280. številka. Trst v ponedeljek 10. decembra 1900. Tečaj XXV ..Edinost ,, thai« enkrat nn dan. razun nedelj in praznikom. ob 6. uri zvečer. aročni»ih znaSit: 7ja celo leto........24 kron ca pol leta.........12 - ta crtrt leta...........6 - sa en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne orira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-aamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.h is ven Trsta pa po 8 Htotink (4 nvč.) Telefon «tv. K7li. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale >io-mači oeiasi itd. se računajo po poeod^ Vsi dopisi naj ae poSiljajo uredništvu. Nefran kovan i dooiai ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravništro. Naročnino in oclase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se uahajatu v ulici Carintia Atv. 12. Upravništvo, in sprejemanje Inserstov v ulici Molin piccoio 5tv. 3, II. iiadstr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskajna. konsoicija lista „Edinost" v Trs Furor teutonicus. Bilo je tam enkrat sredi meseca novembra letošnjega leta, ko nam je nepoznana roka doposlala z Dunaja neki listič, popolnoma nepoznan nam doslej in ki menda ob svojem izhajanju izključuje javnost. Listu je ime »Die freie Post« in v svoje posebno označenje ima natiskano gori v »glavi« : oesterreichisch-radikale Zeitung = *vstrijsk©-radikalcn časopis! Da pa gotovo ne bo ni kdo v dvomu o tem »avstrijstvu«, ima tam gori natisneno še geslo : »Derjenige Oester-reicher, der gegen die Reichseinheit und die deutsche Reichsspraclie ankampft, ist ein Hochverrather und Reichsfeind, mag er nocli so sehr von Lovalitiit gegen den Kaiser iiberfliessen. Mi Gott fur OeBterreich und Habsburg.« One p. n. čitatelje in čitateljice, ki ne umejo nemški, bi prosili najnujneje, naj dobro poslušajo, kako -se to po slovenski glasi ! Torej poslušajte : »Oni Avstrijec, ki se protivi državni jedinstvenosti in nemškemu državnemu jeziku, je veleizdajalec in sovražnik države, pa naj se še tako cedi lojalnosti do cesarja. Z Bogom, za Avstrijo in Habsburg.c Ali je to »avstrijstvoc ! Takov list se imenuje a v s t r i j s k o-radikalen ! Bog čuvaj Avstrijo pred takimi Avstrijci! Mnogo viharjev jo že prebila ta država. Zgodovina pozna in našteva mnogo usodnih momentov, ko so bili omajani njeni stebri in ko se je zdelo, da je katastrofa neizogibna, ali vsikdar jo je dobri nje genij obvaroval in ohranil. Ali česar niso storili taki momenti, kar se ni posrečilo najhujim sovražnikom te države, izvršili bi — ako res dobe moč v svojo roko — taki Avstrijci, ki ogromno večino nje prebivalstva proglašajo za veleizdajice in sovražnike države ! Kajti to jedno je gotovo, da se bo ta večina — ne meuč se za sen-tence tokih »radikalnih Avstrijcev« — neizprosno, kakor se je dosedaj, upirala proglašenju nemškega državnega jezika ! Ali rekli smo že, da je olj izhajanju onega lističa blizu • izključena vsa javnost in mi bi se dalje ne zmenili zanj in njegova infamna gesla, kakor se pameten potnik ne meni za lajanje vaškega psička — ne bi se zmenili, ako ne bi ga nam bil neki dogodek teh dni poklical v spomin. V središču bogatili nemških fabrikantov na Češkem, v Liberci, je govoril te ilni nemški odličnjak, bivši nemški državni po- P O n L ! S T E K 2 Konec. — Zofka Sveder. — Hitela je ob stezi pri zidu proti samostanu. Zdaj to loj) u tanje ! Kaj je to ! ? Mala lesena vrata v zida je odprla burja. Rabili so jih letos v pomladi, ko so popravljali zid ob vodi. Ob nalivih je voda oškodovala zid in pustili so jih. Bila so zaprta z zapahom. Pa zapah je bil trhel in burja ga je prelomila. To lop u ta nje in ta jezni šum vode. Obstala je. Ha, kako se igra burja z vrati ! Lop, lop, lop, loj»... Pripognila se je in stoj>iIa j)od zid. Ha, ta zrak od zunaj ! Ha, ta ravan okrog in ta voda! Zrla je v valove, kako brzć, hitć, kako se zakrožnjo, vstajajo, vtajdjajo... Oči so jej strmele tjakaj v one bele pene tam v sredi, v ono zelenkasto zamazano vodeno barvo okrog... Bilo jej je, kakor da bi jo ti valovi, te vode usnivale v lehen hipnotičen sen, kakor slanec in pod predsednik zbornice poslancev, Henrik Prade. Ja to, kar je ta mož govoril svojim poslušalcem, naH živo spominja na gori označeni »a v s t r i j s k i radikalizem«. Gospod Prade namreč ni le nemški odličnjak, amjiak je tudi na glasu kakor jeden najboljših in najlojalnejših Avstrijcev v nemškem taboru. Besede njegove etam morejo torej služiti v merilo za kvalifikacijo »avstrijstva« v njegovem taboru. Gospod Henrik Prade je torej razložil svoje nazore, ki se pa čudovito vjemajo z nazori onih nazovi-radikalnih Avstrijcev, ki milijone avstrijskih državljanov j)roglašajo za veleizdajice in sovražnike države. Po mene-nju »Avstrijca« Pradeja mora biti prihodnja j)olitika v avstrijski državi nastopna : a) Nemščine je uzakoniti kakor državni jezi.-c; b) zveza z N em-Čijo se mora utrditi in poglobiti p o 1 i t i š k i in g o s p o d a r s k i! Tudi kako naj se to zgodi, je povedal »Avstrijec« Henrik Prade .'Avstrija naj stopi v carinsko zvezo z Nemčijo. S prvo zahtevo Pradejevo smo se obširno bavili baš te dni v polemiki ]>roti brošuri grofa Czernina. Danes bo zadoščalo torej, ako se le na kratko dotaknemo zahteve po nemškem državnem jeziku. Zadošča, da ponovimo, da ta zahteva bi mogla le upropastiti državo! Kajti to je absolutno izključeno, da bi jej nenemški narodi kedaj pritrdili, da bi degradirali sami sebe, se ponižali v državljane druge ali tretje vrste ter se obsodili v politično in narodno obnemoglost, čemur bi sčasoma neizogibno sledila narodna smrt. Kdor ima oči, da vidi, kdor ima zdravega razuma in kriterija, da more dogodkom zasledovati vzroke in gonilne ideje, ta si je na čistem o veliki pangermanski ideji, ki sili doli |>roti Adriji! Pot iz Nemčije do Adrije j)a vodi j)reko Avstrije, torej preko narodne ekzistence avstrijskih Slovanov. A kaj bi gladilo to pet bolj, nego proglašenje nemškega državnega jezika, to je : ohromenje ne nemški h narodov?! Je-li treba boljega oj)ravičenja tem |>oslednjim, ako odločno odklanjajo to zahtevo, j>a naj jih »Avstrijci« j)i*i »Freie Post« in Prade-jeve vrste stokrat na dan proglašajo za veleizdajice ! Pa tudi da ni narodnega momenta vmes, morali bi se avstrijski narodi z vso srditostjo protiviti zahtevam »Avstrijca« Henrika Pra deja. Kar zahteva on s carinarsko skujmostjo da jo nevidne moči vlečejo in vabijo k sebi v globino. Stopila je na trhle stopnice. Vedno niže in niže je j)ostavljala noge. Tako, zdaj se že ovijajo mali valčki krog njenih sandal, zdaj se dolgo samostansko krilo že dotika vode. Ha, kako dobro de ta mrzla voda. to j uspavajoče pošepetavanje valov, ta ostri pih burje! In zdaj se je j»ognala zviška in močno ! tjekaj proti onim belim jienam, proti oni lahno upognjeni zelenkasti gladini. Široka obleka je vdarila ob vodo. razširila se. Bilo je kakor da je to črno krilo, ta temna kuta, jjotemnila vodo. Za hip se je razgrnila ostra samostanska obleka čez bele pene tamkaj v sredi, a nato se je čtil kratek grgrajoči ton in postava je izginila v globini.. Še parkrat so jo prinesli valovi kvišku. Sredi razprostrte črne obleke prikazavala se je nje glava, nje fini bledi obraz. Križ pri molku se je zabliskal iz valov, še enkrat se je burja uprla v nje široko ogrinjalo, povzdignila je na j»ol iz vode, a na to so jo zagrnili valovi in težka namočena kuta iztegnila jo je na dno. z Nemčijo, to bi pomenjalo gospodarsko propast naše države, aničenje naš« trgovine in industrije. Obojno skuj)aj, kar nam Henrik Prade predstavlja kakor rešilno sredstvo za Avstrijo, bi potisnilo to državo v razmerje politične in gospodarske podrejenosti Nemčiji. Avstrijske pokrajine bi se skrčile v berolin-ske pašalike in bi bile j>otisrijene nekako v tako razmerje do velike Nemčije kakor je sedaj n. pr. Badenska! Avstrijski vladarji ne bi bili dragega, nego nemški vazali, a avstrijske vlade le izvrševateljice berolinske volje... In kaj tacega zahteva »Avstrijec« Prade !! Bog varuj Avstrijo pred takimi — Avstrijci! Ali neki drugi izrek, ki ga je zagrešil gospod Henrik Prade, je bil, ki nas je še posebno sj»omnil na gori navedeni »motto« v »Freie Post«. S posebnim povdarkom je izjavil, da zanj je najradikalneji Mladonemec — torej t u d i S c h o n s r e r in W o 1 f!! — bolji Avstrijec, nego pa češki j)lemenitaši in sploh vsi, ki se potezajo za »takoimeno-vano jednakopravnost« ! A da ne bo nobenega dvoma, je vskliknil še: Sedaj ni r Avstriji nobenih Avstrijcev več, izven — Nemcev! Oni »radikalni Avstrijci« so se torej srečali z »Avstrijcem« Pradejem na lej)em potu : kdor ni za nemški državni jezik, ta ni Avstrijec, ta je veleizdajica ! Prenizka je ta kleveta, da bi se branili pred njo. Avstrijski narodi bi sploh najbolje storili, ako bi se ne branili več pred takimi očitanji. Za jiosledice naj le odgovarjajo j)atentirani Avetrijei, ki milijonom državljanov pritiskajo žig veleizdajstva. Oe je možno udušiti v narodih avstrijski čut, more ga le tako j)očetje jjatentiranih »Avstrijcev «. Mi pa l>elležimo točno in ravnajmo se po tem! Avstrijski * rad i kale i < okolo »Freie Post«, ki zagrešajo ueČuveno blasfemijo, da Boga kličejo na j)Omoč za svoja sramolenja avstrijskih narodov, zahtevajo isto, kar zahteva Henrik Prade; Prade zahteva isto, kar zahtevata Wolf in Schonerer in avstrijski oficijozi vseh nijans pozdravljajo Ptadejev govor kakor veliko blagovestje in blagoslov-ljajo njegov j»ogum, ki da mu je omogočil postaviti se na čisto avstrijsko stališče. Vseh torej, začenši pri obskurnih »avstrijskih ra-dikalcih« okolo »Freie Post«, nadaljuje preko oficijoznih najemnikov do Pradeja in od Pradeja do Schonererja, vseh je zagrabil furor teutonicus, vsi plešejo kakor zbesneli To je bil konec, konec baronese Poljanske in sestre Suzane strogega karmelit-skega reda... * * * Kakor že pri nas vzgajajo dekleta. Do kacega j)etnajstega, šestnajstega leta jo dajejo v samostan ali v kak strog institut, ali ]>a se doma varje in pazi, da »otrok« ne dobi kacega romana v roko in da kolikor manj izve o življenju. Ko pa dobi dekletce" j)rvikrat dolga krila, moj Bog, odpro se mu vrata življenja na strežaj in revče samo ne ve, kam bi se delo in kaj bi začelo z vso to slobodo in prijetnostjo. Oh, da, v samostanu se je še 'spovedo-vala, če se je slučajno dotekn:la srajce svoje sogojenke, zdaj pa pod nadzorstvom Ijube-zujivih mamic in skrbnih tetk razkazuje gola ramena, gracijozno nosi globoko dekoltirane toalete in se v vsej svoji lej>oti in mladosti nastavlja poželjivim možkim pogledom, zraven pa se ima v svoji naivnosti za čisto in nedolžno bitje, da nikoli tacega, ko so jej vendar nekateri mladi in sta: i pohotneži v mislih strgali z nje života še tisto malo obleke, kar je ima. Dvorijo jej in se laskajo, zraven pa ob- derviši okolo svojega velikonemškega malika ! Vsi hočejo eno in isto, vsi so proti nam ! Tako je naše stanje, takov je značaj boja, ki ga morajo biti avstrijski Slovani ! Tem j)Oslednjim je torej v povelje samoobrane: branite se pred vsemi, ker so vsi proti vam ! Brez razlike, naj že prihajajo v čeladi in s kopjem Schonererjevim, ali j>a so poviti v pavolo Pradejevega takoimenovanega »avstrijstva« ! Furor teutonicus — to je njihov program in naš sovražnik ! Politični pregled. V TRSTU, dne 10. decembra 1900. K položaju. Zadnji dnevi so nam prinesli dve važni enuncijaciji. O j>rvi, go-! voru nemškega odličnjaka Pradeja, govorimo danes na uvodnem mestu ; druga pa je j)ismo, ki jo je pisal minister za Galicijo, dr. Pien-tak, volilnemu odboru v Lvovu. Rečeni minister aspirira namreč na državnozborski mandat v Lvovu. Kakor je govor Pradejev simptomatičen, kako se je nemški furor |)ola-stil tudi takih Nemcev, ki so na glasu kakor zmerni politiki, stoječi na čisto avstrijskem stališču, tako je pismo ministra Pientaka simj)tomatično, ker j>riča, da ima ministerstvo Korberjevo več duš. Minister - predsednik Korber j)risega o vsaki priliki, da je strogo objektiven in ne zavzet j>roti nobeni stranki ; ministra Spens- Booden in Bolim - Bawerk izdajata naredbo za naredbo kakor da je ministerstvo strogo nemškoliberalno z večino za seboj; a sedaj se je oglasil minister dr. Pien-tak s j)isml)m, v katerem izpoveduje načela j)rejšnje desnice, se zavzema za solidarnost polj-skega kluba in za avtonomistiške tradicije, ter odobruje, da se je kolo v minolih časih vezalo s skupinami, ki so proti nemški hegemoniji itd. itd. V popolnjenje teh izjav pa je njegov sokandidat, v Lvovu dr. Dulemba, na shodu izjavil, da se hegemonija Nemcev mora skrčiti in d a n e bi nikdar in o g e li j> r i t r d i t i nemške m u d r ž a v n e m u j e z i k u ! Kakor se vidi, je gospod Pientak izpovedal blizu nasprotno od onega, kar izpovedujeta gori rečena ministra v svojih dejanjih ! Ali ni torej res, tla ima ministerstvo Kor-berjevo tri duše: jedna je »nevtralna«, druga liberalnocentrahstiška in germanizatorna, tretja pa se vnema za avtonomijo in jednakoprav-nost. Xi čuda torej, da je »Xeue Fr. Presse* vsa uahlajena radi j»isma ministra Pientaka, a čudujejo polne, bujne, a vendar tako mlade in sveže oblike nje telesa. Sama hrani in vzbuja njih strast, a niti ne ve za to in v njeni domišljiji so vsi ti laskači plemeniti vitezi in čisti značaji, katerih vrednost in istinitost je vendar poznati že na tem, da vedo ceniti tak nepokvarjen biser, kakoršen je ona» O nikdo ne misli, koliko se dandanes greši na mladih dekletih. Nikdo ne misli, ; kaj pušča tako bitje, |)olno iluzij, v enej zimi v j)lesni dvorani, kako drago plača svoj vstop v svet! Nekaj časa j>ač drugače vitli, nego je, drugače sliši, nego jej pravijo, no potem se kmalu sramuje svoje nevednosti, boji se, tla bi je ne imeli za »otroka«, in kmalu se privadi polzkih šal in drznih |>ogledov in postaja sama bolj pokvarjena, nego tisti, ki so jo izpridili, bolj rafinirano pretkana, nego tisti, ki so jo učili. Svoje sodbe itak nima in kakor druge vidi, tako dela sama. Nevednici ugaja ta sladki medeni struj) in kmalu kultivira vse razne načrte in j)rij)omočke, tla bi si pridobila tem več čestilcev, da si potem izbere med njimi kako sladko ribico v prav posebno last. (Pride še.) svojo nevoljo Hstna Prvotna imena izSinej° Popolnoma in kršenje dolžne objektivnosti! ' šali so tudi naši vstopiti, ali tužna jim majka : na Zbrani volilci so navdušeno pritrjali pozivu, , P" oaru. ^ dnem so tu dovršene prvotne volitve za IV J tolažili so se, da se jim da pravica naslednji Domačin gospod Rihtar je priporočal s vo- števa vse narodnost.. Izdala je svoj Berns i in V. kurijo. Dovolite mi, da Vam povem, 1 dan. Med tem pa so Italijani, brez oziia na jim rojakom, naj se držč slovenskega pro- j abecedni imenik, « verzeichnis der mterationa- kako so se završile in kako so bile razde- listo, stari in mladi, glasovali — dokler grama : le Slovenec more dobro zastopati j len^ relegraten-Bureaux», v katerem so i mena Ijene volilne sekcije. Dne 26. m. m. je volila sekcija Valun s Prnato in Podolom, kjer je bil zbran za vsako kurijo po jeden hrvatski fiducijar. prišla talijanska stranka Slovence. naših brzojavnih postaj navedena v sloven- do ve6ine j Za besedo se je oglasil g. dr. R vba f, akem Jeziku- Sumljivo je le, da so napravili Naslednji "dan je prišlo naših do 300 z kije navzočim v daljšem govoru razložil, da ^jemo glede Trsta, Maribora in Reke. zahtevo, da glasujejo, kajti lista je bila pre- !>i uresničenje idejalov irredentarske stranke Do cela neumljivo pa nam je, da je celrt naših narodnih uradnikov, ki delajo isto Dne 28. m. m. volila je sekcija Štivan čitana še le do črke »R«, ali naši so bili zo- pomenjalo gospodarsko pogubo mesta trža- ^ { , nas >r >tni nam dru«* rodni urid s Martinšico, Vrano. Belejem in Ustrim po pet odpravljeni po orožnikih z nasajenimi škega, ki bi od prvega pomorskega mesta £re e' ™ nusI>rotni nam 1 ruKoro< 1,1 ,,rj< " , .... , i________a__i ___;__j _: __ _______i__ i„i__ niki. Ah delaio to iz nevednosti, ali pa de- 3 fiducijare hrvatske stranke za vsako kurijo, bodali. Dne 30. m. m. je volila sekcija Orlec z Raz d raže nos ti med našimi volilci ni mo- italijs avstrijskega postalo najzadnja pomorska luka nikL AH (lelaJ° to iz nevednosti, ali pa d . italijanska. Tudi njegovim izvajanjem so zbo- lujej<» kaki »Plivi ?! ivajanjem Lubenicami po jednega italijanskega fiduci- žno opisati. Eni so jokali, drugi škripali z rovalci živo pritrjevali. j Nov poštni in brzojavni urad. Dne jara za vsako kurijo in dne 4. t. m. je volila 1 zobmi, tratji pretili. Oglasilo se je še nekaj domačinov, ki j 16. decembra 1900 odpre se v Sv. Soboti Govorili so: »Ako vladni komisar ni ve- so vsi izražali svoje navdušenje za slovensko , nov poštni m brzojavni urad, ki se bo pečal zakon, še manj smo mi kmetje« — stvar ter pozivali navzoče, naj storijo svojo s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služ- V Orlecu je zmagala italijanska stranka,! bili so že na tem, da s silo vderejo v dolžnost ne samo s tem, da oddajo svoj j boval kakor nabiral niča poštno-hranilničnega da-si ni tam razen župnika, kipa se tudi Oprtalj. Na srečo bilje pri sv. Luciji župan glas, temveč tudi z živo agitacijo pri mlačnih j urada. Zvezo bo imel .pošt.innomrežjem po čuti Hrvata — nikogar, ki bi znal le bese- iz Buzeta, g. dr. Trinajstih, ki je raz- vohlcih. sekcija Beli z Dragosetiči in PredošČico po d.va hrvatska fiducijara za vsako kurijo. zan na dico italijanski. Ali tam so ljndje dolžniki draženo ljudstvo pomiril ter jim obljubil, da sedanji, mej Trstom in Skednjem uvedeni, na Po shodu so domači pevci iznenadili dan dvakratni poštni vožnji, ki se omenje- crekega bogataša Baicich-a in ti morajo vo- bodo te protizakonite volitve uničene in da mestne Slovence z lepim slovenskim petjem, i nega dne podaljša do Sv. Sobote liti, kakor hoče on. K italijanski zmagi je tudi vladni komisar prejme zasluženo plačilo, katero se gotovo bolj razširi po slovenski Požar. V soboto okolo 11. ure zvečer pripomoglo tudi vreme, ker tisti danje jako Ako ne bi bil prišel angelj-miru v osebi tega Kolonji, če se pevcem izpolni želja, da si je nastal v uho. Broletto ogenj k. je un,č,l brila burja in tudi je dežilo, vsled česar vo- gospod , ne vem, kaj bi se bilo zgoddo ? priaoDe učitelja. lilci iz Lubenic niso mogli priti v obilnem I Kdo bi bil odgovoren za posledice, za more-j Mestni Slovenci so se zopet enkrat prelevilo ; sicer bi bili zmagali Hrvatje. \ bitno ranjene ia mrtve poljedelce, ki so pod- pričali, da v naši, od magistrata tako zane-Pa tudi sekcija bila je tako izbrana, da i laga državi? Ali res vlada nima moči na- j marjeni Kolonji prebiva ljudstvo, ki seje v Bog razumi onega, ki jo je določil. Orlec! sproti italijanskim komisijam?! Ali je res j najbližji bližini mesta ohranilo pošten značaj stoji na vzhodnem, Lubenice pa dobre tri ure j vladni komisar samo pomočnik takih volilnih j in čisto slovensko narodnost, hoda na zahodnem delu otoka, med njima pa komisij, ki se ne plašijo nobene mahiuacije ? J dve poslopji, mej drugim skladišče tvrdke Kolman; gasilcem se je posrečilo, omejiti ogenj. Skoda znaša nekoliko tisoč goldinarjev. Spopad mej policijskimi agenti in ponočnjaki. Sinoči po 8. uri je četica policijskih agentov naletela ne istrski cesti na Shod v Rojanu se je na željo taraoš- družbo ponočnjakov, ki so se sumljivo vedli. se nahajajo vasi Valun in Podol. Vse te bi j Dati ljudem besedo in - je ne držati - i »jih veljakov odložil na prihodnjo nedeljo in j Ponočnjaki so začeli groziti z noži. Nekateri bili lahko združili v jedno sekcijo, a ker so kako se imenuje to?' •creski Lahončiči videli, da bi potem gotovo izgubili Orlec, napravili so dve sekciji in s ■tem vzeli jednega volilnega moža Hrvatom. (Prav kakor v Škofiji, samo da nam jih ta hočejo vzeti 7.) Xajhuja borba je bila v Belem. Tam je čreska lahonska gospoda zastavila ves upliv, da bi zmagala, kajti signori imajo tam svoja zemljišča in vile ter imajo obilo svojih plačanih in neplačanih slug. Ali v čast vrlim volilcem Belskim in Predoščanom, posebno pa župniku, veleč. g. Ivu Sintič-u in tud vsem drugim duhovnikom. Italijanom se je ta poskus popolnoma izjalovil.' Danes pa se je izvršila volitev V. kurijo za mesto Ćres, in sicer je bilo izbranih 10 italijanskih fiducijarjev s 180 glasovi, kar je za Ćres, mesto, ki šteje okoli 5000 prebi Ako ima pregovor : justitia fundamentom regnorum^ samo pičico istinitosti, potem res ne vemo, na kaki podlagi si izvestni državni organi mislijo bodočnost naše države. Onim pa, ki verujejo v veljavnost tega reka, kličemo : Videant consules. sicer z ozirom na to, da so tam imeli že v njih so ubežali, druge so agentje odveli na soboto velik shod (radi tamošnjih cer komisarijat pri sv. Jakobu. Tu se je videlo, k v enih dogodkov) in ker je vendar ne- da sta dva agenta in vsi 3 aretiranei večali koliko težko zahtevati od ljudij, da bi dva manje ranjeni, a pokazalo se je tudi, da so dni zaporedoma hodili na shode. Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval sodnika Jurija Zottiga v Korminu ti aretiranei sami nevarni subjekti, izgnani iz Trsta. Na sumil so tudi, da so zadnje čase izvršili več tatvin. Odveli so jih seveda v Kranjsko. Kranjski Nemci in držav- Jakoba Orbauioha v Cresu deželnega ™P°re. nozborske volitve. Kakor posnemamo iz »Slov. Naroda« od sobote, je imel dne 6. t. m. zvečer »Deutscher Verein« v Ljubljani zborovanje, na katerem so sklenili z večino glasov, da se Nemci v četrti in peti kuriji ne udeleže volitev, pač pa prepuščajo vodstvu, da v kakem okraju v kmetskih občinah eventu-valno priporoči somišljenikom udeležbo na volitvah. Odločbo glede udeležbe v mestih je zborovanje prepustilo vodstvu stranke s priporočilom, da za Ljubljano skliče shod valcev in ki ima okolu 1000 volilcev pete! volilcev. kurije, skoraj sramota. Ali ne samo Italijani, ampak tudi Hrvatje naj si štejejo v greh, ker se volitve niti udeležili niso in so zamudili tako lepo priliko do zmage. Ali temu so največ krive čreske, za hrvatsko stvar neugodne razmere, neugodne posebno zato, ker pogrešamo tu hrvatske zavedne inteligence, ki bi vodila vso agitacijo in nezavedno ljudstvo. Okoli 3500 prebivalcev mesta Cres govorijo hrvatski, bodi doma, bodi na delu, bodi v cerkvi. Tu bi se dalo jako mnogo napraviti za hrvatsko stvar. V prvi vrsti bi bilo treba jednega hrvatskega odvetnika! Ta bi imel tukaj veliko posla z raznimi strankami, ker občinstvo ni nič kaj posebno za- Bismarcko ve < ulice prepovedane. Prošli petek je upravno sodišče razpravljalo o pritožbah mesta Inomost in Line proti tirolskemu oziroma gornjeavstrijskemu deželnemu odboru, ki sta prepovedala imenovanje ulic v teh mestih po Bismarcku. — Tirolski deželni odbor je v odloku, s katerim je razveljavil sklep mestnega sveta v Inomostu, uaglašal, da je tako imenovanje smatrati za politiško demonstracijo, ki more žaliti patri-jotično čuteče prebivalstvo ter še bolj poostriti politična nasprotja. Taka čast pristoja le možem, ki so si na poseben način stekli zaslug za državo, deželo ali občino, za umetnost ali znanost. Bismark da ima sicer za- sodišča svetnikoma in predstojnikoma okraj- j nih sodišč, pustivši ju na njunih dosedanjih mestih ; nadalje je premestil okrajna sodnika Dražbe premičnin. V torek, dne 11. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei- Ivana Guzelja iz Cerknega v Komen in Vik- vilne stvari vršile sadeče dražbe premičnin: torja viteza Frolicha pl. Prolichsthala iz Bovca v uliei Foscolo (na voglu ulice Solitario), v Kanal ter imenoval sodnikoma sodna priV oprema v zalogi, tehtnice, barve, čopiči i n stava dr. Viktorja Ahazhizha v Sežani (za droEe ? v ulici (lelhl Te3a ŽLev- ^ hi5aa Bovec) in Ivana Douganana Voloskem (za I oprava; v ulici Acqudotto štev. 43, hišna Cerkno). Porotno sodišče. Razven že navedenih razprav bo tuk. poroLno sodišče razpravljalo še dne 15. t. m. o kazenski stvari proti Roku oprava; na Korzu št. 18, hišna oprava in manifakturno blago ; v ulici Kandler št. 7, hišna oprava. Vreineuski vestuik. Včeraj : toploinei Vlacichu zaradi tatvine (predsednik dež. sod. i <>b 7. uri zjutraj 9.8, ob 2. uri popoludne svčtnik Pederzolli), in dne 17. t. m. proti Juliju Basseggio zaradi ponarejanja denarja — Danes plima ob 0.18 predp. in ob 10.54 12*5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 751.7. (predsednik deželnega sodišča predsednik Ur-bancich). Naši brzojavni uradi. Pod tem naslovom nam pišejo : Pritožeb kar noče biti konec. Za vsaki dvojezični recepis smo se morali ali se še moramo boriti in ga posebej iii izrecno zahtevati. Koliko sitnosti, neprijetnosti za posa-mičnika, koliko žaljenja narodnega čuta in ponosa ! Po vednih pritožbah so se vendar odločile oblasti in so izdale naredbe, da se tudi poštni uradi na občevanju s strankami pop.; oseka ob 5.29 predpoludne in ob 6.0 popoludne. Gospodarsko društvo v Skednju, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo, poživlja na izredni občni zbor, ki se bode vršil dne 30. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani g. Marije Sancin Cemot v svrho premembe praviL Odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Kako sev Istri razglaša izid volitve! Pišejo nara: V Lazaretu je (ob sodelovanju komisarja Perinela) koperski župan povedal samo, da je bilo v IV. kuriji oddanih 165 glasov, a ni objavil, koliko glasov imajo eni ali drugi kandidatje ! V Škofiji je občinski tajnik razglasil izid volitve v V. kuriji samo — v laškem jeziku, a komisarja Gasserja nismo niti videli o tem prevažnem činu !! Čudno se nam zdi to, tembolj, ko je v Novi vasi okrajni glavar sam objavil izid — podrobno in v slovenskem jeziku! Kolika različnost v postopanju ! ! Vendar pa smo uverjeni, da bo ista politična oblast trdila, da so vss te volitve pravilno izvršene ! '. Ali je težko umeti to? Ne, ni težko. V Istri dela vsakdo po svoje, kakor je že po- Kakor na žerjavici smo bili . .. Konečno — oddahnili smo se — so se odprla vrata in prišel je željno pričakovani in v družbi žnjim kaka petorica sosednjih socijalnih demokratov. Prišel je, razložil svoje — tutti frutti in — se osmešil .. .! Mi pa smo bili grozno razočarani, vidć, da se nam je vsa nestrpnost tako slabo izplačala. Predsednikom shodu je bil izbran gospod Dolenc, ki je pozdravil zborovalce v imenu jugoslovanske socijalno - demokratične zveze in je potem dal besedo kandidatu Kopaču. In ta je razložil svoje tutti frutti. Obiral je vašo »Edinost«, odiral liberalce, mr-cvaril klerikalce, nabijal po posamičnih du- Loterijske številke, izžrebane dne 7. de- gibanje proti tujcem. Ta vest ni provzročiU cembra t. Duntrj Gradec Inomost 7 69 30 57 67 47 81 52 88 36 51 18 11 81 89 hovnikih, se zaganjal v papeža, se ujedal nad ljubljanskim županom Hribarjem, uničeval Ivana viteza Nabergoja, odrekaje istemu vsako zaslugo. In ko je tako uničil vse okolu sebe, ostal je še jeden sam na slovenskem ' urije trpi na i tal. pol. društvu za Istro! ! megalomaniji in ker je ta bolezen navadno ie pošiljati pod šifro spojena z najdivnejo ignoranco, je navadno treba in kakor so okolnosti, vsi pa delajo za j gi0i)Uj vreden časti zastopnika V. 1 — isti cilj. Za kateri ? Natančneja pojasnila i ta jeden je _ goHpQi\ Kopač. Mož se dobivajo v Eventuvelna vprašanja j — osar tutto! X Deželni jezik in odvetnik Beli. Pišejo nam: Koperski župan, odvetnik Beli, je ob enem župan vse okolice koper-ske in bi moral torej vsaj nekoliko poznati jezik svojih soobčanov in sodeželanov. (Isto Kathreinerjev koledar za dame 1901. Znana firma Kathreiner je doslej vsako leto i v koledarjih izdajala umetniško lično izdelano , originalno sliko, ki je vselej vzbudila pozornost in izmed katerih je ta ali ona gotovo vsakomur še danes v prijetnem spominu. Tudi letos prinaša ta firma kaj ljubko sinjeoko otroško glavico, kakor si je človek ne more misliti milejše. Vrhu tega podaja Kathreiner to pot svojim odjemalcem izredno ukusno književno darilo za novo leto. Izšel je nam- j reč z naslovom »Kathreinerjev koledar za' dame leta 19011 jako elegantno opremljen, ličen almanah, ki živo spominja nekdaj tako j priljubljenih duodez-izdaj lirskih pesmi. To delce, po pravici nazvano »koledar za dame«, obsega poleg popolnega kalendarija zanimive, ; in j literarno dragocene doneske, in sicer ginljivo ' sliko iz življenja »Noč«, preprostolepo pesenco ; »O mraku«, dalje humoresko »Simpatija«, šaljivo pesem »Lepotica s kmetov« itd. Naslovna slika »O mraku«, ki jo je izdelal znani vznemirjenja. Nesreča na železnici. MADRID 9. (K. B.) Na progi Kordova-Belmer sta trčila dva vlaka, o čemer je 7 oseb zgubilo življenja, dočim jih je 16 bilo ranjenih. Bržkone je pod podrtinami še več mrtvecev. Ponesrečenci so sami delavci, k so popravljali progo. tudi neozdravljiva. Posebno divno in značilno j akademijski slikar A. Trentin, tvori z več za način, kako so prirejeni taki Kopačevi jako originalnimi okraski na robeh tudi uinet- shodi, je bilo tudi ploskanje. Vedno isti ploskači in tako točni, kakor da sedi pred njimi se svojo palčieo najbolji — dirigent. Dokler so bili govornik in ploskači v bi lahko rekli o tržaškem županu ! Op. ured.) nemotjenem kontaktu, je tudi šlo vse kakor Kako smešen postaja lahko župan, ki ne po- po loju Ko pa go parkrat tudi drugi, ki zna (ali noče poznati) jezika občinarjev, naj niso biH čleuj- _ raašinerije, posegli vmes dokaže sledeči slučaj : z nadležnimi vprašanji, je Kopačev Naš človek, trgovec M., je prišel v vo- apa rat v niško znamenit nakit tega koledarja za dame, ki bode izvestno dobro došlo darilce vsaki delavski mizici in zlasti priročna knjižica za vsako gospodinjo. Delce pa je tudi prijeten spominek na splošno priljubljeno Ka- i threiner-Kneippovo sladno kavo. Prijatelji te kave lahko dobe »Kathreinerjev koledar za i dame« popolnoma zastonj pri vseh trgovcih, dokler ne pojde zaloga. Onim pa, ki še ne rabijo te tako priporočne rodbinske kave, se g- za poskušnjo ter se tako uverijo o nje kandidat ne smatra za nesrečo, da seje pred kih prednostih glede dobrega ukusa in nizki odhodom mogel prepričati, da v naših krajih hifcro se notem tndi kak ...... hiPu Prišel v zadrgo. Druge nesreče ni bilo muli prilika, da si kupijo nalašč urejen zavoj lilno dvorano. Na glasovnici je imel pisano za Kopača, za nas pa — tudi ne; ako mej drugim ime N. N. pok. N ! Župan Beli je gledal in gledal, ali »pok.« mu ni hotel v glavo! Kaj pomenja »pok.« ? je vprašal našega priprostega moža ! Ta mu je povedal, da »pok.« pomenja »pokojnega« ! »Dobro«, je rekel odv. Beli, »kaj pa pomenja beseda »pokojnega«? Naši volilci so se veli-zke cene. Kaj hitro se potem tudi pokaže, kako , . ... , . , ugodno vpliva na zdravje in splošni počutek vise mandati precej visoko nad njegovo glavo ^ ,, - ' Jr . , , 1 , 1 J J ° ° Kathreiner-lvneippova slauna kava, ako se morali smejati, ko so videli, kako priprost človek uči odvetnika in župana Belija, kaj da pomenja »pok«. Nas je bilo sram, ko smo čuli, kako so kmetje zasmehovali odv. Belija, a je bilo pa tudi njega — sram? Menimo, da — ne ! X Tudi to treba zapisati! Med volilnim činom v Spodnji Škofiji je prišlo par pijanih paglavcev k tamošnji csrkvici ter začelo zvoniti na vse pretege! Zvonenje je trajalo nad pol ure ! Potem še Ie je prišel »redar« in je, mahaje z roko od in da utegne po volitvah reči, da je bilo grozdje prekislo, kakor je rekla lisica. Će pa še ni prepričan o tem, naj hitro skliče še en shod! Veruje naj nam, da potem pride redno uživa v znani zmesi z bobovo kavo. na čisto .. . .! Pravi liberalec. Brzojavna poročila. Vesti iz Štajerske — Celjsko porotno sodišče. Dne 1. t. m. je stal pred celjskimi porotniki tajnik nemške hranilnice v Konjicah, 77-letni Tomaž Srabotnig. obdolžen hudodelstva goljufije. Da v tem zavodu nadzorstvo ni bilo preveč vzorno, priča okolnost, da je Srabotnig imel priliko in časa v 191 slučajih ogo- daleč, zabranil nadaljno razbijanje nedolž- ljufati hrani|nico za 4L608 K 40 stot. Na-a zvona ! Take ostud nos ti se smejo vršiti j 6elgtvo namr^ ni nikoli koatroliralo Srabot- moža premagala iz- si je pridobil glas premožnega Dnnai tija od Matija je, ko je prišel v volilno | posestnika. Ko je »Domovina« svoječasno > J* dvorano, pokazal laško glasovnico na zelenem | pisala 0 ,lepihs razmerah v koiljiški hranil. | nega le še v X — tužni Istri ! Kričeča ilustracija! Eler Ma- čelstvo namreč ni nikoli i niga in ni čudo, da je kušnjava ter Shod socijalistov v Pulju. PULJ 9. (P.) Danes je bil tukaj velik socijalistiški shod v gledališču. Navzočih je bilo do 4000 oseb. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Socijalistiški govorniki so po-* i sebno napadali laško stranko in jej očitali, da [ je strahopetna. Nekateri mornarični uradniki so glavni agitatorji za laško stranko. Nekaterih imena so cel<5 meti laškimi kandidati. Sosebno se odlikujeta v tem pogledu že znana mornarični uradnik Molitor in poštni upravitelj Frank. Admiral pl. S pumi na Dunaju. DUNAJ 10. (K. B.) Poveljnik mornarice admiral pl. Spaun se je vrnil z inspiciranja Zaprisega nje tajnih svetnikov. Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne decembra ltMIO (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago: Kava: Tudi prošli teden so cene poskakovale in padale. Vsled vesti, da je prihodnji pridelek v Brazilu zaradi deževja v nevarnosti, je nekega dne v prošlem tednu poskočila cena v Hamburgu za l in pol marko in v Havru za 2 franka ; ta višek pa se je pozneje zopet izgubil vsled večjega dovoza v Santos in ker se je poslabšal menični ktirz brazilski. Cene v Brazilu so poskočile za poldrugi shilling, a zopet pale za en shilling. Duu-ringov statistični izkaz javlja zvišanje evropske zaloge za 11.000 ton in znižanje svetovne zaloge za 4250 ton. To poročilo je ugodno uplivalo na položaj. Naš trg je bil miren : malo naročil, promet omenjen, cene »talne. — S trga se je vzelo: 300 vreč kave Santos od navadne do fine po 42 do 50 K — za 50 kg. — Na skladiščih se nahaja 18.050 ovoz je znašal od 30. nov. do G. dee.: iz Santosa s parnikom «Deak» 17.426 vreč kave Santos, razne proizvodnje 726 vreč. Poper: Položaj se ni spremenil; prodajalci so rezervir ini, zlasti kar se tiče Singaporskega popra; ter zaloga je namreč majhna. Piment: Položaj na izvirnih trgih se ni spremenil. Dovoz je bil zadnje dni znaten, zaradi tega malo zanimanja za to blago. Cena za gotovo blago 37 K. Klinčki : Položaj neprestano trden ; malo kupčije. Cena 52 K. Cassia lignea: Položaj trden. Izvirni trgi višajo polagoma svoje zahteve. Izbrano blago K 56'—, novi «standard» K 52'— Sladkor: Prošli teden se je položaj v obče nekoliko zboljšal; isto velja glede našega trga. Promet je bil precej živahen ter so cene nekoliko poskočile. Zaključili smo o naslednjih cenah : KXKX*X*XKXK*XXKX * Prva slov. n\m pohištva * * x papirju. Neki ud komisije je rekel na to : »Dobro, vi ste v listi!« — Kedar pa je naš Matija skril laško glasovnico in je izjavil, da voli za narodno slovensko stranko, je pa isti ud komisije izjavil — da Elerja ni y listi !! Hočete-li bolj kričeče ilustracije, kako se delajo volitve v Istri ! se in Vesti iz Kranjske- * N a 1 j u b 1 j a n s k i I. gimnaziji doda prvemu razredu tretja paralelka (I. c.) * Umrla je v Ljubljani posestnica tovarničarka, gospa Jožefa Andretto. * Za drevesnico v Trnovem pri i II. Bistrici je kmetijsko ministerstvo dovolilo 1000 K podpore, a pod gotovimi pogoji je obljubilo za prihodnja štiri leta po 250 K. ::: Višji k u r z ruskega k r u ž k a v Ljubljani je začel danes. Pouk se vrši temeljem Blosfeldove gramatike. * Tovarna sodovice ljubljanske gosti Iničarske in krčmarske zadruge prične delovati ob novem letu v svojih, v Gradišču v Ljubljani najetih lokalih. Delovala bo z motori. * Iz Senožeč nam pišejo: Ponedeljek dne 3. t. m. je bil za naše kimave Senožeče pomenljiv dan ! Pa nikar se ne ustrašite in ne mislite, da se je prigodila Bog ve kaka nesreča! O ne, narobe! Tega dne nas je osrečil socijalno-demokratični kandidat za V. kurijo, vaš gospod Kopač iz Trsta. Priredil je bil namreč volilni shod. \ Delesovi hiši se je bilo zbralo do 100 ljudij, večinoma kmetov, 1 uradnik, 2 dijur-nista in 1 učitelj. — Ali, gut Ding braucht VVeile! Gospod Kopač nam je hotel podati kaj dobrega, zato nas je pustil čakati. Shod je bil napovedan za 6. uro zvečer, ali Kopača ni bilo videti od nikoder. Postajali smo že nestrpni v slutnji stvari, ki imajo priti . .. niči, je bila — zaplenjena. — Porotniki so Srobotnigovo krivdo potrdili ter je bil isti z ozirom na njegovo visoko starost obsojen samo v navadno ječo 18 mesecev. — Odbor akad. teh n. društva »Triglav« v Gradcu se je tako-le re-konstituiral na IV. rednem tajnem glasovanju dne 5. decembra ; predsednik : med. Branko Žižek, podpredsednik: med. Alfons Serjun, tajnik : iur. Otmar Golob, blagajnik: iur. Anton Prus, knjižničar: iur. Ivan Spitzer, gospodar: phil. Ivan Masten, odb. namestnik: iur. Josip Krevl. — Umrl je dne 2. t. m. nadučitelj pri . j Sv. Marjeti na Pesnici, g. Štefan Kovačič. Bil je vrl učitelj in narodnjak. Razne vesti. Carjevo zdravje. Iz Livadije javljajo z dne 8. t. m.: Buletin, ki so ga izdali danes ob 11. uri predpoludue o carjevem zdravju, se glasi : Car se je zadnjih 24 ut- ije cesar zaprisegel tajne svetnike: Knezo-škofa krškega dra. Josipa ICahna, predsednika višjega deželnega sodišča v Zadru, dra. Adalberta Gertscherja in fcm. Hugona Flecka pl. Falkenhausen. Pošta za ees. ladij o »Al bat ros DUNAJ 9. (K. B.) Pošto za ces. ladijo »Albatros« je odpraviti v Pulj. Kriiger v Evropi. iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. HAAG 9. (K. B.) Nizozemski poslanik v Londonu je po nalogu ministra za vnanje stvari javil tamošnjemu zunanjemu uradu, da nizozemska vlada odklanja vsako odgovornost za pismo, ki ga je poslal predsednik prve komore dne 6. t. m. Krugerju. HAAG 8. (K. B.) Ministerski predsednik Pierson in minister za vnanje stvari Beaufort sta danes popoludne obiskala predsednika Krugerja. Obisk je trajal pol ure. Pozneje je Kruger sprejel odposlanstvo iz Solingena, ki mu je izročilo Časten meč. Izvoz zlata in srebra iz Amerike. NEW YORK 8. (K. B.) Izvoz zlata je pohištva vsake vrste od počutil jako dobro ter je bil skoro ves izven postelje. Moči mu rastejo vidoma. Toplota in utripanje sta bili redna. Razstava na otoku sv. Helene. Anglež je kramar. Povsodi ve dobiti svoj dobiček. Sedaj prirejajo sinovi Albijona razstavo na otoku sv. Helene, kjer bo lahko vsakdo, komur ni predaleč do sv. Helene, občudoval izdelke burskili ujetnikov, zlasti krasne rezbari je od lesu. Kajenje baje škodi! Nedavno sta v Altom na Nemškem obhajala zakonska Paulsen dijamantno pordko. O slavnostni večerji se jubilarka, 78-letna gospa, ni dotaknila nobene druge jedi razven mleka in suhovja (cvibak). Potem ga je vzela dolgo pipo ter veselo pu-šila močen duhan. Zena puši že 30 let, izključno od mleka in suhorja pa živi že 18 1. Pa pravijo, da kajenje škodi ! čas znašal prošli teden 27.780 dolarjev, srebra 1,632.052 dolarjev. Ustaja na Kitajskem. LONDON 10. (K. B.) Reuter javlja iz Pekinga dne 6. t. m.: Kapitana Winghate in Ryder, ki sta spremila nemško ekspedicijo v Kalgan, sta se vrnila danes semkaj. Potrdila sta vest, da je bil poročnik NVattsJones v Kvaihsučengu umorjen. Zvedela sta nadalje, da je tamošnji taotai dal usmrtiti 10 ali 11 Evropejcev. Večina njih so bili misijonarji iz Švedske in Norveške. Razven tega so trpinčili in umorili še kakih sto kristija-nov domačinov. Windhate in Ryder sta obiskala tudi belgijski misijon, v katerem so bokserji in kitajski vojaki oblegali več duhovnikov in okolo 3000 kristijanov domačinov. Domačini pripovedujejo, da so v prestolnici določili dan 19. decembra, da pričnejo AlessaDiro Levi Minzi v Trati Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Rorat izbor t tapetarljah. zreaHb in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se aa brod ali lolo-znico brez da bi m u to kaj zaratanao. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC • >ri cartri St. Petn (Plazu Rosario pod IjuilslH iolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvTŠe v tistem dneva. Odpožiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojno naročbo »e priporoča Josip Stantid fiovlj. aojflter #WWWWWWWWW1 Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice n 4°/0. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. SivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica t akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Za gotovo prevozno blago, vužnine pro" sto v Trstu, s škontom 2°/0 : Centrifugalni pil<5 ... 27 A/8—27% K Melis-pilč......27 s/4— 28 Concassč....... 28 --28 Vi » V soleh po 1.80 do 2 kg. 2V» V*—30 — „: Kocke v zabojih po 25 in 50 kg......29l/s.—307a Za naročbe nočem ber-marcij : Centrifugalni pilč ... 27 1(l—27s/4 K Melis....... 27 3/+—28 — K Iz notranjosti je došlo od 30. nov. do 6. decembra z železnico 37.800 q (proti 56.200 q v isti dobi latii.) — Zaloga je znašala: 92*000 rj, od katerih je bilo na skladiščih 89.069 q (proti 71.900 in 68.753 q lani). Žito : Brez prometa ; položaj nespremenjen. Zaloga : 300 q pšenice, 1444 q turščice (1044 q na skladiščih) in 400 q ovsa. Bombaž: Položaj nespremenjen. — Prodalo se je 360 bal Adane po 107 do 108 K za q. Moka: Tendenca cen pšenici trd ne] ša ; vkljub temu naš trg ni postal živahnejši ter so ostale cene iste. Sadje : A g c u m e : Trg medel, zlasti kar se tiče pomaranč. Levantiusko sadje malo prometa; cene slabe. Les: Malo prometa; stalne cene. Olje olj kino: trg se ni spremenil. Prodalo se je 25 q italijanskega polu- in superfi-nega namiznega v sodih po 124 do 136 K, 150 q grškega in levant:uskoga v ba-relih po 69—70 K in 115 q iz Durazza v sodih po 66 K za q. Riž : Trg še vedno medel ; promet, ua drobno, omejen. Cene : italijanski ... K 32—43 J Carolina . . . * 36—44 japonski glasirani » 31—34 Ratigoon . » 21 — 28 Saigon . . . > 21—25 zdrob . . . . » 18—20 — Odlikovanje. C. g. dr. Anton Jerovšek, profesor na mariborski realki, je bil od papeža odlikovan s križcem «bene rae-renti*. prostovoljna prodaja vsili premakljivih predmetov spadajočih v konkurzno maso G-oljevŠČek iz Sežane in sicer krojnega (kramarskega) blaga kakor: SllknO, platno, blago 23. Srajce, nogovice. odeje, plahte, rute, rokovice, ženske in otročje čepice, kotenina itd. itd. Prodaja se bode vršila v Sežani, na semnji dne 12. t. m. ves dan, v hiši Antona Pirjevec št. 49 v Sežani. Blago se bode prodajalo 11a drobno ali na debelo po zelo ugodnih cenah. Roba je na ogled en dan pred prodajo t j. od 11. tek. mesca. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava SO nvč. V Trstu. Inženjer Živic Razglednice! Snemanje, prva slovenska občina jursko katoliškega obreda s staroslovenskiin bogoslužnim jezikom. O O O Vdobivajo se pri Jaiiko Troštu v Trstu, ulica Moliu pieeolo str. 1. nadstrop JAVNA ZAHVALA. Vsem onim blagim osebam, katere so nam na bodi si kateri način izrazili svoje sočutje na /gubi srčno ljubljene naše soproge oziroma matere Ivane Xajhitreja razprodaja 350 komadov za gld. 1.80 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico s 3 1^1., ximil m-iii^i ,'v vi- i letnim jamstvom; 1 krasen jantarjev ustnik pristna bela m cnia Milil iz j ^a cigarete ; l krasen prstan ^ i mit. žlabtnim kamenom : 6 komadov najfinejših žepnih rut ; 1 garnit. man^ptnili in naprsnih gumbov iz ... . j . „ ! doubie-zlata, vsi s patent, zaponko; 1 lepo Dostavlja na dom in razpošilja po ze- ... v A ' „ 1 ... 1 Znm- . i dišeča toiietna zajfa; 1 najtin. žepni no/., 1 Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pavskili, furlanskih, briskih, dal-niatlnskih in isterskih vinogradov. lezniei na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARIL0I izrazujemo tem potom našo najiskrenejšo za-hv;ilo. Posebno pa se zahvaljujemo veleuče-nemu gospodu dru. Franu Mandiću, ki si je na osobito požrtvovalen način prizadeval, da y m$m 5(_0VEN5KI HlSl 51 Nt BI SttELČ bi nam ohranil našo preljubo in premijo po- pOCjR&ŽATI ooooooooooo kojnico. TRST, dne 10. decembra 1900. Dragotin Podreka, Mate Podreka, pin, soprog. DOKTORJA PRMNCETft PREŠERNA UREDIL 5KRIPT. L, PINTAR Gostilna v Narodnem domu v Olji odda se nori iMkn uorndnimi no^oii v naipm Po-I ILUSTRIRANA IZDAJA, SILITA 5 K, \l PLATNU UfrZANA pod jako ugodnimi pogoji % najem, io i ^ y u5isjij ućzana 9K. natisnila ir4 založila . . t nudbe sprejema »Posojilnica v Cel ji« J IG. rt. KLElNttfiTR & r£D. BAttPERG U LJUBLJANI ] opreva, stoječi iz treh komad.,v, ] par h ml najfin. novčarka od usnja ; 1 krasno toil. ogledalo z etvijem ; 1 najfin. žepna pisalna oprava; 1 par najfin. gumbov za dame z imit. briljanti, jako premoti j ivo : 20 predmetov za dopisovalno porabo in še oUO kosov različnih predmetov, ki so pri hiši neizogibno potrebni. Vse skupaj z uro vred stane le gld. 1.80. Razpošilja proti povzetju Ch. Jungvirth, Krakovo 5 40 -gjtjZa neugajajoče se pošlje denar nazaj. Redka prilika! 300 komadov za samo gld. 1.80 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 čudovito eleganten ustnik za smodke iz jantarja, 1 krasna kravatna igla s simili-bilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. Biserom za gospode ali dame, 1 jako krasna garnitura eestojrča iz manšetnih, o v ratnih. naprsnih gumbov. 1 krasna pisalna žepna se priporoča svojim rojakom želeč, du ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nan hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta št. 5. pri novem sv. Antonu. Krojač, Antnn Iflrir krojač v u,ici Torrente nlllUlI JDI Itlj štev 34, I n, se priporoča, slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Perhauc Jakob K reme. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Oblivala. Rfih^r Pptftl* ulica Riborgo St. 25.Velika ■lDlIal ■ OIOI zslioga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčiearne. HQi;L! I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) . OlIDIol filijalka ulica Kiborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v žkatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruli se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke, Vsprejema tudi domači kridi v pecivo. Postrežba točna. >iepregorIjlve mrežice. UtfJ.t^«- f"^ v Trstu, Piazza Negozianti št 1. V liva- aJ i priporoča slavnemu obČinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. v Aninn ^flHi PriP°roCa 8V°j' kavarn r^MlVH VfJ! .1 »Commercio« in »Tedesco« ki ati shajališči Slovencev. Xa razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Ojrlje i n drva. Muhn In^in v uliei