljamo v Trstu in okolici vse do Trbiža. 1. Trenutno imamo pri Sireni tri trenerje in so vsi trije Slovenci: dva sta iz Slovenije tretji pa s Kontovela. Naše poletne tečaje je vodil vaditelj doma s Postojne, ki italijanščine sploh ne pozna. 2. Vsi odborniki Sirene so Slovenci in občeval-ni jezik na sejah in občnih zborih je slovenščina. 3. Sigurno se pri Sireni sliši italijansko besedo, ali kot rečete Vi triestinščino in to iz nekaj razlogov. Mejimo s klubom, ki organizira znano Barcolano, ki ima približno 800 članov in vrata med našima kluboma so vedno odprta in to prenaša pretok obojestranskih članov, a to še ne pomeni, da nismo slovenski klub. Drugič, imamo člane, ki so mešanega zakona, ne samo italijansko - slovenski, ki pošiljajo otroke v šole in vrtce s slovenskim učnim jezikom, a to še ne pomeni, da nismo slovenski klub. 4. Prav zaradi zgoraj navedenih primerov se moramo slovenski zamejci toliko bolj truditi, da obdržimo in ohranimo slovensko besedo, glede na to, da živimo v državi, kjer živi 65 milijonov Italijanov in je zaradi tega naše delo težko. Poleg tega nam vlada stalno meče polena pod noge in s strani Vaše vlade in politikov nismo deležni kakšne posebne podpore. 5. Ne vem, če ste imela možnost prebrati naš statut, ampak Vam zagotovim, da je v njem člen, v katerem piše, da je občevalni jezik slovenščina. 6. Še zadnja pripomba g. Milič. Svetujem Vam, da si najprej pometete prag pred Vašo hišo preden gledate na prag soseda. V pismu napadate tudi naše dijake, da preveč govorijo v tržaškem slovensko italijanskem narečju. Poslušajte raje Vaše dijake in ne samo njih v Ljubljani in okolici vse do Sežane, ki uporabljajo na pet besed tri slovenske in dve v angleščini in še tiste spačene, pa čeprav ste oddaljeni od Anglije par tisoč kilometrov. 7. Pa še to : ali je Vaš znanec triestin, ki pride k Vam na obisk ,sposoben pozdraviti v slovenščini ali Nas zna samo blatiti???!!!! S spoštovanjem Andrej Gregori mož učiteljice ki se trudi za slovensko besedo, oče treh otrok po imenu Ivana, Petra in Jaš Spoštovani gospod Boris Pahor! V sredo, 14. novembra 2012 je Primorski dnevnik objavil pismo Borisa Pahorja »Zadnje pike na i«, ki me utrjuje v prepričanju, da pri njegovem avtorju ne zaležejo niti dejstva niti vljudnost, zato s tokratnimi najnujnejšimi pojasnili - s svoje strani - končujem to dopisovanje. O najnovejšem članku, v katerem se v zvezi z mano pojavljajo in ponavljajo besede kot »laž«, »poneverba«, »zgrešenost« in »neprimor-skost«, naj si vsak ustvari mnenje sam. Pahor moji spoštljivosti, ki je ne mislim opustiti, ugovarja z žaljivkami. Vsekakor sem v svojem zagovoru večkrat uporabil besedo spoštovanje, kot je Pahor v svoji napadalni polemiki uporabil besedo laž. Stvar se je začela z mojim osebnim in nejavnim pismom, s katerim je Pahor polemiziral javno in v moji odsotnosti. V tej javni polemiki, ki je seveda nisem izzval jaz, je protestiral proti 40 let starim literarnim kritikam in proti mojemu neupoštevanju njegovih 40 let starih stališč o slovenskem narodnem vprašanju. Vendar ni šlo za ta stališča. Iz oddaljene preteklosti in iz »ozadja« so se oglasili politični predsodki in manevri. Boris Pahor se je v svojih napadih name vključil v predvolilno kampanjo na strani aktualnega predsednika in kandidata na predsedniških volitvah dr. Danila Türka. Ponovil je politično diskvalifikacijo, ki jo je leta 2008, da bi mi preprečil imenovanje za veleposlanika v Avstriji, uporabil Türk, le da je tokrat šlo za mesto generalnega konzula v Trstu. Pahorjeva stališča so se morda piscu teh vrstic 40 let nazaj zdela bolj ali manj retorična in neučinkovita. Kot je znano, sta prva slovenska demokratična vlada in Demos dosegla praktično osamosvojitev in državnost Slovenije z učinkovito vojaško in diplomatsko akcijo. Moj prispevek pri tem je bil bolj praktičen in bolj tvegan kot Pahorjev, čeprav je bil tudi njegov, kot sem že napisal, vreden spoštovanja. To ni očitek, ampak dejstvo, ki ga Pahor noče priznati, zato se jezi in navsezadnje tudi žali. Pahor pravilno ugotavlja, da sta bila Drnovšek in Kermauner leta 2006 še živa, vendar sem jaz Pahorja opozoril, da je neprimerna polemika z njima zdaj, leta 2012, torej po njuni smrti. V zvezi s Pahorjevimi črnogledimi napovedmi o Slovencih v Furlaniji Julijski krajini pa mislim, da so neumestne. Moja domneva, ki je tako zmotila Pahorja, je bila naslednja: odločitev zamejskih Slovencev po II. svetovni vojni, da rajši ostanejo na Zahodu, kot da bi se preselili v komunistično Jugoslavijo, je bila moralna, vendar tudi pametna in upravičena. Danes, ko je del Zahoda tudi neodvisna Slovenija, se je življenjski prostor primorskih in sploh vseh Slovencev bistveno razširil, torej je še več vzrokov za optimizem in za vero v slovensko prihodnost. To polemiko tedaj končujem v znamenju vedrine, pri čemer poudarjam spoštovanje do svojega nasprotnika, pa naj se še tako hudo moti. Dr. Dimitrij Rupel Zakaj sem nasprotoval predlogu občinske uprave v Sovodnjah Nanašam se na članek o poteku zadnje seje občinskega sveta v Sovodnjah, objavljen je bil 9. novembra. Žal je informacija nepopolna, ker ne navaja razlogov (ki sem jih na seji povedal) mojega nasprotovanja predlogu uprave občine, da se prispevek v znesku 123.322,79 (obdobje 2008 in 2009) za spodbujanje in dosežene rezultate ločenega pobiranja odpadkov prepusti Pokrajini. Nihče pa me ni po seji vprašal, zakaj tako stališče. Dovolite zato, da te razloge na kratko navedem: - če smo v naši občini dosegli dobre rezultate na področju ločenega ravnanja z odpadki, je to predvsem po zaslugi občanov in zato menim, da bi bilo treba ta denar (nagrado) vrniti njim; - toliko bolj, če upoštevamo, da se je davek, ki ga gospodinjstva plačujejo za odvoz smeti, v zadnjem obdobju povečal za okrog 35 odstotkov; - okrog 2.500 evrov, kolikor bi (oz. pripada) so-vodenjski občini, je na prvi pogled skromna številka, ki bi, porazdeljena med gospodinjstva, pomenila okrog 15 do 20 evrov; - če ob tem pomislimo, da nekatere družine nimajo denarja niti za plačevanje toplega obroka ali drugih osnovnih storitev, ali na tiste občane, ki morajo preživeti z minimalno pokojnino, je tudi skromen znesek dobrodošel; - prepričan sem, da bi občani to razumeli kot spodbudo, da pospešeno nadaljujejo z ločenim ravnanjem z odpadki; - porabiti ta sredstva za neke promocijske pobude v trenutku vse hujše gospodarske stiske se mi zdi močno vprašljivo. S spoštovanjem in zahvalo za objavo. Občinski svetnik v Sovodnjah Walter Devetak Pripis uredništva: Poročanje je nepopolno, ker se občinski svetnik ni odzival na telefonske klice poročevalca. Samo to je razlog, zakaj ga nihče po seji ni vprašal, naj utemelji stališče. 1 0 Četrtek, 15. novembra 2012 KULTURA / OPERETA - 20-letnica Operetnega društva FJK Slavnostni koncert za navdušene privržence Paolo Limiti vodil večer, ki je združil opereto in muzikal ZDRAVJE - Knjiga Jaderja Tolje Misliti s telesom Avtor bo danes na predstavitvi v Štandrežu Bleščice festivala operete zaenkrat ležijo po predalih gledališke krojačnice v pričakovanju finančno bolj ugodnih časov, njegova publika pa vztrajno opozarja na pomanjkanje tovrstnih predstav z navdušeno udeležbo na raznih »nadomestnih« koncertih operetne glasbe. Najbolj zagrizeni zagovorniki tržaške operetne tradicije so seveda člani Mednarodnega društva operete FJK, ki letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Za primerno praznovanje obletnice je postalo producent treh glasbenih dogodkov in organizator koncertnega niza, ki se bo odvijal do polovice decembra v gledališču Rossetti v Trstu. Otvoritveni večer ob dvajsetletnici je v soboto združil opereto in muzikal na bogatem koncertnem večeru, ki ga je vodil izvedenec za glasbeno komedijo in televizijski voditelj Paolo Limiti. Priznani gost se je prikupil publiki že od prvih besed, ko se je laskavo dotaknil najbolj občutljive točke: »V Trstu uprizarjate predstave, ki jih je nemogoče zaslediti drugje po Italiji, kot so odlični ameriški muzikli in opereta, ki je na drugih odrih redkost.« Hvaležna publika je sledila izkušenemu vodiču skozi dvourni program, ki ga je povezoval z mnogimi anekdotami o izvajanih skladbah, od geneze in zakulisja do slavnih interpretov. Dirigent Romolo Gessi se je z orkestrom Filarmonia Veneta vživel v šaljivo in sentimentalno vzdušje večera, v katerega je uvedlo lesketanje Leharjevega valčka Gold und Silber. Na odru so ob orkestru blesteli protagonisti tega dvajsetletja in vzhajajoče zvezde operete, a tudi muzikla. Kraljica operete ostaja elegantna Daniela Mazzucato, ki ji odlična pevska tehnika omogoča dolgo pevsko kariero, muzika-ličnost in živahnost pa ljubezen publike. Prva dama tržaškega operetnega odra je potrdila obvladanje scene in sposobnost spoštljivega sodelovanja z glasbeniki, tokrat pa ni delila odra s svojim življenjskim partnerjem Max Renejem Cosottijem, ki je bil napovedan v programu, a se je zadnji trenutek ponesrečil. Vlogo glavnega moškega protagonista gala večera operete je tako prevzel ravno tako priljubljeni in dejavni pevec Andrea Binetti, ki je z Ila-rio Zanetti ustvaril komični par Čardaške kneginje, z Mazzucatovo je občuteno interpretiral ljubezenski duet iz operete Vesela vdova, z Giovanno Michelini koreo-grafirano izvedbo folklorno obarvanega prizora iz operete Grofica Marica. Inštitucionalni govori ob obletnici so se omejili na opis producentske dejavnosti društva: predsednik Claudio Grizon in častni predsednik Danilo Soli sta ob tej priložnosti podelila tudi dve nagradi. Državno nagrado Sandro Massimini je prejel pevec Simone Leonardi, eden od protagonistov muzikla Priscilla, ki bo gostoval v letošnji sezoni Stalnega gledališča FJK, Mednarodno nagrado operete pa madžarski skladatelj Sylvester Levay, avtor uspešnic kot so Rebecca, Elisabeth in Mozart. Iz teh muziklov je prijazen nagrajenec sestavil medley, ki ga je izvedel v zahvalo, kratek pogovor z Limitijem pa je potekal v šaljivem duhu, s klepetom o Hollywoodskih zvezdah, s katerimi je sodeloval v času svojega dvajsetletnega bivanja v ZDA. Levay je tokrat, že tretjič obiskal Trst: prvič turistično, drugič ob izvedbi muzikla Elisabeth na Miramarskem gradu, zdaj pa ob podelitvi nagrade. Naslednjič bo morda priložnost za predstavitev njegovega novega muzikla, o katerem trenutno noče razkriti vsebin, a bo doživel premiero v letu 2014. Glasbena komedija in muzikal imata dolgo in bogato tradicijo tudi v Združenih državah Amerike, zato večer ni prezrl nujnega koncertnega poglavja, ampak V Rossettijevem gledališču je bilo na operetnem večeru res slavnostno ga ovrednotil z energijo in simpatijo pevke Cheryl Porter, kateri je bil poverjen triptih Gershwinovih zimzelenih songov. Marzia Postogna in Raffaele Prestinenzi pa sta ovila v žametno romantiko song Smoke gets in your eyes. Ob pevcih z daljšo umetniško kilometrino je na tem večeru izstopala z izjemno vokalno in odrsko prezenco Trža-čanka Stefania Seculin, ki je imela vznemirljivo čast, da je pred avtorjem, suvereno in tankočutno interpretirala songa iz muziklov Elisabeth in Mozart. Seculino-va je bila upravičeno deležna posebno navdušenega odziva publike, ki se je z dolgim aplavzom oddolžila tudi vsem interpretom pri zaključni zdravici iz Straussovega Netopirja. Privržence operete pričakujejo še dodatni, jubilejni dogodki, saj bo 28. novembra zaživel muzikal Bulli & Pupe, 18. decembra pa opereta Ballo al Savoy, medtem ko bo dvorana Bartoli v prihodnjih dneh gostila razne koncerte v duhu berlinskega kabareta, dunajske operete in italijanske glasbene komedije. Rossana Paliaga Nekoč je človek znal opazovati svoje telo in se znal z njim pogovarjati. Sodobni človek pa svojega telesa ne zna več opazovati. Zaupa medicini in njenim pogosto agresivnim načinom zdravljenja, ne zaupa pa več sebi in lastnim izkušnjam. Živimo v družbi, v kateri smo vedno pod pritiskom in v naglici, vse skupaj pa zelo negativno deluje na živčni sistem. Kadar je naglica stalno prisotna v našem življenju, tako da zaradi nje izgubimo sposobnost prepoznati občutke in potrebe, ki so za nas pomembni, se naš organizem večji del časa nahaja v stanju simpatičnega živčnega sistema, ki je značilen za izredno stanje. In to bomo prej ali slej plačali. Telo nas opominja najprej z boleznimi kože, denimo ekcemom. Če se ukvarjamo s simptomom, ne pa z vzrokom naše bolezni, se bo bolezen spustila globlje. Na podlagi te filozofije je italijanski zdravnik, terapevt in profesor na Univerzi v Bratislavi Jader Tolja skupaj s psihologinjo in avtorico knjig o zdravju, naravni medicini in prehrani Francesco Speciani napisal imenitno knjigo Misliti s telesom, ki jo je v slovenskem jeziku novembra lani izdalo Založništvo tržaškega tiska. Knjigo je iz italijanščine v slovenščino prevedla terapevtka biodinamične kraniosakralne terapije Divna Slavec, ki ni poklicna prevajalka, vendar jo je knjiga tako prevzela, da je sprejela ta izziv. V knjigi, ki je doživela številne ponatise, prevedena je bila v več jezikov, nas avtorja učita, kako lahko s preprostim opazovanjem telesa odpravimo marsikateri simptom. Avtorja pravita, da bi morali začeti sebe dojemati kot celoto, v kateri so duh, duša, razum, pa še druge razsežnosti med seboj povezani. Kolikokrat se nam je zgodilo, da nas je zdravnik odslovil, češ da ni nič resnega? Kolikokrat smo se vprašali, zakaj nas uradna medicina ne obravnava kot celoto? Na vsa ta vprašanja zanimivo odgovarjata Jader Tolja in Francesca Spe-ciani, ki svoje poučne lekcije o delovanju človekovega telesa in njegovem odzivanju na zunanje dražljaje dopolnjujeta tudi s konkretnimi primeri. Zelo mi je ljub primer (v morju drugih zanimivih primerov), v katerem avtorja pravita, da obstaja hrana za takojšnjo uporabo, za krizna stanja, in hrana za obnavlja- nje organizma, za njegovo izgradnjo in za njegovo dolgoročno krepitev. In prav v zvezi s prehrano igra odločilno vlogo hormon serotonin, ki ga organizem naravno proizvaja v globjih stanjih dobrega počutja, ugodja. Izvemo, da se, ko se nahajamo v tem stanju, ki ga označuje visok nivo serotonina, potreba po hrani in posebno po slaščicah zelo zmanjša. In obratno, vsakokrat ko je serotonina v obtoku malo, se poveča želja po slaščicah. Ugledna slovenska intelektualka Manca Košir, ki se bo v nedeljo, 18. novembra, v ljubljanski kavarni Union pogovarjala s profesor Toljo, je na svoji spletni strani o tej knjigi zapisala, da kdor prebere to izvrstno knjigo, bo razumel veliko o sebi in naravi bolezni. Koširjeva je tudi zapisala, da nas avtorja učita v jeziku duše. In to je res. Kdor namreč naleti na to knjigo, se bo podzavestno začel spraševati, kaj nam želijo sporočiti določeni simptomi. Ali bo posameznik dobil odgovor ali ne, je odvisno od sposobnosti interpretacije dojemanja svojega telesa. V knjigi namreč avtorja večkrat opozorita, da je človek strukturiran tako, da misli s celim telesom, ne le z možgani. Zadnji del knjige, ki sta mu avtorja dala naslov Ideje, pa ponuja odlično priložnost za kak dodaten razmislek. Predstavitev knjige bo na sporedu danes ob 18. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu. Z avtorjem knjige Jaderjem Toljo se bo pogovarjal Aldo Rupel. Soneta Čoralič ZA NAJMLAJŠE - Izšla zbirka pesmi in songov Stena Vilarja Skupaj lažje rastemo Zbirko je ilustriral priznani tržaški likovni umetnik Klavdij Palčič - Predstavitev danes v Kulturnem domu v Gorici Pred dnevi je izšla v Ljubljani pri založbi Studio Anima zbirka pesmi in songov Stena Vilarja Skupaj lažje ra-stemo. Zbirko je ilustriral priznani tržaški likovni umetnik Klavdij Palčič. Sten Vilar, dobro znana osebnost tudi pri nas v zamejstvu (bil je vzgojitelj v Dijaškem domu v Gorici, pogosto sodeluje kot otroški animator z kulturnimi društvi itd.), je profesor pedagogike, igralec in animator, ki na posreden način skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok in staršev. Z zbirko pesmi Skupaj lažje rastemo je dodal avtor besedam in ilustracijam tudi note, tako da jih bodo vzgojitelji in učitelji, predvsem pa glasbeni pedagogi lahko uporabljali pri svojem delu. V uvodu najnovejše zbirke pesmi je pesnik Milan Dekleva napisal naslednje: »Stena Vilarja so otroci uročili, zato je postal čarodej. Čarobnost njegovih pesmi je v tem, da niso sestavljene samo iz besed, ampak tudi petja, glasbe in gibov. Predvsem pa lju- bezni in pozornosti do stvari, ki so le na videz majhne. V resnici so velike kot poti zvezd.« Sten Vilar je v svoji bogati karieri že izdal vrsto Cd-jev za otroke, pred leti pa izdal izvirno slovensko slikanico z naslovom Kdo si dedek Mraz?, ki je v Sloveniji doživela spodbuden uspeh. V zbirki pesmi in songov Skupaj lažje rastemo je naš zamejski prostor čvrsto prisoten. Vilar je namreč poleg ilustratorja Klavdija Palčiča privabil k sodelovanju tudi Kulturni dom v Gorici in Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice. Poleg zgoraj navedenih so sodelovali tudi Tadej in Milan Vehovec, Benjamin Ravnihar, Edita Golob, Stanko Kurnik ter pri oblikovanju in grafični pripravi Matjaž Ljubič. Zbirko je v 2.000 izvodih tiskala tiskarna Darima. Premierska predstavitev zbirke pesmi in songov gledališča Anima Skupaj lažje rastemo bo danes ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici. (ik) Sten Vilar med enim prejšnjih nastopov za najmlajše v goriškem Kulturnem domu r* / l SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMAJSKA KAMPANJA ZA SEZONO 2012/2013 SE IZTEKA, POHITITE! - 2 DNI - 3 DNI Ml za abónente reda T za abónente reda A za abónente reda K in prostega reda pripelji s seboj prijatelja ali sorodnika in uveljavi 25% popust na oba abonmaja!! k Blagajna Slovenskega stalnega gledališča-ul.Petronio, 4 - od ponedeljka do petka 10.00-15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Kraji in urniki dodatnih prodajnih točk na www.teaterssg.com / KULTURA Četrtek, 15. novembra 2012 1 1 RECENZIJA - Roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino Sosičev preboj fikcije Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina, Ljubljana 2012, str. 345, 27€ Branje tretjega romana Marka So-siča Ki od daleč prihajaš v mojo bližino vzbuja občutek, da je avtor tematsko sklenil in motivno zaokrožil svoj pripovedni lok, snovno vezan na problematiko obmejnega tržaškega prostora. S prenovljenim položajem romanesknega subjekta in izbiro refleksivne poetične pripovedi pisatelj še vedno vzpostavlja pripovedno razdaljo do nemimetične stvarnosti ter ob opazovanju drugega, drugačnega, odrinjenega in čudaškega oživlja nekatere skupne značilnosti slovenske sodobne pripovedi. Pripovedno ozadje romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino odpira problem omejene čustvene komunikacije in zastavlja globlja bivanjska vprašanja, ki raziskujejo vrednostno perspektivo do problema individualne etičnosti in angažiranosti v razmerju do sočasne družbene stvarnosti. Moto h knjigi (iz dela Derviš in smrt avtorja Meša Selimoviča) napoveduje, da ima ubeseditev zgodbe spoznavno in preobrazbeno moč, saj je pripovedno izpoved samemu sebi, in torej projekcija avtofikcijske, romaneskno prikrite naracije. Premik pripovedne perspektive iz romaneskno domače in varne vaške okolice v tržaški urbani prostor izkazuje dejansko pisateljevo avtentično iskanje »mesta« lastnega bivanja. Sosičev urbani roman, prepoznaven v tržaškem kronotopu z opisom »mesta v zalivu«, z intimno zgodbo glavnega junaka, ki se spominja podob iz preteklosti, razširja pripovedni čas v zgodnja devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Pisateljevo stvarno aktualizacijo, ki izpostavlja nehumano pasivnost evropskega človeka do vojne morije za časa bosanske vojne, dodatno izostruje zrelejša perspektiva odraslega pripovedovalca, ki jo tokrat narekuje družbeni položaj in intelektualni profil protagonista, Ivana Slokarja, profesorja naravoslovja na slovenskem liceju. Zgodba romana, ki jo pisatelj zgosti na pet dni fikcijskega dogajanja, je vpeta v oris družinske in družbene vsakdanjosti protagonista, hkrati pa je junakovo bivanje usmerjeno v razkrivanje razbolele notranjosti. Idejno ogrodje besedila sestavlja lirizirana pripoved -»svetla in mehka pesem«, ki iz vrzeli spomina in sanj vdira v junakovo budno zavest, in se oglaša v skrivnostnem oniri-čnem jeziku - »ne razločim besed, iz katerih je stkana«. Pripovedna predstavitev skozi potujitveno perspektivo prvoosebnega pripovedovalca in literarni postopek »mišljenja skozi podobe in sanje« sta najbolj očitni prvini Sosičeve ustvarjalnosti, ki v romanu gradita samosvojo poetiko sugestije. Notranji vpogled v mišljenje in čustvovanje protagonista pisatelj izpelje preko opisa Ivanovih sorodnikov, prijateljev in kolegov, ki implicitno potrjujejo problematičen odnos do neobčutljive (konvencionalne) miselnosti, ki hlasta po videzu materialnega udobja in socialnega ugleda ter postaja vse bolj brezbrižna za skupno dobro. Pri pripovednem izrisovanju najintimnejših odnosov, sicer ob naracijsko obrobno izdelanih ženskih likih, žene Sonje in uklonljive matere, se nalomi Ivanova osebnost, saj jo načenjajo prekrite intimne moralne rane. Ob glavni osebi je še najbolj izdelana figura očeta, ki življenjsko zaznamuje Ivana z občutkom izvirne krivde. Očetovo nečastno ravnanje do ženinih bosanskih sorodnikov in njegov pretirani vsiljeni jezikovni pu-rizem zapletajo besedilo v kompleksno dialektiko etičnega razpiranja Drugemu. Pripovedovalčeva perspektiva dinamično vgrajuje v napor junakovega sa-moizpraševanja številne motivne drobce, ki izstopajo po svoji potencirani ponovljivosti različnih bolečih stanj, socialnih in psiholoških položajev ter ra- Marko Sosič kroma zgaljajo pasivne lege bivanja in pristajanja na nelagodno osamo. Gre za mno-goobrazne boleče zgodbe stranskih likov, ki govorijo o zarezah izgubljenega človekovega dostojanstva: duševno razrva-nemu Ivanu je v moralno oporo Filip, ki je premagal bivanjsko sramoto lastne bede in klateštva; na ulici ga preseneti Ana, ki si obupano želi odpuščanja za to, da je preživela lagerju; globoko čustveno se ga dotakne kolega, do dna ponižani profesor Horvat, in njegova jezikovno zavrta žena Judit; prizanesljivo se Ivan obrača na gospoda Novaka, ki mu je stiska jezika ukradla samozavest in se zdrsne ob pogledu na zapuščenega prijatelja Oskarja, ki mu igranje na orgle pomaga celiti ljubezensko rano; ali še dobrohotno prisluhne gospe Serra, ki je v primežu čustvene ujetosti zaznamovala že hudo prizadetega sina. V ozadju se oglašajo mnogi pribežniki iz Vzhoda, ki se za kruhom zatekajo v mesto, in vse bolj mul-tietnični Trst, ki ga pisatelj spretno zapisuje v opisu referenčne stvarnosti, z različnimi pripovedni načini približevanja in oddaljevanja, prepletanja in prekrivanja glasov, mešanja jezikov in sporočil v različnih slikovitih podobah. Zaradi razdrobljenosti in nelinearnosti zgodbe se pisateljeva metaforična govorica prekriva z razbiranjem ponavljajočih, simbolnih znamenj, kot sta motiva umivanja umazanih rok in fotografije na časopisu s truploma ob prevrnjenem kolesu (iz dne 13. aprila 1993), kar otipljivo prevrednoti iracionalne elemente junakovih vidnih podob v pisateljev etični nazor. V sklepnih akordih strukturno odprte romaneskne zgodbe ciganske gosli pospremijo ozaveščanega Ivana na pot k samemu sebi, k »stvarnemu človeku, ki je narejen iz mesa, krvi in srca«. Sosičev pripovedni svet si obeta vero v »drugačno duhovnost, ki prihaja od znotraj, ki nima zveze z vero v Boga, ampak s človeško izkušnjo in bolečino in se prej ali slej vsakogar dotakne, da ga osreči«. Sklep je pisateljeva preroška vizija ali le Ivanov privid svatovske večerje z razžaljenimi in uvid srečne hčerke Biserke, mogoče predstavnice tiste generacije, ki bo znala usvojiti dragoceno izkušnjo prednikov in dokončno pozdraviti travmatično rano kolektivnega spomina ... Sosičeva proza se poslužuje različnih govornih položajev in načela tipizacije kot sredstva karakterizacije, kar kaže na proces literarne socializacije, ki si prizadeva spoznavati, preverjati in sprejemati vrednote družbene skupine, v kateri in o kateri ustvarja. Zmožnost vži-vljanja v prostor in odprtost do Drugega, ki ju pisatelj sistematično razpira s svojimi drugače čutečimi liki, presega meje besedne fikcionalnosti in se (še posebej z zadnjim romanom in zbirko Iz zemlje in sanj) preliva v širši tok etične literarnosti. Loredana Umek TRŽIČ - Občinsko gledališče Moni Ovadia tokrat s cigansko glasbeno dušo Če rečeš šoa, vsi vedo, o čem govoriš. Če pa rečeš porrajmos, skoraj nihče ne razume, na kaj misliš. Pa sta si pojma zelo zloglasno blizu. Oba pomenita načrtno uničenje nekega ljudstva: v prvem primeru so bili tarče nacifašističnega uničevalnega stroja Zidje, v drugem pa Romi in Sinti, splošno zaničevalno imenovani cigani. Do te tragične zgodovinske prelomnice so Zidje in Romi-Sin-ti hodili ločeno, vendar podobno pot »ljudstva brez meja, brez birokracij, brez vojske, brez policije, brez patriotsko obarvane retorike«. Zgodbo Zidov jidiš jezika in tradicije in srednjeevropskih Romov je glasbeno prepletel Moni Ovadia v predstavi Brez meja - Zi-dje in cigani (Senza confini - Ebrei e zingari). Kot pripadnik židovskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo in utrditvijo izraelske države »vstopilo v salon uglajene družbe«, je čutil dolžnost, da kot umetnik izkaže solidarnost Romom, ki so še vedno »razpeti med nebom in zemljo in jih ne zamejujejo državne meje«. Izhodiščno razmišljanje je zelo resno, mestoma tragično, nastala predstava pa je prijetna in poleti z razpoznavnimi notami ciganske in klecmer glasbe. Z Monijem Ovadio, ki je pripovedovalec in pevec, je na odru sedemčlanski »metičo« ansambel. Od sedmih glasbenikov so štirje »Romi, ki prihajajo iz Romu- nije« ali pa »Romuni, ki so povrhu še Romi«, kot jih je predstavil Ova-dia. Pravzaprav eden »pooseblja in utemeljuje predstavo«: violinist Ion Stanescu, po očetu Rom, po materi Zid, »najboljša mešanica za violinista«. In je res odličen. Kot tudi njegovi kolegi: »cigansko dušo« predstavljajo še Albert Florian Mihai (klavirska harmonika), Marin »Isak« Tanasache (kontrabas) in Marian Serban (cimbale). Prav cimbale z vir-tuozom Serbanom so dajale poseben glasbeni prizvok izvajanim skladbam. Ansambel Moni Ovadia Stage Orchestra so v Tržiču mojstrsko dopolnjevali klarinetista Paolo Rocca in Ennio DAlessandro in trobentar Massimo Marcer. V skupinski ali solistični izvedbi je orkester dokazoval teze, ki jih je na njemu svojstven način izpovedoval Moni Ovadia, in sicer, da je ciganska glasba »okužila« ali pa botrovala nastanku različnih glasbenih izražanj, tudi »ljudskih«, npr. ruskih. Raznolik je tudi izbor skladb, ki so jih izvedli v Tržiču in ki jih izvajajo na dolgi italijanski turneji. Ciganski je slabšalna oznaka za marsikaj, ne za glasbo: »glasba, ki prihaja iz duše« je osvojila svet, zato se z njo in z njenimi in-terpreti moremo in moramo boriti proti vsakršni obliki rasizma. V to je prepričan Moni Ovadia. Breda Pahor Moni Ovadia v predstavi Brez meja NOVA ZGOŠČENKA - Predstavitev drevi na Glasbeni šoli v Sežani Glasba letnih časov Primorski pedagog in skladatelj Bojan Glavina je ducat skladb oblikoval pestro in raznoliko in jih namenil svojim učencem Primorski pedagog in skladatelj Bojan Glavina je svojemu že dokaj zajetnemu opusu dodal novo zbirko, ki jo bodo predstavili v Sežani danes ob 18.30 v prostorih tamkajšnje Glasbene šole. Zbirka obsega dvanajst skladb za klavir štiriročno, ki so nastale pretežno med poletjem 2011, nekatere pa tudi prej, delno kot didaktični pripomoček za mlade pianiste, pa tudi kot izziv, saj so skladbe prežete z ustvarjalnim navdihom, ki Glavino nikoli ne zataji. »Glasba letnih časov« je niz prosojnih in zlahka čitljivih zamisli, ki jih je skladatelj oblikoval pestro in raznoliko, z rahlo impresionističnim pristopom, ki odgovarja posameznim naslovom. V Vrabčevi dvorani Glasbene šole Sežana bodo skladbe podali tako Glavinovi učenci kot tudi učenci Tamare Ražem: naša pianistka, ki je že več let pedagoginja na sežanski šoli, se je Glavinovi glasbi približala predvsem med sodelovanjem s skladateljevo ženo, odlično srbsko pianistko in pedagoginjo Aleksandro Češnjevar. Čeprav so pozamezne skladbe izrecno posvečene Glavinovim učencem, je skladatelj zaupal izvedbo in posnetek duu Ražem - Češnjevar, ki bo z dvema skladbama nastopil tudi v Sežani. Zgoščenka bo doživela predstavitev takorekoč v živo, zanimive pa bodo tudi interpretacije mladih pianistov, ki bodo lahko obogatili svoj repertoar z izvirno in kakovostno slovensko glasbo. Glavinove štiriročne klavirske skladbe sta v Piranu izvajali Tamara Ražem in Aleksandra Češnjevar, ki bosta zaigrali tudi drevi v Sežani Kot je v notno zbirko zapisal skladatelj Alojz Ajdič, je Glavina »dal mladim pianistom, nove, sveže ter inovativne skladbe, s katerimi lahko po- kažejo in dokažejo svoje muzikalne in tehnične sposobnosti«. Katja Kralj 1 2 Četrtek, 15. novembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Zaradi krize narašča stiska upokojencev »Eni čakajo na nosečnice, drugi na oskrbo na domu« GORICA Dražja sta plin in elektrika Prihodnja jeklenka bo dražja »Oktobra se cene v goriški pokrajini v glavnem niso spremenile v primerjavi s septembrom,« pravi goriški občinski odbornik Alessandro Vascotto po srečanju občinske komisije za nadzor nad cenami, ki jih vsak mesec preverja italijanski statistični zavod Istat. Po besedah občinskega odbornika Vascotta se živilski izdelki večinoma niso podražili, nespremenjene cene so zabeležili tudi, kar se tiče tekstila in obutve. Skupno se je preverjeno blago celo malenkostno pocenilo (-0,1 odstotka), pri čemer sta se še zlasti znižali ceni dizelskega goriva (-1,7 odstotka) in bencina (-3,2 odstotka). Po drugi strani bodo morali prebivalci goriške občine globlje seči v žep za plačevanje računov za elektriko (+1,4 odstotka) in za nakup jeklenk s plinom za gospodinjstva (+4 odstotke). Kupna moč upokojencev se je v zadnjih letih po podatkih sindikata SPI-CGIL znižala za eno tretjino, tako da številni izmed njih težko shajajo, čeprav so še pred nekaj leti udobno živeli bonaventura V Podgori jutri o krizi in razvojnih perspektivah »Ekonomska kriza in perspektive za bodočnost« je naslov javnega srečanja, ki ga prirejajo društvo Andrej Paglavec, sekcija partizanskega združenja VZPI-ANPI iz Pod-gore in sindikat upokojencev CGIL-SPI. Potekalo bo jutri, 16. novembra, ob 16. uri na sedežu društva Paglavec v Podgori. Prisoten bo pokrajinski tajnik sindikata upokojencev CGIL-SPI Franco Vittorio; sprego- »Pri življenju ohranjamo dve porodnišnici, v katerih zdravniki tudi po več dni čakajo, da se jim prikaže kaka nosečnica; po drugi strani pa nimamo denarja, da bi zagotovili boljšo bolničarsko oskrbo na domu, kar bi izboljšalo življenje stotinam starejših občanov, ki so zaradi gospodarske krize, zamrznjenega višanja pokojnin in vsesplošnega porasta cen v vse večji stiski. Očitno res nismo sposobni določati prioritet.« Tako pravi pokrajinski tajnik sindikata upokojencev SPI-CGIL Franco Vittorio, ki se vsakodnevno ukvarja z vprašanji starejših občanov, predvsem tistih, ki imajo zdravstvene težave in s svojimi dohodki ne uspejo priti do konca meseca. »Zelo zaskrbljeni smo, ker se pokojnine ne višajo sorazmerno z inflacijo. Predsednik državne vlade Mario Monti je njihovo višanje zamrznil že ob začetku svojega imenovanja, to pa je še dodatno obubožalo številne upokojence. Poleg tega je še bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi ukinil sklad za pomoč nepokretnim starejšim občanom, zaradi česar dežele prejemajo manj denarja. To se seveda občuti tudi pri nas, saj ima dežela manj sredstev v skladu, iz katerega namenja prispevke družinam, ki na domu skrbijo za svoje nepokretne starejše člane. Ti prispevki so zelo pomembni, saj so omogočili, da so številni ostareli ostali doma, zato pa se so skrajšale čakalne liste za sprejem v domove upokojencev. S temi prispevki družine uspejo plačati negovalke, zaposlene z veljavno pogodbo, končni strošek pa je zanje celo nižji od rente, ki jo je treba plačati za oskrbo v domovih upokojencih -okrog 2500 evrov,« pravi Vittorio in opo- voril bo o celi vrsti vprašanj, ki zadevajo goriške upokojence in njihove težave. Posebno pozornost bo namenil tudi protokolom, ki so jih sindikati upokojencev podpisali s številnimi občinami, med katerimi pa lani ni bilo Gorice. »S protokoli smo se z občinami dogovorili, da so znižale občinske davke za upokojence z nizkimi letnimi dohodki,« pravi Vittorio, ki si zdaj s sindikatom SPI-CGIL prizadeva tudi, da bi prepričal občine, naj zniža davčni pritisk tudi za delavce v dopolnilni blagajni in mobilnosti. zarja, da so zaradi krčenja dotacije sklada čakalne liste za pridobitev prispevka zelo dolge. »Prispevek za oskrbo starejših občanov na domu prejema kakih dvesto prebivalcev goriške pokrajine, na čakalni listi pa je vsaj petsto prošenj,« pravi Vittorio. Številni starejši občani potrebujejo prevoz, da se zapeljejo v bolnišnico na pregled ali odvzem krvi. Če nimajo sorodnikov, ki bi jim priskočili na pomoč, morajo za prevoz zaprositi Rdeči križ, Zeleni križ in druge ustanove, ki to storitev zagotavljajo proti plačilu. »Dogaja se, da gre upokojencem za plačevanje prevozov tudi 350 evrov na mesec, kar je izredno dosti za tiste, ki imajo po 700 evrov pokojnine. Zaradi tega smo zaprosili zdravstveno podjetje, naj skliče vse ustanove, ki zagotavljajo prevoz do bolnišnic in ambulant, ter naj se z njimi dogovori za socialno tarifo za upokojence z zelo nizkimi dogodki,« pojasnjuje Vittorio in navaja še en velik problem, na katerega že dalj časa opozarjajo zdravstveno podjetje: pomanjkanje bolničarjev, ki nudijo oskrbo na domu. »V Trstu imajo sedem bolničarjev na 10.000 prebivalcev, na Goriškem jih imamo komaj tri, medtem ko je deželno povprečje 4,5. Namesto vzdrževanja dveh porodnišnic bi morali več denarja nameniti oskrbi na domu, ki bi olajšala življenje številnim starejšim občanom. Drugače morajo ostareli stalno zahajati v bolnišnice tudi za težave, ki bi jih lahko rešili doma, na primer za odvzem krvi, za infuzijo, za kontrolo pritiska. Ker ni zadostne oskrbe na domu, prihaja do dolgih čakalnih vrst na urgencah in v ambulantah družinskih zdravnikov. Glede slednjih se pogajamo z zdravstvenim podjetjem, da bi lahko družinski zdravniki sprejemali naročila za preglede v svojih ambulantah, kjer bi nato tudi prejemali rezultate analiz. To bi upokojencem prihranilo kar nekaj poti do bolnišnic in okenc CUP,« pravi Vittorio in pojasnjuje, da je v goriški pokrajini veliko upokojencev z nizkimi pokojninami. Ker je 700 evrov premalo za preživetje, številnim upokojencem pomagajo sinovi in hčerke, kdor jih nima, si mora pomagati sam, kar v marsikaterem primeru pomeni, da se zapre v stanovanje in živi v bedi. Zaradi tega je po mnenju Vittoria treba poskrbeti za zagotavljanje čim boljših socialnih in zdravstvenih storitev, kar bi moralo imeti prednost v primerjavi s podvajanjem storitev, ki smo mu priča ob ohranjanju pri življenju dveh porodnišnic. (dr) PALKIŠČE - Spet tatovi na doljanskem pokopališču »Izginil« bakren kip Domačin je krajo prijavil karabinjerjem, ki o prejšnjem tatinskem pohodu niso bili obveščeni Tokrat so ukradli bakren kip. Tatovi so spet obiskali pokopališče na Palkiš-ču, kamor so se vrnili po približno dve tednih. Konec oktobra so na pokopališču ukradli nekaj bakrenih vaz in križe, s sabo pa so odnesli celo nekaj kipov iz mavca s skoraj nično vrednostjo. Tokratno krajo bakrenega kipa je opazil domačin od Devetakov, ki je takoj obvestil doberdobskega župana Paola Vizintina, nato pa je dogodek prijavil do-berdobskim karabinjerjem in jim tudi pojasnil, da je o njem že konec oktobra poročal naš časopis. Karabinjerji so se mu zahvalili za prijavo, saj za prejšnji tatinski pohod niso bili obveščeni. Konec oktobra se namreč noben oškodovani domačin ni odločil za prijavo, zaradi česar karabinjerji niso mogli sprejeti nobenih ukrepov, da bi poostrili nadzor nad do-ljanskim pokopališčem. Tatovi so v prejšnjih mesecih obiskali več pokopališč v goriški pokrajini. Najbolj odmevna je bila lanska kraja 67 bakrenih vaz na pokopališču v Ločniku, zaradi katere sto aretirali dva mladeniča. GORICA Protest delavcev tovarne Eurogroup Delavci iz tržiške tovarne Euro-group se bodo jutri med 9. in 12. uro zbrali na protestnem shodu pred sedežem zveze industrialcev v Gorici, kjer se bo odločala njihova prihodnost. Sindikalisti se bodo namreč srečali z vodstvom tovarne, da bi se z njim dogovorili za podaljšanje dopolnilne blagajne za 47 delavcev, ki drugače tvegajo izgubo delovnega mesta. Podjetje Eurogroup je zašla v krizo zaradi težav ladjedelnice Fincantieri, ki pri njemu ni več naročalo kovinskega tramovja za svoje ladje. Že dalj časa se govori tudi o prodaji tovarne Eurogroup, vendar poteka postopek zelo počasi zaradi težav, na katere sta naleteli dve banki, ki sta glavni upnici. Poškodovan nagrobni kamen GORICA - Resolucija Ohranitev porodnišnice v povezavi s Šempetrom »V goriški pokrajini je treba ohraniti pri življenju obe porodnišnici, hkrati je treba goriškemu porodniškemu oddelku zagotoviti nadaljnji razvoj v sodelovanju s šempetrsko bolnišnico.« Tako poudarjajo goriški pokrajinski svetniki, ki so v ta namen med torkovim zasedanjem izglasovali resolucijo. Dokument je predstavil pokrajinski svetnik Demokratske stranke Alessandro Zanella, med razpravo so bili vanj vneseni popravki, za katere si je prizadevala svetovalska skupina Svobode, ekologije, levice (SEL) in zadevajo ravno spodbujanje sodelovanja med goriško in šempetrsko bolnišnico. Besedilo so ob zaključku skoraj triurne razprave odobrili z osemnajstimi glasovi večine z izjemo pokrajinskega svetnika Zveze levice Enrica Bulliana, ki je volil proti, potem ko so zavrnili njegov predlog resolucije na isto temo; za so volili tudi trije pokrajinski svetniki Severne lige. Proti je bil še Giuseppe Nicoli (Ljudstvo svobode), medtem ko sta se vzdržala Pierpaolo Silli (Ljudstvo svobode) in Stefano Cosma (FLI). Pred glasovanjem sta zapustila dvorano Fabio Russiani (UDC) in Giorgio Clama (UDC). »Čezmejno zdravstveno sodelovanje je nujno na vseh področjih, ne samo zato, ker bodo kmalu vstopile v veljavo evropske norme, ki zagotavljajo državljanom vseh držav Evropske unije, da lahko izbirajo, kje naj se zdravijo, ampak predvsem zaradi nujnega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico - tudi v okviru EZTS. Najprej iskanje skupnega sodelovanja na področju porodništva in v perspektivi ena sama skupna porodnišnica je edina rešitev, ki lahko zagotovi primerno zdravstveno oskrbo na tem področju v Gorici,« je pred glasovanjem poudaril pokrajinski svetnik SEL Mario Lavrenčič, ki je tudi v pristojni komisiji sledil pripravi resolucije. »Če obstaja politična volja se lahko premostijo vse težave, ki jih seveda ni malo (usklajevanje zakonov, norm, pravilnikov itd.), vendar ne bi bilo primerno, da ponovno zamudimo vlak, kot smo ga že pri načrtovanju skupne bolnišnice. Takrat so odgovorne politične sile kljub velikim protestom izbrale današnjo lokacijo bolnišnice, namesto da bi obnovili staro in se tako tudi fizično povezali z bolnišnico v Šempetru, kar bi imelo izreden pomen,« je poudaril Lavrenčič. V izglasovani resoluciji redu piše, da goriški pokrajinski svet podpira ohranitev porodniških oddelkov tako v Gorici kot v Tržiču. »Dežela in zdravstveno podjetje naj pripravita načrt, na podlagi katerega bo v goriškem porodniškem oddelku v čim krajšem času dosežen zakonski prag 500 rojstev za delovanje porodnišnic. Za dosego tega cilja naj nosečnicam in mamicam zagotovijo čim boljšo oskrbo pred in po porodu, hkrati naj poskrbijo, da bo oddelek opremljen s primernimi aparaturami,« piše v resoluciji, s katerim pokrajinski svetniki pozivajo deželo, naj priskoči na pomoč goriški občini in zdravstvenemu podjetju pri povezovanju s šempetrsko bolnišnico, pri čemer je treba izkoristiti tudi priložnosti, ki jih nudi EZTS. »Na noge je treba posza-viti čezmejno porodnišnico, ki bi imela dva sedeža - v Gorici in Šempetrtu - in eno samo ekipo bolničarjev in zdravnikov,« je zapisano v resoluciji, v zaključnem delu katere pokrajinski svetniki pozivajo predsednika pokrajine Enrico Gherghet-to, naj seznani z vsebino dokumenta konferenco županov, naj skupaj z njimi izdela enotno stališče glede tega vprašanja in naj ga nato predstavi deželi. (dr) Mario Lavrenčič Vse več starejših občanov ne uspe shajati s svojimi dohodki - Prevozi na preglede odločno predragi / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. novembra 2012 13 GORIŠKA - Cepilna akcija proti sezonski gripi z dvotedensko zamudo Preverili varnost cepiva, danes začetek cepljenja Na razpolago bodo imeli dovolj voz - Lani se je cepilo nekaj manj kot trideset tisoč ljudi Danes se na Goriškem s približno dvotedensko zamudo v primerjavi s prejšnjimi leti začenja vsakoletna kampanja za cepljenje proti sezonski gripi. Do zamika je prišlo zaradi dodatnega preverjanja, ki so ga na državni ravni opravili na cepivu švicarskega podjetja Novartis. Po poglobljeni analizi je bilo ugotovljeno, da je cepivo povsem varno, takoj zatem so v Rimu sprostili njegovo uporabo. »Cepljenje začenjamo s cepivom, ki ga že imamo na zalogi, v torek bomo dobili manjkajoče doze, tako da bomo cepilno akcijo speljali do konca brez nikakršnih težav,« pojasnjuje direktor oddelka za higieno in javno zdravstvo pri goriškem zdravstvenem podjetju Luigi Donatoni, ki poziva prebivalce goriške pokrajine k množičnemu cepljenju proti gripi. Po njegovih besedah je cepljenje brezplačno za moške in ženske nad petinšestdesetim letom starosti, ki v primeru obolenja tvegajo največ komplikacij. Cepljenje je ravno tako brezplačno še za nekatere druge ri-zične skupine, kot so kronični bolniki in zaposleni v javnih službah primarnega interesa. Kdor se želi cepiti proti sezonski gripi, je naprošen, da se obrne na svojega družinskega zdravnika ali na pristojne službe goriškega zdravstvenega podjetja. V ambulantah zdravstvenega podjetja bo cepivo na voljo s sledečim urnikom: v Ulici Vit-torio Veneto v Gorici (tel. 0481592806, 0481-592840) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 uro, ob sredah tudi med 14. in 17. uro, v Ulici Fleming v Gradišču (tel. 0481954441) ob torkih med 8.30 in 12. uro, na Drevoredu Venezia Giulia v Krminu (tel. 0481-629209) ob četrtkih med 8.30 in 12. uro, v splošni bolnišnici San Polo v Ulici Galvani v Tržiču (tel. 0481-487667) od ponedeljkih, torkih in petkih med 8.30 in 12. uro, v Ulici Fiume v Gradežu (tel. 0491-897930) ob sredah med 14.30 in 17. uro. Iz goriškega zdravstvenega podjetja pojasnjujejo, da je cepljenje zelo učinkovito. Pri starejših osebah cepljenje preprečuje hospitalizacijo, pri cepljenih osebah pa se znižajo smrti zaradi posledic gripe za osemdeset odstotkov. V goriški pokrajini se običajno cepi nekaj manj kot trideset tisoč ljudi. Za vse potrebne informacije je poleg družinskih zdravnikov na voljo tudi urad za higieno in javno zdravje v Ulici Vittorio Veneto v Gorici (tel. 0481-592840, 0481-592806). (dr) VOLČJA DRAGA - 70-letni Goričan z avtom v narasli potok Rešili življenje Vožnja z avtomobilom bi se za 70-let-nega R.C., italijanskega državljana iz Gorice, lahko tragično končala. Moški se je na cesti znašel med obilnimi padavinami, ki so konec oktobra zakrivile obsežne poplave na Goriškem. Ko je v soboto, 27. oktobra, okrog 21. ure pri Bukovici zavil levo, je zaradi visoke vode začel polkrožno obračati, a je zapeljal s ceste, vodni tok pa je avtomobil odnesel v strugo naraslega potoka Bazarščka pri Volčji Dragi. Vozilo Hyundai accent s potnikom se je nato navpično zagozdilo ob manjši mostiček, vodni tok pa ga je začel potiskati v globino. Moški je bil ujet v njem. K sreči so vozilo v naraslem potoku opazili trije fantje: 24-letni Janoš Vičič, 18-le- tni Tilen Vičič in 20-letni Andraž Sulič, vsi so doma iz občine Renče-Vogrsko. Mladeniči so takoj ukrepali: skočili so v vodo in poskusili voznika rešiti iz vozila, a zaradi vodnega toka niso uspeli odpreti vrat. Zato so razbili steklo na voznikovi strani in ker moškega še vedno niso uspeli izvleči iz vozila, so razbili steklo še na nasprotnih vratih. Takrat je vodni tok vozilo potegnil pod vodo in ga odnesel po strugi potoka z moškim vred. Mladeniči so takoj stekli ob potoku in v vodi našli voznika, ki ga je tok že potegnil iz avtomobila. Znova so skočili v vodo in ga potegnili na kopno ter obvestili reševalce. Najprej so Goriča-na odpeljali v Zdravstveni dom Nova Gorica, kjer so ga ustrezno zdravniško oskr- Trojico so sprejeli na šempetrski policijski postaji in ji izrekli priznanje za pogumno dejanje; mladeniče bodo predlagali za prejemnike priznanja policije foto pu ng beli, nato pa v bolnišnico v Gorico na nadaljnje zdravljenje. Vozilo so nekaj dni kasneje pripadniki civilne zaščite našli približno 300 metrov od kraja dogodka; iz struge potoka so ga dvignili šele potem, ko so bile za to ugodnejše razmere. Četudi je zgodba o požrtvovalnih mladeničih, ki so s hrabrim dejanjem tvegali lastna življenja, v javnost pricurljala šele včeraj - dobrih štirinajst dni po dogodku -, ni teža dejanja nič manjša. Trojico so včeraj sprejeli na šempetrski policijski postaji. Komandir Kristijan Mlekuš in njegov pomočnik Nenad Kravanja sta jim izrekla priznanje za pogumno dejanje; mladeniče bodo predlagali za prejemnike priznanja policije. (km) GORICA - Nova pridobitev bolnišnice Ambulanta za nadziranje kompatibilnosti zdravil Na nevarnost bodo bolniki opozorjeni že po obisku lekarne Jemanje zdravil, ki so med sabo ne-kompatibilna, lahko povzroči zelo resne zdravstvene težave. Zaradi tega bodo danes ob 11. uri v goriški bolnišnici predali namenu novo ambulanto, v kateri bodo nadzirali, katera zdravila jemljejo zdravniki, in ugotavljali, ali so med sabo nekom-patibilna. Za vodenje ambulante bodo skrbeli primarij goriške urgence Giuseppe Giagnorio ter zdravnica Silvia Ussai in inženir Riccardo Petelin; slednja sta lani izdelala in predstavila javnost projekt »Me-digenia«, ki je namenjen ravno preverjanju kompatibilnosti posameznih zdravil. »Večkrat prihaja do velikih težav, saj ne obstaja nobene komunikacije med družinskim zdravnikom in onkologom, ki bolniku lahko svetujeta različna zdravila; le-ta so lahko med seboj nekompatibilna in torej potencialno zelo nevarna, če jih bolnik zau-žije skupaj,« je svojčas pojasnil Riccardo Petelin in poudaril: »Da bi preprečili to nevarnost, smo ustvarili informatizirano podatkovno bazo, ki hrani na eni strani podatke iz bolnišnice, na drugi pa beleži zdravila, ki jih bolnik kupuje v lekarni. S pomočjo takšne datoteke lahko sistem avtomatično preveri, ali so zdravila med seboj kompatibilna ali ne.« Opisani sistem je na evropski ravni prava novost, nedvomno pa bo rešil mnoga življenja, trdijo pobudniki. Iz zdravstvenega podjetja pojasnjujejo, da zaužitje nekompatibilnih zdravil povzroča smrt 19 odstotkov obravnavanih primerov; zato naj bi do leta 2015 projekt Medigenia znižal za 95 odstotkov hospitalizacij, ki jih povzroča zaužitje nekompatibilnih zdravil. V okviru projekta Medigenia bodo tako v goriški bolnišnici preko računalniškega programa spremljali, katera zdravila jemljejo bolniki. V primeru ugotovitve nekompati-bilnosti med posameznimi zdravili bodo najprej obvestili družinskega zdravnika, v Zaužitje zdravil povzroča tudi smrt primeru večje nevarnosti pa se bodo postavili v stik neposredno z bolnikom. »Večkrat ljudje sploh ne vedo, da zau-žitje najbolj enostavnega zdravila, kot je aspirin, skupaj s kakim zdravilom proti trombozi, lahko privede do hudih notranjih krvavitev,« je obrazložila zdravnica Silvia Ussai in dodala: »Predvsem zdravila proti rakastim obolenjem imajo veliko stopnjo toksičnosti, če pridejo v stik z drugimi farmacevtskimi produkti, ki jih lahko kdorkoli nabavi v lekarni. S tem sistemom želimo preprečiti, da bi prišlo do napačne uporabe zdravil, kar lahko včasih predstavlja tudi smrtno nevarnost«. Med današnjim odprtjem ambulante bodo izročili tudi nagrado goriškega Rotary kluba. GORICA - Trgovci s Korza Poživitev trgovin in popusti ob razstavi »jukebox« naprav V muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo na temo 60. let minulega stoletja, ki so jih zaznamovali »jukebox« naprave in Beatlesi. Priložnost so izkoristili trgovci, ki so se povezali v združenje inCorso in bodo z današnjim dnem in do sobote pospremili razstavo z raznimi pobudami. Od skupno štiridesetih članov združenja je k tridnevni pobudi »Shopping days '60inCorso« do včeraj pristopilo devetnajst trgovcev oz. kavarnarjev z obeh Korzov: tekmovali bodo v oblikovanju izložbe na temo razstave, v prostorih bodo oddajali glasbo iz 60. let, večina med njimi bo ponujala od 15 do 30-odstotne popuste, bara Galleria in Class pa tudi aperitive na isto temo. Udeleženi bodo razpoznavni po malih »jukebox« napravah v izložbah. »Nastaja pomembna sinergija med trgovci z namenom poživitve mesta,« so včeraj poudarili pobudniki združenja, ki računajo, da bodo v novem letu dosegli prag stotih članov. Ob strani jim stoji zveza Confcommercio. GORICA - Za večjo varnost vseh udeleženih v prometu Še dve novi krožišči Jutri nov prometni režim med Tržaško ulico in Ulico Duca D'Aosta - Urejajo krožišče med ulicami Vittorio Veneto, Veniero in Garzarolli Med Ulico Duca d'Aosta in Tržaško ulico Nastajajoče krožišče pri Podturnu Jutri bodo predali namenu novo križišče, ki ga gradijo med Tržaško ulico in Ulico Duca DAosta v Gorici. Zaradi zadnjih gradbenih del bo danes novo krožišče zaprto prometu, zato pa bodo obvoz speljali po sosednjih ulicah, na kar bodo poleg cestnih znakov opozarjali tudi mestni redarji. Z jutrišnjim odprtjem krožišča bo prometna ureditev na tem območju nekoliko spremenjena. V Ulicah Trento in Alfieri bodo zamenjali smer vožnje; po novem bo v Ulico Trento mogoče zapeljati le z novega križišča, v Ulico Alfieri pa s Korza Italia. Nekaj sprememb bo tudi v Ulici Donizzetti, na kar bo treba biti posebno pozorni. Z ureditvijo novega krožišča si na občini prizadevajo, da bi sprostili promet v tem predelu mesta, kjer so se doslej pred semaforji zelo pogosto ustvarjale dolge kolone vozil. Novo krožišče medtem nastaja med ulicami Vittorio Veneto, Veniero in Garzarolli pri Podturnom, koder vozijo tudi avtomobili, šolabusi in kolesarji, ki so namenjeni v Ulico Grabizio, kjer ima sedež slovenska šola; pravkar poteka urejanje horizontalne cestne signalizacije. 14 Četrtek, 15. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Enaintrideseta obletnica Kulturnega doma Spomin na Bratino s kamnom in filmom Prihodnjo sredo odprtje razstave Pavla Hrovatina, v četrtek »Poklon viziji« Kristina Knez (z leve), Mateja Zorn, Igor Komel in Joško Prinčič bumbaca GORICA - Izziv ob izidu revije Goriška kakor rimski most: ima prihodnost? Ostanki rimskega mostu pri Sovodnjah Enaintrideseto obletnico svojega plo-dovitega delovanja bo goriški Kulturni dom posvetil 15-letnici smrti Darka Bratine, družbeno-političnega delavca in senatorja italijanske republike, ki je s svojim mestoma vizionarskim razmišljanjem in delom pustil vidno sled v goriškem prostoru in zaznamoval zlasti mlajšo generacijo. Program pobud ob obletnici so včeraj predstavili ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, družbeno-kulturni delavec Joško Prinčič in predstavnica goriškega Ki-noateljeja Mateja Zorn. Ravnatelj doma je naglasil predvsem željo, da bi kriznemu obdobju navkljub kulturne ustanove uspele dokazati vso svojo življenjskost. »Goriška in Novogoriška se lahko pohvalita z bogato umetniško ustvarjalnostjo, ki je včasih ne znamo pravilno ovrednotiti. Potencial je v nekaterih zvrsteh tako močan, da bi ga lahko tudi izvažali,« je pojasnil Igor Komel, Kristina Knez pa je napovedala, da bodo že danes ob 17.30 v Kulturnem domu predstavili knjigo »Skupaj lažje rastemo«, katere avtor je Sten Vilar, znani slovenski animator in bivši vzgojitelj v goriškem Dijaškem domu. Joško Prinčič je v svojem posegu predstavil znanega kamnoseka in kiparja Pavla Hrovatina. Mojster dleta in kladiva živi in dela v Briščikih na tržaškem Krasu in se lahko pohvali z udeležbo na več kot devetdesetih razstavah doma in po svetu. Kraški umetnik je kipar samouk, ki se s to umetniško zvrstjo ukvarja že dobrih dvajset let. Za umetnika Kras ni le kamen, saj je iz njega znal izvabiti pravo dušo, ki jo spretna roka spremeni v sonce, morje, kraško pokrajino, zidke, vinograde ... Veliko Hrovatinovih del si bo mogoče ogledati na razstavi z naslovom Harmonija Krasa, ki jo bodo v Kulturnem domu odprli v sredo, 21. novembra, ob 18. uri. Mateja Zorn, sodelavka goriškega Ki-noateljeja, je predstavila osrednjo prireditev ob 31-letnici Kulturnega doma. V četrtek, 22. novembra, z začetkom ob 20.30 bo v veliki dvorani na sporedu sprejem s podelitvijo nagrade Darko Bratina 2012 -Poklon viziji. »Gre za projekt, ki želi peljati naprej Bratinovo idejo, ki je v filmu videl sredstvo pomenljivih kulturnih izmenjav,« je povedala. Kot znano, nagrado bo letos prejel slovenski režiser Karpo Godi-na, ki je ob novici o njeni podelitvi dejal: »Če sem kakšne nagrade vesel, sem te res vesel. Ko sem zvedel, se mi je nekako od-vrtel celoten film. Vsa srečanja z Darkom, vsa lepa druženja ...« Godina je poznan zlasti zaradi filma »Rdeči boogie«. Ravno ta film bodo predvajali v nadaljevanju večera, sledila pa mu bo še projekcija filma Kar-popotnik Matjaža Ivanšina. Igor Komel se je ob koncu zahvalil novinarjem za sodelovanje in za pozornost, ki jo namenjajo dejavnostim v Kulturnem domu. Izrazil je tudi solidarnost novinarjem in časopisnim hišam, ki jih je kriza pahnila v nezavidljiv položaj, izrekel je še spodbudne besede, da z delom in požrtvovalnostjo lahko skupaj premagamo še tako velike težave. (vip) NOVA GORICA - Župan umaknil občinski odlok Stroški za ogrevanje zvišali temperaturo v mestu Novogoriški župan Matej Arčon je občinski odlok o izvajanju izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v občini umaknil z današnje seje mestnega sveta. »Gre za to, da umirimo strasti med pobudniki, ki so zbrali podpise proti odloku, Kenogom in nami kot pripravljavci odloka. Ozračje v našem mestu je že dolgo segreto,« je včeraj pojasnil župan. Nezadovoljni občani so na novogoriško mestno občino pred dnevi vložili slabih 2.000 podpisov, s katerimi so izrazili nestrinjanje z visokimi fiksnimi stroški ogrevanja in z omenjenim občinskim odlokom, za katerega so prepričani, da prinaša še večji monopol podjetju Kenog (Komunalna energetika Nova Gorica). Zupan se namerava v prihodnjih dneh s pobudniki zbiranja podpisov tudi soočiti in z njimi razčistiti pripombe na vsebino odloka od prve do zadnje točke. Prepričan je namreč, da gre za zavajanje in podajanje neresnic. Ja- vno podjetje Kenog pa bo predvidoma prihodnji teden sklicalo novinarsko konferenco, na kateri bodo pojasnili obračunavanje ogrevanja. Zupan je včeraj zatrdil, da so cene, glede na metodologijo izračunavanja, korektne ter da je daljinsko ogrevanje v mestu še vedno najcenejše. »Občinski odlok pa z višino cene nima nobene zveze, cene so potrjene s strani ministrstva,« je dodal Arčon. Nekatere lastnike poslovnih prostorov in stanovanj v mestu je zmotilo tudi dejstvo, da morajo plačevati fiksne stroške ogrevanja, čeprav za ogrevanje svojih prostorov ne uporabljajo Kenogovega daljinskega ogrevanja. Celo tisti, ki v prostorih sploh nimajo speljanih cevi, morajo poravnati fiksne stroške. Zupan ob takih očitkih odgovarja, da je bil pred dvema desetletjema v mestu narejen koncept ogrevanja mesta ter da so določene stavbe uporabno dovoljenje pridobile prav za takšen način ogrevanja in ne za dru- gačnega. Torej je plačevanje fiksnih stroškov upravičeno. Zupan je včeraj spregovoril še o eni vroči temi v mestu, ki je strasti razvnemala že pred nekaj leti in še vedno ostaja aktualna: nerazčiščena vprašanja med občino in podjetjem Gorica SGP se bodo očitno reševala na sodišču z mediacijo. »Na mediacijo smo oboji pristali,« je včeraj povedala direktorica novogoriške občinske uprave Vesna Mikuž. »Kdaj bo mediacija razpisana na sodišču, pa v tem trenutku težko rečem,« je dopolnil župan. Po njegovih podatkih je družba Gorica SGP ustanovila več projektnih družb, katerim je podelila stavbne pravice za posamezna zemljišča v občini, kar zadeve še dodatno otežuje. Občina tako na primer, ne more reševati težav s pomanjkanjem parkirnih prostorov v mestu, saj zemljišča, na katerih bi lahko gradila parkirne hiše, niso v njeni lasti oz. na njih ne razpolaga s stavbnimi pravicami. (km) NOVA GORICA - Pilot in biolog Lenarčič »preko modrega planeta« Predaval bo o svojem preletu Zemljine oble Matevž Lenarčič, biolog, alpinist, padalec, vrhunski fotograf in pilot bo prihodnji torek, 20. novembra, ob 19. uri v Novi Gorici v gosteh tamkajšnjega Planinskega društva. Predaval bo o svojem zadnjem velikem podvigu - preletu Zemljine oble z ul-tralahkim Pipistrelovim letalom. Lenarčič je avtor enajstih knjig o naravi, plezanju in letenju. Bil je na osemti-sočaku Broad Peak, preplezal je ekstrem-ne stene patagonskih gora, obenem je eden izmed najbolj znanih slovenskih biologov. Z ultralahkimi letali je preletel Alpe in Afriko ter trikrat obletel svet. Nazadnje letos s Pipistrelovim letalom. V okviru svojega zadnjega podviga oz. projekta »Green Light World Flight« pripravlja monografijo o svetovnih vodah. »Skušajo nas prepričati, da je svet prenaseljen ... Vode, prostora in vsega je dosti, le vse je treba dobro prerazporediti,« je bila ena od njegovih izjav, potem ko se je po 95.000 preletenih kilometrih vrnil v domovino. Občinstvu v Novi Gorici bo v prvem nadstropju nove športne dvorane na Rejčevi ulici v obliki potopisnega predavanja z naslovom »Preko modrega planeta« predal svoje vtise, ki jih je dobil ob preletu in fotografiranju na zadnji poti okoli sveta, ki jo je opravil v 290-kilogramskem Pipistrelovem letalu. Vstopnina na predavanje znaša 5 evrov, vstopnice je mogoče prevzeti na sedežu društva na Bazoviški 4 v Novi Gorici ali pred prireditvijo. (km) Matevž Lenarčič GRADEŽ - WWF prireja shod »Kopanje gramoza iz rek povzroča erozijo Bager Cisti plažo PO zadnjem visokem plimovanju v Gradežu bonaventura »Nenadzorovano kopanje gramoza iz Tilmenta, Soče, Medune in Celline povzroča erozijo peščenih plaž v Ligna-nu in Gradežu. Če ni donosa novega peska iz rek, ki ga kopajo z bagri in odnašajo s tovornjaki, je povsem normalno, da morje izpodjeda plaže.« Tako pravijo pri okoljevarstve-nem skladu WWF, kjer so prepričani, da bi treba gramoz in pesek pustiti v rekah, ki bi ga na ta način povsem naravno naplavljale na plaže. »Zaradi tega so povsem nepotrebni ma-galomanski projekti za zavarovanje plaž z gradnjo ovir in za dovažanje novega peska,« pravijo pri skladu WWF, ki v nedeljo, 18. novembra, ob 14.30 prirejajo shod na gradeški plaži pred Ulico Milano. Okoljevarstveniki bodo opozorili tudi na dviganje morske gladine, ki jo kot posledico onesnaževanja povzroča globalno segrevanje zemlje. Izšla je 59. številka revije Iniziativa Isontina. Ob izidu je Študijski center za politična, ekonomska in socialna vprašanja Antonio Rizzatti priredil debatno srečanje na temo »Ali imata Gorica in Goriška s potopljenim rimskim 'mostom' kakšno vlogo pri njegovem ponovnem izplavanju?«. Seveda gre za metaforo, ki se navezuje na ostanke mostu med Sovodnjami in Majni-cami: dolgo časa se ostaline skrivajo pod gladino ali jih prekriva prod, mogoče pa bi ga le spet ovrednotili. Enako velja za Gorico in Goriško. Srečanje je potekalo v torek v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, poročevalci pa so bili družbeno podkovane osebe: Nicolo Fornasir, v preteklosti podžupan in predsednik univerzitetnega konzorcija, Giorgio Brandolin, bivši predsednik pokrajine in sedaj deželni svetnik, ter Rodolfo Ziberna, občinski odbornik za kulturo. O reviji, ki je začela izhajati leta 1959, je spregovoril Ferruccio Tassin in predstavil vsebino, o kateri bomo v kratkem posebej poročali. Moderator razprave Fornasir je posredoval nekaj izhodišč. Pri rimskem mostu na Majnicah ne gre zgolj za arheologijo, temveč za simbolni povezovalni člen Vzhoda z Zahodom. Skozi tisto točko so v antiki in pozneje šli vsi: ali je mogoče ob ponovnem razkritju oblikovati neko vizijo prihodnosti? Odgovornost javnih upraviteljev je velika, a čutiti je, da ni pravega odnosa med družbo in politiko. Nova oblika politične oblasti se je oblikovala po zadnji vojni. Poldrugo desetletje je tedanja garnitura razumela, da je prava pot v čezmejnosti, čeprav se na primer Cerkev s tem ni strinjala, a podpirale so jo osebnosti kot župan in senator Michele Martina, zgodovinar Sergio Tavano, pesnik Celso Ma-cor, kasneje senator Darko Bratina ... Tedaj se je računalo na razvoj mesta celo do 80.000 tisoč prebivalcev. Trend je trajal do osemdesetih let minulega stoletja. Nato je politika z veliko začetnico začela pešati in mestu so vsilili drugačne izbire ali so se vodilni sami tako odločili. Namesto intuicije, da ima to ozemlje možnost razvoja, je prevladala zagledanost v preteklost. Značilen je primer splošne bolnišnice, ki ji niso dovolili povezave s Šempetrom ... Odbornik Ziberna je opozoril, da slabše še pride: nemogoče bo ubraniti pokrajino, sodišče je na prepihu, vojaška garnizija odhaja, potem bo na vrsti kvestura ... V Rimu je slišati prepričanje, da je treba ukiniti dežele s posebnim statutom in vsem zožiti pristojnosti na raven sedanjih pokrajin. FJK ni znala izkoristiti svojih značilnosti in sedaj ni niti več mejna. Državna politika sledi čustvenim težnjam množic, namesto da bi oblikovala predloge in rešitve. Projektov ni več in prevladujejo sondaže! Pred štirimi desetletji so politiki bili spoštovani, sedaj vsi poudarjajo, kako so le izposojeni na družbeno pomembna mesta. Goriška mora poiskati perspektivo v univerzi s študenti in učnim kadrom ter v turizmu z gradom, Veliko vojno, kostnico v Redipulji in Oglejem. Svetnik Brandolin je posredoval svojo izkušnjo zadnjih let na deželi, kjer je Goriška odsotna, saj nima v odboru niti enega predstavnika. Daleč nazaj je Krščanska demokracija povezovala Gorico in Tržič, sedaj prevladuje stihija, saj v Laškem ne razumejo, da pomeni hiranje Gorice konec za celotno ozemlje. Ni več političnih kadrov, ki bi imeli intuicijo in našli čezmejne rešitve. Nekoč smo razmišljali in nastavljali območje Alpe Jadran, stekel je Teritorialni čezmejni pakt, a ostal nam je le čezmejni avtobus. V preteklosti je sedanji župan trdil, da zadeve niso dozorele, sedaj se popravlja, a ni več primernih pogojev. Reforma zdravstva bo šla svojo pot in dobro vemo, kaj čaka Goriško. Upanje je ostalo navezano na Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Sedanji župan verjame v to in, ker ima precejšnjo politično težo, smemo upati v uresničevanje te smeri. Med nadaljnjo razpravo je potekal pogovor tudi o letališču - Pipistrel kaže na ohladitev -, o znižanju števila upraviteljev, o vlogi UGG, o vili Coronini, o ISIG-u in še in še. Pravi seminar za goriške občane, ki pa jih ni bilo veliko: komaj dve desetini. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 15. novembra 2012 1 5 Okradli lokal s picami Neznanci so okradli gostinski lokal s picami v Ulici Udine v Gradišču. V torek po 23.30 so vanj vdrli, uničili alarmni sistem, ki se je sprožil, povzročili še drugo škodo ter odnesli sladice, pijače in žogice s presenečenjem v notranjosti. Plen in povzročena škoda veljata več tisoč evrov, je ugotovila lastnica, ki jo je priklical alarm; tatovi so medtem že pobegnili. Tovornjak brez goriva Na hitri cesti, ki teče po gradbišču nove avtoceste, je včeraj okrog 16. ure promet med Gorico in Gradiščem blokiral tovornjak, ki je obstal zaradi praznega rezervoarja. Povzročil je zastoje in veliko živčnosti, vozila so preusmerjali prometni policisti. Premaknil se je šele tedaj, ko so mu prilili goriva v rezervoar. Preverjajo asfalt Na avtocesti A4 med Redipuljo in Moščenicami v smeri Trsta bodo danes preverjali dotrajanost asfalta; izmenično bo zaprt po en vozni pas. Poklon Plečniku Na goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano so včeraj pred številno publiko in predstavniki mestnih oblasti svečano uvedli v novo akademsko leto tečajev arhitekture in arhitekturnih znanosti. Slavnostni gost, docent in arhitekt Luciano Se-merani, je velik del govora posvetil odnosu do lepega in religije slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Župan zamuja in molči »Župan Ettore Romoli si glede varnosti šolskih poslopij nabira veliko zamudo,« pravi goriški občinski svetnik Giuseppe Cingolani, ki je temu namenil svetniško vprašanje že prvega oktobra: »Župan še vedno ni odgovoril, čeprav je imel na voljo 30 dni. Njegov molk je zaskrbljujoč, ker gre za varnost naših otrok.« »Vstala Primorska« Sekciji VZPI-ANPI Jože Srebrnič iz Doberdoba in Dol-Jamlje ter kulturno društvo Jezero prirejajo predstavitev knjige »Vstala Primorska si v novem življenju«. Potekala bo jutri, 16. novembra, ob 19. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu; prisotni bodo avtorji Štefan Ci-goj, Branko Marušič in Jože Šušmelj, zapel bo moški pevski zbor Jezero. Primerjajo načrta Na pobudo združenja Foruma Cultura bo danes ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici javno srečanje, na katerem bodo primerjali regulacijska načrta goriške in novogoriške občine; spregovorili bodo arhitekti Luisa Codellia, Barbara Delpin in Niko Jurca. Kongres ezulov V deželnem avditoriju v Gorici se jutri ob 15.30 začenja tridnevni državni kongres zveze ezulov ANVGD, ki ji predseduje Rodolfo Ziberna. Le osnovne storitve Osebje goriške prefekture se bo med 16. in 30. novembrom odpravilo na redno usposabljanje; v uradih bodo zagotovljene le osnovne storitve. Gobe našega Krasa Na pobudo družbe Rogos bo jutri ob 19. uri na Gradini pri Doberdobu mikolog Andrea Kenda predaval na temo »Gobe našega Krasa«. Predavanje bosta popestrila pokušnja domačih vin in prigrizek, tokrat seveda gobji; informacije na tel. 0481-784111 in 333-4056800. Priprave na volitve Gibanje 5 Stelle prireja drevi ob 20.30 na sedežu krožka Dopolavoro ferroviario na tržiški železniški postaji javno srečanje, na katerem bo govor o programu in pripravah na deželne volitve prihodnjega leta. GABRJE - V gosteh Gorazd Vesel Priča nekdanjega • i v • v in današnjega casa Med pobude, ki potekajo pod pomenljivim naslovom »Da ne bi pozabili«, sodi tudi večer, ki bo v soboto, 17. novembra, z začetkom ob 20. uri v kulturnem domu v Gabrjah. Prirejata ga sekcija VZPI-ANPI iz Sovodenj in kulturno društvo Skala v gabrski dvorani, ki so jo pred leti poimenovali po domači do-brotnici, Antoniji Kosič. V gosteh bo novinar in družbeno-politični delavec Go-razd Vesel, ki bo v pogovoru z domačinom Vitom Primožičem obujal spomine iz časa nacifašizma in tragičnega dogajanja druge svetovne vojne. Gorazd Vesel je že zelo mlad okusil fašistično nasilje, saj so ga aretirali, ko je bil star osem- najst let, in ga internirali v taborišče Dachau na Bavarskem. Pogovor z njim bo seveda segel v povojni čas, ki je bil za Primorce razgiban, predvsem pa zaznamovan z negotovostjo. Gorazd Vesel je bil tudi glavni urednik Primorskega dnevnika - danes še vedno redno dopisuje -, poleg tega je s svojim vsestranskim angažiranjem zaznamoval goriški prostor: naj omenimo na primer vlogo, ki jo je odigral v pripravljalnem odboru za gradnjo Kulturnega doma. Večer bo s s pesmijo popestrila vokalna skupina Sraka iz Štandreža. Obeta se torej zanimiv večer, prežet s spomini in hkrati prepleten s pogledi na današnji čas. (vip) ŠTANDREŽ - Pogovor s terapevtom Koliko znamo prisluhniti telesu / Jader Tolja Gost kulturnega društva Oton Župančič v Štandrežu bo danes Jader Tolja, avtor knjige »Misliti s telesom« (ZTT, 2011), italijanski zdravnik in terapevt, ki že več desetletij razvija prakso izkustvene anatomije. Tako kot sam pravi, služba, prostor, čas, odnosi, način oblačenja, jezik, prehrana, spolnost - skratka vsaka življenjska izbira nas spreminja tudi na fizični ravni. O odnosu, ki ga imamo do telesa, in o tem, koliko mu znamo prisluhniti, se bo To-lja pogovarjal z Aldom Ruplom, ki se tudi že vrsto let ukvarja s podobnimi vprašanji. Srečanje bo v domu Andreja Budala v Štandrežu danes ob 18. uri. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 17. novembra, ob 20.30 »Fi-lumena Marturano« (Eduardo de Fi-lippo), nastopa gledališka skupina Luna Nova iz Latine; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž, abonma za gledališko sezono 2012-13. Prva od šestih predstav bo v ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s premierno uprizoritvijo drame Vinka Moderndorferja »Vaje za tesnobo« v režiji Jake Andreja Vojevca; vpisovanje abonmajev poteka do 19. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure; več na spletni strani www.kulturnidom.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 15. in 16. novembra ob 20. uri »Rokovnjači« (Nejc Valenti, Miha Nemec); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 17. novembra, »I rac-conti di Mamma Oca«, Drammatico Vegetale - Ravenna Teatro; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 2: 17.40 »Hotel Transylva-nia«; »Mondovisioni« 20.15 »High Tech, Low Life«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Ve-nuto al mondo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del. Dvorana 2: 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 21.00 »Sky-fall - 007«. Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ar-go«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«. fi Razstave V DVORANI OBČINSKEGA SVETA V ROMANSU bo danes, 13. novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Arrivi/partenze - Immagini dell'emi-grazione dalla provincia di Gorizia«; na ogled bo do 7. decembra od ponedeljka do petka 11.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi 16.00-18.00, v soboto, 17., in v nedeljo, 18. novembra, 10.00-18.00. V BENEŠKI PALAČI (PALAZZETTO VENETO) v Ul. S. Ambrogio v Tržiču bo v petek, 16. novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Predatori & prede nei Mari del Mesozoico«; na ogled bo do 30. decembra ob petkih 15.30-18.30, ob sobotah in nedeljah 10.00-12.00 in 15.30-18.30 (za šole v jutranjih urah po domeni po tel.3929192127 po 15. uri). Informacije na carsico@tiscali.it, www.museo-carsico.org. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 16. novembra, ob 17.30 odprtje razstave Livia Carusa z naslovom »Metamorfosi - Dalla creazione alla di-struzione«. Umetnika bodo predstavili direktor knjižnice Marco Menato, kri-tičarka Alice Ginaldi in novinar Andrea Bellavite; na ogled bo s prostim vstopom do 26. novembra, od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 16. novembra, ob 20.45 dobrodelna prireditev »Gorizia ascolta... le arie d'operetta«. Glasbeno-zgodovin-sko revijo najlepših oper bodo izvajali tenor Andrea Binetti, sopran Maria Giovanna Michelini in sopran-subret-ka Stefania Seculin; vstop prost, proste prispevke bodo delno namenili združenju »Casa di Gio«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 17. novembra ob 20.15 koncert skupine Sedmina, nastopajo Veno Dolenc (glas, kitara), Melita Osojnik (glas) in Božo Ogorevc (violina, viola). 27. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine The Tzar Blues Band iz Slovenije (»Jesenski glasbeni tris - Blues«); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. CECI LI JANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori s tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija bo posvečena Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti. H Šolske vesti NA ŠOLI WALDORF na Trgu Repubblic-he 33 v Borgnanu pri Krminu bodo ob torkih 20. in 27. novembra ter 4. in 11. decembra med 19. in 20.30 potekala slikarska srečanja na temo akvarela po metodi Stella Maris; informacije in vpisovanja po tel. 338-8932607 (Lucia). M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro po vonjih in okusih; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). KD OTON ŽUPANČIČ organizira v nedeljo, 25. novembra, martinov izlet v Škofjo Loko. Program: ogled mesta in gradu, martinovo kosilo, ogled vinske kleti, sirarne in kmetije, ki se ukvarja s predelavo sadja; informacije in prijave najkasneje do sobote, 17. novembra, po tel. 338-7956855 (Erika). SPDG obvešča udeležence pohoda »Po Vertovčevih poteh«, v nedeljo, 18. novembra, da je zborno mesto na parkirišču Pri rdeči hiši ob 7.15, odpeljemo pa ob 7.30. Prevoz z lastnimi sredstvi. Začetek in cilj pohoda je na Ustju, skupne hoje pa od štiri do pet ur, vključno s postanki. Popoldne krajši ogled nekaterih zanimivosti v neposredni okolici Ajdovščine, zatem družabnost na kmečkem turizmu. □ Obvestila HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle; informacije po tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 3341243766 (Martina Šolc), ivana-solc@gmail.com. MAŠA V SPOMIN NA MIRKA ŠPACA-PANA bo v soboto, 17. novembra, ob 18. uri v cerkvi v Podgori. SKPD F.B. SEDEJ vabi na 26. redni občni zbor v ponedeljek, 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Sedejevem domu v Šte-verjanu. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.00-16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.0018.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; 17. novembra v Štandrežu (Dom Andreja Budala) 15.00-16.15 in na Vrhu (KD Danica) 14.30-15.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. 13 Prireditve VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (15., 22. in 29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (21., 28. novembra ter 12. decembra). Pripovedovalci bodo zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. LITERARNI ČETRTEK s Primožem Čuč-nikom bo potekal danes, 15. novembra, ob 19. uri v Čitalnici Babel KC Mostovna v Solkanu. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 15. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Skupaj lažje rastemo« profesorja pedagogike, igralca in ani-matorja Stena Vilarja. Na predstavitvi bodo poleg avtorja sodelovali tudi gojenci Dijaškega doma iz Gorice ter ilustrator Klavdij Palčič iz Trsta, ki je ilustriral zbirko otroških pesmi. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja predstavitev knjige »Naši financarji. Finančna straža v času kraljevine Jugoslavije na območju Slovenije« Pavla Čelika v torek, 20. novembra, ob 20. uri. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 15. novembra, ob 18. uri reportažni večer o Indiji v organizaciji agencije K'Lun Viaggi. O svojih indijskih potovanjih bo govoril Fabio Trevisan, ki se bo navezoval na knjige »Shantaram« Gregoryja Robertsa, »L'odore dell'In-dia« Pier Paola Pasolinija in »L'ultima India« Sandre Petrignani. ZSKD IN KD OTON ŽUPANČIČ organizirata v nedeljo, 18. novembra, delavnico o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode. Delavnica bo v domu Andreja Budala, v Ul. Montello 9 v Štandrežu od 15.30 do 19.30 pod vodstvom Barbare Žetko, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET; informacije in prijave po tel. 0481-531495, e-mail: gorica@zskd.org. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 2013 v ponedeljek, 19. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. »LA DOMENICA DELLE SCOPE E AL-TRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 27. novembra, ob 18.30 srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel. ' . Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica ali varuška za otroke in starejše osebe na Goriškem; tel. 3282076389. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Antonio Ro-gantini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 10.00, Maria Co-ceani vd. Rivolt (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 12.00, Sergio de Fornasari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 11.15, Lauro Miani (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 13.00, Luigia Pieri vd. Jarc (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Argia Leghis-sa vd. Galazzo iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Egidio Zanandrea (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 16 Četrtek, 15. novembra 2012 TRST / APrimorski r dnevnik ACH VOLLEY GLADKO LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so v tekmi 3. kroga lige prvakov v Ljubljani premagali belgijski Asse Lennik s 3:0 (19, 15, 15) in ostajajo v igri za napredovanje. Na igrišču je obstajalo praktično le eno moštvo. Najboljši posameznik tekme je bil Uroš Kovačevič (22 točk), ki ga belgijska obramba nikakor ni mogla zaustaviti, podobno velja tudi za kapetana Andreja Flajsa (12). Oba najučinkovitejša domača igralca sta skupaj naredila le pet napak. Ostali izidi: Unterhaching - Macerata 03 (20, 24, 19) - Cuneo 0:3 (18, 23, 20), Trentino - Zak-sa 3:0 (22, 22, 22). VETTEL BI ŽE LAHKO BIL PRVAK AUSTIN - Nemec Sebastian Vettel bi že v nedeljo na predzadnji dirki sezone v Texasu lahko ubranil naslov svetovnega prvaka formule ena. Pred ferrarijevcem Fernandom Alonsom ima 10 točk prednosti. Za tretji zaporedni naslov mora dirkač Red Bulla imeti po nedeljski dirki najmanj 15 točk prednosti pred Špancem. V primeru enakega števila točk ob koncu sezone bi bil namreč prvak Nemec zaradi večjega števila zmag v letošnji sezoni. Nedeljska Velika nagrada ZDA se bo začela ob 19.55 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu SELEKTOR DOLOČIL ŠESTERICO SLOVENSKIH SKAKALCEV LJUBLJANA-Glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih Goran Janus je že določil ekipo, ki bo zastopala slovenske barve na uvodnih tekmah nove sezone svetovnega pokala. Na Norveško, kjer se bo 23. novembra začelo zares, bo odpotovala šesterica na čelu z junakom minule zime Robertom Kranjcem ter drugim na poletni veliki nagradi, Jurijem Tepešem. Slovenijo bodo zastopali še Peter Prevc, Jaka Hvala, Matjaž Pungertar in Jernej Damjan. NOGOMET - Prijateljski tekmi Slovenija KO tudi v Skopju Italija: El Shaarawy ni bil dovolj Makedonija - Slovenija 3:2 (2:0) Strelci: 1:0 Tasevski (27.), 2:0 Jahovič (41.), 2:1 Peč-nik (48.), 3:1 Ibraimi (51.), 3:2 Pečnik (63.). Makedonija: Pačovski (od 46. Bogatinov), Todorovski, Lazevski (od 80. Georgievski), Grnčarov, Šikov, Demiri, Tasevski (od 61. Stepanovski), Hasani (od 87. Georgiev), Jahovič (od 76. Blaževski), Ivanovski (od 55. Trajkovski), Ibraimi. Slovenija: S. Handanovič, Struna, Maroh (od 64. Šuler), Kelhar, Jokič, Kurtič (od 46. Pečnik), Krhin (od 67. Mertelj), Cvijanovič (od 80. Dedič), Kampl (od 46. Kirm), Matavž, Berič (od 75. Iličič). SKOPJE - Izbranci Slaviše Stojanoviča so pred tekmo z Makedonijo poudarjali željo po zmagi, zaigrali so tudi z novim sistemom (vezisti v rombu), a to ni prineslo želenega izkupička. Ob odsotnosti nekaterih standardnih nogometašev je slovenska vrsta že v prvem polčasu dvakrat kapitulirala. V drugem je Nejc Pečnik sicer dvakrat zadel, toda tekmo je odločil Agim Ibraimi po slabem posredovanju Samirja Handanoviča. Slovenci so bili v tem delu precej boljši tekmec, napadali in bili v 74. minuti blizu izenačenja. Matavž se je po napaki domačih znašel sam pred vratarjem, ga že preigral, a je nato eden domačih branilcev preprečil Primorčev strel na gol. Za Slovenijo je to na osmi tekmi v letu 2012 četrti poraz (hkrati tretji na tretji tekmi proti Makedoniji), naslednji obračun pa bo na sporedu v začetku februarja, vendar tekmec še ni znan. Italija - Francija 1:2 (1:1) Strelci: 1:0 El Shaarawy (35.), 1:1 Valbuena (37.) , 1:2 Gomis( 67.). Italija: Sirigu, Maggio, Barzagli (od 46. Bonucci), Chiellini, Balzaretti, Montolivo (od 50. Florenzi), Verrati (od 49. Pirlo), Marchisio (od 50. Giaccheirni), Candreva od 70. Giovinco), Balotelli, El Shaarawy (od 73. Diamanti). Francija: Lloris, Debuchy (od 46. Reveillere) Ko-scielny, Sakho, Evra, Capoue (od 79. Gonalons), Matudi, Sissoko (0d 90. Tremoulinas), Valbuena (od 73. Gourcuff), Ribery, Giroud. PARMA - Tekma je bila dopadljiva, Italija kljub porazu ni igrala slabo, dvakrat je tudi zadela prečko z Balo-tellijem in Diamantijem. Ob debutu je za Italijo takoj zadel El Shaarawy. Smrtna kosa RIO DE JANEIRO - Po težki bolezni je v 38. letu starosti v Sao Paulu umrl brazilski nogometaš Alex Alves. Zaradi levkemije so nogometaša v bolnišnično nego sprejeli na začetku oktobra, pomagala pa mu ni ni niti presaditev kostnega mozga. Alves je svojo profesionalno kariero začel leta 1993 pri Vitorii iz Sal-vadorja. Zamenjal je številne brazilske klube, od leta 2000 do leta 2003 pa je bil tudi napadalec pri berlinski Herthi. Zanjo je odigral 81 tekem, v katerih je dosegel 25 golov. Indijska atletinja • • VI • v resnici moški Nejc Pečečnik je zadel za Slovenijo v Skopju ansa ALPSKO SMUČANJE - Ugibanja medijev o zdravju Lindsey Vonn Bolečine ali depresija? KALKUTA - Indijske oblasti, ki preiskujejo primer posilstva, so naključno ugotovile, da je indijska sprinterka Pinki Prama-nik, ki je na azijskih igrah leta 2006 s štafeto 4 x 400 m osvojila zlato kolajno, na igrah Com-monwealtha istega leta pa srebro, v resnici moški. Policija ga je v ponedeljek obtožila spolnega napada na žensko, s katero je živel. Ko je policija v ponedeljek prejela prijavo ženske o posilstvu, je takoj odredila test spola. Osemčlanska zdravniška komisija je ugotovila, da je Pinki Pramanik v resnici moški. DENVER - Kaj se dogaja s štirikratno zmagovalko svetovnega pokala alpskih smučark Lindsey Vonn, je vprašanje, ki si ga zadnje dni zastavljajo mnogi, zlasti v Evropi. Uradno so iz njenega štaba sporočili, da so jo v torek sprejeli v bolnišnico v Vai-lu zaradi hudih črevesnih bolečin. Njen predstavnik za stike z javnostjo Lewis Kay je pojasnil, da ima Vonnova težave s prebavili že kakšna dva tedna, a so se te stopnjevale. Zato so se odločili za podrobnejši pregled v bolnišnici, zdaj pa v njenem taboru z nestrpnostjo čakajo rezultate. Največji tekmici najboljše slovenske alpske smučarke Tine Maze se uvodni veleslalom v Söldnu, na katerem je Mazejeva zmagala, ni posrečil, namesto na uvodni slalom v Leviju pa se je raje odpravila domov v Združene države Amerike, kjer se je v Koloradu pripravljala na nadaljevanje sezone, ki bo 24. in 25. novembra v Aspnu, kjer bosta tekmi v slalomu in veleslalomu. Vendar mnogi menijo, da tiči razlog za sprejem v bolnišnico v depresiji. Ker je Vonnova znana kot velika borka in garač, se je že odpoved slaloma na Finskem zdela mnogim zelo sumljiva. Težave nekateri še vedno povezujejo z ločitvijo od moža, smučarja Thomasa Vonna, od katerega je Lindsey Kildow obdržala priimek, vendar je takšno ugibanje sporno, saj ji ločitev lani ni preprečila, da bi osvojila veliki kristalni globus. Vonnova je pred kratkim doživela še eno razočaranje. Mednarodna smučarska zveza Fis je namreč zavrnila njeno prošnjo za nastop na moški smukaški preizkušnji 24. novembra v Lake Louisu. Toda tudi to najbrž ne more biti razlog za težave psihične narave. In vendar se v evropskih medijih o tem veliko piše, medtem ko je v ZDA zasebnost podatkov, ko gre za zdravje, zelo strogo varovana. Odgovoren za njen material Heniz Haemmerle je dejal, da je Vonnova že nekaj dni pred sprejemom v bolnišnico razlagala, da jo bolijo kosti po celem telesu. Zadnji twitt je v javnost poslala 8. novembra, v njem pa zapisala, da se ne počuti dobro, v boljšo voljo sta jo spravila le dobra mineštra in zmagale Rogerja Federerja na teniškem mastersu v Londonu. Poslej se ni več oglasila. Schladming pričakuje SP LJUBLJANA - Svetovno prvenstvo alpskih smučarjev v Schladmingu se bo začelo čez 82 dni. Avstrijci pričakujejo, da bo prireditev privabila kar 350.000 obiskovalcev, zelo zadovoljni pa so s prodajo vstopnic. Kot je povedal poslovodja turističnega združenja Hermann Gruber, so že pred mesecem dni prodali več kot 110.000 vstopnic. Do decembra bo ožja regija v Schladmingu in okolici gostom ponudila dodatnih 1200 novih ležišč, pa tudi Schlad-ming je povsem spremenjen, saj so v infrastrukturo vložili 400 milijonov evrov. Najbolj ponosni so na odprtje, na katerem bosta med drugim nastopila holy-woodska zvezdnika Kevin Costner in Arnold Schwarzenegger, obljubljajo pa številna presenečenja. Odstavili trenerja ATENE - Portugalski nogometni strokovnjak Jesualdo Ferreira ni več trener Panathinaikosa, tekmeca slovenskega prvaka Maribora in rimskega Lazia v evropski ligi. Oče odpustil sina Lindsey Vonn ansa MOSKVA- Trenerju ruskega nogometnega prvoligaša Ala-nie iz Vladikavkaza Vladmirju Gazajevu sorodstvene vezi s predsednikom kluba, njegovim očetom in nekdanjim ruskim selektorjem Valerijem Gazaje-vom, niso pomagale, da bi se obdržal na trenerski klopi. Po desetih tekmah brez zmage se je Valerij odločil, da sina odpusti, do nadaljnjega pa sam vodi ekipo. KOŠARKA - NBA liga Stern napoveduje rekordni dobiček 5 milijard dolarjev V Evropo morda čez deset let NEW YORK - Komisar košarkarske lige NBA David Stern ocenjuje, da bodo prihodki lige v tej sezoni dosegli rekordni znesek - pet milijard dolarjev. To je kar 20-od-stotno povečanje glede na zadnjo v celoti izpeljano sezono v ligi NBA 2010/11. Ob tem je Stern še dodal, da je širjenje lige v Evropo od uresničitve oddaljeno še vsaj desetletje. «Menim, da bi bilo najbolj pametno, če bi se v Evropo razširili na ta način, da bi, ko bi seveda napočil pravi čas, tam izpeljali celotno divizijo in se čez lužo podali z več klubi naenkrat,» meni 70-letni Stern in dodaja, da za takšne poslovne poteze še ni pravi čas. Zelo uspešno pa že tržijo ligo na Kitajskem, v Turčiji Afriki in Braziliji, je dodal komisar. Pravice za oglede tekem prvenstva NBA so prodali v 216 držav. Ocena prihodkov za sezono pomeni, da je liga NBA v Združenih državah Amerike po višini prihodkov, ki jih ustvari, tretja najmočnejša liga za ameriškim nogometom NFL, ki ima devet milijard dolarjev prihodkov, ter baseballom MLB (7,5 milijarde dolarjev). EVROLIGA - V evroligi se začenja drugi del predtekmovanja. Union Olimpija bo v naslednjih petih tekmah trikrat gostovala in le dvakrat igrala pred domačo publiko; prvič danes ob 20. uri proti italijanskemu Cantuju, ki ga je na prvi tekmi senzacionalno premagala. Crveni zvezdi bo iz dolgov spet pomagal krizni manager Dragan Džajič BEOGRAD - Crvena zvezda se utaplja v dolgovih. Klub iz srbske prestolnice namreč po podatkih srbskih medijev dolguje kar 60 milijonov evrov. Pred sobotnim derbijem proti mestnemu tekmecu Partizanu je odstopil predsednik zvezde Vladan Lukič, v reševanje potapljajočega se kluba pa se je vključila kar srbska država. Rdeče-beli na prvenstveni lestvici po 12 krogih na drugem mestu zaostajajo osem točk za vodilnim Partizanom, ki pa ga tudi pestijo dolgovi. Podpredsednik srbske vlade Aleksander Vučič je srbski športni javnosti zagotovil, da bo vlada pomagala Crveni zvezdi in Partizanu, slednji si je nagrmadil za 30 milijonov dolgov, pri reševanju težkega finančnega položaja, v katerem sta se znašla beograjska nogometna velikana. Vučič je tako že dosegel dogovor z Draganom Džajičem, legendarnim igralcem Crvene zvezde in predsednikom, ki je klub zapustil pred osmimi leti, zdaj pa se bo do imenovanja novega vodstva vrnil kot krizni manager. Džajič bo predsedoval posebni komisiji za finančno sanacijo kluba. Srbska vlada se bo po pomoč obrnila k starim zaveznikom Rusom. Vu-čič bo tako za premostitvena sredstva zaprosil generalnega direktorja Naftne industrije Srbije Kirila Kravčenka, da kot generalni pokrovitelj pomaga rdeče-belim iz težav. Omenjeno podjetje je sicer v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom Neft. / ŠPORT Četrtek, 15. novembra 2012 17 NOGOMET - Zaostala tekma 2. amaterske lige Na Rouni je zmagala Zarja Bazovci so bolje od Primorja izkoristili veter v hrbtu Primorje - Zarja 1:2 (0:0) Strelci: Pauletic v 56., Cermelj v 65. in Kočič v 70. min. Primorje: Zuppin (od 45. Paulich), Emili (od 65. Paoletti), Mihic (od 80. Puzzer), Božič, Zidarich, Mescia, Steffe, Pauletic, Pellaschiar, Ferluga, Ferro. Trener: Ravalico. Zarja: De Mattia, Segulin, Franco, Cappai, Križmančič (od 50. Aiello), Yatchouminou, Ruggiero (od 77. Sin-covich), Degrassi, Ghezzo, Kočič, Cermelj (od 32. Bernobi). Trener: Poccec-co. Rdeč karton: Steffe v 65. min. Na proseški Rouni je na sinočnji zaostali tekmi 2. amaterske lige zmagala ekipa, ki je izkoristila prednost vetra v hrbet. V prvem polčasu so s pomočjo burje igrali bolj napadalno gostitelji, v drugem pa nogometaši bazovskega kluba. Primorje ni uspelo zatresti De Mattiove mreže. Ravalicovi varovanci so premalokrat streljali v vrata Zarje. V drugem polčasu pa so bili gostje natančnejši. Prvi polčas je minil v znamenju rahle premoči Primorja. Zarja se je v glavnem branila in skušala presenetiti v protinapadu. Domačini so bili v nekaj primerih nevarni s Steffejem, ki je s kota meril naravnost v mrežo. Enkrat je De Mattia s pestmi odbil žogo na gol črti. Rdeče-beli so najbolj nevarno akcijo ustvarili v 33. minuti z lepo potezo Rug-giera in Ghezza na desnem boku. Podaja v sredino gropajskega nogometaša je bila natančna, le Sežančan Kočič je bil pre-hiter. V drugem polčasu so prvi poved-li primorjaši. Obrambo Zarje je presenetil Erik Pauletic, ki je nepokrit izkoristil podajo v sredino kazenskega prostora in žogo preusmeril v mrežo. Gol je zdramil Pocceccove varovance. Igor Ghezzo je v 65. minuti izsilil prosti strel iz kakih 25 metrov. Cermelj je žogo poslal tik pod prečko. Pred tem pa je sodnik zaradi ugovarjanja predčasno poslal v slačilnico Steffeja. Pet minut kasneje pa še ključni dogodek: domači branilec Zidarich je nespretno zaustavil žogo v kazenskem prostoru z roko in sodnik je pokazal na belo točko. Kočič ni zgrešil. Rezultat se do konca ni več spremenil. Z zmago je Zarja prehitela na lestvici Primorje, ki bo v nedeljo gostovalo pri prvouvrščenem Bregu. Zarjo pa čaka domača tekma proti Romani. (jng) 1. AL: Sistiana - Ronchi 0:0. Marko Kočič (arhivski posnetek) je za Zarjo zadel po enajstmetrovki kroma 3. AMATERSKA LIGA - Zaostala tekma Proti Poggiju druga zmaga Mladosti Mladost - Poggio 2:1 (0:1) Strelca za Mladost: Bagon (11-m) v 75. in Bertoli (11-m) v 82. minuti. Mladost: Todon, Zorzin, Peric, Pe-corari, De Luisa, Cadez (od 65. Mucchiut), Portelli, Bertoli, Cristofoli(od 65. Vizintin), Cechet (od 70. Bressan), Bagon. To je bila druga zmaga Mladosti. Zaostala tekma proti Poggiu je bila v znamenju truda obeh ekip. Mladost je začela dobro, a zapravila dve priložnosti, takoj zatem pa so gostje povedli po prostem udarcu z velike razdalje. Mladost si je od šoka opomogla šele v drugem polčasu, ko je postopoma prevzela vajeti igre v svoje roke. Preobrat sta omogočili dve enajstmetrovki, katerima je tudi sledila izključitev igralcev gostov, ki so tako ostali v devetih. Z zmago je Mladost preprečila gostom, da bi jih dohitela na lestvici, Do-berdobci pa so se približali sredini lestvice. Vesna že prihodnji teden Kriška Vesna bo zaostalo tekmo v go-steh proti Tricesimu (srečanje so v nede- ljo preložili zaradi močnega deževja in razmočenega igrišča) igrala v sredo, 21. novembra, ob 20.30. Kras: dva diskvalificirana Disciplinska komisija državne D-lige je za en krog diskvalificirala nogometaša Krasa Danila Mileta in Stefana Pastrella, ki ju ne bo na nedeljskem gostovanju v Montebelluni. Na Rai 2 o ŠZ Gaja Jutri ob 9.30 bo uvodni del oddaje TG Montagna na Rai 2 posvečen orientacijskemu teku. Prikazali bodo posnetke (poročilo je pripravil novinar slovenskega oddelka Rai Dušan Jelinčič) z državnega tekmovanja Gaje na Padričah. spremljaj nas tudi na twitterju KOŠARKA - Nenavadna izbira Luke Terčiča Od igre pod mrežo ■ v v do oranžne žoge Če si v nekem športu zelo uspešen, se redkokdaj premisliš in odločis za novo športno panogo. Tako pot pa je ubral enaindvajsetletni Luka Terčič, ki ga v odbojkarskih krogih marsikdo pozna, saj je bil več let eden izmed stebrov goriške Olympie. Po devetih letih igranja odbojke, med katerimi je Luka dosegel dve napredovanji v C ligo z Oliym-pio, s Sočo pa se je uvrstil v državni finale v kategoriji U14, se je Luka letos poleti odločil, da se, sicer ponovno, preizkusi v košarki in pridruži Domu v promocijski ligi. »Košarko sem igral že od devetega do dvanajstega leta, ko sem začel igrati odbojko. Takrat sem se odločil za zamenjavo športa predvsem zaradi prijateljev. Želel sem začeti novo pot in med atletiko in odbojko sem na koncu izbral slednjo,« je povedal Luka, ki je med drugim dosegel drugo mesto v skoku v daljini na pokrajinskem prvenstvu v atletiki, ko je obiskoval višjo srednjo šolo. Na polovici lanske sezone pa je začel razmišljati o povratku h košarki: »Ljubezen do košarke nikoli ni minila. Predvsem pa sem pogrešal igro na kontakt, ki je v odbojki ni. Tako sva se s soigralcem Davidom Sanzinom odločila za nov izziv.« Kako pa se je Luka počutil, ko je avgusta spet vzel v roke košarkarsko žogo? »Bilo je fantastično, čeprav sem na začetku naletel na določene težave. Taktika je zelo zapletena, na igrišču se nisem takoj znašel in na prvih treningih sem se veliko potil. Ritem vadbe se v košarki mnogo razlikuje od odbojke, tako da takih treningov sploh nisem poznal. Takoj pa sem se na nov ritem privadil. Z dneva v dan gre na bolje«. Skromni Luka se je pri Domu moral privaditi na nov položaj v ekipi. Potem ko je bil v prejšnjih letih eden izmed glavnih stebrov Olympie (lani je imel povprečje približno 15 točk na tekmo) se mora zdaj soočati z dejstvom, da bo zaradi neizkušenosti manj igral. »Tega se dobro zavedam. Vsak dan se na treningih trudim, da bi si izboril svoje mesto v ekipi. Vem, da bo na začetku moja mi-nutaža zelo skromna ali sploh ne bom igral in to spoštujem. Med sezono pa želim čim več nadoknaditi zamudo,« je dejal Luka, ki je od dvajsetega avgusta do danes izpustil en sam trening. Terčič je še vedno navezan na odbojko: »Redno spremljam tekme Olympie, ko mi uspe pa si ogledam tudi kako tekmo Sloge Tabor v B2 ligi«. Se bo torej kdaj ponovno vrnil tudi na odbojkarska igrišča? »Zaenkrat ne, v prihodnosti pa je vse mogoče. Zaljubljen sem namreč v oba športa: košarko in odbojko«. Albert Voncina primorski_sport KOŠARKA Grimaldi in Meden med najboljšimi v ligi Spletna stran www.megaba-sket.it je včeraj objavila lestvico najboljših strelcev deželne C-lige. V naj -boljši deseterici sta tudi igralca Brega in Bora. Brežan Marco Grimaldi je sedmi: v prvih osmih krogih je dosegel povprečno 17,57 točke, Marko Meden (Bor Radneska) pa je deseti s povprečno 16,75 točke na tekmo. V najboljši dvajseterici ni drugih igralcev slovenskih klubov, na prvem mestu je igralec Tarcenta Federico Bagnarol (23,25 točke). Ü3 Obvestila ŠD KONTOVEL, SDD Jaka Štoka, Taborniki RMV - Družina šumečih borov prirejajo 4. Martinov pohod. Sprehodili se bomo po poteh kontovelskega jusa. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. AŠD SK BRDINA sporoča, da je na razpolago je še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. ORIENTACIJSKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira v soboto, 24. novembra, dan odprtih vrat »Gaja Orienteering Day 2012« za mlajše in starejše. Zbirališče ob 10.00 v športnem centru Gaje na Padričah, 10.30 teorija, 11.00 praktični preizkus orientacijskega teka. Vpisovanje do torka, 20. novembra, po elektronski pošti (posta@origaja.it) ali po telefonu (3496932994). SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do danes. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538. PLANINSKI SVET SPDT: Martinovanje Nebo je bilo oblačno, pihal je močan jugo, vremenske napovedi pa so bile katastrofalne, ko so se v nedeljo zjutraj, 11. novembra, na Gorjanskem zbirali tržaški planinci, da bi se udeležili tradicionalnega jesenskega pohoda in veselega druženja na martinovo. Na trgu, pred cerkvijo se je zbrala kar lepa druščina, v kateri je bila tudi skupinica razigranih otrok; in ko so se z dvema kombijema pripeljali še prijatelji, člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane, se je celotna skupina, kljub sivim oblakom, v strnjeni vrsti podala po kolo-vozuproti Ivanjemu Gradu. Izredno lepa, prijetna pot, speljana med travniki, pašniki in gozdiči ter v jesenske barve odeta narava, je pričarala pohodnikom pravo jesensko vzdušje. Pod vasjo Ivanji Grad so se izletniki seznanili še z bogato zgodovino teda karaja. Saj so na bližnjem griču, ki mu domačini pravijo Birth, še vidni ostanki kraškega gradišča, naselbine iz bronaste in železne dobe. Pozneje so imeli tu svojo postojanko Rimljani in nato še Lan-gobardi, predvsem člani plemiške rodbine Astolfa, ki je upravljala langobardsko državo do leta 759. Od tod so pohodniki nadaljevali pot v Sveto, kjer e bil krajši postanek za okrep-čilo na prijazni turistični kmetiji Abram-Žerjal. V Svetem so si ogledali še zanimivo cerkv Sv. Tilna, nakar so se po kolovo- zu podali proti vasi Preserje. Vreme, ki je bilo do tega trenutka pohodnikom naklonjeno, se je nenadoma poslabšalo in, ko so med vinogradi in pašniki vračali v Gor-jansko, je začelo pihati in deževati. Vendar dež ni skalil navdušenja udeležencev. Livio in Aldo sta povratnikom za dobrodošlico ponudila toplega čaja, da so se ogreli. Sledil je družabni del martinovanja v vaški večnamenski dvorani. Pohodnikom so se pridružili še nekateri starejši člani, da se skupaj poveselijo. Med kosilom, pri katerem ni manjkalo ne slaščic, ki so jih pripravile neutrudne članice, ne novega vina, pa tudi kostanja ne, je zavladalo prijateljsko vzdušje in veselo razpoloženje. Spominski pohod na Volnik Slovensko planinsko društvo Trst prireja v soboto, 17. novembra 2012 tradicionalni spominski pohod na Volnik nad Repničem. Ob tej priliki se bomo spomnili na prerano preminulega prijatelja, dolgoletnega člana in odbornika Marija Mi-liča, kateremu je društvo leta 1996na vrhu Volnika odkrilo kamnito obeležje. Zbirališče v Zagradcu ob 14.00 uri. SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se udelEžijo prijetnega jesenskega pohoda. Družinski izlet na Lokovec V nedeljo, 25. novembra prireja Slovensko planinsko društvo Trst avtobusni iz- let na Lokovec z vzponom na najvišji vrh Banjske planote, na 1071 m visoki Lašček. Pohod ni naporen; predvidene so slabe 4 ure sprehoda po lepo urejeni, razgledni kkrožni poti. Izlet je namenjen predvsem družinam, saj je primeren tudi za najmlajše; veljaven je tudi za dodelitev planinske značke. Vabljeni pa so vsi člani, ki si želijo prijetnega jesenskega sprehoda. Zbirališče ob 7.30 na trgu Oberdan, oziroma ob 7.45 na trgu v Sesljanu; povratekpredviden ob 17. uri. Obvezna prijava do torka, 20. novembra. Za informacije in prijave lahko pokličete ob večernih urah na št. 3385953515, odgovarja Katja ali na št. 338493458 odgovarja Franc ali sporočite na naslov HYPERLINK "mailto:mladin-ski@spdt.org"mladinski@spdt.org. Izlet PD Bazovica iz Reke Slovensko planinsko društvo Bazovica iz Reke prireja zanimiv, avtomobilski izlet s posebno številčno igro. V sredo, 12. 12.2012 se nameravajo povzpeti na 1212 m visoki Petelinjek, ki se dviguje med Cerknico in Babnim poljem. Vrh gore bodo predvidoma zavzeli ob 12 uri in 12 minut. izlet ni naporen, pogojujejo ga le vremenske oziroma snežne razmere. Če se kdo želi pridružiti planincem iz Reke, naj pokliče do nedelje, 18. novembra na tel št. 040 413025, kjer bo dobil več informacij in pojasnil o izletu. Zaključni večer SPDT Slovensko planinsko društvo Trst zbira slikovni material za Zaključni društveni večer, ki bo v četrtek, 20. decembra 2012. V ta namen vabi člane in prijatelje, ki so se udeležili društvenih dejavnosti v letošnji sezoni, da posredujejo slikovni material, s pomočjo katerega bo postal prikaz pestrejši, bolj popoln in doživet. SPDG: 25. novembra izlet v neznano SPDGpripravlja v nedeljo, 25. novembra izlet v neznano. Namenjen je članom, ki se zvesto udeležujejo društvenih pobud in prijateljem, ki bi se radi vključili v planinsko druščino. Skupne hoje bo okrog štere ure, področje, ki ga bodo obiskali pa zelo zanimivo in predvsem brez težav in napornega vzpona. Prevoz bo z minibusom, start predvidoma ob 8. uri. Informacije (in prijave sprejema) za morebitna prosta mesta: Vlado. Kdor se želi izleta v neznano udeležiti, se lahko še prijavi, vendar mora sam poskrbeti za prevoz. Planinski koledar 2013 Kakor smo pred tednom dni poročali, je že na razpolago planinski stenski koledar za leto 2013. Nabaviti ga je mogoče ob uradnih urah, vsak četrtek med 19. in 20. uro na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. Ob tej priložnosti člani lahko tudi že poravnajo članarino ali poskrbijo za predvpis v tečaj alpskega smučanja, ki se bodo predvidoma pričeli sredi januarja. Večer udeležencev izleta v Bazilikato Udeleženci izleta v Bazilikato, se bodo ponovno srečali ob koncu novembra in sicer pri Štekarju v Števerjanu, osvežili spomin na lepa doživetja in si ogledali zgoščenko o enotedenskem planinskem in turističnem potovanju. Priložnost bo tudi za krajši ogled posnetkov z bolj zanimivih planinskih izletov v letošnji sezoni. Dobrodošla je potrditev udeležbe. Šola plezanja AO SPDT bo tudi letos organiziral za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Prvo srečanje bo jutri, 16. novembra, od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. 18 Četrtek, 15. novembra 2012 ITALIJA, SVET / EVROPSKA UNIJA - V Italiji so se demonstracije v številnih mestih sprevrgle v nasilje Protesti proti varčevanju BRUSELJ, RIM - Po Evropi se je včeraj več milijonov delavcev pridružilo demonstracijam, stavkam in drugim akcijam proti varčevanju v gospodarski krizi, h katerim je v okviru evropskega dneva akcije za delo in solidarnost pozvala Evropska konfederacija sindikatov (Etuc). V Španiji in na Portugalskem sta potekali 24-urni splošni stavki, ki sta precej ohromili obe državi na Iberskem polotoku. Stavki sta predvsem vplivali na javni prevoz, zastalo je delo v tovarnah, stavkala so komunalna podjetja, prizadeta je bila tudi veleprodaja hrane. V Španiji so odpovedali okoli 50 odstotkov poletov, na Portugalskem pa okoli 45 odstotkov. Španski sindikati ocenjujejo, da se je stavki pridružilo okoli 80 odstotkov španskih delavcev. Na Portugalskem so bile zaprte tudi številne trgovine in gostinski lokali, stavka pa je vplivala tudi na delo v šolah in bolnišnicah. V Španiji so ob robu stavke in protestov izbruhnili izgredi, v katerih je bilo po zadnjih podatkih oblasti ranjenih 16 ljudi, med njimi več policistov. 57 ljudi so zaradi izgredov pridržali. O incidentih med stavko poročajo tudi s Portugalske. Protestnemu valu po Evropi sta se pridružila tudi italijanska sindikata Cgil in Cobas, ki sta priredila šti-riurno splošno stavko po celi državi. Na ulice in trge večjih italijanskih mest se je poleg delavcev in upokojencev podalo na tisoče študentov in šolnikov, ki nasprotujejo varčevanju v javnem šolstvu, ki ga načrtuje vlada Maria Montija in proti varčevalnim politikam Evropske unije. V Rimu je prišlo do napetosti med protestniki in policijo. Del pro-testnikov se je namreč skušal prebiti iz začrtane poti do vladne palače, kar pa jim po posredovanju policije ni uspelo. Policija je tri protestnike aretirala, 14 pa pridržala. Množica protestnikov je zasedla tudi ulice v Milanu, kjer so pozivali k splošnemu uporu študentov proti zategovanju pasu v Evropi in privatizaciji šolstva. V nekaterih italijanskih mestih pa so se protesti sprevrgli v nasilne demonstracije. V Milanu so protestniki razbili nekaj izložb bank in drugih poslovalnic, ranjenih pa je bilo tudi pet policistov, ki so protestnikom preprečevali pot do predstavništva Evropskega parlamenta. Protestniki so na policiste metali jajca in goreče predmete. V Turinu so bili trije policaji ranjeni, v Padovi pa dva. V Neaplju so študenti blokirali tamkajšnjo centralno postajo podzemne železnice, vendar pri zasedbi tirov do nezgod ni prišlo. Brez izgredov ni šlo ni- Spopad med policijo in demonstranti v Padovi ansa ti v Bergamu, kjer so se protestnikom pridružili člani sindikata kovinarjev Fiom-Cgil, ki so pred sedežem industrijskega združenja Confindustria metali petarde. Za stavko so se odločili tudi nekateri delavci v Grčiji. Javni uslužbenci so triurno stavko začeli ob 12. uri po krajevnem času (11. uri po srednjeevropskem). Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so bile v času stavke po državi zaprta ministrstva in šole, mediji pa so objavili le novice o evropskem dnevu akcije za delo in solidarnost. V središču Aten so potekale demonstracije. V nasprotju s Španijo in Portugalsko, kjer sta stavki že zjutraj ohromili javni promet, v Grčiji ni bilo večjih težav v prometu, saj so vlaki in avtobusi večinoma vozili po običajnem voznem redu. Je pa 24-urna stavka železničarjev včeraj ohromila železniški promet v Belgiji. V Valoniji na jugu države vlaki od jutra niso vozili, v Flandriji jih je vozilo le nekaj, v prestolnici Bruselj pa so avtobusi ostali v remizah. Močno je moten tudi mednarodni železniški promet. Zaradi stavk in demonstracij v drugih evropskih državah o težavah in motnjah v železniškem in letalskem prometu so včeraj poročali tudi iz Velike Britanije. Kot je navedel britanski BBC, so morali zaradi evropskega dneva akcije in solidarnosti na otoku odpovedati več poletov in voženj vlaka Eurostar, poročali pa so tudi o številnih zamudah. Prizadeta sta bila tudi železniški in letalski promet na Nizozemskem, kjer tako kot v Veliki Britaniji včeraj niso stavkali. Med drugim je bilo odpovedanih okoli deset poletov v Španijo z amsterdamskega letališča, več ur niso vozili niti hitri vlaki med Amsterdamom in Parizom. V Nemčiji so sindikati pripravili razne akcije solidarnosti. V Frankfurtu se je tako zbralo več sto ljudi, predvsem sindikalistov, ki so pozivali k solidarnosti z državami južne Evrope. ITALIJA - Rebalans Več denarja za družine in podjetja RIM - Podjetja in velike družine si lahko v prihodnjih treh letih iz državnega proračuna obetajo več sredstev, kot jih je sprva predvidevala vlada Maria Montija. Poslanci so namreč z dopolnili uvedli dodatne olajšave za velike družine in subvencije za manjša podjetja, skupaj vredne približno 6,5 milijarde evrov. Družine z nizkimi dohodki, pod 15.000 evrov letno, in z dvema otrokoma bodo lahko uveljavljale slabih 1700 evrov olajšav, kar je za 300 evrov več kot določa trenutna zakonodaja. Olajšava za štiri otroke bo znašala 3500 evrov oziroma slabih 650 evrov več. Ker je iz proračunskih dokumentov na drugi strani izpadlo sprva predvideno znižanje dohodninskih stopenj za eno odstotno točko v najnižjih dveh davčnih razredih, bo neto učinek fiskalnih ukrepov manjši. Kolikšen, ni še jasno. Bo pa pozitivno na razpoložljive dohodke gospodinjstev vplival umik zgornje meje pri zniževanju dohodninske osnove, ki ga je predvidevala Montijeva vlada. Dopolnilo, ki so ga predlagali v obeh največjih parlamentarnih strankah, Ljudstvu svobode in Demokratski stranki, za mala podjetja predvideva ustanovitev posebnega sklada, ki bo v obdobju 2014-2015 omogočil 540 milijonov evrov davčnih olajšav. Še 800 milijonov evrov pa bodo mala podjetja prihranila na račun znižanja davčnih obremenitev. PALESTINA - Abas: Nevarna eskalacija nasilja Izrael obstreljeval Gazo in ubil visokega predstavnika Hamasa GAZA/JERUZALEM - V izraelskem letalskem napadu na območje Gaze je bil včeraj ubit visok poveljnik vojaškega krila palestinskega gibanja Hamas in še osem ljudi. Tiskovna predstavnica izraelske vojske Avital Lejbovič je napad potrdila in obenem sporočila, da pomeni "začetek širše operacije" proti skrajnežem na območju Gaze. Palestinski predsednik Mahmud Abas je izraelski napad ostro obsodil in zahteval takojšnje prenehanje napadov. Zahteval je tudi nujno zasedanje Arabske lige, "o nevarni izraelski eskalaciji nasilja in brutalni agresiji na naš narod na območju Gaze", je poročala palestinska tiskovna agencija Wafa. K takojšnjemu koncu napadov na palestinske voditelje je pozval tudi Egipt. Zunanji minister Mohamed Kamel Amr je Izrael tudi posvaril pred posledicami za regionalno stabilnost, če bo Izrael nadaljeval z napadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Včeraj ubiti Ahmed Džabari je najvišji predstavnik Hamasa, ki je bil ubit od izraelske invazije na Gazo pred štirimi leti. Dolgo časa je bil na vrhu seznama najbolj iskanih oseb, saj mu je Izrael pripisoval odgovornost za vrsto napadov, pa tudi za ugrabitev vojaka Gi-lada Šalita leta 2006. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, predstavlja včerajšnji dogodek dramatičen ponoven začetek izraelske politike usmrtitev palestinskih vojaških voditeljev. Po navedbah očividcev je bil Dža-bari na poti z avtomobilom v mesto Gaza, ko je njegovo vozilo razneslo. Ha-masova policija je bolnišnico, kamor so s prizorišča eksplozije prepeljali najmanj eno truplo, zaprla. Kmalu po eksploziji so izraelska letala obstreljevala še številne druge tarče na območju Gaze, med drugim dve Hamasovi vadišči in skladišče orožja. Najmanj osem ljudi je bi bilo pri tem ubitih. Kot je povedala Lejbovičeva, izvajajo "operacijo proti terorističnim ci- KITAJSKA - Xi Jinping na čelu partije, od prihodnjega marca tudi države Komunistična partija ob koncu kongresa potrdila novo vodstvo PEKING - V Pekingu se je včeraj končal 18. kongres vladajoče kitajske komunistične partije, na katerem so delegati izvolili novo vodstvo - nov centralni komite z okoli 200 člani. Po kongresu naj bi podpredsednik Xi Jinping, ki je bil znova izvoljen v vodstvo, danes prevzel vodenje stranke in nato marca prihodnje leto še države. Konec kongresa, ki je od 8. novembra potekal v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru v Pekingu, je razglasil generalni sekretar partije in predsednik Kitajske Hu Jintao. Po navedbah ameriške tiskovne agencije AP, Hu v vodstvo partije ni bil znova izvoljen, da bi odprl pot Xiju za prevzem vodilnih položajev v tej državi z največ prebivalci na svetu. Za zdaj sicer ostaja odprto le še vprašanje, kdaj bo Hu Xiju prepustil tudi vodenje centralne vojaške komisije, ki bdi nad najštevilčnejšo armado na svetu. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je včeraj poročala, da sta bila v vodstvo vladajoče stranke izvoljena ansa S3 Ji 59-letni Xi Jinping in podpredsednik vlade Li Keqiang, ki bo prihodnje leto na položaju premiera nasledil Wen Jiabaa. Xinhua je navedla še imena petih visokih predstavnikov, ki jih je je 2270 delegatov izvolilo v vodstvo in ki naj bi bili izvoljeni tudi v stalni komite politbiroja, najvišji organ odločanja partije, ki ga bo vodil Xi, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Sestavo novega, sedaj devetčlanskega stalnega komiteja politbiro-ja, pa tudi politbiroja, ki ga bodo med seboj izvolil člani centralnega komiteja, naj bi objavili danes. Stranka je na kongresu, ki ga pripravijo vsakih pet let in je tudi tokrat potekal za tesno zaprtimi vrati, tudi dopolnila svoj statut, v katerem se je zavzela za "ekološki napredek". "Treba je doseči napredek na področju varovanja okolja in ekologijo vključiti v vse vidike in celoto gospodarskega, kulturnega in družbenega napredka," so poudarili delegati v resoluciji. "Znanstveni pogled na razvoj" odhajajočega voditelja Huja pa je stranka vključila v svojo ideologijo ob tisti prejšnjih voditeljev Mao Zedon-ga, Deng Xiaopinga in Jiang Zemina. V tem znanstvenem pogledu je Hu dal v zadnjih letih poudarek na zaščito okolja in trajnostni razvoj ob osredo-točanju na diverzifikacijo izvozno usmerjenega gospodarstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kongres je tudi sprejel poročilo, ki ga je Hu predstavil na kongresu. (STA) AFGANISTAN Optimizem glede bodočega razvoja države KABUL - Dobra polovica Af-ganistancev po enajstih letih vojne verjame, da se njihova država razvija v pravo smer, a obenem številne še vedno skrbi predvsem pomanjkljiva varnost, je pokazala anketa, ki jo je med več tisoč Afganistanci izvedla Azijska fundacija. 52 odstotkov sodelujočih v anketi meni, da se Afganistan premika v pravo smer. Lani je bilo takih 46 odstotkov, leta 2010 pa 44 odstotkov. Kot glavni razlog za optimizem jih je največ, 41 odstotkov, navedlo izboljšanje varnosti, 35 odstotkov pa obnovo in nove gradbene projekte. A tudi največ tistih, ki so pesimistični glede razvoja države, jih je največ, 39 odstotkov, kot razlog navedlo pomanjkanje varnosti. Omenjeno javnomnenjsko raziskavo je ustanova s sedežem v San Franciscu letos izvedla že osmo leto zapored. Zajela je 6300 Afganistan-cev iz vseh 34 afganistanskih provinc. ljem na območju Gaze, proti Hama-su, Islamskemu džihadu in drugim", katere cilj je "onesposobiti" njihove zmožnosti. Usmrtitev Džabarija in drugi napadi sledijo najnovejšemu valu raketi-ranja juga Izraela z območja Gaze, na katerega je Izrael odgovoril z letalskimi napadi na Gazo. Po štirih dneh je bilo v torek sicer že videti, kot da se situacija umirja, a po včerajšnji usmrtitvi se bo verjetno znova razplamtela, piše AP. Zagovorniki politike načrtnih usmrtitev v Izraelu poudarjajo, da so te učinkovito orodje zastraševanja, da jih spremlja manj zapletov in kolateralnih žrtev kot kopenske vojaške operacije ter da preprečujejo nove napade, saj odstranijo njihove glavne načrtovalce. Kritiki po drugi strani menijo, da ta politika za sabo povleče maščevanje ter da skrajneže spodbuja k usmrtitvam izraelskih voditeljev. Opozarjajo še, da gre pri tovrstnih napadih za zunajsod-ne usmrtitve. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 43.626,90 € +63,50 SOD NAFTE (159 litrov) 109,80 $ +1,42 EVRO 1,2726 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 14.11 13.11 ameriški dolar 1,2726 1,2696 japonski jen 1012,00 100,93 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,500 25,445 danska krona 7,4581 7,4572 britanski funt 0,80260 0,79965 madžarski forint 285,06 284,36 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6962 poljski zlot 4,1775 4,1 785 romunski lev 4,5430 4,5375 švedska krona 8,6260 8,6077 švicarski frank 1,2040 1,2046 norveška krona 7,3220 7,3260 hrvaška kuna 7,5370 7,5363 ruski rubel 40,3450 40,3600 turška lira 2,2965 2,2885 avstralski dolar 1,2217 1,2187 braziljski real 2,6280 2,6186 kanadski dolar 1,2741 1,2709 kitajski juan 7,9222 7,9116 indijska rupija 69,7500 69,7900 južnoafriški rand 11,2764 11,1705 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. novembra 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali -Udav 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia V" Rai Tre 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My Life 16.45 Film: Boro-talco (kom., It., '82) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 2 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) id -"■ 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Express 23.20 Dnevnik 23.35 Show: Wikitaly Jk t iT 6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Affari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Film: Robin Hood (akc., ZDA/VB, '10)23.50 Film: La doppia ora (triler, It., '09) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Caffe 13.50 Risanka: Futurama 14.20 Risanka: Simpsonovi 14.45 Risanka: Dragon Ball GT 15.10 Nan.: Fringe 16.05 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: La rivolta delle ex (kom., ZDA, '09) 23.10 Film: Tutte le ex del mio ragazzo (kom., ZDA, '04) La 7 21.05 Film: Oceano di fuoco - Hidalgo (pust., ZDA, '04) 23.25 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Servizio Pub-blico 23.45 Aktualno: Omnibus Notte 7.00 8.30 Dnevnik 7.35 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.30 20.55 Dnevnik Agenparl 12.40 Le ricette di Giorgia 13.2017.05 Dnevnik 13.50 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.10 Occhio azzurro 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Film: Il cavaliere della valle solitaria (vestern, ZDA, '53) 23.02 Dnevnik (T Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.05 Prgišče priljubljenih pravljic 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Kratki dok. film: Težko je biti vodja 11.30 Odd.: Razred zase 12.00 Poročila 12.05 Prava ideja! 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dosje: TEŠ 6 (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Knjiga na ekranu - digitalni knjižni trg |r Slovenija 2 7.00 OP! - Otroški program 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.35 Dobra ura 12.05 Dobro jutro 15.20 Ugani, kdo pride na večerjo 16.20 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.45 Mu-zikajeto 17.20 Mostovi - Hidak 17.55 Evropski magazin 18.10 Univerza 18.35 Ars 360 18.50 Dok. odd.: Pod dvestoletno lipo: 200 let Botaničnega vrta 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Viski z vodo 21.40 Nan.: Gandža 22.35 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.40, 23.55 Aktualno 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.00 Mandat-no-volilna komisija Državnega zbora, prenos 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.30 21.45, 23.00 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Od- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Effe's Inferno 15.25 Nautilus 15.55 Dok. odd.: City Folk 16.25 Potopisi 16.55 Alpe Jadran 17.25 Biker Explorer 18.00 0.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.15 Film: Faith 22.30 Primorska kronika 23.50 Brinjevka 2011 Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Na krilih belega goloba 18.00 Konji in konjeniki 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Postojnski prepih 20.35 Brginci 22.30 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 17.55 Serija: Larina izbira 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resnično-stni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Ljubezen pri štiridesetih (kom., ZDA, '08) 23.10 Nan.: Na terapiji 23.45 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 17.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Prepozno za slovo (dram., Kan./ZDA, '09) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: Študentska norišnica (kom., ZDA, '03) 21.45 Nan.: Imperij pregrehe 23.45 Film: Osvajalec ženskih src (rom., ZDA, '03) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valen-čič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič -15. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Vreme,cestne razmere; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapo-ri; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 12.30 Na današnji dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vre- menska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.00 E-državljan: Danijel Mihelj; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Minute za country; 20.00 Košarka, Union Olimpija : Mapooro Can-tu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 15. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren üü dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 O KIJEV 1/9 1020 1010 LIZBONA O 8/16 OBRUSELJ O PARIZ 4/10 1/8 ŽENEVA 5/10 O MILAN o 11/16 DUNAJ 1/12 O LJUBLJANA ° 7/12 A MADRID O 8/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. cO* BEOGRAD O 4/11 O SOFIJA SKOPJE O 6/13 .v „„ATENE ^ „ ,.8/20 r V severni Italiji in ob Jadranu bo povečini jasno, pihala bo Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega šibka do zmerna burja. Drugod v sosednjih pokrajinah bo zračnega tlaka. Od vzhoda doteka k nam v nižjih plasteh zmerno do pretežno oblačno. ozračja nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 18.04 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden, pri najbolj občutljivih pa se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.14 najnižje -13 cm, ob 10.14 najvišje 48 cm, ob 17.07 najnižje -56 cm, ob 23.57 najvišje 21 cm. Jutri: ob 4.59 najnižje -4 cm, ob 10.49 najvišje 38 cm, ob 17.57 najnižje -47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............9 2000 m............1 1000 m............6 2500 m............0 1500 m............3 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O -2/8 TRBIŽ O -1/6 O 0/8 KRANJSKA G. o GRADEC 1/8 o-2/7 S. GRADEC TRZIC Hr1 -1/8 O KRANJ LJUBLJANA 1/9 POSTOJNA O 1/6 KOČEVJE CELJE 0/8 O MARIBOR o 2/8 PTUJ o M. SOBOTA O 4/9 N. MESTO 1/5 o ___ ZAGREB 3/9 o (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno vreme razen na Trbiškem, kjer se bosta pojavili nizka oblačnost in megla, predvsem v poznih urah. Burja bo zmerno zapihala ob obali in na zahodnih predelih. Danes bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se predvsem v vzhodnih krajih lahko zadrži večji del dneva. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, v severnih krajih malo pod 0, v krajih z burjo okoli 8, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 14 stopinj C. o GRADEC 3/8 Udine Fiere 15.-16.-17.-18. novembra 2012 IDEANATALE .kjer se Prazniki začnejo Pridi na sejem, med razstavimi prostori veliko novih dogodkov... libri SREČANJA Z NAJBOLJ PRILJUBLJENIMI AVTORJI HALA 6 četrtek, 15., ob 18.00 ISABELLA BOSSI FEDRIGOTTI petek, 16., ob 17.30 CORRADO AUGIAS sobota, 17., ob 17.30 FULVIO ERVAS nedelja, 18., ob 18.00 MARGHERITA HACK V sodelovanju s: pordenonelegge.it Urnik: (Četrtek 15.00 - 21.00 Petek in sobota 10.00 - 21.00 Nedelja 10.00 - 20.00 IDEABIMBO KOTIČEK (ČAROVNIJ IN FANTAZIJ ZA OTROKE HALA1 sobota, 17., ob 16.00 NICOLETTA COSTA in GIULIO CONIGLIO v "carne e ossa" nedelja, 18., ob 16.00 GERONIMO STILTON VSE DNI OD ODPRTJA DO 19.00 URE BREZPLAC NI BABY PARKING V HALI 2 ...poleg tega tečaji kuhanja IDEA CUCINA, predlogi IDEA SOLIDALE in glasba ZBORA GOSPEL FVG Odkrij popoln program na www.ideanatale.it NOBELOVA NAGRADA ZA MIR - Sklep treh predsednikov EU bo denar od nagrade namenila otrokom, žrtvam vojn BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v imenu Evropske unije uradno sprejela denarno nagrado, ki je del Nobelove nagrade za mir, ter napovedala, da namerava denar dodeliti za pomoč otrokom, ki so žrtve vojn in konfliktov po vsem svetu. Gre za 930.000 evrov. Kot so sporočili v Bruslju, bodo denar po dogovoru predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya in predsednika Evropskega parlamenta Ma-tina Schulza namenili razvoju projektov v korist otrokom, ki trpijo za posledicami vojn in spopadov. S tem želi EU nagrado za mir, ki jo je prejela, simbolično vložiti v prihodnost, ki jo predstavljajo otroci v vsaki družbi. Kot je dejal Barroso, je namen Nobelove nagrade za mir sprava po vsem svetu. "Denar od nagrade bi moral na prvem mestu koristiti prvemu upanju za prihodnost, pa tudi prvim žrtvam sedanjih in preteklih konfliktov: otrokom," je dodal. Norveški odbor je 12. oktobra sporočil, da bo šla letos Nobelova nagrada za mir v roke EU zaradi njenega prispevka k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi, pa tudi zato, ker je pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. Nagrado v višini 8 milijonov švedskih kron, kar znaša slabih 930.000 evrov, medaljo in diplomo, bodo 10. decembra na slovesnosti v Oslu v imenu EU prevzeli Barrosso, Van Rompuy in Schulz. Medaljo in diplomo bodo hranili v evropskih institucijah. Bruselj je včeraj razpisal tudi risarski in pisni nagradni natečaj za mlade v starosti od 8 do 24 let. Štirje zmagovalci natečaja bodo del uradne delegacije EU, ki bo potovala na podelitev Nobelove nagrade v Oslo. Natečaj EU razpisuje skupaj z Evropskim mladinskim forumom. Mladim iz EU in kandidatk za članstvo v natečaju zastavljajo vprašanje: "Mir, Evropa, prihodnost: Kaj mir in Evropa pomenita tebi?" Otroci v starosti od 8 do 12 let morajo svoj odgovor izraziti z risbo, mladi med 13 in 24 leti pa v kratkem besedilu, ki ne sme biti daljše od 120 znakov, v katerem koli izmed 23 uradnih jezikov EU. Natečaj bo odprt do polnoči 25. novembra. Več podrobnosti je objavljenih na spletni strani www.peaceuropefuture.eu. Van Rompuy, Barroso in Schulz so ob razpisu natečaja poudarili, da Nobelova nagrada za mir pogled upira tudi v prihodnost. "Naša naloga je, da vedno navdihnemo prihodnjo generacijo Evropejcev. Zato želimo, da je evropska mladina, ki bo podedovala celino miru in ki bo odgovorna za evropsko prihodnosti, z nami v Oslu," so dodali. Predsednik Evropskega mladinskega foruma Peter Matjašič pa je izpostavil, "da so bili aktivni mladi ljudje gonila sila pri zraščanju Evrope, močna evropska mladina pa je tudi pogoj za nadaljnji miren razvoj k združeni Evropi". (STA) RUSIJA - Zaskrbljenost združenj za človekove pravice Sporni zakon o veleizdaji kljub kritikam stopil v veljavo Organizacija: Udine \i Fiere IW Udine e Gorizia Fiere SpA 1 * FONDAZIONE C!iP •SP ñTfl Provincia di Udine Proomcie di Udin V sodelovanju s: mir mmimitmmim Pokrovitelj rti.- Glavni sponzor e BAHCA m UDIHE "O ONTO C00KMT1W MOSKVA - V Rusiji je včeraj stopil v veljavo sporni zakon o veleizdaji. Zakon, ki je sprožil buren odziv opozicije in organizacij za človekove pravice, kot veleizdajo obravnava tudi posredovanje potencialno škodljivih informacij mednarodnim organizacijam. Kremelj sicer trdi, da zakon povečuje nacionalno varnost. V skladu z novim zakonom se zločin veleizdaje ne nanaša več le na posredovanje zaupnih informacij tujim vladam, ampak tudi na svetovanje ali finančno pomoč mednarodnim organizacijam, ki opravljajo dejavnosti, "uperjene proti varnosti Rusije". Poleg veleizdaje zakon predvideva tudi zaporno kazen do štirih let za osebe, ki na nezakonit način -prek ugrabitev, podkupnin ali izsiljevanja - dobijo dostop do državnih skrivnosti. Zakon je stopil v veljavo z objavo v včerajšnji izdaji vladne Rosijske Gazete, potem ko ga je v torek podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je poudaril, da bo Kremelj nadzoroval spoštovanje zakona. Ob tem ni izključil možnosti, da bi zakon še dopolnili. Ruska opozicija, aktivisti za človekove pravice in odvetniki opozarjajo, da bi novi zakon lahko odprl pot za pregon oseb, ki posredujejo informacije nevladnim organizacijam, kot je Amnesty International. Bojijo se tudi, da bo nova zakonodaja omogočila sodni pregon tistih, ki želijo vložiti tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Gre za zadnjega v vrsti novih ruskih zakonov, ki omejujejo delovanje mednarodnih organizacij v državi. (STA) S podporo