ček. račun: Ljubljana it 10.650 i* 10.349 sa inserate; Sarajevo itv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnna j 24.797 Naročnina mesečno £5 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Uredniitvo je v Kopitarjevi aLWUI Telefoni nredništvat dnevna alaiba — nočna 2996. 2994 la 2054 lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika 1&6AV!* \f fe Stev Po rdeči in rjavi revoluciji v Avstriji - * Heimtvehrov punt na Dunaja? Policija je zasedla po enournem hudem boju s puškami heimwehrovsko vojašnico v Floridsdoriu - Landbund razpuščen - Stroga pripravljenost Totalna država - ideal ? Voditelji fašizmov so v svoje govore in spise uvedli veliko modo, da neprestano napadajo tako zvano »liberalno«, svobodno državo ter jI mečejo na glavo neverjetno veliko grehov; medtem ko do nebes povzdigujejo svoj avtoritaren režim. Voditeljem seveda strumno slede na povelje njihovi pod-voditelji in tfm zopet njihove oprode, tako da imamo naenkrat v Evropi pravcato organizirano borbo za fašistično obliko vladavine, kateri tudi v mnogih demokratičnih državah podlegajo večje ali manjše politične skupine. Vaba je še prav posebno nastavljena katoličanom, češ, saj ste se desetletja borili proti liberalizmu, torej je vaše mesto na strani fašizma. Tako si moremo razlagati, zakaj je n. pr. Italijanski fašizem užival vsaj spočetka precejšnje simpatije vsaj enega dela italijanskih katoličanov kljub očitno odklonilnemu stališču uvidevnejše večine. Ako pod političnim liberalizmom kdo razume popolno brezbrižnost države do vseh praktičnih problemov, ki nujno zahtevajo rešitve (laisser-aller), ali državo, ki sredi vrveža gospodarskih in družabnih struj stoji ob strani kot nezainteresiran opazovalec, ki se boji sodelovati pri nujnih odločitvah, da se ne kompromitira, ali celo državo, ki je brez vsake življenjske barve in smeri ter pusti, da jo predstavlja le izsušeni birokrati zem — potem se razume, da se bo vsak človek, ki ima v svojem zasebnem in javnem življenju le količkaj čuta odgovornosti, z zaničevanjem obrnil proč od takšne defeti-stične državne okamenine. Kot takšno fašizem prikazuje svobodno demokratično vladavino. V resnici je pa to le izpačena karikatura nekega režima, ki je morda prva leta po zmagi političnega liberalizma nekaj časa kje obstojal, a ga danes v resnici nikjer več ni. Narodi, ki so se borili in se še bore za politične svoboščine, so nasprotno v demokraciji videli obliko vladavine, ki ima enako skrb in enako pravico za vsakega državljana in ki priznava ter varuje bitne človečanske pravice slehernega poedinca, katere je mogoče uveljaviti tudi nasproti državni sili. Dalje državo, ki spoštuje verovanje svojih državljanov in jim omogoča svobodno bogo-častje. Državo ,ki v skupnih zadevah priznava in zahteva solidarno sodelovanje in pomoč vseh državljanov, a se ne vtika v tista družabna in gospodarska področja, kjer bi njeno poseganje samo oviralo in zavlačevalo zdrav samoupraven razvoj po uaravi danih samostojnih socialnih edinic. Takšna oblika vladavine ne zavira, atnpak pospešuje družabni in gospodarski razvoj. Demokracija, pravilno pojmovana in izvajana ni negativna, ampak odlično konstruktivna državna oblika. Demokratično, v tu označenem smislu »liberalno« državo označuje v prvi vrsti popolna nepristranosti in tolerance. Toda ravno proti temu se tako silno bori fašizem. Fašistična totalna država zavestno poudarja, da ni in noče biti ne nepristranska in ne tolerantna. Tudi ne trpi, da bi se le en državljan, ali le ena socialna panoga mogla ali smela razviti izven njenega direktnega vpliva in vodstva. Proti sebi ne trpi nobeno opozicije, nobene kritike svojega režima. Često smo imeli že priliko pokazati, kakšno je udejstvovanje totalne države na verskem, kulturnem, socialnem, gospodarskem področju. Toda na prvi mah so očitni ti učinki zlasti na političnem polju. Bazen vladajoče stranke ne more obstojati nobena druga. Iz raznih nagibov in na razne načine so izločene vse druge politične skupine iz javnega življenja. Oficielna propaganda ima v rokah vsa sredstva, da vodi in ustvarja javno mnenje po svojih potrebah. Kdor se ne pridruži edini gospodujoči stranki, je izločen iz javnega življenja pa tudi iz vsake javne službe. V totalni državi so samo člani vladajoče stranke polnovredni državljani, vsi ostali pa imajo pač državljanske dolžnosti, ne pa državljanskih pravic. Res je, da se je oblika totalne države, ki ni drugega kakor nov način starega državnega absolutizma, ustalila med nekaterimi kulturno in politično manj naprednimi narodi. Ali je celo za nje času in razmeram odgovarjajoča ali ne, o tem ne bomo sedaj razmišljali. A prav tako je res, da kulturno in politično naprednejši narodi ne mislijo menjati demokratičnih osnov svojih vladavin. Hočejo, da vsi pošteni državljani ostanejo pred državno avtoriteto enakopravni, pa. naj nosijo črne, rdeče ali pa rumene srajce. Vsak naj ima po svojih zmožnostih in sposobnostih dostop do javnih mest, ki jih more s pridom za skupnost opravljati. Sodijo, da za državno življenje ni slabo, ako svobodno organizirane politične, socialne in verske skupine kontrolirajo druga drugo pri njenem ravnanju in v svobodni javni diskusiji ustvarjajo javno mnenje. Ne bi pa bi'lo točno, ko nc bi omenil, da ee tudi v svobodnih državah kljub trdnemu naziranju, da je treba demokratične osnove države ohraniti za vsako silo, pletejo živahne debate o kritiki, ki jo fašizem izvaja nad demokracijo. Sicer nasprotnik, ki nas meri s čisto drugače ostrimi očmi kakor prijatelj, v svoji kritiki res večkrat pretirava, a prav tako nani pove tudi marsikako, čeprav bridko resnico. Ne da sc tajili, da gre strpljivost liberalne države često predaleč in dn bi bila njena naloga, da sc bolj interesira za tiste, ki njeno toleranco izrabljajo na škodo države in skupnosti. Vsi ljudje, žal, niso ne dobri ne pošteni in bi država hudo greni n proti svojim lojalnim državljanom, ako bi pustila zlu enako svobodno pot med ljudstvo trn kor pozitivnemu, konstruktivnemu delu. Sodobno, h kolektivizmu stremeče družabno London, 28. avg. AA. Reuter poroča z Dunaja, da so danes močni policijski oddelki izvršili preiskavo v vojašnicah Heinnvehra v Floridsdoriu in aretirali več heimwehrovcev. Red so napravili šele po borbah, ki so trajale celo yro. — Vlada je razpustila bivšo stranko kmetske zveze in vse njej sorodne organizacije, ker so simpatizirale s hitlerjevci. London, 28. avg. p. Dunajski dopisnik Reuter-ja pošilja v svet tole senzacionalno vest: Danes popoldne so prišli znatni oddelki dunajske policije v Kloridsdorl, kjer se nahaja heimwehrovska vojašnica. Obkolili so vojašnico ter izvršili natančno hišho preiskavo, ki je trajala ve« ur. Na podlagi rezultatov preiskave je policija aretirala vež heim-vvekrovccv. Pri tem pa se jc začelo streljanje med policisti in himwehrovci, katere so hoteli aretirati, ter njih tovariši. Boj je trajal nad eno uro. Drugače na Dunaju ni bilo nič posebnega. Dozdaj ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je dalo povod za ta nenaden vpad policije v heimwehrovsko vojašnico, jn ali je to saino šele začetek nadaljnjih ukrepov proti gotovemu kril« Heimwehra. ki mu je svoje dni načeloval znani grof Alberti na Nižjem Avstrijskem. kjer je bil Heimwehr popolnoma udinjan nemškemu narodnemu socializmu. Zastopniki velikih angleških listov so dobili »d svojih redakcij takoj nalog, naj se informirajo na Dunaju o resničnosti teh dogodkov, vendar jim niso dali na uradnem mestu o tem nikakih pojasnil niti niso potrdili gornje vesti. Šel varnostne službe odpuščen Dunaj, 28. avg. p. Danes je bil odpuščen brez pravice na pokojnino baron Delwer, po rodu iz Moravske, dosedanji šef varnostne službe pri zvez- nem predsedstvu. Baron Delvver je bil takoj prihodnji dan po 25. juliju suspendiran in se je vodila proti njemu disciplinarna preiskava, ki je sedaj pokazala, da je imel zveze z narodnimi socialisti. Pokazalo pa se je tudi. (la je premalo upošteval različne ovadbe, ki s« prihajale na zveano predsedstvo glede udejstvovanja protirežimskih elementov. Landbund razpuščen Duuaj, 28. avg. p. Na podlagi uradne preiskave je državni tajnik za javno varnost razpustil vse organizacije društva »Nationalcr Landvolk Ve-rein«, ki je bil naslednik bivšega avstrijskega Landhumlu. Prav tako je razpuščena mladinska organizacija Ijandbunda »Jung Landbund«. Po vsej državi je vojaštvu in policiji zaukazana pripravljenost. Črno poglavje Irancosho-potjshih odnošajev Mesto betih zamorcev Zgodovina spora o tvornici v Zyrardovu - Prelom s Francijo ? Strahoten zgled, kako inozemski kapital izkorišča domačine Waršava, 26. avgusta. Zyrardove tovarne ležijo v bližini Varšave in so največje tovarne za tkanine na Poljskem. Ustanovil jih je pred vojno nemški inženjer Dietrich in jih dvignil z rokami pridnih poljskih rok v kratkem času na zelo visoko stopnjo. Toda on ni skrbel samo za izboljšanje in povečanje tovarn, marveč tudi za tovarniško delavstvo. Saj še danes stoji okrog Zyrardov lepa delavska kolonija z mičnimi delavskimi hišicami sredi vrtičkov. V koloniji je postavil tudi šole, bolnišnice, več društvenih domov in zabavišč ter dal svojim tovarnam ugled v socialnem pogledu najbolj urejenega in najbolj naprednega podjetja. Po koncu svetovne vojne so Zyrardove tovarne prišle najprej v domače poljske roke, ki jih pa vsled neurejenosti domačega gospodarstva in vsled pomanjkanja domačega kapitala niso mogle dolgo držati. Treba je bilo novih investicij, popravil, razširitev, modernizacij. Denarja pa Poljska takrat ni imela, saj je morala z velikim trudom spremeniti svojo zemljo, ki je bila eno samo ogromno bojišče, v rodovitno zemijo in vsaj nekoliko popraviti razvaline. Oglasil se je francoski denar, ki je takrat s pridom iskal naložb v vzhodnih krajih Evrope. Pogajanja niso dolgo trajala. Zyrardove tovarne so kupili Francozi, Poljakom so pustili le manjši del deležev. Že takrat so zarjovele vse levičarske stranke in takratni finančni minister Kucharski, ki je tovarne prodal Francozom, se more zahvaliti le takratni popolni politični odvisnosti Poljske od Francije, da ga ni poljski parlament poslal pred vrhovno državno sodišče zaradi korupcije in vele-izdajalstva. Itešilo ga je zunanje ministrstvo z glasovi desničarskih glasov kapitala in plemstva. Strahovlada bratov Boussac Večino deležev sta imela v rokah brata Boussac (izg. Busak), dva tipična vojna dobičkarja, ki sta »nastala« šele med vojno po potih, ki bi njihovim krivuljam bilo le težko slediti. Urala Boussac sta po zgledu vseh vojnih dobičkarjev, ki so na krvi drugih zlezli do blagostanja, ustanovila v Zy-rardovu naravnost strahovlado. Ukinila sta zaporedoma vse socialne ustanove in socialne dajatve, zniža nemudoma delavske plače, manevrirala s stavkami in izprtji tako spretno, da so padle delavske plače na suženjske prejemke, vrhu tega pa medla tako grd špijonski sistem v tovarni, da so bili delavci drug na drugega jezni, vsi pa gnani k delu s tako odvratnimi sredstvi, da je Zyrardov kaj kmalu zaslovel po vsej Poljski kot zgled najbolj zasužnjenega delavstva in najbolj razdivjane kapitalistične tiranije. Kar je delavstvu tovarna dala v denarju, jim je pobrala nazaj v kaznih, po tovarniških kantinah in s tovarniškimi konzumi, ki so vsi izkoriščali z največjo paro. Ime :>Zyrardov« je še danes na Poljskem splošno uporabljeni izraz za najbolj neusmiljena in izkoriščevalna podjetja. Če .delavec hoče označiti kakšno podjetje za neznosno, mu da ime »Zyrardov«. Zyrardov je postal pravi socialni pekel, kazenska kolonija za delavce. Poljska vlada je nekaj let brez moči gledala vso to pasjo gonjo. Vedela je, kaj se lani dogaja. Pa vsaj, kdo pa ni vedeli Toda ganiti se ni mogla, ker je bila politična neodvisnost prevelika. Komaj ctv si je upala plaho »spoštljivo opozoriti« tovarniško vodstvo na neznosne razmere, že je pribrumel francoski poslanik na zunanje ministrstvo, češ, tako in tako, to in ono. V Zyrardovi je živel delavski pesnik Hulka Laskowski, ki je mnogo pisal in mnogo opeval to črno kolonijo. Sadistični ravnatelj Kohler ln tako je trajalo izkoriščanje dalje, dokler da niso revolverski streli, ki so pred dvema letoma sredi varšavske ulice jtodrli glavnega ravnatelja Zyrardovih tovnrn Švicarja Kohlerja, z velikanskim hrupom opozorili javnost na nemogoče razmere in prisilili vlado, da je spregovorila. Kohlerja je ubil iz Zyrardov po krivičnem odpuščeni brezposelni delavec. Vsa Poljska je zavpita proti Zyrardovu iu se zavzela za morilca. Sodnijska razprava je razgalila v vsej ogabni nagoti razmere, ki so v tem podjetju vladale. Kot priče so nastopili ravnatelji in podravnatelji podjetja, ki so prikazali Kohlerja kot nemoralnega, podivjanega in sadističnega človeka, ki je imel veselje nad tem, da je le mogel svoje delavstvo mučiti. Prišlo je vse na dan, kako je delavstvo odpuščal, kako je porabil vsako priložnost za odvzetje zaslužka. Zvedeli so za njegove norosti, da ni maral videti debelih žensk, ali slal>o oblečenih deklet ali delavcev z brki ali z brado. Kako je pobesnel, če je videl kakšno debelo delavko, ali kakšnega bradatega delavca, kako se je na nje navalil in jih odpuščal brez odpovedi. Kako je vpil nad delavci na cesti, jih psoval, kako jih celo dejansko napadal, če s\i se upali črliiiiti le besedo v svoj zagovor. Kako je bil popolnoma iz sebe, če je zvedel za kakšen novi porod v delavskih družinah, ali če so mu predložili kakšno prošnjo za popravo delavskih stanovanj. Zvrardov je po tem strahotnem proefesu zaslovel po vsej Poljski in izven nje kot Miiesto belih zamorcev , kot ga je takrat imenovalo poljsko časopisje. Pod pritiskom upravičeno ogorčenega javnega mnenja je bil morilec kaznovan zelo milo in po nekaj mesecih ga je predsednik republike pomilostil popolnoma. Poljska država ni nobena kolonija Vihar se je nekoliko polegel, toda od takrat je časopisje, med njimi še najbolj poluradna >Ga-zeta Polska«, neprestano namigovalo, da se dogajajo še druge stvari v Zyrardovu, da se vršijo velike zlorabe, prikrivanje dohodkov, goljufija z davki, goljufije s carinami in podobno. Pri tem pa so začele padati pikre besede na račun francoskega kapitala, češ, da smatra Poljsko, da je »kolonija, da je nekaka Alžerija ali nekak Maroko«, in da bo tej miselnosti treba napraviti enkrat konec. Toda takrat je sedel v zunanjem ministrstvu še Francozom prijazni Zaleski, ki je še upal na francoska posojila. Zato poljska vlada še ni mogla izvajati vseh posledic. Za Zaleskijeni je prišel neodvisni, ponosni Beck, ki je zavrgel vsake upe na francoska posojila in je postavil načelo, da je Poljska velesila, ki noče služiti nikomur, ampak sami sebi, ki je zato tudi ne sme izkoriščati, nobeden za druge, kot pa za čisto narodne poljske interese. Upor ponižanih Prišel je čas, ko je Poljska v svoji zunanji politiki pokazala, da noče biti sužnja nikogar, torej tudi čas, da se Zyrardov gnili tvor popolnoma iz-čisti. Ofenzivo je začel poljski tisk z velikansko vnemo. Oglašali so se poljski manjšinski delničarji, ki so očitali podjetju, da predlaga potvorjene laž-njive letne bilance, da ne plačuje davkov, da goljufa s taksami, da plačuje sramotne plače delavstvu, samo da more neupravičene provizije pošiljati iz Poljske v Francijo. Na podlagi teh očitkov je poljska vlada naročila uradno revizijo tovarniškega knjigovodstva ter postavila tovarno pod nadzorstvo. Takoj v prvih dneh je nadzorstvo dokazalo življenje celo pogosto zahteva, da država posreduje, in je vsak dan polno problemov, ■ ki .jih more rešiti samo država s svojo avto- ' riteto. Ako se katoličani 11. pr. zavzemamo za stanovsko ureditev družbe, se pri tem prav dobro zavedamo, da brez državnega sodelovanja takšna dalekosežna preosnova 111 mogoča. Dalje država tudi ne sme varovati svobode poedincev in skupin tako daleč, da bi bilo škodljivo ostalemu narodnemu občestvu. Kajti v tem prvotnem liberalnem smislu pojmovana demokracija se kaj rada sprevrže v zelo krivično in škodljivo pluto-kracijo, kakor na.s uči zgodovina. Prav tako ni treba še dokazovati, da demokracija ne zanika nacionalnega, značaja države, ampak g-n na zdrav in nevsiljiv način med širokimi ljudskimi plastmi oelo bolje goji kakor na avtokratični režim. Nacionalnega šovinizma, ki je lasten fašizmu, ne bo nihče istovetil s patriotizmom. Gre za to, da ves narod svobodno goji posvečeni plamen domovinske ljubezni. Doseči se pa to da le tam, kjer državljani v državi 110 zrejo lo izvršilni organ neke politične frakcije, ampak skupno mater, ki nepristransko deli svojo skrb vsem svojim do Umu otrokom. V letošnji avgustovi številki »St.im.men der Zel t« je jezuitski pater Schuster napisal razpravo: »Za pravice in meje državne oblasti«, v kateri prihaja do zaključka, da so avtoritarni režimi mnogo bolj izpo- Nazadnjc i>a mislijo, ki naj primerno zaključi izvajanja: »Čeprav so je čarobni z demokratičnimi ustanovami, končava z tudi naša ----------- — nimb, v katerem je demokratična misel celo stoletje svetila, močno razpršil, ima v sebi vendarle osnovno misel, ki jc neminljive vrednosti in ki ni navezana nc na parlamentarni sistem in ne na strankarstvo. Misel, namreč, da je močna in trajna oblika vladavine le takrat mogoča, ako ni lo pravična, ampak je pravična tudi 1x1 svobodnem mnenju ljudstva. V to pa je polrebna neka povezanost ljudske volje z državno voljo, možnost, da narod svobodno izraža svojo voljo in svoje mnenje in ima v danem slučaju tndi priliko, da sc brani in da korigira vpliv presilnih osebnih interesov.. Pod nemškim fašizmom vsekakor potrebne, u tudi poguiiuie besede! Ikiu. velikanske goljufije, tako da se je zdela kazen 10 in pol milijona zlotyjev (100 milijonov dinarjev), ki jo je naložila podjetju vlada, še mnogo premajhna. Istočasno so začeli poljski delničarji, ki so sedeli v upravnem odboru, zapuščati potapljajočo se ladjo. Saj ima inozemski kapital povsod to navado, da |>o-sadi v upravni svet nekaj mastno plačanih domačinov, ki potem skrbe za to, da ima inozemski kapital mir pred vsakimi očitki od strnili domačega javnega mnenja. Vse smetišče razgaljeno Naposled sta bila aretirana dva ravnatelja tega podetja Vermeche in Caen. Aretacija je vzbudila velikansko pozornost po vsem svetu. Francoski tisk je začel napadati Poljsko, francoski poslaniik v Varšavi Laroche je protestiral pri zunanjem ministrstvu. Ugledne poljske politične osebnosti, ki so se ustrašile posledic lega škandala, so začele posredovati, domači tisk je navijal, nadzorstvena komisija pa je vlačila vedno več gnoja na dan in ga v dnevnem časopisju dala na ogled javnemu mnenju. Kot blisk se je raznesla vest, da je eden glavnih poljskih posrednikov, ki so se trudili, stvar zadušiti, Aleksander Lednicki, storil samoumor, ko je videl, kako se je zapletel v vso ogabnost okrog Zyrardova. Toda poljski trgovinski minister, ki je že v prvih povojnih letih na radikalen način napravil red z nemškim kapitalom v poljskih podjetjih, se tli pustil vplivati, niti strahovati ter je z močno roko nadaljeval čiščenje, odbil pomirjevalni predlog«., na katerega sla brata Boussac v tem viharju ogorčenja pristala, da namreč večina deležev preide v poljske roke, odbil tudi vse proteste francoskega poslanika v prilog zaprtih ravnateljev iti tako dosegel, da je Zyrardov postal |x>vooldue ob 11 bodo obiskali |x>močnika finančnega ministra Nedeljko-viča in načelnika Petroviča zastopniki čebelarskih društev iz Slovenije in zastopniki železničarske zadruge iz Ljubljane. Intervenirali bodo zaradi dobave sladkorja, ki pa slovenski čebelarji letos nuiuo jKitrebujejo za pretirano čebel zaradi slabe letine. Slovenski škof med slovenskimi izseljenci v Nemčiji 0 potovanju mariborskega škoia dr. Ivana Tomažiča po Westlaliji Kakor je »Slovenec« že poročal, se je mariborski škof dr. Tomažič v času od 15. do 23. avgusta t. 1. mudil med našimi izseljenci. S tem je bila izpolnjena dolgotrajna želja izseljencev, ki so vse storili, da se je obisk izvršil slovesno in točno po določenem programu. Kevelaer. Na praznik Marijinega vnebovzetja, ki pa v Nemčiji ni zapovedan, se je g. škof ob 10 dopoldne pripeljal z vlakom iz Kolna v Kevelaer. Na kolodvoru ga je pričakovalo okrog 1000 Slovencev iz Nemčije, Belgije in Holandije, Društva sv. Barbare z zastavami. Po vhodu v Marijino baziliko je imel prevzvišeni primerno pridigo, nato pa slovesno pontifikalno sv. mašo. Cerkev, v kateri je prostora za 5000 ljudi, je bila natlačeno polna Slovencev in drugih romarjev. Veličasten je bil v,hod prevzv. nadpastirja iz župnišča v spremstvu društvenih zastav. Ob 2 popoldne se je g. škof udeležil po-božnosti križevega pota, pri kateri je imel kratek nagovor škofov spremljevalec mariborski kanonik g. dr. Jožef Mirt. Ob 5 pa se je vršila sklepna pobožnost s petimi litanijami Matere božje, pri kateri se je v imenu vseh poslovil od Marije izse-lienški duhovnik g. Drago Oberžan iz Holandije. Poleg teh so se zbrali pri tem slovenskem romanju v Kevelaerju še: msgr. Valentin Zupančič iz Francije, vikar T e n s u n d e rn iz Hoevela, pater T e o 11 m v Velzen iz Heerlena, evbaristinec p. Zupančič iz Porenja, župnik Fischer iz okolice Kevelaerja in mnogi drugi prijatelji slovenskih izseljencev. Gladbeck. Ob 6 zvečer se je mariborski škof odpeljal v Gladbeck, kjer je poleg Slovencev priredilo tudi nemško prebivalstvo slovesen sprejem. Zupna cerkev sv. Lam-berta, kamor je škof prišel točno ob 8 zvečer. in sosedne ulice so bile vse okrašene s cerkvenimi in papeževimi zastavami. Pred cerkvijo je škofa najprej pozdravil predsednik društva sv. Barbare v Gladbecku gosp. Jožef Dobrave, v cerkvi pa župnik Effing. Po škofovem vhodu v cerkev je župnijski pevski zbor najprej odi»el »Laudate Dorni-num« mariborskega komponista E. \Vagner-ja, sledil je škofov nagovor v slovenskem in nemškem jeziku, nato so bile litanije z blagoslovom. Za časa svojega bivanja v Gladbecku je bil škof Tomažič gost župnika Effinga, pozdravil ga je tudi župan dr. Hakenberger, omeniti pa je treba, da je tudi nemški notranji minister pismeno izrazil svoje veselje nad tem, da obišče škof dr. Tomažič slovenske delavce v Nemčiji. S kakim veseljem so Nemci sprejeli slovenskega škofa, priča tudi to, da so mu za ves čas njegovega bivanja v Nemčiji dali na razpolago svoje avte odlični predstavniki nemške industrije. Drugi dan* 16. avgusla je bila lepa cerkvena slovesnost s škofovo pridigo in sveto mašo v župni cerkvi sv. Lamberta. nato pa se je vršila slovesna akademija s proslavo 25-letiri.ee društva sv. Barbare v Gladbecku. Ker so škofa klicali nujni posli drugam, ga jc na proslavi zastopal kanonik dr. Mirt. Slavnostni govor je imel vikar Tensundern, ki je podal zgodovino društva sv. Barbare in se pri tem spominjal tudi onih Slovencev, ki so v teku teli 25 let obiskali west-falske Slovence: Jegliča. Kreka in drugih! Proslavo je vodil društveni predsednik gosp. Dobrave, čestitali pa so društvu tudi predstavniki nemške rudarske zveze, potem zastopniki Kolpingovili ustanov, župnik Effing in drugi. Ob sklepu akademije je škofov zastopnik rlr. Mirt s primernim nagovorom čestital 14 jubilantom društva in jim pripel na prsa društveno odlikovanje v spomin njihovega 25-letnega delovanja. Proslava 25-letnice društva sv. Barbare se je izvršila z izbranim sporedom in ]>oka-zala velik pomen teh društev za prosvetno in narodno delo med slovenskimi izseljenci v Nemčiji. PojKildne 16. avgusta je škof dr. Tomažič s svojim spremstvom obiskal velikega prijatelja westfalskih Slovencev gosp. vikarja Tensunderna v Hoevelu, od tam pa se .ie od- peljal v Minister k škofu pl. Gulenu, v čigar škofijo spadajo po večini westfalski Slovenci. Hainborn. Skozi Esseri s« je mariborski skol" odpeljal zgodaj zjutraj v Hainborn, kjer so ga pred cerkvijo pričakovali tamkajšnji Slovenci z društvenimi zastavami. Po slovesnem vhodu v cerkev je prevzvišeni najprej čestital dvema paroma zakoncev k njunemu srebrnemu jubileju. Sledila je škofova pridiga in sv. maša, pri kateri je lepo prepeval slovenski pevski zbor v Hamboriiu. Po sv. maši se je vršil pozdravni sestanek hanibomskih Slovencev, ki so se ga udeležili tudi hanibornski župniki; v njihovem imenu je v izbranih besedah pozdravil navzočnega škofa župnik in prelat Vos«, ki je posebno poudaril, da so slovenski rudarji dobri katoliki in zato priljubljeni in na dobrem glasu pri nemški duhovščini in prebivalstvu. Gi-njen od vsega, sc je prevzv. nad pas tir zahvalil za prisrčni sprejem in pozdrave ter vsem priporočal zvestobo do katoliške cerkve in do domovine. Končno je vsem navzočim podelil svoj blagoslov. S tem je bila slovesnost v Hamboruu končana, napravila je na vse navzoče globok vtis. Meerbeck. Istega dne popoldne se jc mariborski škof odpeljal v Meerbeck, kjer so ga pričakovali tamkajšnji Slovenci z društvenimi zastavami, domača duhovščina ter domače prebivalstvo. Tudi tukaj se je vršila najprej pobožnost v cerkvi s škofovim nagovorom in s petimi litanijami Matere božje, nato pa so vsi škofa spremili do župnišča ter se orl njega poslovili. Povsod, kamor je škof prišel, se je poleg cerkvenih slovesnosti prijazno razgo-varjal s predstavniki naših rudarjev, z zastopniki društev, blagoslavljal je otroke ler jim delil podobice. Vlival je v srcn naših izseljencev, ki bijejo hud boj za vsakdanji kruh v te.j gospodarski stiski, in jih bodril v zvestobi do Boga in do domovine. Njegov obisk bo ostal vsem vcestfnlskim Slovencem v trajnem spominu in bo veliko pripomogel k temu. da vezi med nami in našimi izseljenci ne bodo prenehale, anipak se še okrepile. Sitna škoda po strašnih nalivih Vode uničujejo ljubljansko okolico Ljubljana, 28. avgusta. Ljudje ne pomnijo, da bi bilo vreme med mašami tako katastrofalno in deževno ko letos. Že včeraj smo omenili, da vlada po drugih krajih države vročina in deloma suša, saj so včeraj v Skoplju imeli + 30° C, v Belgradu +31° C in v Splitu +30° C. Hladni in deževni pas obsega prav vso Slovenijo in še hrvaški gorski kotar, kakor tudi ozemlje tja do Zagreba. V zadnjih 24 urah se je nad Ljubljano zlilo 53.7 mm dežja, ves avgust pa do danes že 190.7 mm, kar daleč presega po-vprečnik padavin v zadnjih 80 letih. Vode kljub temu, da je nekoliko nehalo deževati, še vedno naraščajo. Ljubljanica se je razlila pri Zalogu po travnikih. Tudi Sava močno pritiska. Barje doslej v glavnem še ni v nevarnosti, kakor druga leta. Pri Lipah pa že sega voda na cesto, ki vodi proti Podpeči. Mirna Ižica je v 24 urah narasla za 1 m in sega sedaj že pri mostu na Peruzzijevi cesti 2 m nad normalo. Barjani, ki jim je že pomladanska povodenj uničila prve posevke, hite pospravljati in kopati krompir, ki je drugače zelo nagnit zaradi prevelike moče. Otava, ki je v ljubljanski okolici kazala prav dobro, je sedaj na mnogih krajih uničena. Voda je odnašala kopice in Ljubljanica nosi seboj cele kope otave, pokošene pred nekaj dnevi, a jo niso pravočasno mogli spraviti suho pod streho. Pod vodo stoje že kraji nizdol od Vrhnike ob Ljubljanici, kakor tudi kraji ob Iški, velikem hudourniku, ki ga bo treba v spodnjem delu vendarle regulirati. Polja in travniki na Barju so že prenamočeni z vodo in zato je naravno, da vode hitro naraščajo ter so obe zatvornici v Ljubljani tako ob Trnovskem pristanu, kakor tudi v Gruberjevem prekopu takoj odprli, da se velike vode, zbrane na Barju, naglo odtekajo. Mali pritoki so tako narasli, da so včeraj ljudje že čakali, kdaj se razlijejo čez bregove. Veliki nalivi pa niso bili samo nad Ljubljano in okolico, marveč tudi daleč naokrog po vseh krajih Slovenije. Slaba letina, ki se obeta našim krajem, tare v prvi vrsti kmeta. So znane že mnoge vasi, ki nimajo poštenega grižljaja. Tako so obubožali, da nimajo niti soli pri hiši! Poleg drugih gospodarskih težav so bili tudi nalivi vzrok, da si ljudje niso mogli oponioči. Po mnogih okoliških vaseh, ki so nekoliko v hribih, primanjkuje celo razsvetljave. Ljudje so veseli, če si morejo prislužiti skorjo vsakdanjega kruha, kaj da bi mislili na kako večjo udobnost. Tudi barjanski kmet je letos tako silno udarjen, da ne bo zmogel vseh dajatev in da bo na zimo pravi revež. Posebna komisija okrajnega glavarstva za okolico je danes začela ceniti škodo, ki jo je povzročilo strašno neurje nad Grosupljem, kjer se je pred dnevi utrgal oblak ter je napravil pravo pustošenje po njivah in domačijah. Voda in strela okrog Konjic Konjice, 28. avgusta. Nihče ei ni v nedeljo mislil, da bo v noči na ponedeljek kaj posebnega. Nedvomno ie vsak verjel v sončno in lepo vreme in na sušenje otave, ki so jo tukaj pričeli v veliki meri kositi. Preteklo noč pa se je nenadno odprlo nebo in izlivalo iz sebe velikanske množine vode. Liti je začelo okrog pol ene in lilo do svita, ko jc ponehalo. Poleg dežja je razsajal grom. ki tudi ni pri-zanesel. Vašemu dopisniku je bilo sporočeno, da je med silnim nalivom udarilo v po dom. Karnar-ieve hleve v Draži vasi pri Ločah. Rešili so živino. Zgorelo je vse seno in slama v vrednosti 6000 Din. Seveda je vrednost hlevov neprimerno rečja. Škoda, ki so jo napravili nalivi, je velikanska. Potoki in jarki ob naglem vodnem navalu niso mogli več odvajati. Voda se je razlila po lepi otavi. Košnja je na leh mestih popolnoma nemogoča. Pa bi se itak kositi ne splačalo, ker je voda nanosila tja blata, peska in protja. Tisti deli travnikov so kakor peščene stepe. Tudi hiše in kleti, ki nižje leže, so bile na mah polne vode. Naibolj občutna škoda pa bo na krompirju, o katerem smo že poročali, da v veliki meri gnije. Po njivah okoli Tepanja in konjiški dolini je nevarnost, da ne segnije ves v zemlji. Danes, ko je prepojila voda vnovič zemljo, oziroma bo stala par dni na njivah, bo spet šlo velike množine krompirja v nič. Ljudem nujno svetuiemo, naj ga izkopljejo takoj, ko bo nastalo spet lepo in se bo zemlja posušila. Pretežna večina se jih je za to že odločila. Hud vihar za Savo Sevnica ob Savi, 27. avg. Huda vihra in dež ter neprestano bliskanje in grmenje marsikomu ni pustilo spati v noči od 26. na 27. t. m. Vsled dežja, ki jc kar lil, in pa vsled močnega vetra. — pravega viharja, je polegla ajda. da bo težko kaj prida iz nje. Tudi koruzo je lomilo iu precej sadja otreslo. Najbolj .je prizadeto polje bližnje vasi Orehovo, kjer je mnogo koruze uničene. Tako tudi v Ledini. Velika povodenj v Cerknici Cerknica, 27. avg. Davi jc bilo vse nebo zaprto. Temni oblaki so se počasi preganjali nad cerkniško dolino. Ljudje so s strahom pričakovali kaj bo, kajti sivocunjasto nebo ni obetalo nič dobrega. Okrog 8 se je nenadno vlila huda ploha. Med grmenjem je neprestano deževalo do 12. Okrog 12 pa je potok Cerkniščica, ki je sicer majhen nenadoma narastel (nad) VA m nad normalno višino. Tudi v par hišah, ki stoje v neposredni bližini vode, je voda udrla. Posestniku Kosu je odnesla drva, druge stvari pa so še pravočasno rešili. Voda se je tudi razlila po cerkniškem in dolenje-vaškeni polju in naredila opustoševalno deio. Mnogim, ki so imeli otavo zunaj, je vso odneslo. Krompir, ki je itak slab in črn, bo sedaj za nič. Kmet ga ne bo imel niti z« domačo potrebo, kaj šele za seme! Res, naš kmet je strt. Dohodkov nima liikakih, izdatkov pa vedno več. Bog ve. kam nas bo to pripeljalo? Med najhujšim nalivom, ki je divjal okrog '/>9, se je nenadno pojavil nad Cerknico aeroplan, ki opravlja, promet med Ljubljano in Sušakom, Bržkone je radi prevelike megle izgubil smer. Na mnogih, za pristanek primernih mestih, so zažgali ogenj, a po skoro %-urnem kroženju je aeroplan naposled odletel proti Ložu. v Ogromen kriz vrh Skrlatice Kakih 40 Skalašev ga nosi na vrh Mojstrana, 26. avg, Danes ob 3 zjutraj ie iz Aljaževega doma odrinilo na Škrlatico 35—40 Skalašev, ki so nesli na vrh ogromen križ, seveda razstavljen, vsak svoj kos. Križ je železen. Je moral vsak nesti precejšnjo težo v svoji krošnji. S seboj so imeli ključavničarja, ki bo križ na vrhu sestavil. Hodili bodo Veliko zborovanje viničarjev Ljutomer, 26. avgusta. Danes predpoldne se je vršilo v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru veliko zborovanje viničarskega delavstva, združeno s 13. rednim občnim zborom »Strokovne zveze viničarjev«. Zborovanja se ie udeležilo nad 300 zavednih viničarjev iz okolice Ljutomera, po svojih delegatih pa so bile zastopane vse viničarske skupine, organizirane v Strokovni zvezi, iz Maribora, Slovenske Bistrice, Hoč, z Gornje Radgone in iz Haloz. Kot zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze sc je zborovanja udeležil g. K o res iz Maribora. Načelnik Strokovne zveze je v svojem poročilu povclarjal krščanske temelje, na katerih sloni viničarska organizacija in idealno delo zvezinega odbora. Podrobno je bilo poročilo blagajnika. Skupni denarni promet znaša 04.072.44 Din. Glavno besedo je imel idejni in strokovni tajnik Strokovne zveze viničarjev g. Peter Rozman. Njegovo poročilo jc bilo obenem referat. v katerem je obširno govoril o obupnem položaju, do katerega jc našega vini-čarja doveclla gospodarska kriza. »Izraz kriza je postal že tako mogočen, da je z njim mogoče hipnotizirati mase delovnega ljudstva. Hujše od gospodarske je moralna kriza, ki .ie čezmerno zožila čut socialne pravičnosti. V nadaljnem govoru zavrača očitke, da vini-čarjem dobro gre, vzpodbuja k samopomoči Za deževne dneve: dobra knjiga in šest ur. Ne bo ravno lahka zadeva, ker je Skrla-tica znana kot ena najtežuh tur, morali bodo pa še nositi tako težke krošnje. Na vrhu se bodo zamudili s postavljanjem križa kakih pet ur. Križ bo nekak spomin na žrtve Julijskih Alp, sicer pa je tudi navada, postavljati križe na vršacih gora. Nemci jih imajo precej. Župnik in duh. svetnik Jernej Frangež - 75 letnik Maribor, 26. avgusta. Pri bližnji Sv. Marjeti ob Pesnici so tamošnji župljani in okolicam obhajali dan pred Jernejevim izredno le[x> slovesnost, ki ka/e, kako visoko čisla naše ljudstvo svoje duhovne voditelje. Tamošnji župnik in duhovni svetnik g. Jernej Frangež je obhajal dne 24. I. m. svoj 75 god. Jubilant je znan po svoji skromnosti in radi lega tudi ni skoro nihče vedel vsaj lako se je na videz zdelo za redki jubilej domačega župnika. A vodilni farani so na tihem pripravljali priljubljenemu jubilantu in druiiim presenečenje. Pod vodstvom domačega jxi skupnem delu v strokovni organizaciji in poda ]>oročik> o delu organizacije v preteklem letu. Strokovna zveza viničarjev šteje danes 19 delujočih skupin, »kupno z 850 člani. Centralno tajništvo ima v Slamnjaku pri Ljutomeru, krajevna tajništva pa v Mariboru in v Gornji Radgoni. Tajništvo je prirejalo razne sestanke, vlagalo pritožbe in posredovalo pri viničarskih komisijah. _ Odbor načelstva in nadzorstva je ostal večinoma stari. Sprejetih je bilo nato 5 obširnih resolucij, ki zahtevajo razne pravice viničarskemu slami, izpolnjevanje viničarskega reda, službeno stalnost, zakonito urejeno službeno razmerje, obvezno bolniško zavarovanje in podreditev zanemarjenih in površno obdelanih kompleksov vinogradov agrarni reformi. O delu in nalogah stanovske organizacije in njenih temeljih .je nato referiral g. Korek i/, Maribora. Občni zbor .ie jvikazal vso moč viničarske organizacije, navdušenje za delo in veliko borbenost v uveljavljanju viničarskih pravic. Jesenice Xa osnovni šoli. kalero so prav lepo prebarvali, o čemer je Slovenec- poročal, so pozabili na neko zelo važno stvar. V zid vdelan Slomškom stili Vsaka minuta je večnosti ud- ild. je prav lepo prebarvan s črno barvo, zgoraj nad verzoin pa so pustili v nevidni zidni barvi. A. M. SLOMŠEK. Ali je to pozabljivost? g. župana veleposestnika Alojzija Schickerja, šolskega upravitelja g. Mirka Vauda iu organista g. Janka Rakuša so se na skrivnem vršile priprave za počastitev g. župnika. Ko je v četrtek napočil mrak, so naenkrat za-grmeli topiči, zaigrala je domača godba, zažarele so baklje in proti župnišču so prikorakali vrli domači požarniki, otroci, skoro vsi župljani, mnogo sosedov, pevci, razna domača, zlasti cerkvena društva in prostorno dvorišče pri župnišču je bilo napolnjeno samih častilcev g. župnika. Zadonela je slavnostna pesem, godba in veselo vzklikanje stotere množice. Vrstili so se pozdravni govori župana in predsednika gasilske čete g. Schickerja, g. Vauda in g. Rakuša, ki so vsi slavili velike zaslutre, ki jih ima slavljenec za domačo župnijo. Belo oblečene deklice so poklonile lepe šoj>ke in z deklama-cijami slavile jubilanta. Ravnolako Marijina družba. Ginjen nad nepričakovano počastitvijo se je v govoru zahvalil jubilant prirediteljem, društvom, govornikom in posebno zvestim faranom za lako lepo slovesnost. Povdarjal je. da ga zelo veseli, da ob njegovi 75 letnici farani na tako iskren način stojijo njemu ob strani, ko ga ravno v zadnjem času zadene nesreča za nesrečo. (Ta dan mu je po-žigalec zažgal viničarijo.) Nameraval sem, pravi g. župnik, obhajati svoj 75. imendan sam v tihoti in molitvi. Zato ne najdem v tem trenotku pravega izraza v zahvalo. Pri 37 letnem tukajšnjem delovanju sem prispel do številke 75. Tukaj sem se postaral in izčrpal svoje moči. V zahvalo za svoje nesebično delovanje v prid naroda sem bil večkrat žrlev prav neutemeljenih sovražnih napadov. Toda užival sem tudi prijetne dneve meti svojimi. In ker je teh, ki mi niso bili sovražni, ogroniHa večina, zato sem ostal kljub vsemu rad tukaj pri vas in bom deloval do zadnjega pri Vas. Bog plačaj vsem, Bog živi! In zopet je zadonela pesem, godbeni akordi pa so doneli v prijetno noč ter pričali, kako ljubi in spoštuje slovensko ljudstvo svoje duhovnike kljub temu. da v sedanjih razmerah mnogi lega niti pričakovali ne bi. Z zvonika se je zasvetila velika številka 75 in topiči so še naprej oznanjali okolici, da pri Sveti Marjeti obhajajo izredno slavnost. Ljudje kar niso hoteli se jx>sloviti. Bila je lepa noč in vse stotine so ostale skoro do polnoči zbrane okrog g. župnika. Naš jubilant je bil rojen leta 1859. v Frainu, v duhovnika je bil posvečen leta 1886. Pri Sv. Marjeti deluje kot župnik že od leta 1897. Njegova župnija se odlikuje po ogromni večini narodno-za-vednih in katoliško mislečih faranov. Vzorna so gospodarstva marjeških kmetovalcev, gostoljubje je v tej fari doma i■ božji blagoslov je naseljen kot stalni gost skoro v vseh hišah. Lepota marješke cerkve je znana in daleč naokoli je tudi znana prijaznost in gostoljubnost g. župnika Frangeža. Naš list, ki je po zaslugi g. župnika v številnih hišah njegove župnije udomačen, kliče g. jubilantu: Se mnogo zdravih let! - Ko se začno cevi ponpnjevnti. deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša navn' krvi Trbovlje Dobra vest. Načelslvo Zadružne elektrarne- sporoča zadružnikom, da bo v me-secu avgustu lok brezplačen za one člane, ki bodo imeli do 31. I. m. plačan ves predpis do vključno meseca julija. Cestni obračun zn leto 1933-34 laškega okrajnega cestnega odbora ,ie raz|>oložcn na občini za cv. ugovor«! do 30. I. m. Dohodki znašajo 1,685.247.02 Din. izdatki |>a 1,674.653.10 Din, torej je preostanka I0.593.8JI Din. Prvikrat ,io oklic za jioroko razglašen na občinski deski, ker sla ženin in nevesta bap listovske vere. Ženin ,je doma iz svetokri štofske občine. ne Vesta pa prebiva v Trbovljah. rojena pa jc bila v nemškem Hamboriiu. Ljubljanske vesli: Stanovanja so predraga Ljubljana, 28. avg. Pred tedni sem zvedel za dogodek — mislim, da jo precej redek. — Med tisoči hišnih posestnikov v Ljubljani .ie pokazal eden res kavalirsko gesto in uvidevnost s tem, da je znižal stanarino stranki — zakonskima državnima upokojencema po 200 Din mesečno popolnoma iz lastnega nagiba samo zato, ker je zgubila zakonska družina dotič-neg>!i drž. upokojenca znaten del svojih dravinjskih do klad, ko živi pač z možem v zakonski skupnosti. — (Ako bi bila ločena, bi jih prejemala neokrnjene.) — Ne vem, ali .ie razen tegn meni znnnega dogodka v celi Ljubljani še k.-ik drug temu podoben. Kajti prav nikjer se ne čuti, da bi hišni gospodarji zniževali najemnino od stanovanj. Nasprotno: niso niti redki Inki, ki so prav zadnje čase stanarino še zvišali — celo v starih hišah, kar je prav gotovo neopravičeno, posebno luni. kjer ni niti najmanjšega dolga na hiši. Nc rečeni, da niso opravičene višje najemnine v novih hišah, ako so bile zidane ob času, ko je bil material drag, ko je bila visoka obrestna mera za najeta posojila in ko je bilo delavstvo stavbne široke neprimerno bolje plačano, kakor je danes. Nikako pa ni bilo — in šc manj je danes opravičeno, da s«1 po veliki večini izenačujejo stanarine v starih hišah z onimi v novih. So še hišni posestniki, ki ne navijajo cen in se ' f Veruška Novak Vse njeno življenje je bilo kot goreča sveča, i plamleča v popolnosti k Bogu. Njene mlade, zdra- ' ve misli so bile odmaknjene svetnosti in vabam | telesnosti, njene plave oči so strmele v neznano, čudežne dalje in iskale odgovorov na vprašanja, .^HHj .ki jih je prožila njena globoka duša. Morje ji ni bilo, kot je nam morje, morje ji je bilo simbol ve-soljstva, odtenek tistega vesoljstva, ki je v Bogu, in ji je bilo simbol lepote, spet samo odtenek lepote, ki je v Bogu, čigar ime je sleherno minuto izgovarjala s svetim spoštovanjem. Sedaj pa je sveča dogorela, čeprav pravkar prižgana. Morje, simbol vesoljstva, je zahtevalo prav njo, njo, ki je vsako jutro opazovala sončni vzhod in njegove plamene v morju, njo, ki je še na dan smrti obiskala Mater božjo na Trsatu, kot bi slutila, da je z njo dopolnjeno. Vsa lepa, plemenita in čista je šla v vesoljstvo Boga, v lepoto Boga, kjer je popolnost, kjer ni žalosti in ni ugank in ni dvomov. Telesna ločitev od tega sveta ji je bila kruta, tem lepša pa je bila njeni duši pot v Bogu. Slovenci smo z Veruško Novakovo, osmošolko, izgubili eno najnadarjenejših mladenk, ki je pri svojih 17 ih letih kazala povsem svoje izklesano mišljenje o najtežjih problemih. Dičila io je iskrena pobožnost in prirodna vernost. BlagOT njeni duši, potrti materi pa bo ona sama izprosila naj-izdatnejšo tolažbo. O Na letošnji pasji razstavi bo na velesejmu razstavljenih, kakor čujerno, blizu 200 psov raznih pasem. "O Dobre kuharice, služkinje, hotelske sobarice in druge delovne pomožne moči v gospodinjstvu ee dobijo v zavodu Sv. Marte, Ljubljana, Stre-liška ulica 2. Cenjenim gospem vljudno priporočamo, da se obračajo na naš zavod. zadovoljujejo z najemninami, ki so znosne tudi za najemniki'. Toda le premalo je takih. Povsod se govori, kako padajo cene. Res je, padle so cene krompirju, fižolu, sadju, čebuli, torej tam kjer je udarjen kmet.— Pri obleki ali industrijskih, izdelkih se padec cen kaj malo pozna. A še najmanj, če ne skoro nič, se ne pozna, da bi bile podle cene za stanovanja v mestih. Stanovanja so res odločno predraga. Seveda je v interesu tistega, ki pobira davke, da so hišne'in stanovanjske najemnine kolikor mogoče visoke. Ni pa to v interesu obuboženega malega in srednjega človeka, najsi je la javni ali zasebni uradnik-nameščenec ali upokojenec, obrtnik ali delavec. — Saj so nešteti med temi, ko jih polovica mesečnih dohodkov no zadostuje niti za plačevanje stanarin. — Mislim, da je revizija mnogo predragih stanovanjskih najemnin nujna zadeva za vse najemnike. Tudi v novih hišah posebno sedaj, ko bodo znižane obresti od dolgov. — Po]>olnonin neopravičeno je, da s«! zahteva v starih hišah za trosobno stanovanje še sedaj 1400 Din, za štirisobno celo 1800 Din mesečno; ali — čeprav v novi hiši — za podpritlično stanovanje ene sobe in male luknje kot kuhinje 400 Din mesečno. — So izjeme, sem dejal. — Zakaj bi pa vsaj v življonsko najvažnejšem vprašanju — stanovanjskem — ne postale enkrat izjeme — pravilo? — Stal nominis n m br a. Zemlja podsula delavca Na Muzejskem trgu je, kakor znano, že delj časa zaposlenih več delavcev pri urejevanju trga. Med drugimi delavci je bil za|>oslen lani tudi 31-letni Jusl Križinančič. delavec pri mestnem cestnem nadzorstvu, ki stanuje na Ižanski cesti 32, pristojen pa je v Bazovico. Danes dopoldne okoli 10 ga je sredi marljivega dela doletela huda nesreča. Velik kup zemlje je zgrmel nanj in ga pedsul. Delavci so mu hitro priskočili na pomoč in ga izvlekli izpod zemlje, nato pa poklicali reševalno postajo, ki je ponesrečenca prepeljala v bolnišnico. Križmančič ima najbrž nogo zlomljeno v kolku, razen lega pa še notranje poškodbe. 0 Novo otroško zaveli5<> otvorierto na Taboru. 0 Pojemajoče slavbn' :anje v mestu ima v lej gospodarski krizi sve zrok predvsem v dejstvu. da so stavbne parcelo zlasti v predmestjih v cenah poskočile, kar onemogoča marsikomu, ki ne razpolaga z velikim stavbnim kapitalom, gradnjo hiše. V predmestjih so parcele, kjer si dobil kvadr. meter še pred tremi leli po 50 do 00 Din, je danes že po 80 do 120 Din, a tudi do 150 Din. Vsled tega bodo oslalc mnoge parcele ob prometnih cestah v meslu še dolgo nezazidane. Zalo bo gradbeno gibanje tudi prihodnja leta pojemalo. 0 Katera dama želi najmodernejšo obliko lile klobuka, najnižje cene kakoi žalni klobuk in paj-čolan. naj obišče salon »Anita«. Ljubljana. Krekov trg 10. I Mariborske vestis Trije ljudje v senci vešal - nedolžni? Pred obnovitvijo skrivnostne obravnave Maribor, 28. avgusla. Tragična zgodba družine Markuzi in ozadje enega najbolj zamotanih sodnih procesov, ki so se kdai odigravali pred mariborskim sodiščem, se začenja z naiidbo tajinstvenega golega človeškega trupla v Benediškem gozdu, dne 7. septembra 1020. Takrat so bili še burni časi. Prikazovali so se neznani ljudje zahajali v samotne hiše in zopet izginjali. Bila je to zlata doba za tihotapce in iz nje izvirajo tudi najhujši zločini, ki so se v teh krajih kdaj dogajali. Mnogo teh zločinov še danes ni poiasnjenih, žrtev nihče ni poznal ne po imenu, ne po kraju in tako je bilo tudi s skrivnostnim zločinom v Benediškem gozdu. Truplo neznanca je našla deklica, ki je brala gobe. Ljudje ga niso prepoznali, nihče ga v teh krajih ni videl. Nobenega znaka na njem, odkod in kdo, le na glavi je zevajoča strašna rana pričala, da mu je zločinska roka zadala smrt. Dolgotrajna poizvedovanja oblasti niso prinesla pojasnitve, še danes nihčfe ne ve, odkod je bila neznana žrtev in kdo žahfie za njo. Ljudski glas je zavil dogodek v kopreno skrivnostne grozote. Kdo so zločinci? Ko niso ugotovili, kdo je mrtvec, so skušali dobiti vsaj zločince v roke. Pa tudi skraja zastonj. Ljudski glas je obdolžil družino Markuzi. Šele februarja 1921 je j>rišlo do prve aretacije posestnika Ivana Markuzija v Drvanji, njegove žene Ane in njegovega brata Jožefa Markuzija, opekaria iz Žerjavcev. Postopanje pa je bilo proti njim ustavljeno. Vidljivih dokazov ni bilo, na podlagi samega suma pa sodišče ni moglo sestaviti obtožbe. Govorice pa niso mirovale. Tako je zopet prišlo lela 1926 do obnovitve postopanja. Preiskavo sta poleg orožnikov vršila tudi dva kriminalna uradnika iz Maribora. Na podlagi zbranega materijala je prišlo do razprave pred mariborsko poroto. Trije možje v senci vešal. Poleg imenovanih treh Markuzijev se jim i« sedaj pridružil na zatožni klopi še posestnik Mihael Zemljič iz Drvanje. Tri dni, IT. 18. in 19. septembra 1926 je trajala porotna razprava pred mariborsko poroto. Tretjega dne je padla sodba: Ivan Markuzi se obsoja na smrt, brat Jožef Markuzi in Mibael Zemljič na dosmrtno ječo, Ana Markuzi na 3 leta robije. Zagrebški stol sedmorice je izpreme-nil tudi še sodbo Jožeta Markuzija in Mihaela Žemljica v smrt na vešalih. Troje mož je stalo v senci vešal do t? maja 1927, ko jim je kraljeva milost rešila življer.|e, pa jih je pokopala za vedno za zidove mariborske kaznilnice. Po nedolžnem obsojeni? V preiskavi, pred poroto, na pragu vešal in sedaj v živem grobu zatrjujeta oba Markuzija in Zemljič svojo popolno nedolžnost. Obsodba jc temeljila na podlagi indicij in izpovedbe ene same priče, ki pa ni bila neposredno navzočna. Rekonstrukcija zločina je dokazovala, da so Markuziji ubili neznanca — trgovca in tihotapca — v kleti s sekiro v trenutku, ko se je sklonil, da bi si iz soda natočil sadjevca. Truplo so oropali ter ga na- sc0 f* Kličite telef. štev. 29-92 boto letošnji jesenski velesejm v Gjubljani Ne zamudite pravočasno opozoriti na svojo velesejmsko razstavo potom reklame v „Slovencu brez katere ima razstavljalec le polovičen uspeh. mmmmmi^mm^mm^mmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmm Opozarjamo posebno na prvo velesejmsko izdajo, dne 1. septembra ln na drugo dne 8. septembra. Obe bota izšli v zelo povečani nakladi. S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratni oddelek „Slovenccr ZNANA ložili na voz in zapeljali v Benediški gozd. Priča, ki je igrala v procesu glavno vlogo, je pripovedovala, da je videla Markuzijeve iz daljave, kako so v pozni nočni uri v svitu petrolejke nakladali pred kletjo na voz nek predmet, ki naj bi bil čisto podoben človeškemu truplu. Markuzijevi so se zagovarjali, da so naložili na voz prašiča, ki so ga prodali v Mariboru. Dasi priča ni bila neposredno navzoča pri zločinu, so bile njene izpovedbe teht-nejše, kakor zagovor Markuzijevih in prišlo je do obsodbe, Žarek upanja. Ves čas od usodne sodbe so si obsojenci prizadevali, da bi prišlo do obnovitve procesa. Žarek upanja jim je zasijal sedaj. Dne 18. septembra se bo vršila pred mariborskim sodiščem javna razprava o dopustnosti obnove kazenskega postopanja na podlagi po obsodbi izvršenih poizvedb. Morda bo sedaj zbrani materijal dovolj tehten, da privede nesrečneže znova pred sodišče ter jih celo morda zopet spravi na svobodo. Tam jih sicer čaka žalostna usoda — imetje jim je šlo za stroške postopanja in obrambe, pa vendar, svoboda je svoboda, četudi pridejo vanjo kot berači. Lufz peC Jugo-Lutz družba z o. z , Ljubljana VII, telefon 3252 MARIBOR zastop. 1'inter & Lenaril veletrgov. žel. □ Poučni izlet iinančne kontrole. Celokupno osebje finančne kontrole v Mariboru je napravilo poučni izlet v Dravograd. Ogledali so si rafinerijo nafte Gol ter krajevne zanimivosti, Lastnik rafinerije, gosp. Gol, je priredil s svojo gospo soprogo vsem udeležencem poučnega izleta topel in prijazen sprejem ter jih je po ogledu in razkazovanju obsežnih naprav svojega podjetja povabil na dom. □ Narodne noše na manjšinskem kongresu. Kakor že objavljeno, se vrši v nedeljo, dne 2. septembra, v Mariboru kongres emigrantov. V sprevodu bodo tudi narodne noše, zlasti primorske, ki naj pridejo ob določeni uri na zbirališče. □ Poročila sta se v cerkvici na Slovenski Kal-variji upravnik Mestnih podjetij v Mariboru gosp. Franjo Peric in gdč. Adrija Troštova. Poročal ju je p. dr. Stanko Aljančič. Novoporočencema naše iskrene čestitke! G 1400 Din za knjigo. Čuden slučaj je prijavila včeraj mariborski policiji posestnica Ivana Dre-venšek iz Pobrežja pri Ptuju. Drevenškova je bo-lehna in lo je izkoristila neka ženska iz Maribora, ter ji prodala čudodelno knjigo, tiskano v latinščini, Za knjigo je zahtevala in dobila 1400 Din. Enako knjigo je prodala sestri Drevenškove v Tur-nišču, tudi za 1400 Din. Obema ženskama je na-tvezla, da bo prinesla knjiga srečo in zdravje k hiši. Drevenškova je te dni pokazala čudotvorno knjigo nekemu dijaku, ki je ugotovil, da je to navadna v latinščini tiskana mašna knjižica. Na podlagi tega je sedaj Drevenškova prijavila prodajalko mariborski policiji, □ Seja občinskega sveta bo 8. septembra. O Z nogo v jicpelj. Pri mlačvi se je ponesrečil pri Sv. Marjeti ob Pesnici 7 letni posestnikov sin Josip Polanec. Poganjal je konja ter sedel pri tem delu na vitlju. Po nerodnosti je vtaknil nogo v vi-telj, ki mu jo je zmečkal. □ Radi pasjih zob v bolnišnico. V Velki je napadel hud pes 55 letnega dninarja Mihaela Fa-šinga. Srdita žival je zadela Fašingu s svojimi zobmi hude rane, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. □ Povratek prevzv. knezoškofa dr. Tomažiča. Prevzvišeni vladika lavantinski dr. Ivan Tomažič se je v ponedeljek zvečer povrnil s svojega potovanja v Nemčijo in Holandijo ter obiska tamošnjih slovenskih kolonij nazaj v Maribor. □ Ulica v temi. Aljaževa in Marksova ulica, ki sta sedaj že močno zazidani ter precej prometni, sta še vedno brez cestne razsvetljave, kar tamošnji občani precej bridko občutijo. Hitlerjevci še prihajajo čez mejo Mojstrana, 26. avgusta. Hitlerjevci še vedno uhajajo iz Avstrije čez mejo. Dnevno jih preide meio 4 do5. Prihajajo čez Podkoren, Mlinšco in Kepo pa tudi drugod. Naši vojaki jih zajamejo in odpravijo v dolino, kjer jih nastanijo, dokler jih ne odpremijo z eskorto v čakovec ali Varaždin. Menda pa zelo obžalujejo svoio nepremišljenost, ker so videti skrajno potrti. Uhajajo pa čez mejo zato tako lahko, ker je avstrijska obmejna straža baje zelo zaposlena v dolini radi nemirov — tako vsaj sami zatrjujejo. Kulturni obzornik Dajmo domači knjigi čast »Bez veze sa naSIm ognjlštlma«. Pod tem naslovom napada H. H. v novem belgrajskem listu Zbor« (časopis za društvena, politička i privredna pitanja današnjice) nekatere jugoslovaneke knjižne'založbe, katere »rakovodi samo profit« pri njihovem delu, ne pa kulturna misel. Zato ne izbirajo umetniško vrednih del, marveč lc senaacijo vsebujoča. »Ta literatura, koja nam danas donosi duh ame-ričkih j>rerija, krik prostitutka iz Buenos Airesa, jeku sečene šume iz Južne Afrike, pohotljive poglede kopača zlata sa američkog zapada ... sve to korača sa divljini ritmom džezn i zvari.j h zalu-talo, zaprepašteno na našim ogojištima. Sve nas to sjirečava, da u nasoj kliči i okolo nje vidimo jirave uetničke vrednosti i da ih postavimo na mesto, koja njima pripadaju .... A pisec se vprašuje, odkod to, da prodirajo med ljudske plasti knjige s tako senzacionalno, roi»ortersko zmašeno vsebino, knjige z umetniško vrednostjo pa leže zaprašene po predalih knjigarn. Odgovor: reklama! Sve pod sugestijam reklame čitaoci postejieno za-boravljaju, da po6toji potrebna i umetnička literatura, koja je njima mnogo bliža i korisnijn. Ovom prilikom treba, da pomnemo još i to, da je reklama zu ovakvu književnost uspela, da potisne u pozadinu ne samo domaču knjigu, nego i intereso-vanje za književnosti naših susjeda, koji ^su nam ostali skoro nepoznati. Od kolike je lo štete po nas, suvišno je da naglaSavam danas^ kad se nn-meče potreba naseg što lešnieg zbližavanja. Ali, susjedi ee ne reklamišu. Jer potrebno jo najpre, da uipoznamo Ameriku i Afriku, jer su one u modi!« Pisec pravi nadalje, da mora začeti tud,i domača knjiga z reklamo, eicer bodo ostali domači avtorji tujci na lastni zemlji. Poleg tega se naj knjigarne in pisatelji z vsemi silami upro uvozu tuje »afriške« literature, da obvarujejo domači knjižni trg neenakovredne konkurence s svojimi mnogo boljšimi deli. Sicer se ta članek kritično ne razteza čez slovenske meje, marveč se nanaša na neke založbe v Zagrebu in Belgradu, vendar bi utegnil kak očitek tudi tine zadeti. Ali ni res, da je slovenska izvirna knjiga v izboru prevodov komaj opazna? Pa tudi če napiše delo Ivan Pregelj, Miško Kranjec ali kdorkoli podobnih. Reklama za tuja dela je močnejša kakor za domaČa. In vendar bi morali vsako dobro slovensko delo tako sprejeti, da bi stopili ob njeni vsi prevodi še tako pomembnih svetovnih knjižnih tvorcev v ozadje. Slovenski praznik bi morali občutiti ob lepem slovenskem delu. Tako pa se zgodi, da vedno mnogo bolj prisluhnemo (kriva je delno reklama) tujemu delu kakor domačemu. Zdi se tudi, da, kakor nam je svetovni knjižni Izbor, katerega so nam dale razne slovenske založnice, odkril mnogo lepot, tako je tudi dokaj škodoval domačim pisateljem. Brnver izbranih svetovnih del pričakuje ludi od domačih pisateljev enake višine. Ne pomisli na to, da so naši prevodi dela le najbolj priznanih svetovnih pisateljev. Poleg leh imajo vsi narodi tudi povprečne in podpovprečne pisatelje... Tudi le že prišel čas, da se omejimo v izdajanju prevodov na čim manjše, a tem izbra-nejše število. Dajmo zopet povdarka domačim delom. Svetovno književno tvornost Slovenci že pri-lično poznamo; kolikor je še ne poznamo, nam jo bodo odkrile knjigarne, ki ne bodo nikoli povsem prenehale s prevodi. A s pretiranim tempom prevajati ia nehajmo! Dajmo čast zopet domači knjigi, ki je zdaj popolnoma v senci uvožene tujine! —č. Pregled občne zgodovine II. del. Srednji vek. Sestavil Anton Krosi. Izdala Mohorjeva knjižnica. 07. Celje, 1934. Kakor nam pričajo izdaje Mohorjeve družbe, ki so zavzele zadnje čase rekorden tempo, se je la stara ljudska posvetiteljica izredno razgibala. Ne-le da izdaja že nad 8 desetletij vsakovrstne publikacije (ki obetajo biti to leto zelo bogate, a so poleg tega delo samih domačih pisateljev, kar je v času čezštevilnih prevodov nadvse hvalevredno), dalje pomembne knjige v Znanstveni knjižnici, Šolski knjižnici (ki je bila pred meseci ustanovljena), marveč je tu še Mohorjeva knjižnica, ki se je z desetletnim obstojem odlično izkazala. Med knjigami slednje je začel izhajati nedavno »Pregled občne zgodovine«, ki ga sestavljata profesorja Petelin in Krošl, o starem delu »Pregleda« smo že poročali, zdaj imamo pred seboj srednji vek, ki ga je napisal Tone Krošl. Ni to zgodovina v smislu Staretovih podrobno risanih Občili zgodovin; to je zares pregled vsega dogajanja srednjega veka: zgoščen, jedrnat, če-stokrat še prepodrobno zgrajen pregled. Posebno zadovoljstvo občuti človek ob tako zadetem pov-ilarku slovenske zgodovine, ki je pravično vključena v dogajanje velikih zapadnih narodov. Tudi kulturni pojavi srednjega veka so dobro označeni. Povdarek kulturnih momentov v zgodovini je na vsak način važen, zakaj danes že nižješolci vedo, da so bile osebe kot osebe, zlasti vladajoče (razen nekaterih izjem) brezpomembne; kulturni, socialni, gospodarski itd. pretresi pa so razgibali cela razdobja. Očividno »Pregled občne zgodovine« ni nnmenjen širokim plastem, ki nimajo zgodovinsko-nčne podlage, marveč predvsem izobražencem, ki eo že pozabili nc-ljiitere podatke. Tetn bo knjiga osvežila znanje zgodovine. Zlasti pa jo bodo po rahljali dijaki-maturanti, katerim bo služila knjiga kot nekak repetitorij vsega zgodovinskega znanja. Vsem profesorjem, učiteljem, predavateljem, dijakom in podobnim stanovom jo toplo priporočamo. -č. * Italijanske književne novosti. — V založbi »Le Edizioni dTtalia« so izdali svoja najnovejša dela najznamenitejši sodobni italijanski pripovedniki: Mario Puccini (Gli ultimi sensuali), Corrado Alva-ro (Cronaca o fSntasia — o kateri pravi pisatelj, da je »panorama našega časa«) in Massimo Bon-tempelli (Noi, gli Aria). Poslednje delo vsebuje južnoameriška odkritja, spremljana s fotografskimi dokumentacijami. — »Vailecchk, Firenze, naznanja nov roman Mar i a Carlia, socialno-političnega genre-a, v katerem se bavi pisatelj z vprašanjem emigracije. Roman se bo odigraval v Italiji in južni Braziliji ter se bo imenoval »Churrasco, sin Italijanov«. »Istituto Nazionale Fascinta di Cultura« ]e objavil pod naslovom »Legielazione e ordinamento sindacale corporativoc delo. v katerem 60 zbrana besedila vseh zakonov in uredb sindikalnega značaja, zraven pa še vse objave, ki utegnejo pomagati razumevati novo italijansko zakonodajo v vseli podrobnostih. — »Libreria dello Stato«, Roma, naznanja med svojimi novejšimi izdajami sledeče: generala A. Baldinija delo »Con la quarte armata alla difesa del Grappa« — in P. Schiarinijevo »La battaglia d'arresto sull' Altopiano di Asiago«. — Zbirka »Ilinerari dei Musei e Monumenti dTtalia«, ki jo izdaja ista založba, ee je obogatila s petimi novimi zvezki: La Galleria Nazionale deli' Unibria in Perugia — Lo spedale dei Cavalieri e il Museo Archeologico di Rodi — Pitture murali e mosaici nel Museo Nazionnle di Napoli —II museo Ca-stromediano di Lecce — La regia Pinacoteca di Siena. Najmlajši ribniški rod pri Mariji Ribnica, 27. avgusta. Čemerno se je držalo v nedeljo vreme in globoko doli po Veliki gori so se plazile megle, okrog in okrog so oprezovali oblaki, — pa nič ni moglo zadržati drobnih otrok južnega dela ribniške dekanije, da ne bi tudi ietos prihiteli priporočat se Mariji. Kakor hi se iz oblakov mesto dežja vsuli, so padli čez zamegleno Veliko goro otroci Marijinega vrtca iz Loškega potoka s svojim prapor-čkom, pa oni z Gore, iz Sodražice so se pri-smejali v sprevodu, z Velikih Poljan so kar pripeli, iz Dolenje vasi se jih je več stotin pripeljalo na okrašenih vozovih, iz ribniške župnije pa je kar vrelo malih Marijinih častilcev, ki so se pod gričem Nove Štifte strnili v dolgo procesijo za svojim krasnim praporom. Kar naenkrat smo se znašli sredi več kot tisočglave množice razigranih otrok. Kako mogočno je zadonela ljubka otroška pesem iz tisoč mladih grl po lepem Marijinem svetišču! Po cerkvenem govoru pa se je razvila dolga dolga procesija z Marijinim kipom, ki so ga nosili dečki, vmes pa je daleč gori v goro in doli v dolino odmevalo petje litanij in Marijinih pesmi. Po blagoslovu z Najsvetejšim so se še enkrat sklonile drobne glavice, kakor se priklanja lan v vetriču na njivi, in prejele blagoslov za otroke. Potem pa to otroško zborovanje pod mo- Otrok utonit Kamnik, 28. avgusta. Pned kratkim je na Bakovniku pri Kamniku utonila štiriletna deklica, ki je ob potoku nabirala rože ter padla v vodo, iz katere se ni mogla rešiti. Včeraj pa je na Kosišah nad Kamnikom utonil dveletni fantek, ki je padel na vrtu v meter globoko jamo, katero je pred kratkim izkopal gospodar, da bi se vanjo stekala voda za napajanje živine. Jama, ki je bila nad polovico napolnjena z vodo, ni bila zavarovafia. Starši so vedno dopovedovali otroku, da ne sme v bližino vode, ker lahko pade vanjo. Otroci se pa malo zmenijo za taka svarila. Tudi mali Janko iz Kosiš je šel k jami na vrt, da bi se tam ob vodi igral s pipo od soda, ki jo je pobrat v veži. Ko 60 v hiši opaizili, da ga n:, so ga šli takoj iskat, pa je bilo že prepozno. Našli so ga mrtvega v vodi, iz katere ee sam ni mogel rešiti. Zadoščenje pred sodniki Ljubljana, 28. avg. Mali kazenski senat je danes obravnaval več kazenskih zadev. Zanimiva je bila v mnogem pogledu'obravnava proti Janezu Sušni ku, 34letnemu posestnikovein sinu iz Tučne, občina Nevlje prt Kamniku. Že poldrugo leto je proti njemu tekla kazenska preiskava, ker je bil obdolžen iz raznih krajevno-političnih razmer, da je kot načelnik gospodarskega odbora, ki je imel skrbeti za neko zasebno pot in most, da si je — kakor mu sedaj očita obtožnica — prilastil 2323.25 Din gotovine, last gospodarskega odboru. Državno tožilstvo je proti njemu dvignilo obtožbo, da je ta denar utajil kot javni uslužbenec v izvrševanju javne službe „ in da so bile njegove funkcije — pomočnika župana v Nevljah. Preiskava je bila prav dolga. Nazadnje je prišel na zatožno klop Janez Sušnik, ki je drugače poštenjak in še nikdar ni bil kaznovan. Pred malim senatom je obtoženi Sušnik pojasnil vse poslovanje gospodarskega odbora, ki je bil ustanovljen, da upravlja pot in most, čez katerega so imeli pravico voziti le interesenti. Obtoženec je povdarjal vse okoliščine, pod katerimi je hranil njemu zaupani denar in da si ga ni prilastil. Zaslišani sta bili dve priči. Najprej bivši neveljski župan Hočevar, ki ni mogel navesti konkretnih dejstev in tudi ne bistveno obremeniti obtoženca. Druga priča, sedanji neveljski župan Nande Novak pa je v vseh podrobnostih pojasnil javnopravni položaj dotične poti in mostu. Omenil je med drugim, da je že deželni odbor leta 1912 odločil, da je pot. z mostom privatna, ki služi le nekaterim interesentom. Če je pri oblastnem odboru dosegel za pot in most podporo 2000 Din, je to storil iz prijateljstva in ne kot župan. Obtoženec je enkrat prišel k njemu ter omenil, da je dvignil iz hranilnice denar, ker se je bal za likvidnost zavoda. Sam je svetoval nato, da naj denar nese nazaj v hranilnico, kar je obtoženec tudi storil in kar je dognala tudi razprava. Državni tožilec je prvotno vztrajal, da se obtoženec obsodi zaradi poneverbe javnega denarja, nato pa je predlagal subsidiarno obsodbo. Branilec je naglašal, da ne gre za poneverbo javnega denarja in da je bil obtoženec funkcionar privatnega gospodarskega odbora. Kazenski senat je v bistvu sprejel stališče branilčevo in popolnoma oprostil Janeza Sušnika vsake krivde in kazni. Obtoženca je branil dr Rudolf Krivic kot namestnik dr. Do-menika Žvoklja, odvetnika v Kamniku. S to sodbo je dobil posestnik Janez Sušnik, ki je oče 12 otrok, popolno zadoščen! Sodišče se je postavilo tudi na stališče, da funkcije organa kakega gospodarskega odbora,»ki upravlja privatne poti in mostove, niso javne funkcije. Koledar Sreda, 29. avgusta: Obglavljenje Janeza Krst-clka. Sabina. Osebne vesti , = Poročila sta se v Šmarju pri Ljubljani g. Povše Kari, mesafski mojster iz Ljubljane, in Anica Kaduqc iz Šmarja. Obilo sreče in nebeškega blagoslova Novi grobovi t Šolski upravitelj Adolf Friedl. V mariborski bolnišnici je 26. t .m. umrl tukajšn ji šolski upravitelj g. Adolf Friedl. Rojen je bil 17. avg. 1885 pri Sv. Barbari v Halozah kot sin učiteba-organista. Ko je dovršil mariborsko učiteljišče, je nastopil službo v Selah pri Sv. Vidu nize Ptuja, odtod so ga poslali k Sv. Marjeti pri Ptuju in nato k Sv. Mariji v Puščavo; od tod je moral na južno fronto, kjer so ga Italijani vjeli in jc tri leta jedel laški kruh. Dne 1. dec. 1920 jc nastopil upraviteljsko službo pri Svetinjah, ko je odšel odtod g. Ludvik Šijanec. Ljubil je svoje gosli, nabavil si je pred leti že iz-boren radio, pri katerem jc presedel ves svoj prosti čas in ga z velikim veseljem razkazoval vsakemu obiskovalcu; pred kratkim si je naročil najnovejši^ aparat, vs katerim je imel še posebno veselje. Sovražnika ni imel, otroci ga bodo težko pogrešali in se žalostni poslovili od njega. Tukaj si .jc postavil grobnico; zato bo prepeljan sem. Pogreb bo v četrtek ob 9.50 dopoldne. gočnimi lipami! Kakor bi bili veliki, tako so nastopali ti mali govorniki. Zborovanje vodi Ribničan, ki zastopnike vseh župnij pozdravi, potem pa modro podaja besedo sosedom iu domačinom: »Kaj misliš ti, Dolenja vas, povej nam na ves glas! — Naj stopi Ribničan v to sredo in govori moško besedo! — Da sc ponosna Sodražica postavi, naj zastopnik njen nastopi pravi! — Ker na ta oder vsaka fara mora, naj se pokaže še solnena Gora! — Zastopnik loškopotoški, povej, kaj delajo vaši fantovski in dekliški krožki! — Da nihče ne izostane, naj govore še zelene Poljane!« Tako so se vršili ljubki govori, ki jih je zaključil ganljiv prizor »Jozušoek med an-gclci in cvetkami«, na kar je sledila še modra zahvala junaškega zborovodje vsem udeležencem. Kislo vreme jo vzdržalo, da ni pomočilo vnete drobnjadi, ki se je \k> končani prireditvi, trajajoči dve uri, z medsebojnimi pozdravi vesela razšla na vse strani. Od leta do leta se mladi rod v večjem številu zbira na Marijini božji poti in od leta do leta ga spremlja več odrasti ib, ki z ginjenostjo vži-vajo te ljudke prozore. Saj smo videli tudi na stotine odvastlih iz preprostih in inteligenčnih krogov. Tako je otroški praznik vedno tudi staršev praznik. Bog živi mladi ribniški Marijin rod! Ostale vesti — Jutri je zadnji dan za redne prijave za romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg dne 8. in 9. septembra, s katerim je združen celodnevni izlet v Zagreb. Z romarji gre tudi prevzv. g. škof dr. Rožman. Kdor ne more takoj plačati vozovnico, naj se prijavi pri »Varstvu«, Ljubljana, Tyrševa c. 17, da mu jo rezervira. — Za oglas izdani denar ni zavržen! O tem se je v zadnjih letih prepričal že marsikateri razstavijalec na ljubljanskem vele-sejmu, ki je pravočasno .opozarjal »Sloven-čeve« bravco na svojo razstavljene predmete. Po reklami opozorjen obiskovalec se bo z mnogo večjim zanimanjem ustavil pred izložbo razstavljavca-inserenta in uspeh ne bo izostal. dolgotrajen w higilenlčne toplote tovarna Lutz peči. Ljubljana VIL Telefon 3252 — Poziv diplomiranim filozofom. Kraljevska banska uprava — prosvetni oddelek — v Ljubljani poziva sledeče diplomirane filozofe, da se naj takoj zglase na prosvetnem oddelku pri inšpektorju Vr-hovniku: Antič Julij, Baiželj Rudolf, Benulič Rudolf, Dobovišek Karel Dobovšek Marjan. Dostal Vera, Habe Franc, Hrovat Bogomil, Knap Anton, Krašnja Ivan, Logar Stanislav, Macak Marija, Novak Stanislav, Opeka Anton, Podpac Justina Pugel Mirko, Potočnik Vladimir, Saje Marija, Sotošek Janko, Sare Andrej, Štrukelj Vojteh, Schweiger Josip, Ulaga Drago, Uršič Alojzij, Vadnal Alojzij, Wittiue Magdalena. Diabetičarji pijte pogosteje in po delj časa Rogaško slatino „Donat" vrelca! Vprašajte Vašega zdravnika! Nov red zračnega prometa. S koncem avgusta konča letna sezija zračnega prometa iz Ljubljane na Sušak in Celovec. V veljavo stopi s 1. septembrom novi red letanja, ki se izpremeni v toliko napram sedanjemu,, da bomo imeli dnevno samo eno zvezo s Sušakom in to z letalom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.20 in se vrača v Ljubljano zvečer ob 18.5. Zračna zveza s Celovcem se za letos ukine iu bo pričela šele prihodnje leto v mesecu maju. Po dosedanjih dispozicijah bo vzdrževan reden zračni promet po novem redu letenja do 15. sepetembra. — Kongres Asocijacije slovanskih planinskih društev (Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije) bo leto v Ljubljani v četrtek, dne 30. t. m. ob 10 dopoldne v veliki sejni dvorani Zbornice TOi. Najavljeni so delegatje iz Krakova, Prage in Sofije. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na. obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. —• — Gibanje planincev v obmejnem pasu. Obmejno poveljstvo je pojasnilo, da morajo imeti planinci v obmejnem pasu potrjeno člansko izkaznico SPD od pristojne policijske oblasti. Radi neoviranega obiska planin v obmejnem pasu prosi SPD, da člani vpošlevajo predpise obmejnega poveljstva. — Važno! Polovična vozni na za obiskovalce letošnjega jesenskega velc-sejma v Ljubljani velja za potovanje v Ljubljano od 1. tlo 9. septembra zaključno, za povratek pa od 2. do 10. septembra zaključno. Na odhodni postaji je treba poleg cele vozne karte kupiti tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Vozna karta v zvezi s potrdilom o obisku velesejma velja za brezplačen povratek. UGLEDNA Lutz pet Jugo-lutz družba z o. «.. Ljubljana VII. telef. 3252 JESENICE zastopnik Klabus, trgovina t železnino — »Zgodbe najstarejšega slovenskega zvona«. Glej »Slov.«, dne 26. t. m., str. 3. Prejen smo: Da bi bil zaloški zvon (vlit 1. 1434.) v župniji Cerklje Eri Kranju za mrliškim zvonom stolne cerkve v jubljani, v Sloveniji najstarejši zvon, ni resnično. Že v sosednji župniji v Preddvoru pri podružni cerkvi sv. Jakoba je zvon, ki je bil vlit 1. 1374.! Torej je že ta za 60 let starejši od zaloškega. Samo v Kranjski dekaniji je iz 15. veka pet zvonov! — Letošnji kongres Združenja učiteljev za de-fektno deco kraljevine Jugoslavije, ki bi se moral vršiti koncem tek. meseca v Belgradu, ja zaradi tehničnih ovir odložen in se bo vršil v času božičnih počitnic. — Dijak — kongreganist — sin belokranjskih kmetskih staršev, prosi preskrbe na račun instrukcij. Naslov dovc uprava »Slovenca«. — Vsak bolnik, ki trpi ua prebavnih organih, mora poizkusiti ugodno delovanje naravno, domače JORDAN grenčice. — Slovar tujk, spisal dr. Fran Bradač, 174 strani, obsega približno 5000 besed — založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani lota 1929. V današnjem času, ko nam zvene na ušesa tujke zaradi ogromnih tehnični!? pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk neobhodno potreben. V slovarju najdemo vso, kar jo laiku nepoznanega, tujega, z dodatkom iz katerega jezika beseda, izvira. Knjiga pa ima tudi namen one tujke, ki jili lahko pogrešamo, nadomestiti z dobrimi domačimi izrazi. Posebno dnevno časopisje in deloma tudi knjige uporabljajo vedno pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobraženec, če ni študiral ravno latinsko šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebuje danes »Slovar tujk« že vsak človek, ki prebira dnevno časopisje in knjige. Izrazi so navedeni tako, kakor so v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabnost slovarja še poveča. Oblika je priročna, žepna in stane vezan Din 50, broš. Din 40. Prepričani smo, da bo segol po slovarju vsak izobraženec in preprost človek. — Izleti v Skoplje in južno Srbijo od 8. do 15. septembra o priliki kongresa planinskih društev v Skoplju priredi »Putnik« v Ljubljani, kjer so dobe programi in sprejemajo prijave do 2. septembra t. 1. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpirauju prebavnega kanala. Celje & Glasbena šola Glasbene Matice vpisuje gojence od sobote, 1. septembra dalje vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18. Strela. V Joštov mlin v Medlogu jo v noči na ponedeljek, ko je divjala nad Celjem in okolico nevihta, udarila strela. Strela je udarila v strelovod in je na mlinu povzročila veliko škodo. Zaradi zračnega pritiska se je razbilo mnogo opeke, veliko škode ima pa g. >)oSt tudi pri moki, katero je dež, ki je zaradi razkrite strehe vhajal v notranjost, zelo pokvaril. -©" Prekinitev električnega toka. Elektrarna Fala naznanja, da bo v nedeljo, 2. septembra od 5.30 do 15.00 prekinjen električni tok zaradi popravil omrežja v Celju in okolici. V celjski bolnišnici sta umrla Krajnc Jurij, 52 lel star, prevžitkar iz Sv. Jugerti pri Veliki Pi-rešici, in Gobec Vinko, čevljarski mojster, star 57 let, Celje, Gosposka 8. V Gaberju■ je umrla Jera šosler, 72 let stara, občinska reva. V umobolnici je umrla Marija Ambrož, -19 let stara, koearica, Dobrina pri Žusmu. — N. p. v m.! DOBRNA. Za srčne, živčne in Senslce bolezni, počitka potrebne 1 Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20 dnevuo zdravljeuje za pavšalno ceno Din 1200-— (oziroma Din 1380—) (avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). — Prospekti ua zahtevo. v V • v »J |M • |l| Premeščeni učitelji m ucifefjice Prosvetni minister je izdal odlok, s katerim so premeščeni li-le učitelji in učiteljice: Ankele Franc iz Šemina (okraj Laško) v Sevnico (okraj Brežice). Babič Filip iz Pertoč (okraj Murska Sobota) na Bučko (okraj Krško), Bončar Leopold iz Sevnice v Železno goro (Ljutomer), Babnik Ivan in Babnik Hermina od Sv. Benedikta v Ravne (Slovenjgradec), Beloglavec Matilda od Zgornje Sv. Kungote v št. Vid (Ptuj), Bratok Kudolf iz Cerknice v Radeče (Krško), Bobič Nada od Sv. Jakoba v Slov. goricah v Ruše (Maribor desni breg), Borko Angela in Borko Franc od Sv. Jakobu pri Mariboru nn Sladki vrh (Maribor, levi breg), Bertoncelj Terezija iz Bogojine v Gornji Lakoš (Dolnja Lendava). Casar Vinko iz Kobilja v Dobrovnik (Dolnja Lendava), Cvetko Ivan od Sv. Petra pri Mariboru nn lil. deško šolo v Mariboru, Černielj Olga iz Črnuč v Moste pri Ljubljani, čuk Ivan iz Dola k Sv. Jakobu ob Savi, Čekada Miroslava od Sinjega vrha (Črnomelj) v Dragatuš (Črnomelj), Čekada Marija iz Žitečke vasi (Maribor levi breg) v Sv. Jakob v Slov. goricah (Maribor levi breg), Cepič Marija iz Solčave v Kamilico pri Mariboru, Črnelj Hinko iz Št. Vida pri Ptuju v Novo cerkev (Ptuj), Čuk Zora iz Tunjic pri Kamniku v Frankolovo (Celje). Dežman Alojzij iz Rajhenaua (Kočevje) v Gr-čarice (Kočevje), Dobaj Emilija iz Krupivnika v Pertoče (Murska Sobota), Dodič Ivan iz Črne v Gorje (Radovljica), Erženak Franc iz Zavrča k Sv. Martinu pri Vurbergu (Maribor levi breg), Fer-linc. Anton od Sv. Trojice v Lokavce (Maribor 1. b.), Gobec Radovan iz Griž v Laško, Golež Lizika iz Žuzma na Pristavo .(Šmarje), Grčar Angela iz Podzemlja v Iško vas (Ljubljana-okolica), Gregorič Gizela iz Gaberja k Sv. Rupertu (Krško), Grum Andreja iz Gaberka na Brezovico (Ljubljana-okol.), Frani Vilko iz Hodoša v Prosenjakovce (Murska Sobota). Gajšek Nada iz Rakovcev v Tepanje (Konjice), Germek Marija iz Trbovelj-Vode k Sv. Jedrti (Laško), Golmajer Bogdan in Vida iz Dušeč k Sv. Križu pri Kostanjevici, Grum Adolf od Sv. Miklavža pri Slovenjgradcu v Podgorje (Slovenjgradec), Hamer-šek Emil iz Konjšice pri Litiji v Javorje (Ljubljana-okolica), Hudales Zoran iz Rajhenaua (Kočevje) v Senovo (Brežice), Ivan Zora iz Kopanja v Sodra-žico (Kočevje). Hartnian Janez od Marije Snežne v Loški potok (Kočevje), Hartman Ana od Marije Snežne v Loški potok (Kočevje). IvančiS Marija iz Fokovcev na Vransko (Celje), Jereb Bogomir iz Rajhenburga v Zagorje ob Savi, Kasper Marija iz Trnja (Dolnja Lendava) v Kru-pivnik (Murska Sobota). Kljun Franc iz Konjšice pri Litiji v Zagorje ob Savi, Knajzel Vladislav ie, Gančan v Dobrovnik (Dolnja Lendava), Kočar Avgust iz Polja v Stoperce (Šmarje), Kokol Urška iz Skomarja (Konjice) v Pobrežje pri Mariboru, Koljšek Martin iz Razbora (Slovenjgradec) v Št. Janž na Dravskem polju. Ka-dunc Julija iz Kapce v Goričane (Kranj), Kalan Štefanija iz Št. Vida pod Turjakom v Svetinjo (Ptuj), Keber Cecilija iz Št. Vida pri Litiji v Bu-šeče (Krško), Iierkoč Anton in Marija od Sv. Jošta v Gaberk (Škofja Loka), Klančnik Pavla z Dovja v Mošnje (Radovljica), Kline Kristina od Sv. Tomaža pri Ptuju v Veliki Trn (Krško), Knap Antonija iz Zabukovja v Tepanje (Konjice), Kočevar Anton iz Velikega Podloga k Sv. Duhu v Halozah, Kolar Marija z Bočne v Rečico ob Savinji, Kolenc Marija iz Križevcev v Dobrniče (Novo inesto), Ko-man Leopold z Rake na Bučko (Krško), Korbar Olga od Sv. Marka pri Ptuju v Prevalje, Kosi Ore-sta iz Majšperga v Št. Janž pri Dravogradu, Košar Ivana s Frankolovega v Šmartno pri Kranju, Krajo Justina od Sv. Antona v Stari trg (Logatec), Krn-varič Janko iz Pilštajna k Sv. Petru pod Sv. gorami (Šmarje), Križman Angela z Zgornje Ponikve k sv. Juriju pod Kuinont (Krško), Križnič Josip od Sv. Duha na Ostrem vrhu k Sv. Trojici v Slov. goricah, Krušič Hilda iz Vodic k D. M. v Polju, Kun-čič Antonija iz Pečice v Podsredo (Šmarje). Lang Hilda od št. Janža pri Krškem v Prevalje, Lazar Katarina od Sv. Mirtina pri Vurbergu v Razvanje pri Mariboru, Leban Jelicu iz Ostrivnice v Žužemberk (Novo mesto), Logar Miroslav od Sv. Marka niže Ptuja v Rogatec (Šmarje), Lavrič Kata iz Čepelj v Radence (Črnomelj), Laznička Anton iz Pertoča v Kramarovce (Murska Sobota). Matek Ana iz Ročice ob Savinji k Sv. Križu (Litija), Mencej Martin iz Trbovelj v žažur (Ljubljana-okolica), Mnjerič Hugon iz Resntkn v Oadrani (Konjice). Maver Danilo iz Grbavcev (Jajce) v Pe-! čico (Brežice), Mazi Vinko iz Gorjuš v Dovje (Radovljica), Mencej Franc od Sv. Ožbalta v Vuhred (Dravograd), Mravlje Lidvina iz Slovenjgradca v Št llj pod Turjakom, Mute:-, Rudolf iz Kuznia (Murska Sobota) v Šmartno pri Slovenjgradcu, Nuhtigal Marija od Sv. Jurij« (Maribor 1. b.) v Lokavce (Maribor 1. b.), Nartnik Marija iz Loškega potoka v Tribuče (Črnomelj), Novak Aliuu iz Zavrča ua Bloke (Logatec), Marolt Fran iz Sel pri Metliki v Presko (Ljubljana-okolica), Merilna Marija iz Velike doline (Krško) v Trebnje (Novo mesto), Padar Alojzija iz Cerknice na Laze prii Planini (Logatec), Penko Pavla iz Petrove vasi v Dragatuš (Črnomelj), Pipan Justa od Sv. Jurija v Slov. goricah v Šl. llj v Slov. goricah (Maribor 1. b.), Potisk Jožica od Sv. Lamberla pri Litiji k .Sv. Martinu na Pohorju, Prezelj Albina iz Kapce v Gaberje (Dolnja Lendava). Pahor Angela iz Šmarja k Spodnji Sv. Kungoti (Maribor 1. b.), Perčič Antonija iz Bučeč k Sv. Petru pod S\. gorami (Šmarje), Perpur Vekoslav iz Kostrivnice v Koprivnico (Šmarje), Petelin Ruža iz Žužemberka k Sv. Juriju ob j. ž., Petrič Ida iz Krupivnika v Dolenjo vas (Doinja Lendava), Podboj Veronika od Sv. Bolfenku pri Ptuju k Sv. Vidu pri Ptuju, Podjavršek Albin iz Polja v Rogaško Slatino (Šmarje), Potočnik Pavla iz Pilštajna v Do-nacko goro (Šmarje), Predati Drago in Lea od Sv. Andraža pri Ptuju v Mozirje, Prah Karol iz Slovenjgradca in Prah Marija iz Središča k Št. Janžu na Dravskem polju, Radič Marija iz Zubrda v Brez-nico (Radovljica), Rajh Marta iz Moravč v Kamnik, Rak Miroslav iz Krškega k Sv. Katarini (Luško), Ravber Friderika iz Tomaševcev (Murska Sobota) v Št. Rupert v Slov. goricah, Ravlner Jakobina iz. Pišec v Sevnico (Brežice), Razinger Ladislav iz Koroške Bele na Jesenice, Regovšek Bogomir iz Vučje gomile v Ljutomer, Roje Avrelij in Anželma iz Ho-tize (Dolnja Lendava) v Goričane (Kranj), Rotman Ervin iz Sebeborca v Št. Jurij (Murska Sobota). Sedej Antonija iz Čemšetiika na Brdo (Kamnik), Sen ica Alojzija iz Tepanja v Št. Rupert v Slov. goricah, Skalamera Neda irz Brig (Kočevje) v Globoko (Brežice), Skočir Stanko iz Zamostja v Bogo j i no (Dolnja Lendava), Skubin Anton iz Lepe njive v Šoštanj, Sekovec Adalbert iz Čremšovcev k Sv. Bolfenku na Kogu (Ptuj), Stopar Štefanija iz Plešivca v Toniišelj (Ljubljana-okolica), Stres Mira iz Guštanja v Prevalje, Svetina Marija iz Izlak v Celje, Šiška Ana od Sv. Križa pri Litiji v Pol|e pri Muljavi (Lilija), Ščurk Angela z Bleda na Gorje (Radovljica), Šketelj Albina iz Št. Janža pri Slovenjgradcu v Braslovče (Celje), Šnuderl Hinko i/. Apač v Cezanovce (Ljutomer), špirič Mihajla iz Boža ko vce v (Metlika) v Staro lipo (Črnomelj), Su-šteršič Franja iz Radtnožaneev (Dolnja Lendava) v bromlje (Brežice), šktilj Bogomila iz Zagorja v Višnjo goro, Sonenvnld Josipina iz Črne pri Dravogradu v Vuzenico, Škilan Josip iz Razbora (Slovenjgradec) v Studence pri Mariboru, Škufca Josipina od Št. Ruperta pri Celju v Št. Jurij pri Gro-suplju, Štruc Ana in Štruc Franc iz Petiševcev v Dolino (Dolnja Lendava), Tomšič Ivan iz Grosuplja v Hrušico (Ljubljana-okolica), Traven Ivan z I.-a Metliko^ Pri SUCni' Turtk MaHja iz LJubliane v Tomažič Jurij iz Ribnice na Pohorju k Sv. Martinu na Pohorju, lome Ivan iz Selc pri škofji Loki L^-Tri^1 T°mič Vida Dole»ie Nemške vasi v Irebnje (Novo mesto), Torelli Janko iz Ščav-t m ?°fJUŠ® (Radovljica), Torkoš Djuro iz Juga (Darda) v Hodoš (Murska Sobota), Tvrdi Maks iz Zavodnje pri Slovenjgradcu na Primskovo (Kranj), Uran Josip iz Nove cerkve pri Ptuju v Naraplje (Ptuj) Urbajs Alojzija od Sv. Trojicc v Dol pn Hrastniku, Vanič Ana z Vrha pri Sv. Treh kratili v Dolenjo vas (Kočevje), Veljak Miroslav iz Slovenjgradca v Vitanje (Konjice), Velkavrh Kri-Sttna iz Zazarja v Preserje (Ljubljana-okolica). Vinko latjana iz Trbovelj v Zgornjo ŠiSko, Vičar l-rancjn Vida od Sv. Lovrenca v Slov. goricah v Polensak (Ptuj), Vičič Stanko iz Mozirja na Bočno (Gornji grad), Valenoič Ana iz Sostrega (LjubljfTna-okolica) v Šmarje, Vavpot Mihaela iz Mačkovcev v Cankovo (Murska Sobota), Vajs Alojzij iz Bakovcev v Vldonco (Murska Sobota), Volčjak Ljudmila od m . roj'ue "a Bioko (Logatec), Vozelj Marija oc Marije Snežne v Hmartno pri Liliji. Zakovšek Josit od Sv. Križa pri Krškem v Čatež ob Savi, Železni! Marjan iz Blance v Sevnico in Žnidaršič Anzelnir, iz. Dolu k D. M. v Polju. Zdešar Henrik in Ljudmila s Skale pri št Janin v Št. Janž (Krško), Zej Zlatko i/, Št. Vida pri Ptui! v Ruše (Maribor d. b.), Zupan Josip iz Žetall v Pe trovo vas (Črnomelj), Zupančič Roza iz Št Jernej« pri Krškem v Črmošnjice (Novo mesto), Zupančič Drago iz St. Vida nad Valdekotn (Slovenjgradec) v Dornavo (Ptuj), fclebnik Josipina iz Št. Janža pr. H ftA l»A>M •• n A J«« m «11 /l>.ll*t % » IVI onem v i vu^triTluIj (iviuilllia). mnmngo _atev. 196. Co8yns na Španskem Abdel Krim pride iz „zlate kletke" Reunion, otok francoskih pregnancev V Indijskem oceanu leži v bližini Madagas- | karja otok Rčunion. To je le majhen del ogromnega francoskega kolonialnega posestva, ki je pa sicer zelo znan. Na ta otok namreč izganjajo Francozi uporne glavarje, ki se v kolonijah niso hoteli vdati francoskemu prodiranju. Toda na Rčunionu je lepo, tako lepo, da bi človeka skoraj prijela želja, da bi 6e dal. tja izgnati. Seveda bi se to moralo zgoditi pod istimi purioji, to se pravi, Francija bi morala tudi prostovoljnemu izgnancu plačevati tako lepe zneske na račun nezaslužene pokojnine. Tam sicer ni svobode, toda svobode je danes tudi drugod po svetu prav malo. Da, lo deželo, to ječo, na-zivajo radi njene lepote in radi njenega zdravega podnebja »zlato kletko«. Bivša kraljica poročena z orožnikom Glavno mesto tega otoka je Saint-Denis, kjer imaš gledališče, kinematografe, kavarne, trgovine, skratka vse, kar poželi tvoje srce v velikem mestu. Ljudem, ki so dolga leta bili navajeni eamo opazovati, drugim je seveda tudi ta zlata dežela samo zlata kletka. Marsikdo izmed teh pregnancev se je že tako udomačil, da ne pogreša mnogo svoje domovine. Mnogi so tu napravili celo karijero. Drugi 60 se vdali svoji usodi. Nekdanja kraljica Ranavalona 6e je kmalu sprijaznila s trpko resničnostjo, ko je morala zapustiti 6voj prestol. Tu se je poročila z nekim orožnikom! Pravijo celo, da je to zelo srečen zakon. Bivši kraljici ne manjka denarja, francoska vlada ji plačuje 6000 frankov na mesec. Tudi princezinja Mahimba je morala pozabiti na svoje kraljestvo Moheli in 6e zadovoljiti z življenjem v nunskem samostanu. Tu najdeš tudi bivšega sultana Sait-Alija, ki je Francozom dolgo časa belil lase. Nekega dne ga je francoski poveljnik francoske mornarice povabil na krov — tako pripovedujejo — in francoska križarka je z njim odplula proti Reunionu. Razočaranemu sultanu so pozneje podelili red častne legije, da b: ga tako potolažil:. Tudi anamski cesar živi tu s svojimi sinovi. To je bil krut vladar, ki je dajal pobijati svoje državljane kakor pse. Zdaj dela pokoro v Reunionu. Pravijo, da 6e zdaj mora zadovoljiti s tem, da pretepa — 6vojo lastno ženo. Njegov sin je pa pesnik, izvrsten jezdec in radiospeciali6t. Postal je koristen član rčunion6ke družbe. Otroci pregnancev se kmalu sprijaznijo s svojo novo usodo. V otroški duši je še mnogo prostora za nove vtise, ki jih kar vsrka va6e, ;n stari naglo pojemajo. Otroci glasovitega maroškega glavarja Abdel Krima, ki tudi živi na Rčunionu, posebno tisti, ki so se rodili šele tu na otoku, prav nič ne tožijo o. svoj: usodi. Abdel-Krim je pripeljal s seboj 4 otroke, druga dva sta se rodila na Reunionu. Pred 8 leti 6e je že vse to zgodilo in danes bi nihče več ne govoril o Abdel-Krimu, ako bi se ne bila raznesla vest, da bo francoska vlada pomilostila Abdel Krima, ki se bo lahko preselil na Francosko. Abdel Krimu se na Reunionu ne god: slabo. S svojo družino in svojo služinčadjo — vsega skupaj BO ljudi — živi v vili Castel fleuri«, ki jo straži francoski častnik. Ta straža je bolj radi lepšega. V začetku je bil Abdel-Krim pod strogim nadzorstvom. Hoteli 60 ga povsem odrezati od sveta. Zdaj, ko se je vse to zgodilo, se Abdel-Krim giblje na svojem gradu bolj prosto. V njegov grad nima dostopa nikdo. razen članov njegove »hiše*. Vila je obdana z vrtov: in polji. Tudi, če bi hotel Abdel-Krim zbežali, ne more. Kako naj pregnanec zbeži s tega otoka? Tudi sicer ni v njem tiste borbenosti, ki bi bila za lo potrebna. Kmalu mu bo 50 let. Zdi se, da so mu zdaj prva skrb njegovi otroci. Privolil je, da jih vpjgojijo cisto evropsko. V resnici se ti tudi evrojisko nosijo, medtem ko je on tudi na zunaj ostal zvest svoji domovini. 0 njem poročajo tudi, da se je v zadnjih letih naučil francoščine in da se zanima za 'znanstvena in tehnična vprašanja. Obleka iz stekla! Nekatere angleške tekstilne tvornice so začele izdelovati blago iz 6tekla. Steklo pomešano z volno in bombažem da namreč izredno trpežno in praktično blago. Poleg tega je tako blago tudi porozno in se ne mečka. Izdelovanje steklenega predi va je dokaj enostavno. Steklena snov se s pomočjo brizgalnih priprav v vročem 6tan,ju raz.prši in sprede v tanko predivo. Tako blago je trpežno in obleka je zračna in zdrava. Poleti je hladna in pozimi topla, ker je steklo slab prevodnik toplote. Tudi madeže z lahkolo operemo z obleke. Pred nekaj dnevi je angleška strokovna komisija v Sheffieldu pregledala prve steklene obleke in se izrazila o njih zelo pohvalno. Problem izdelovanja oblek ie stekla je že star, uspehi angleških tvornic so pa tako zadovoljivi, da utegnejo pospešiti razvoj tekstilne industrije v tej smeri. Čigava bo zmaga v Mandžuriji? Zgoraj levo: General Bliicher. vrhovni poveljnik ruske armade v vzhodni Sibiriji; desno: general llishikari, vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji. V sredi: Glavna ulica v Ilar-binu, važnem železniškem središču v Mandžuriji. Tu naj bi bilo glavno oporišče japonske armade. Japonci so poslali te dni v Harbin 70 bombnih letal in 3 polke pehote, da bi okrepili posadko. Ob strani: Zemljevid z Daljnega vzhoda, ki kaže položaj Mandžurije. V zadnjem času govorijo mnogo, da bi Kitajska v primeru vojne med Rusijo in Japonsko lahko igrala pomembno vlogo Vojaške čelade iz plutovine Jeklena čelada se je doslej dobro obnesla. Obvarovala je vojake v strelskih jarkih pred smrtonosnimi streli, a je bila pretežka in zato nepraktična. Kakor nam poročajo iz Anglije, je izumil angleški fizikalni institut novo čelado iz plutovine, i ki je za dve tretjini lažja od stare, čeprav je nova čelada iz koncentrirane plutovine, je kljub temu lahka in ne povzroča glavobola. Poizkusi so dokazali, da so čelade iz plutovine pred kroglami prav tako varne kot jeklene. Nevidne zaščitne znamke Večina blaga, ki prihaja v promet, ima svojo zaščitno znamko. V tem pogledu so se dogajale dnevno zlorabe in ponarejanja. Pred kratkim se je posrečil nekemu Čehoslovaku izum, ki utegne za vedno onemogočiti zlorabo. Gre za posebna barvila, ki so pri navadni svetlobi nevidna. Pri ultra-vijoletni svetlobi pa zažarijo. Tedaj ugledamo prej nevidno zaščitno znamko. Kaj berejo v Sovjetski Rusiji ? Ravnatelj knjižnice moskovekega Elektrotehničnega zavoda je v zvezi s kongresom sovjetskih književnikov priredil med bralci rnično anketo. Postavil je vprašanje, kaj bralci najraje berejo. Uspeh te preiskave je bil naslednji: Najbolj povprašujejo po Puškinovih delih. Med klasiki imata največ uspeha Puškin in Tolstoj, nadalje Rusi mnogo bero Černiševskega in Gercena. Nato pride Čehov. Od sedanjih ruskih književnikov je najbolj uspel Soholov s svojo Prebujeno zemljo«. Uspeh je imel tudi Alekseja Tolskega »Peter I.«. V zadnjem času se Rusi zanimajo za inozemsko literaturo in berejo Sehillerja in Shakespearea. , Prizor z motocikli6tične nogometne tekme, ki ee j je odigrala te dni v Liverpoolu med Anglijo in ; Francijo. Zmagali so Francozi s 3:0. Slika nam kaže angleškega vratarja, ki se brani pred napadom Stavka, ki je Amerika še ni videla Z blatom bodo gradili Nekatere reke odlagajo na gotovih mestih ilovnato naplavino, ki dola tehnikom pri vodnih gradnjah hude skrbi. Naplavine kvarijo strugo in ovirajo delo. Nekateri tehniki so dognali, da se da ta snov, ki je povzročila že velike stroške, prav koristno uporabiti kot gradbeni materijah Ilovnato blato namreč prav dobro nadomešča cement, ki je za današnje prilike predrag. Treba je naplavino le očistiti organskih snovi in jo segreti do 600° C. Naplav-ljena glina onemogočuje dostop kisika do malte in betona in zvišuje tako njiju odpornost. Pri malti in betonu dosežemo največjo trdnost tedaj, če uporabimo mešanico iz dveh delov na-plavljenega blata in enega dela cementa. Ako se bo to senzacijonalno odkritje obneslo, utegne spremeniti v gradbeni tehniki marsikaj. Pomislimo le, koliko naplavine gline je v nekaterih rekah, ki bi se dala potemtakem koristno uporabiti. 169 ekspedicij V tem letu je na Daljnem vzhodu sovjetske zveze na delu 169 ekspedicij, pri katerih sodeluje 6000 udeležencev. Največ je geoloških ekspedicij, 12 ekspedicij proučuje ribars-ko industrijo na rekah na Daljnem vzhodu in ob morski obali. Izvršilni odbor strokovne organizacije tekstil« nih delavcev v Ameriki, je v nedeljo dal povelje za največjo stavko, ki so jo doslej videli v ameriških Združenih državah. Določeno je bilo, da izbruhne stavka 4. septembra. Zaenkrat bodo stavkali samo delavci iz bombažne industrije, po številu 500.000. V6e kaže. da se jim pridružijo še delavci, nameščenci pri industriji volne, svile in umetne evile. Angleški princ Jurij v Solnogradu V nedeljo 6ta oriepela v Solnograd angleški princ Jurij v strogem ineognitu ter ee nastanila v hotelu Mirabell. Prisostvovala bosta solnograškim igram. Igre so se začele že 28. julija z Beethovnovo opero »Fidelio«. Zaključijo se v nedeljo, 2. septembra. Kot zaključna prireditev je na dnevnem redu Hofmannsthalova »Jedermann« (Slehernik). 250 jetnikov se je uprlo Iz Newyorka poročajo, da je v jetnišnici v Nor-ristownu v Peneilvaniji nastal upor. 250 jetnikov je napadlo čuvaje, zažgalo svoje celice in kuhinje. Razbili so tudi več dragocenih strojev. Čuvaji v ostalem delu jetnišnice so zaprli vhod v ta del, tako, da jetniki niso mogli vdreti v njega. V Stockholmu je pri mednarodni častniški tekmi zmagal Šved Tholeit Iz Pariza poročajo, da sta prof. Cosyns in njegov spremljevalec van der Elst prispela v Pariz v nedeljo zvečer. Naslednjega dne sta takoj nadaljevala pot na Špansko, kjer hočeta v Pirenejih prebiti svoj dopust. Mestni zrak uničuje perilo Neka nemška revija je ugotovila, da znaša škoda, ki jo povzročajo v Nemčiji žveplene pare v industrijskih mestih na perilu, letno več sto milijonov mark. Revija trdi, da žveplene pare razkrajajo perilo, in sicer najbolj tedaj, ko se suši. Razkrajanje je tem večje, čim več železa vsebujejo kemikalije, ki jih pri pranju uporabljamo. Poleg žvepla razkraja tkanine tudi milo, ki ga moramo skrbno oplakniti s perila. Poizkusi so pokazali, da lahko preprečimo razkrajanje z malim dodatkom kalcijevega bikarbonata, ali pa, ako oplaknemo perilo v apnenaeti vodi. Potemtakem je najbolje, da peremo najprej v mehki vodi, kot je na primer deževnica, in da oplaknemo perilo kar v studenčnici, ki vsebuje dovolj apnenca. Prof. Teodor Svedberg, ki poučuje od leta 1912 fizikalnično kemijo na vseučilišču v Upsali, bo 30. avgusta star 50 let. Prof. Svedberg je znan kot prvovrtstni raziskovalec kemije, ki je bil leta 1926 nagrajen z Noblovo nagrado Nogomet z motornim kolesom! ★ Dr. Terč iz Celja je prvi uvedel v zdravilstvo zdravljenje revmatičnih obolenj e čebelnim pikom, ki ga je ljudstvo že prej poznalo. Mnogo fermaeev-tičnih inseroloških zavodov je skušalo pridobiti ir. čebel čist čebelski strup za zdravljenje z injekcijami. Te preparate lahko kupiš v lekarnah pod imenom apico6an in immcnia >Rar) bi vedel, kako morejo mornarji spati v takšni pripravi.« * >Moj pe« je utekel.« »Inserirajte vendar!« Neumen nasvet! Pes vendar ne zna brati.« Naši rudarji v stiski Te dni se je vršila v Zagrebu seja osrednjega tajništva vsejl delavskih zbornic. Na seji so se m noto pečali ž razmerami rudarjev ter s pokojninskim zavarovanjem. Katastrofalni položaj rudarjev V resoluciji so delavske zbornice ugotovile, da rudarska podjetja delavcem ne izplačujejo redno njih zaslužka. So slučaji, v katerih podjetja dolgujejo plače delavcem nad leto dni. V zvezi s tem podjetja izdajajo podeželskim trgovcem garancije za nakup življenjskih potrebščin, za katere pa manjši podeželski Irgovci zaračunavajo 20% več kot dnevne tržne cene. Krajevne bratovske skladnice ne izplačujejo delavcem redno hranarine in porodniške pomoči, pa so tudi .Iu . zaostanki za eno leto nazaj. Ker hranarine zastarajo po enem letu, se dogaja, da ostajajo delavci brez hranarine. Delavce naganjajo, da morajo delati tudi p>o 10 ur dnevno, toda tega dela jini ne plačajo v smislu zakona. Varnostne naprave v rudnikih so pomanjkljive, ker j5odjetja ne polagajo nanje nobene važnosti in ne vrše v to svrho piotrebnih investicij. Tako sc ne upošteva nevarnost, v kateri se nahaja delavsko življenje. Rudarska glavarstva ne razpolagajo z zadostnimi krediti, da bi mogla vršiti inšpekcijo na potovanjih in izdali potrebne naloge rudnikom. Delavska stanovanja so nehigijenska in naravnost obupna, tako da delavec nima prilike odpočiti se po težkem delu. Zavarovanje rudarskih delavcev Tudi po izvršeni novelizaciji jiravilnika o bra-tovskih skladnicah se pri nobeni bratovski sklad-nici ne zavarujejo obetane pravice. Zalo je treba takoj osnovati poseben sanacijski fond za bratovske skladnice, katerega bi ped nadzorstvom ministrstva za šume in rude upravljal skupni odbor, delegiran od vseli bratovskih skladnic. Sredstva bi se za ta fond morala dobiti iz obdavčenja produciranih in uvožetiih rudarskih in topilniških proizvodov. Velik del tega sanacijskega fonda bi bilo treba kapitali-zirati in bi se s tem dala možnost pomoči ravno Delavske zbornice 0 rudarskih vprašanjih težki kovinski industriji. Na la način se morajo tudi spraviti v sklad interesi posameznih pokrajin. Potrebno je proučiti celo vprašanje starostnega in t invalidnega zavarovanja rudarjev v zvezi z izvajanjem splošnega socialnega zavarovanja po strokovnjakih. Pokojninsko zavarovanje nameščencev Zbornice so ugotovile, da je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v svojem predlogu ministru za socialno politiko zavzel stališče, da se pokojninsko zavarovanje nameščencev ne razširi na vso državo, ker tega ne bi preneslo naše gospodarstvo, atnpak se naj delno izvede zavarovanje delavcev za starost, onemoglost in smrt. Po debati je seja delavskih zbornic sklenila, da se delavske zbornice t zavzamejo za izvedbo zavarovanja delavcev in pa : za razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih 1 nameščencev vseh panog na vso državo. Produkcija premoga narašča Povečate so se tudi zaloge Pravkar objavljeni podatki o produkciji premoga v Sloveniji za mesec junij kažejo, da je produkcija znatno narasla. Letos je tudi produkcija večja kot lani, dočim so istočasno zaloge za polovico manjše kot v istem času lanskega leta. V naslednjem |Xidajamo glavne statistične podatke o produkciji in oddaji v mesecu juniju (v oklepajih navajamo podatke za mesec maj letos): Produkcija 87.782 (82.898) ton, prodaja 80.282 (74.798) ton, prodaja je bila naslednja: državnim železnicam '10.935 (27.294) ton, od tega na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 16.395 (13 tisoč 999) ton, nadalje brodarstvu 3920 (1736) ton, industriji 37.756 (38.532) ton, od lega v Sloveniji 25.684 (25.105) ton, hišna poraba je vzela 2190 (1653) 1on, raznim strankam so oddal.i premogovniki 4386 (4457) ton, izvozili so pa 1095 (1127) ton. fz teli podatkov je razvidno, da ie narasla zlasti oddaja državnim železnicam iz Slovenije, kar je rezultat boja trboveljskih rudarjev za njih obstanek i 11 golo življenje. Da se bližamo časom z večjo porabo kuriva, se vidi iz povečane oddaje za hišno porabo. Važno je zabeležiti tudi večji odjem rudarstva. Lastna poraba premogovnikov je znašala 3692 (3910) ton, za deputatc je bilo izdanih 1370 (1778) Ion, odpisanih pa je bilo od zalog 161 (165) ton. Tako je bila skupna poraba manjša kot produkcija in so zato zaloge narasle v lekn meseca od 76.276 na 78.553 Ion. Lam so sc v juniju nekoliko zmanjšale (od 153.735 na 152.369 ton). Skupno je v prvi polovici letos znašala produkcija premoga v Sloveniji 586.492 ton, dočim je znašal v istem razdobju lani samo 558.228 ton. V primeri z letom 1932 pa tudi letošnja produkcija še vedno zaostaja. Razvoj produkcije in zalog nam kaže naslednja tabela (v tisočih ton): £ ne bo lako nizka, kot se je prvotno računalo. Zelo drag je ječmen. Cene so na trgu v Vojvodini naslednje: pšenica postaji in kakovosti 108—112.50. stara koruza č. 100% 95 97.50, s 5% defektniini zrni 90—92.50, okrogla Bečkerek 105, banatska 85—90, ječmen navadni ozimni 65 66 kg 115, spomladni 68 69 kg 125 130. - Moka je v cenah zelo različna, variira od 190 210. - Za novo umetno sušeno koruzo sc imenuje cena 90 92.50, toda ljudje nočejo prodajali in ni zaključkov. Živina Živinski sejem v Mariboru. Maribor, 2!S. avg. Prignanih je bilo 9 konj, 15 bikov, 148 volov, 433 krav, 13 telet, skupaj 618 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli kg žive leže 3—3.75 Din, pol-debeli 2—2.00 Din, plemenski 3—3.50 Din, biki za klanje 2.50—3.50 Din, klavne krave 2.50—3 Din, plemenske krave 2—2.25 Din, krave za klobasarje I.75—2 Din, molzne krave 2.50—3 Din, breje krave 2.50—3 Din, teleta 4—4.50 Din. Prodanih je bilo 353 komadov, od tega 0 za izvoz v llalijo. — Mesne cene: volovgko meso L vrste 8—10 Din, II. vrsle (i—8 Din, meso bikov, krav in telic 5—6 Din, telečje meso I. vrste 8—12 Din, II. vrste 5—8 Din, svinjsko meso sveže 10—15 Din. Dunajski prašičji sejem 28. avgusta. Pripeljanih je bilo 7969 pršutarjev in 3964 š peharjev, skupno II.933, od lega iz Avstrije 5611, iz inozemstva pa 6322. Cene so bile v šil.: špeharji I. 1.30—1.34, stari 1.20—1.24. kineteki 1.30—1.:», križani 1.35 do 1.48, pršutarji 1.20- 1.38, srednje težki špeharji 1.25—1.28. Sejem je Mi iniren. V začetku so se cene pršutarjev držale m višini preteklega tedna, v na-daljnem poteku sejma pa so padle za 3—5 grošev v primeri s preteklim tednom. Poljski pršutarji so se pocenili za 5—6 grošev. Za špieharje je bilo znatno povpraševanje in so narasle cene križanih za 5—6, ostalih špeharjev p>a za 2—3 groše. Hmelj X. poročilo Hmeljarskega društva za dravsko banovino Žalec v Sav. dolini, dne 28. avgusta 193-1. Obiranje hmelja bo kmalu končano. Množina pridelka je pri posameznih hmeljarjih različna. To razliko so povzročevale v prvi vrsti nenormalne vremenske razmere med vegetacijsko doto. poleni čas obrezovanja v pomladi (jx>zna rez je bila, v t. 1. ugodnejša) in najx)sled ne v zadnji vrsli kakovost zgornje plasti zemlje. Vsi navedeni razlogi so pa ludi vplivali na kakovost letošnjega pridelka. Poleg lepo zelenega hmelja ,s pravilno obliko se najde tudi slabejši. Množina pridelka bo po zadnji cenitvi morda le znašala 14.000 kvintalov j>o 50 kg Pred kratkim je neki nakupovalec vzel iz prvih rok nekaj 100 kg lelošnjega hmelja po 40 Din za I kg. Razpoloženje med hmeljarji je voboe čvrsto. Ne ponujajo svojega pridelka in upajo sigurno na izboljšanje cen. — Društveni odbor. produkcija 933 1934 zaloge 1933 1934 januar februar marec april maj junij i5 ■>4 95 84 DO 80 134 104 96 82 83 138 141 147 145 154 152 77 76 65 74 76 79 Pota naše zunanje trgovine Iz pravkar objavljene statistike naše. zunanje trgovine za prvo polletje 1934 (izdaja ministrstva financ, carinskega oddelka) je opažati kot že dalj časa nadaljno naraščanje naše zunanje trgovine po vodni poti (tako morski kot rečni). V prvi polovici 1934 je šel naš ■ izvoz :po teži takole (v oklepajih podatki za pevp polovico 1933 v svrho jiriinerjave): jxi suhem 451.102 (417.782) ton ali 28.93 (31-.92) odstotkov, po vodni poti: po morski 893.467 (700.897) ton, po rečni poti 214.871 (190.273) ton, skupni, odstotek za vodno pot 71.07 (68.08) odstotkov, dočim po letalih izvoza ni bilo. Pri uvozu je bila slika naslednja: po suhem 134 527 (143.468) ton ali 31.26 (41.77) odstotkov, po vodni poti: jx> morju 223.357 (149.272) ton, po rekah 72.439 (50.738) ton, skupno vodna pot 6S.74 (58.23) odstotkov. Po letalih smo leta 1934 uvozili tri tone, 1933 pa 4 tone. To nam daje dragocene migljaje za tarifno politiko. Zaradi velikega padca cen ne prenese blago visokih prevoznih stroškov in si izbira najcenejšo pot. Posledice tega se seveda javljajo v nazadujočih dohodkih naših železnic, kar se zopet pozna pri na-daljni tarifni politiki naših železnic in ni brez vpliva na splošne državne finance. Uredba o zaščiti kmeta je objavljena v Službenih. Novinah z dne 27. avgusta 1934 in je torej s tem dHem stopila v veljavo. Uredba o zaščiti denarnih zavodov. Belgrajski tednik Narodno blagostanje poroča, da ne bo iz-prememb v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in da .se bodo zato začele reševati prošnje, ki so jih spomladi predložili denarni zavodi. Tako pride samo pri Jugoslovanski združeni banki v Zagrebu do temeljite sanacije. Pri ostalih zavodih gre samo za odgoditev plačil odn. ne bo ižprememb pri glavnici. Pretvoritev delnic v vloge se bo izvedla samo v nekaterih slučajih, Tako belgrajske informacije. Spori v srbskem zadružništvu. Po pisanju bel-grajskih listov je Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v zadnjih 8 mesecih izključila iz svojega članstva okoli 35 raznih zadrug, nadalje tudi eno zadružno zvezo: 'zvezo ,'reparskih zadrug. Državna razredna loterija. Na podlagi pooblastila v finančnem zakotni za 1934-1935 je bil izpre-menjen zakon o državni razredni loteriji. Poslej bodo znašale tantijeme uradnikom samo 2% čistega dohodka, tako, da ta taniljema ne sme biti večja od 50% rednih, pripadkov! Poleg lega'je določeno, da bodo popoln zilesek ' prejeftiali; samo uradniki, ki bodo ocenjeni »odlično«, dočim še "pri'onih, ki dobe samo oceno »prav dobro«, taiitijenia zmanjša za 10%, pri onih z oceno »dober« pa za 20%. Brez tantijeme ostanejo Uradniki z oceno »slab«. Določila so torej jxxlobna kot . pri nekaterih drugih ustanovah. . Prepoved uvoza kapic. Ker je kapaciteta izdelave raznih rudarskih in lovskih kapic (kapsel) vojnotehničnega zavoda dovolj velika za domače povpraševanje, jc vojito ministrstvo zabrartilo vsak uvoz cele vrste kapic za lovsko in drugo strelno orožje kot tudi za rudarske svrhe. Rodovniško premovanje živine v ptujskem opra-ju. Pretekli teden se je vršilo rodovniško premovanje goveje živine pri selekcijskem društvu Sv. Marjeta nižje Ptuja in v Podlehniku. Pri ,teni prerno-vanju sc je ugotovilo, da pinegavska pasi.na napreduje in da se ljudstvo zaveda, da je živinoreja ena izmed najvažnejših panog kinetskega gospodarstva. Na darilih se je živinorejcem izplačalo skupaj pri obeh premovanjih 7330 Dtn. kar je v razmerju s številom prignanih živali zelo malo. — Premovanje konj sc bo vršilo v ptujskem okraju kakor sledi: v torek, dtie 28. t. ob 8 pri mestnem sejmišču v Ptuju za jitujski sodni okraj in v sredo, dne 29. t. m. ob 8 na sejmišču v Ormožu za ormoški sodu! okraj. To premovanje obeta biti, kakor dosedanja leta, zelo zanimivo, ker je konjereja v ptujskem okraju na visoki Stopnji in pri takih priredi (vali konjerejci običajno tekmujejo, kdo bu odnesel višjo nagrado. Razveljavljenje pravilnika o reguliranju prometa žveplene kisline. Službene Novinc objavljajo, da je pravilnik o reguliranju prometa z žvepleno kislino razveljavljen. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe »Jugoguma« s sedežem v Belgradu. Glavnica družbe znaša 0.5 milj. Din .in je razdeljena na 500 kom. delnic po 1000 Din uominale. Ob vpisu je plačati samo 10%. Vpis bo 1. septembra, ustanovili občni zbor pa 2. septembra. Svrha družbe je prodaja na veliko in drobno proizvodov iz kavčuka, gutapierče in azbesta. Nova nemška devizna politika. V svojem govoru pred zastopniki tiska v nedeljo v Lipskem je napovedal dr. Schacht tudi izpremembe v nemški devizni politiki. V bodoče bo dobil devize samo oni, ki ima posebno tako zvano devizno ]X>trdilo. Samo tein bo inozemstvo lahko z gotovostjo, da bo dobilo plačilo, prodalo blago. Če pa bo prodalo blago onemu, ki nima tega potrdila, potem ne prevzame Nemčija nobene obveznosti za plačilo. To bo seveda joomenilo občutno restrikcijo uvoza. Sprt Tragedija sportniha-rekorderja Borza Denar Dne 28. avgusta. Devizne uotacije so bile danes slabejše, ne-izprenienjeni pa so ostali tečaji Curilia in Prage. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi (»pustil od 8.01 ua 8.—, na zagrebški borzi pa od 7.89 na 7.88. - Grški boni so narasli v Zagrebu na 29.37 zaklj. Zaradi čvrste mednarodne tendence je London tudi pri nas na-rastel in je bil v Zagrebu zaključen po 225.50 (včeraj po 225). - Španska pezeta v Zagrebu neizpre-inenjena: 6.05 bi. Ljubljana. Amsterdam 2300.68- 2312.04, Berlin t:320.14-1330.94, Bruselj 797.18 -801.12. London 169.25— 170.85, Curih 1108.35—1113.85, Ncw York 3327.72—3355.98, Pariz 223.90—225.02, Praga 140.90 do 141.70, Trst 290.85 - 293.25. Proinet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.205, London 15.31, New Vork 302.75. Bruselj 71.925, Milan 26.285, Madrid 41.875. Amsterdam 207.375, Berlin 119.20, Dunaj 72.72 (57) Stockholm 78.90, Oslo 76.90, Kopenhagen 68.40, Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.47, Bukarešta 305. Dunaj. Dinar notira (valuta) 9.29 den. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je nadalje čvrsta in so danet. lečaji bili zopet višji. Vendar skok ni (ako znaten kot včeraj in ludi promet je slabši: Na zagrebški borzi je znašal v vojni škodi 200 kom., v agrarjlh 50.000 in v begi. obveznicah 100.000. Ljubljana. 7% inv. j»s. 73 den.. agrarji 40—41, vojna škoda 357 359, begi. obv. 62.50 03.50, 8% Bler. pos. 65.50 67, 1% Bler. pos. 57 -58, 7% pos. Drž. hip. banke 68 den. Zagreb. Dr/, papirji: 1% inv. pos 73 den., agrarji 40 41 (41), vojna škoda 357—350, sept. 355 358, Okt. 35S den., nov. 353 den., dec. 358 do 360 (360), 6f, begi. obv. 62.71 63.50 (63), 8% Bler. jios. 65.50 66.75, 7% Bler. pos. 57 den., 7% pos. Drž.' hip. banke 68 deti. — Delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agr. I>anka 213 —220, Gutl-mann 20 bi., Osj. sladk. tov. 120 bi.. Bečkerek sladk. tov. 750 bl„ Osj. livarna 145 bl„ Impeks 50 den.. Trboveljska 70 80. Dunaj. Dona> sav.-jadrati, prioritete 62 delnice 9.90, Narodna bat.ka 120, Steg 14.10, Alpine 9.55, Rima 21, Trboveljska It. Žitni trj» Za pšenico je trenutno nejasen položaj. Prizad jo kupuje - iii |>o pisanju belgrajskih listov tudi pla-; čuje za izvoz. Toda govori se, da lelos naša pše-j niča za izvoz nc bo tako konvenirala kol lani radi : tnale vsebine lepila. Bomo videli, kako se bo raz-] vijal izvoz. — Koruza kaže na sijajen pridelek. ■ Seveda pa s tem še ni rečeno, da bo cena nizka, ker je zanjo velik inlcrcs iz Nemčije. Cena najbrž Današnji čas beži z neverjetno naglico. To, kai-se .ie zgodilo včeraj, .je danes že staro, kar jc bilo še pred meseci najmodernejše, spada danes že med staro šaro, dogodki, ki so se odigrali šc prav pred kratkim, so danes pozabljeni in četudi so bili še tako važni. Tako jo dandanes žal v vsem človekovem življenju in seveda ludi v športu. Še nekaj odstotkov slabše je v športu. Tu sc namreč tako hitro razvijajo dogodki in s tako naglico sc spreminjajo rezultati in postavljajo novi rekordi, da jim daues že skoraj nc moremo več slediti. Dnnes slavimo tega ali ornega športnika kot svetovnega junaka, ker jo postavil z neverjetno znani ko nov svetovni rokord, jutri pride drugi, ki naskoči pravkar postavljeni rekord. In če sc mu ga posreči zrušiti, je pozabljen junak prejšnjega dne. Tn tako se godi v vsem športu od lahke atletike, plavanja, smučanja, nogometa — sploh pri vseh športnih panogah, ■za katoro se zanima športni svet. Dokler kaj pomeniš iu dosegaš uspehe, si junak, te občudujo ves »vet, te obožuje kakor kako božansko bitje; ko pa ne moreš več držati svetovnih rekordov ali morda celo postavljali novih, si že pozabljen, osamljen. Nihče več se lic '/.meni zate, če si še v taki revščini ali če imaš šo take hibe, ki si si jib nakopal prav zaradi uspehov, katere so hoteli oni, ki so se s teboj ponašali v svetu. Ako .nimaš službe, ali čc nisi bil slučajno profeslonal, dn bi Ri bil v toku svoje najboljše dobe toliko prihranil, da bi mogel ostali del življenja preživeti s prihranki, ali čn nisi toliko sročen, da bi si dobil kako službo kot trener pri kakem klubu, tedaj si zapisan največji bedi. Vsi tvoji uspehi, vsi tvoji svetovni rokordi li nič ne pomagajo; kajti današnji svet hočo vodno nov.ih senzacij in so za vse, kal' se je dogodilo v pretekli ali pol-| pretokU dobi, prav nič več no briga. To je najžalost-j no.jši pečat današnje dobe. Današnja doba je doba tekmovanja, doba rekordov. Športa si broz tekom skoraj ne moremo misliti in če bi no bilo tekem, šport šc zdajeka nc bi dosegel one : višine, na kateri danes je. Kakor je vse človeško življenje ena sama borba za obstanek, tako jc ludi v spor-! tu večna borba za napredek, neprestani lov za rekordi. Če te borbenosti ne bi bilo, bi vse zaspalo, bi vladalo v j športu popolno mrtvilo. In če se športno gibanje ne bi lako razširilo, hi se človeštvo morda pomehkužilo ter tii zlasti mladina svoje odvišuc sile in svojo mladostno razigranost uporabljala v druge, za človeštvo pogubne namene. Zato je prav, da mladino uvajamo v športne vrste, da si krepi zdravje ter uporablja svo.t prosti ča« za telesne va,ic, ki so za mladino — če jih pravilno goji — zelo koristne. Rekorderji so pa ravno oni športniki, ki držijo vse športno gibanje v stalni napetosti in ki so za razširjenje športa največ napravili. Njim sc imamo zahvalili, da je športna' ideja danes zajela tako široke plasti narodov in predvsem jc njihova zasluga, da so začele vse kulturne države močno podpirati športno gibanje. Le žal, da je na svetu neprimerno večji odstotek onih, ki hodijo gledat sport.no tekmo in ki so samo v toliko športniki, da na tribunah odobravajo uspehe lekmovaleov kakor pa aktivnih športnikov. To niso športniki in prav oni no največkrat krivi, da se športno gibanje še danes v nekaterih krogih tako obsoja. Ti ljudje izzovejo običajno incidente na igriščih in ti ljudje so poslužujejo psovk, katerih pravi športnik lic pozna. Svoje živec, katerih žc it.ak nimajo pdpolno-mrt v oblasti, si ob takih prilikah šc bolj ra.zdrapnjo in lo je užitek marsikaterega gledalcu športnih prireditev. ; Oe pa morejo spraviti še športnike iz ravnovesja, kar se Jim žal večkrat tudi posredi, tedaj je njihov uspeh popoln. Da pri tem trpi nalholj tako zvana elita, ki mora vodno in ob vsaki priliki pokazati vse svoje znanje, je. povsem razumljivo. Zakaj so pa ravno najboljši športniki najbolj |M>-miloviinja vredni? SIcer ne vsi, ali mnogo od njih pn i je na tem, da hi najslabši športnik ne hotel menjati ž i njimi. Na to je odgovor čisto enostaven. Vzemimo na primer prvovrstnega nogometašu. Nogometaš, ki spadn prvoruzrodnomu klubu, mora večino nedelj in praznikov j v letu igrati tekme. Negledo ita to, da .ie lo skrajno naporno, pride zraven še najrazličnejše vreme, od katerega je najslabše deževno, ki na igralen kaj rado 'zapusti kake posledice. Dalje je v hI nI ni nevarnosti, tla mu kdo i nc poškoduje roko, zlasti pa nogo ali glavo, kar se Je že večkrat zgodilo. Dogodijo sc celo smrtni primeri in to kljub najbolj fair igri. Slulno mora trenirati, če se hoče obdržati na primerni višini. Vso njogovo življenje mora biti lako urejeno, da je vedno zmožen največ napraviti. Zato mora živeti izredno solidno in si niti r.dn-le.ka ne smo prlvoSSItl lega, kar drugi ljudje. Odpovedati sc mora raznim ugodnostim ln udobnostim in niti brnne ne »me jemati toliko, kolikor bi si je požel*] in kar bi hotel. Da nc sme uživali alkohola In da se mora izogibati nikotina ler živeti kar najmoraluejSe, Je po- vsem razumljivo. Isto je z drugimi športnik i, pa na.i si je to lnhkoatlet, smučar, plavalec, sploh vsak siKirt nik, ki liočc v svoji panogi doseči kak uspeh. In vse tn samo za mulo pozlačeno kolajno, ki jo dobi zmagovalec, in za par laskavih besed v časopisju. Tu imamo seveda v mislih samo čiste amaterje, ker profesionnli si žc preskrbe, da ne nastopajo zastonj. Klubova vodstva zahtevaj o od svojih športnikov zmage in da vedno kar najčastneje zastopajo barve svo jega kluba 111 svoje države. To bi bilo koncem koncev še kolikor toliko v redu iu je lo čisto naravno, dn hoče vsakdo zmage. Toda, če pomislimo, koliko se potem vodstva klubov brigajo -za svoje bivše športnike rekor derje, ko niso več sposobni baš zaradi tega, ker so vse svoje sile, vos svoj prosti čas in še celo svoje zdravje žrtvovali sanno Za napredek kluba, organizacije, države in športne ideje, potem moramo ugotoviti, da je postopanje teb voditeljev ne salno nepravilno, ampak zelo zgrešeno in neodpustljivo. Ce sc že današnji svel noče in ne moro več spomniti listih, katero so prej častili kakor najvišja bitja, iwlcm je tembolj dolžnost onih, ki so zahtevali od njih vrhunskih uspehov, da ue ostanejo v pozabljeuosti, I. K—er. Juniorske tekme V nedeljo Je bilo odigranih šest. tekom za luiilor-sld pokal, ki ga je razpisala SK Ilirija. Noisoiucl, ki so ga nudili li minili fantje mnogoštevilnemu občin stvu, je bil razmeroma dober. Predvsem velja lo za jn-niorje Ilirije,- Primorja, Jadrana in Mfircsa. Rezultati so bili sledeči: tivoboddr-1'auonija na Igrišču Primorja 2:11 fl:0). Tehnično boljše izurjeno moštvo Miškarjev je podleglo fizično jačjiai Svobodašom. Sodil je g. Kora/ain. Primorje—Ljubljaka (1:0 — sicer zaslužen; toda nekoliko previsoko izražen rezultat, ki so ga izvojevali juniorji Primorja v tekmi s fizično slabimi L.lubljan čanl. Tehnično sta bili moštvi izenačeni. Mars—Istra I. Istra ni mogla nuditi dovolj od pora zelo dobri enajstorini Marsa. Izgubila jc z 111:1. Izgleda, da je Mar« najboljšo moStvo, ki sodeluje pri teli tekmah. Slaviia Istra II 3:1. Stavi,|a jo predlagala■ z. gor lijim rezultatom drugo garnituro Istre in se kvalificirala za finalne tekme. Sodil je g. Betetto. Ilirija—Peka 11:1. Ilirljanj so pokav.a.li prav dober nogomet, ter z lahkoto držali igro absolutno v svojih rokah. Pozna se jini, da pridno trenirajo. TI mar ljivi fantje bodo kmalu nadomestili svoje klubske to variše, ki ne igrajo s preveliikim uspehom v prvem moštvu. Pečani so bili tehnično dobri, toda promajh ni. Brez dvoma pa so lzboren malcrial. Sodil je g. Mrdjen. Jadran- Mladika .',.*?. .Tralranaši so na Kodeljeveni premagali domače juniorje z gornjim rezultatom. Hiti so izrazito boljše moštvo, ,toda nekaj golov jo padlo iz offside, in je Mladika zaradi slabega sodnika vložila protest.. Iz. tega sledi, da l>odo Igrali za pokal: Svoboda. Primorje, Mars, Slavija, Iliirija. Jadran (Mladika! in Reka. I. Ostali pa igrajo za utešno darilo. To zanipii vo tekmovanje zasluži vso pokornost našega športnega občinstva. Jeseniški derby: Enakost—Gorenjec 6:2 (2H)) V nedeljo sta se borili za liokal T.NP gornji ona i-storiei. Zmagalo je moštvo z večjo rutino. Ce bi kluba menjala vratarja, bi bil rezultat, morda obraten. Saj jo Gorenjec pokazal lepšo in povezanojSo igro kot nie gov nasprotuiik. Posebno je ugajal napadalni Irio črno-belih, kjer sta se zlasti odlikovala. Heinhardt in Skct. v obrambi je sijajno čistil Rozman. Slabit točka ie bil vratar, ki je Imel preveliko tremo. Igra sama ie bila fair in strah občinstva, du. se bo Enakost igračkala z Oorenjcom, Jc bil neupravičen, saj so bili zelo trii oreh nasprotniku. Po tej tekmi sodeč in upoštevajoč, da moStvo Gorenjca ni imelo letos več kot dva treninga, smemo upali na lepe športne prireditve. -Sodnik g. .lord aa .le Imel zaradi discipliniranosti obeh moštev laluelr posel. SK Šoštanj—SK Jugoslavija (Celje) 2:1 T.otošnje nogometno tekme v Soštaujn kažejo na rehabilitacijo SK Šoštanja. Nedeljska takima je to sodbo zopet potrdila. SK šošlanj je zmagaj nad celjsko Jugoslavijo z 2:1 (2:1). Vsi deli moštva so delali neu-trudljivo, prvačila pn je. .kakor skoraj vedno, oh lamba Jeglič, I.a.ugus, Cnjnko. Tekma je bila posebno v prvem polčasu živahna, k čemur sta prispevali svoj delež obe moštvi. Za SK Šoštanj je bila nedeljska borba dober in potreben trening za nedeljo, 2, t. m., ko bo v SoStnnJu igral menda prvič ljubljanski klub SK Hcrmes. Odbor ia i~i'rdbo juniorskili pokalnih Irkem. Reo-nn seja bo danes ob in.:ill v klubski sobi v kavarni Kv ropi. Udeležba vseh odbornikov obvezna, ker se bodo žrebali pari 7.a lioih>čc tekme. SK Ilirija (nogometna srkrija). Seja načelsl-va no gometuo sekcije bo drovi ob 20.,10 v kavarni Evropi, ndeležba za vse odbornike obvezna. Naraščat Igra oh 17.:t(l tekmo s SK Mladiko na Kodeljevirm. Oh l.VKI do bc na Stadionu opremo: l.avrenčič, (ilušič, T^iskovšek, Piskar, Pcrharič Itacler. Petek. Volk, Zaje, Rogel R.' zervu Puclhar. Trening juniorjev prve ln druge sku p,nr- 11,1 iifliir. or, ,1, na .,,rwln>llti, /, rii'i <--1 j i vo se ga ude težile rad i nedeljskih tekem. Trening prvegn moštva bo od 18.00 dalje. Hasznanila Ljubljana 1 Ljubljanska sekcija jugoslovanskega kirurikega društva no bo imela »vojeuii rednega Hoslanka dne 11. septembra radi kongresa na Bledu. Prihodnji sestanek bo v torok, 0. oktobra, v preduvalnloi ženske bolms niče. Proirram »ostanku bo poslan vsakemu članu. 1 \o(no službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 11'; mr. Ustar, Sv. Petra cesti 78; inr, Hočevar, Celovfika costa 1)4. Celie o Pevsko društvo tCeljski zvont prifine zoiMit s svojimi rednimi pevskimi vajami. Prva vaja bo v četrtek, 30. avgusta. c Sestanek Apologcti&nega odseka DMK bo nocoj ob običajni uri. Šolske vesti Uršulinski samostan v Skofji Loki. Za meSčmnsko šolo. Učiteljišče in nemški tečaj, ki ga obiskujejo Soli odrasla dekleta, bo Šolska sv. maša v ponedeljek, dne 10. septembru ob 9. Radio V četrtek prcnufia skoro vsa Evropa koncert dunajskih filharmonikov iz Salzburga, katerega dirigira znani dirigent Arturo Toscanini. — Koncert bodo prenašalo te-le postaje: Ljubljana, BolgTad, Zagreb, Budimpešta, vse čeSke in poljske postaje, StrnssbnrK, Bruselj, Kopenhagon Itd. Prenos traja oil Jfl.15—22.05. Programi Radio Ljubljana t Sreda, 29. avgusta: 12.15 Plofiče 12.45 Poročila 13.00 Cas plošče 19.00 Pogrebna svečanost iu žrtvovanje device (prizor iz sovj. Rusije) (Fr. Terseglav) 19.30 Literarna ura (prot. France Vodnik) 20.00 Vokalni koncert Julija Betetla r spremljevanjem Radijskega orkestra 21.00 Slovenski vokalni kvintet 22.00 Cas, poročila, lahkn glasba. Četrtek, 30. avgusta: 12.15 Plofiče 12.45 Poročila 13 00 Cas, plošče 19.00 Plošče po željah 19.30 Sulzburške slavnostne igre (Ciril Debevc) 20.00 Prenos n Salzbur-gn: Simfonični koncert, dirigent Toscanini 22.00 Cas, poročala, prouos z uniouskega vrta. Drugi programit SREDA, 29. avgusta: Belgrad: 20.00 Ljubljana — Zagreb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 16.40 Konc. ura 19.15 Rožni kavalir, muz. komed., R. Strass 23.20 Več. konc. — Budimpešta: 18.55 Ork. gl. 20.00 Igra 22.00 Cig. gl. 22.45 Operni ork. — Milan-Trst: 20.45 Pestra ura 21.30 Oerkvoni konc. — Him-Bari: 20.45 Lakinc, opera, De-, ]jl)es _ Praga: 19.20 Ljubavni dueti iz čeških oper 20.45 Mandol. kvartet 20.45 Dnevno poročilo, radijska montaža — Brno: 20.25 Klav. gl. — Bratislava: 20.10 Viol. gl. 20.55 Sal. gl. — Varšava: 20.12 Lahka gl.ne-kdaj in sedaj 22.15 Plesna glasba — Monakovo: 19.00 Plošče 21.00 Pestra ura — Frankfurt: 19.00 Več. konc. 21.00 Beethovnovi klav. kom. — Lipsko: 19.00 Brahms: Nemške narodne pesmi 21.00 Večer na starem Dunaju — Vratislava: 19.00 Nove ploščo 21.00 Radijski orkester. CF.TRTEK. 30. avgusta: Dunaj: 20.15 Prenos Iz Salzburga: Koncert dunajskih filharmonikov, dirigira Toscanini 20.05 Rad. ork. — Budimpešta: 18.45 Cig. gl. 22.30 Cig. gl. — Trst-Milan: 21.00 Operni prenos — Rim-Bari: 20.45 Ponehiellijev konc. — Praga: 19.10 Klav. gl. 7,a otroke 19.50 Saksafon 22.20 Sramel — Bmo-Bratislava: 13.50 Pesmi — Monakovo: 18.45 Zab. gl. 21.00 Zab. gl. — Frankfurt: 19.00 Korali 31.00 Car-men, prerez opere — Lipsko: 20.10 Vrag v steklenici — Vratislava: 20.10 Vesela glasba. 9lise zn volane v različnih gobah Specielni entel obiek. voian, šaiov itd. fljuriranje - potiskanje. Vezenje monogramov, zaves, perila. Nindeii tis entel vložkov in tipk. — Hitro, fino io pocenil Matek $ Mikeš, Ljubljana (poie* hotel« štrukelj) Kartonažarja s prakso in dobrimi referencami išče kot poslovodjo predeloval niča papirja in lejien-ke. Pismene ponudbe s spričevali na Publi-citas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 38.319. & KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter KrepCa živce in miSice. Fuspe-m Suje prebavo, dela apetlt. regulira delo-" vanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Leustek, Ljubljana, Resljcva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15-—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno I MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ienltovenjskl oglasi Din S'—. NaJmanJSI znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ae plačujejo tako} pri naročtln. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska 5 mm visoka petitnn vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko. Dekle želi iti za varhinjo k otroku k majhni krščanski družini, — Stanuje: Sv. Petra cesta 82. la) Šaiar-ekonom vešč vseh panoji gospodarstva, posebno vina in sadjereje, samec, s 15 letno prakso, dvemi spričevali, energičen — želi spremeniti sedanje mesto. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštenost« št. 9798. (a) I Vajenci Učenec II poštenih kmečkih staršev, ki ima veselje do trgovine in je dovršil z dobrim uspehom vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole — se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe s prepisi spričeval na tv.: Z. Kopitar, Planina pri Rakeku. (v) Urarski vajenec se sprejme. Jakob Mula-vec, Maribor, Kralja Petra trg 1. (v) Več izurjenih pletilj sprejme Franc Kos, Židovska ulica 5. (b) - « Izurjena pletilja dobi stalno zaposlitev s popolno oskrbo v hiši. -Dopise na M. Vrhunc, industrija pletenin, Bled. Mladenič agilen, s trgovsko prakso, se išče za potovanje. — Naslov v upravi »Slov.« pod š: 9816. (b) Denar Hranilna knjižica podr. Zadr. gosp. banke 50.000 Din se zamenja za enako Narodne banke, Kreditnega zavoda ali Kreditne banke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9822. (d) Posojilo v gotovini 120.000 Din, rabim za lepo vinogradno posestvo (viničarija tn gosposka hiša) v bližini Maribora 7. vknjižbo na prvo mesto in za dobre obresti. Ponudbe na upravo .»Slovenca« Maribor pod zn. Varno posojilo 120.000«. ttanovanja IŠČEJO: Majhno stanovanje išče za takoj Marija Ma-kor, Studenci, Aleksandrova c. 1, Maribor, (c) ODDAJO: Štirisobno stanovanje mirno, oddam s 1. sept. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9789. (č) Opremljena soba lepa, se odda solidnemu gospodu — blizu mitnice — Vodovodna 17/1. (s) Vnajem ODDAJO: Dva lokala prvi za trgovino, drugi za obrtnika ali mlekarno, oddam za 1. september v Streliški ulici, št. 22. (n) Gostilna najbolj idoča, v sredini mesta, se radi selitve takoj odda v najem. Maribor, Rotovški trg 8. (n) Poizvedbe Zgubil se je v soboto 25. avgusta popoldne na cesti Vransko-Celje-Konjice odbijač na avtomobilu. Najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini Petek, Konjice ali Celje. (e) Posestva Vogalno hišo enonadstropno, ljubljansko predmestje, deset prostorov, pritikline, parket, veranda, lahko dvo-družinsko, elektrika, plin, vodovod, ograjen vrt, za knjižice prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Še ugodaosti« 9821. (p) Dijaki Tri dijake sprejmem na stanovanje. Sv. Petra cesta 43, priti. Dva dijaka ali dve dijakinji z vso oskrbo ali brez sprejme Sever, Florijan-ska ulica 9. (D) Dve dijakinji sprejmemo na hrano in stanovanje za 300 Din. -Na dnevno hrano sprejmemo tudi 2 gospodični Šolske sestre, Kolonija, Frankopanova ulica, Maribor. (D) (I Pohištvo u Spalnice moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34. (š) H« Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne ori-likel — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Floriančič, železnina. Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah Vhod v skladišče skozi dvorišče. II) VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. Malinovec pristen, naraven, s tistim sladkorjem v k uhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. PREMOG d rva Telefon 3934 SLOVŠA Kolezijska 19 Ia breskve debele kg 3.75 Din, košare 30 kg; zajamčeno zdravilni med 10 kg 142 Din, 30 kg 356 Din, franko vsaka postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) če avto svoj stari prodajaš af motorja bi znebil se rad. bri kapetv ti mno^o prižene Slovenžev najmanj& inserat Ocvrtega piščanca celega, za 16 Din nudi vsak dan gostilna Mev-želj (preje Plankar), Dolenjska cesta. Lep senčnat vrt, izborna vina. (1) II Kupimo Majhen voz enovprežen, na vzmeteh, lahko tudi rabljen, toda v dobrem stanju, kupim Feiertag, Maribor, Bet-navska 43. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirske ulica 36. vbod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Lep brevir prodam. Format večji, tisk deblji. Cena 400 Din, Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9786. (1) Dobro in poceni se oblečete pri Preskarju, Sv Petra cesta 14. Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 83, telefon 27-66. Kislo zelje, repa novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brezkonkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-ljevo 10, telefon 25-91. 1 Jabolka lepi pisani bobovci, 4000 kg naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 813. (1) Železne postelje vseh vrst, železne nočne omarice, mreže sa poste lje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13 (Kolizej), Ljubljana. (1) Obrt Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje Alojz Andlovic — Komensltega 34. (t) NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI ADLCR m .6RITZNEB' Večletna garancija I Pouk v umetnem resen ju brezplačen! pokromsna kolesa ..GRITZNER" pletitni stroji ..DIAMANT" pe iiredno niskih cenah josip DETE LIN C ljubljana blizu Prešernove« spomeniki, za vodo. Telefon St. 2913. DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim ied ne prija, da niso dobre volje, fe to znak nerazpololenjo. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek sc dobi ▼ vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 101. popusta pri nabožnih in pokrajinskih slikah nudimo vsakomur, kdor kupi slike v mesecu avgustu Ne zamudite usodne prilike! Prodajalna K. T. D. prej H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 SALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. j •< S6 as 1 KODI PO USKBONO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBSJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Alja Rahmanova: 14 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene S katerim rodbinskim imenom se želite nalivati? Z dekliškim ali moževim ali obema? Najbolj praktično je, da obdržite dekliško ime. Ce se namreč še ta mesec mislite razporočiti, boste imeli sitnosti zaradi karte za prehrano, če privzamete moževo ime.« »Prav nič ne mislim, da bi se ta mesev razpo-ročlla!« sem se nasmehnila. »No, to pravi vsaka,< je odgovorila gospica. »poleni pa vse pridejo v treh tednih! Najbolje hi ■bilo narediti lako kot v P..., tam pošljejo vse na drvarsko delo, ki se v treh mesecih raaporoče! ... In Vi?< se je obrnila k Otmarju. »Kako se hočete ▼i Imenovati?« Otmar jo je začudeno pogledal. »No, vi lahko tudi privzamete ime svoje žene ali obojno, enaka pravica za vse!' je pojasnila goepica. »Menim, da je najenostavneje, da obdržim svoje Imel« se je zasmejal Otmar. Dočim je gospica najine podatke zapisovala v debelo knjigo, suni si ogledovala neskončno >kačo<, ki je stala pred raziporočno mizo. Naval je bil še mnogo večji nego pri gospici, ki je sklepala zakone, in dvojice vsake starosti so stale tam, celo mnogo starcev in stark. Prišla mi je na misel beseda, ki sem jo nekoč brala: V zakonu je najvažnejše potrpljenje. No. la krepost je, kol se zdi. v naših časih temeljilo izginila izmed ljudi! Opravila sva in slišala sem še, ko je naslednji, ki je bil na vrsti, dejal: »TovaTlšč, midiva sva se prejšnji teden ločila, »daj bi se pa zopet rada poročila!« Bil je mlad fant, in za roko se ga je držala majhna, zala dekle, ki ga je zaljubljeno pogledovala. »To se pravi, da sta se sprla in zdaj se hočeta zopet poravnati. Vaše listine!« Neki uradnik nama je izročil listine o sklenjenem zakonu, na katere sta se morali podpisat! še dve priči, dva uslužbenca naše knjižnice. Šla sva domov. Solnce je sijalo skoro še lepše kot prej, potočki so cureli s streh in velikanske ledene sveče so se iskrile v polni svetlobi. Vrabci so kričali. Hodila sva prav tako molče kol prej, prav tako tesno drug ob drugem. Le včasih sva si pogledala v oči. 7. februarja 1020. Danes sva se cerkveno poročila. Veselje nama je kalilo, da se je slovesnost izvršila brez očeta, ki o njem že dolgo nimamo nobenega glasu. V cerkvi je bilo mnogo gledalcev, najini tovariši iz knjižnice, slušatelji in slušateljice raznih tečajev, kjer imam predavanja in mnogo prebivalcev i>z našega vagonskega mesta. Nisem se zmenila za nikogar, videla sem samo Olmarja in mislila samo nanj. Poroko je izvršil zelo star duhovnik, ki je očitno čutil z nama. Imel je daljši nagovor, v katerem je razlagal pomen zakona. Na koncu nama je dolgo stiskal roke in dejal: »Velike stvari vaju ločijo: vera. narodnost, materin jezik: pa naj t><> ljubezen tako močna, da vaju bo združevala večno k Med poroko se je zgodil vesel prigodek. Enkrat nama je med dolgim obredom duhovnik obrnil hrbet, in ko se je zopel obrnil, je opazil in z njim tudi jaz in priče, da je ženin izginil. Vsi smo ga iskali z osuplimi pogledi; zdajci pa se je Otmar zopet pojavil. Ko nama je duhovnik obrnil hrbet, je mislil Otmar, da je že končano, in je šel v garderobo po denar za cerkovnika. Pri nas imajo vero, da bo tisti gospodar v hiši, ki prvi stopi na preprogo, na kateri stojita zaročenca med obredom. Jaz sem napravila, da je bil Otmar prvi. Mati je bila s tem zelo nezadovoljna in je rekla ponosno: »Pri nas je bil vedno običaj, da se je lo zgodilo, kar je žena hotela!« •Ampak, to ne pomeni nič, jaz bom itak vedno isto hotela kot Otmar! sem rekla smeje. Mati se pa še ni popolnoma zadovoljila; Otmar jo je potolažil, rekoč: O, stvar je ta: Alja bo vedno dosegla svojo voljo, toda storila bo to na ta način, da bom jaz mislil, da se vrši moja volja.« Zvečerilo se je. Gostje so odšli, svatbeni obed je bil končan. Otmar ostane prvič pri nas. Pozno je že, pa še vedno sedimo okrog male mize, ki na njej leže ostanki obeda. Vsi sede molče; fesa čakajo? Srce mi burno bije. Otmar mi lahno stisne roko in zapiše na košček papirja: Ljubica, »daj si moja, na vekel« Deset klicajev stoji za besedo •moja . preštela sem jih natančno... Saj sva bila lako redko sama, da bi si mogla povedati kaj ljubega in zato sva se včasih na ta način, po pisemcih, pogovarjala. Kaj misliš? mi Otmar zopet piše. Preberem in za rdi m. Na jbrž isto kot ti,« mu odgovorim. Nekaj časa najina pošla prestane, potem pride novo pisemce: Kakšna škoda, da še nisva mogla dobiti sobice! Berem in iznovn zardim, močneje nego prej. Pogledam na mater in sestre iu berem jim z obrazov, do isto mislijo, kar mi je Otmar pravkar pisal. Posebno mati! To čutim. Toda vidim, da je materi silno hudo, da je prišla ta noč: in to me boli. In zdaj mi prihaja na um, da naju ona ni podpirala, ko sva iskala stanovanje, da nama .je celo iskanje otealkočevala. S kako ginljivo skrbnostjo je vse drugo pripravljala za poroko! Kako si je prizadevala, da mi je oskrbela kolikor toliko primerno poročno obleko, kako se je potrudila, da mi je mogla dati bele čevlje na zapono! Samo, ko je šlo za to, da. bi nama pravočasno dobila sobo, ni ganila z mezincem! Da, današnjega dne, te ure. je je bilo strah! Kakršna je moja mati, ji je mrtrala biti mučna že 6ama misel na »te stvari«, ko je šlo za njeno hčer. Zadnje dni sem pogosto zapazila, da je začenjala z menojgovoriti, toda vedno je zopet umolknila, preden je dobro začela. »Alja, jutri se poročiš!« je rekla še snoči in zardela ko mlada dekle. »Morda dobiš kmalu otroke in ... in ...» >No, mamočka, ali bi mi rada še kaj povedala?« sem jo vprašala nežno. Nekaj časa mi je gledala v oči s skrbnim pogledom in potem je rekla: »Ne, ničesar, ljubo dete!« Tako je bilo večkrat. In zdaj je napočil večer, ki se ga je tako bala. Ura je pol polnoči. lrina in Nataša šepetata med seboj in me pogledujeta. i Povesim pogled in se zaverujem v zvezek, ki leži pred menoj. »Pozno je; treba bo iti spat!« reče končno mati z lyre«rvočnim glasom. >Da. pouno je!« sem ponovila in glas mi je zvenel votlo, kot bi prihajal iz temnega, pralnega prostora, da sem se ustrašila sama sebe, Zopel sedimo molče. Otmar inia pred seboj knjigo, arabsko ali kitajsko slovnico; toda dobro vem, da ne bere, zakaj obrnjena je narobe... Za >Ju£o*lovani&o tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan lis kov cc. Urednik: Loju Golobi«.