MVTRA l2ha|a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 ^®lja mesačno. preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din doslavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Oglase sprajama tudi oglasni PoStnlna plačana v gotovini Mfunoonkl Maribor, sreda 10. decembra 1930 n uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po larifu .Jutra1' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Borba za premoi v Sredozemskem morju AČASNO PREMIRJE MED OBEMA DRŽAVAMA V OBOROŽEVANJU NA MORJU POTEČE DNE 31. DECEMBRA. — BREZUSPEŠNA DOSEDANJA POGAJANJA. nosti novih težkoč manjše. Upati je da- Leto IV. (XI.), štev. 280 Zmaga razsodnosti v ST v.aa • A a ••• Nemčiji 10 Avstri)! V novejšem mednarodnem politič-nem razvoju postaja bolj in bolj jas-ho, da je ključ situacije v Nemčiji. Delitev na tri skupine: francosko, italijansko in nevtralno je z vsakim dnem “Olj očita, neopredeljena pa je še ve-jtao osrednja evropski sila — Nemčija. Razumljivo je tedaj, da gledajo ljubosumno Berlin tako eni kakor drugi, ‘n da je vsaka tamkajšnja sprememba ,važjm dogodek za evropski tisk in ev-D^^kb^diplomacijo. Nemčija pa molči Kakor sfinga ali pa odgovarja kakor fj^ija: pol na levo, pol na desno. Dokler je bila tam socijalna demokracija absolutni ali pa vsaj relativni premoči, je bila tendenca dokaj jasna: ohranitev miru in varovanje neutral-"Osti, odnosno treznost nad vsako, ka-J|rsnokoli levo ali desno pustolovščino- Pa tudi meščanska sredina te police ni spremenila. Strcsemann, Cur-“Us in vsi drusri so hodili ravno pot, Pot demokracije in sporazumevanja. vSe to morda ni bilo popolnoma iskre-n°' ali bilo je oportuno in — edino mo-koče! Proti tej politiki onortunosti pa sta se JJpdno pojavljali s svojimi perijodič-h'nil akcijami dve ekstremni skupini: POsriičarska nacijonalistična na eni in Jpvičarska komunistična na drugi stra- V parlamentu sicer nista nikdar jhieli^ večine, a lahko bi jo dobili. ~etošnje volitve, ko so Hitlerjevi nar. fooljalistl ogromno narasli so to dovolj n u 0 Potrd*le- Izzvale so na vseh stra-veliko nervoznost in v Italiji so ‘h že trdno prepričani, da gre njihova Pšenica v klasje. Radosti nad bodo-žetvijo niti prikrivali niso. Vse fantovsko časopisje je unisono govo-*° o skorajšnji fašistični orijentaciji euiškega naroda. Enako upanje so gojili boljševiki, ki 0 Nemčiji že od vsega početka po-su i naivo^jo pažnjo in žrtvovali lV° veHko. da bi jo zboljševizirali. (jSPehi, ki so jih tu in tam dosegli, so JU sicer lepi, a praktično brez haska. JjJUevarnejši je bil pač položaj po zad j an volitvah, toda zmagala je vendar-!brilezna razsodnost nad avanturizem. Tako ekstremni desničarji ka-^ r skrajni levičarji so bili s sporazu-demokratičnih elementov in s se-CVo centrumaške meščanske vlade Jls"ienl daleč v ozadje in izločeni iz (hirajočih vrst. S tem je evropski dobil sijajno zmago in nič ne de, fa)ludi morda le začasno in se bo motnjo kdaj znova boriti. *er. °P0,noma isto se je zgodilo v so-L, 1 Avstriji. Tudi tam je nastopila vJ 'n letos velika avanturistična ne-kjjpst, ne sicer levičarska, pač pa fa-?0, cno-desničarska. S sestavo Vau-sRim°Ve vo^'ne vlade s heinrvvehrov-KoJ1 Voditeljem knezom Starhember-Va 16 ^ stor'en korak do skraj-roba, še stopinja naprej in v Av- PARIZ, 10. decembra. Sedanja fran coska vladna kriza je v toliki meri zaposlila javno mnenje, da so ostali novi momenti, ki so nastopili v italijansko-francoskem pomorskem sporu, skoro neopaženi. Kakor znano, se je na londonski pomorski razorožitveni konferenci po dolgotrajnih pogajanjih vendarle posrečilo pregovoriti Italijo in Francijo, da ste sklenili premirje v pomorskem oboroževanju, veljavno do 31. decembra. Konferenca je storila to v nadi, da pride do tedaj med Italijo in Francijo vendarle do sporazuma in da se boste obe državi potem priključili londonski pomorski pogodbi. Pogajanja, ki so se vršila nato ponovno, pa so se razbila. Med francosko in italijansko vlado je prišlo celo do tako ostrih nasprotij, da je vsaka vlada zase objavila komunike, v katerem je razložila svoje stališče napram vprašanju pomorske razorožitve in povdarjala pripravljenost do sporazuma. Mnogo so vplivale na Francijo in Italijo države-podpisnice london. pogodbe, ki se pač dobro zavedajo, da bi tekmovanje med Italijo in Francijo na morju ogrožalo v največji meri sam londonski sporazum. Kljub vsem naporom pa se sporazum med Italijo in Francijo ni posrečil. Po pogajanjih, ki so se vršila meseca julija in končala zopet brez uspeha, se je spor še poglobil. Pretekli teden pa je italijansko časopisje prineslo vest, da je premirje med Italijo in Francijo v oboroževanju na morju podaljšano do 31. marca 1931. Kmalu pa se je obenem pokazalo, da je bila ta vest samo poizkusni balon. Francosko časopisje jo je namreč takoj zanikalo in objavilo, da francoska vlada ni prevzela nobenih novih obveznosti in smatra zato, da postane sporazum, ki je bil sklenjen med obema državama na londonski konferenci, z 31. decembrom neveljaven. Ta jasna Izjava pomenja. da se je francoska vlada naveličala neplodnih pogajanj z Italijo, ki je ravno zadnje čase zgradila več novih križark najmodernejšega tipa in tako pokazala, da ji ni do sporazuma. Francoska vlada pa je dala dalje Italiji razumeti, da bo nadaljevala tekmovanje z Italijo v oboroževanju na morju in da bo od 1. januarja dalje, brez ozira na londonski sporazum, še povečala svoje boj- striji bi bilo nastalo novo ognjišče nemira in nevarnosti za evropski mir. Volitve so sicer pokazale, da predstavniki take politike nimajo za seboj večine, toda napačno bi bilo iz tega sklepati da se ima Avstrija samo po razu Vaugoin-Starhembergove vlade na voliščih zahvaliti za sedanjo trezno orijentacijo. Ko bi bili Heimwchrovci hoteli, bi bili tudi po porazu lahko nasilno ostali na krmilu, toda mednarodni položaj je danes tako jasen, da so se sami iztreznili pred pogledom v negotovo bodočnost svoje lastne sreče in — usode Avstrije. _Tako je te dni prišlo do tega. da je no brodovje, tako da bo njena premoč nad Italijo na morju še večja. Ta de-menti pa je bil očividno preračunjen na to, da bi vplival na italijansko vlado, ki se nahaja radi finančnih težkoč v zelo prekarnem položaju. Italijanska vlada je to tudi takoj razumela in namerava zato priti z novim predlogom za sklenitev sporazuma, ki naj bi se potem priključil londonski pogodbi. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je italijanska mornariška delegacija v Ženevi že izjavila, da je pripravljena opustiti svoj odpor proti gradnji 7 desettisočtonskih francoskih bojnih ladij, .ki jih potrebuje Francija kot protiutež proti zgradnji nemških križark ter celo priznati Franciji nadmoč 200.000 ton, ki pa naj bi obstojala le v starih bojnih ladjah. Seveda pa je malo verjetno, da bi Francija sprejela novi italijanski predlog. Če do 31. decembra ne pride med obema državama do sporazuma, se bo oboroževalno tekmovanje na morju med Francijo in Italijo še povečalo, kar more spraviti v veliko nevarnost tudi londonsko pogodbo med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Francoska uladna kriza PARIZ, 10. decembra. Vse Časopisje hvali spretnost novega mandatarja La-vala in napoveduje, da se mu bo ndjbr-že posrečilo sestaviti novo vlado. Lava! bi se naslanjal v poslanski zbornici na dosedanjo Tardieujevo večino, v senatu pa bi jo povečal z neradikalnimi senatorji na levici. Listi ugotavljajo, da uporno stališče radikalov onemogoči sestavo široke koncentracije. Burou o zboljšanju očnoša-Jeu meč lugoslauijo in Bolgarsko SOFIJA, 10. decembra. Zunanji minister dr. Burov je imel v sobranju govor o zunanje-političnem položaju, v katerem je naglašai, da živi Bolgarska s svojimi sosedi v dobrih odnošajih. Vlada je dosegla na tem polju mnogo. Odnošaji med Bolgarsko in Jugoslavijo so prekoračili fazo nesoglasij in so sedaj korekt-nejši. Po sklenitvi pogodbe o obmejnem režimu in dvolastništvu so postale mož- tudi Avstrija sledila vzgledu Nemčije. Med dvema možnostima je izbrala realno, trezno in edino sigurno pot. S težkim srcem morda, a izbrala jo je. S tem so pa vsaj za enkrat, in najbr-Že za daljšo dobo, porušene vse nade prevratnežev. Oni zunanji faktorji, ki so računali z drugačnim razvojem, so bridko razočarani. Mi Jugoslovani moramo to zmago trezne razsodnosti nemškega naroda v obeh republikah iskreno in z radostjo pozdraviti. Mostovi niso norušeni, temveč prej še okrepljeni. Evropska mirovna ideja je znova ojačena. lje, da se bodo v kratkem popolnoma razjasnili tudi odnošaji napram Rumun-ski in Grški Zubkou dušeuno bolan PARIZ, 10. decembra. »Petit Parisient poroča iz Luksemburga, da kaže Aleksander Zubkov, ki se je pred tremi leti poročil s sedaj že pokojno Viljemovo sestro Viktorijo, znake blaznosti in ga nameravajo zato internirati. Njegova v Bonnu živeča mati je prispela v Luksemburg, da se pouči o stanju svojega sina. Zubkov je nastavljen sedaj za kletarja pri neki tvrdki. Vlomilska tatvina v Studencih. Nocoj ponoči je nekdo s ponarejenim ključem prišel v trafiko Franca Zupana na Aleksandrovi cesti 23 v Studencih in odnesel kolkov, cigaret in nekaj drugih stvari za krog 5000 Din. Ko je Zupanova žena zjutraj prišla v lokal, je opazila tatvino in takoj obvestila orožništvo. Slednje je takoj šlo na delo in upa, da bo danes do večera že imelo storilca v rokah. Sum je padel takoj na nekega fanta, ki je šele pred par dnevi prišel iz zapora in je od sinoči izginil. — Dijaški šahovski klub na drž. gimnaziji v Mariboru je absolvl-ral dne »7. trn. tu | lejo s slovenjgraškim šah. klubom pod vodstvom g. prof. Ant. Ovna. Izid je 9:1 za Mariborčane. Posamezni rezultati so sledeči: dr. Laurič: Schwaiger 1:0; ing. Ferber:Majcenovič 0:1; dr. Pohar:Pušenjak 0:1; Diamant: Bele 0:1; Eiietz:Kotnik 0:1; Deljak:Per-kovič 0:1; Čadež:Duh 0:1; Zuparič:Šavlt 0:1; Debelak:Kuster 0:1; Kaus : Masten 0:1. Rezultat je na vsak način previsoko izražen in ne kaže pravega razmerja med obema kluboma, ker je Mariborčanom pomagala tudi »fortuna«. Vsekakor pa je to lepo priznanje za dij. šohovski klub, ki je že s prvim javnim nastopom dokazal, da hrani v sebi precej dobrih mladih moči. Obenem je to uspeh priznanje vodstvu kluba. Predvsem pa g. prof. Ovnu in Bogdanu Pušenjaku. — 8 šip pobil je sinoči krog 23. na stanovanju Melite M. v Stritarjevi ulici neki Oskar M. Vzroki vandalstva niso poznani. Mal karambol. Sinoči krog 23. je pred hotelom prt Zamorcu v Gosposki ulici stal osebni avto št. 2-716, ki je pripeljal neke potnike. Mimo je privozil poštni voz in — ker je ulica ozka — zadel v zadnji del avta ter napravil na zadnjem levem blatniku škode krog 500 Din, kakor trdi lastnik avta. 770 Din ukradenih je bilo včeraj tekom dopoldneva Aid Klep v Jezdarski ulici 8 Iz nezaklenjenega stanovanja. Osumljena je neka M. M in je preiskava v teku. Ko se začno krvne cevi poapnlevati, deluje uporaba naravne »Franz Joselo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« vodo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i Okoliški Samaritani OB OTVORITVI TEČAJA V STUDENCIH. — HIGIJENSKE POTREBE NAŠIH KRAJEV. — PRIZADEVANJA ZKD. — AGILNI RDEČI KRIŽ. — POŽRTVOVALNO DELAVSTVO. Zdravstveni in higijenski pouk našega ljudstva po industrijskih krajih in kmečkih vaseh še daleč zaostaja za teoretično sijajno zamišljenimi načrti državnih institucij za narodno zdravje. Kaj se hoče, denarja ni in privatna inicijativa tudi ne zmore vsega! A pomisliti — ne, videti je treba, koliko je danes pri naših širših narodnih plasteh še raznih predsodkov in nevednosti! Večina hiš je majhnih ter za človeško stanovanje nepriporočljivih, mnogo stanovanj je vlažnih in skrajno nezdravih. Mnogo ljudi stanuje v eni sobi. Otroci so pozimi navezani le na sobo. Vdihavati morajo nezrt>-'"' zrak. Dojenčki morajo ležati s povitimi rokami in nogami. Marsikje še nimajo diplomirane babice in vsak^ Mo umre na porodu več mater. Mnogo otrok je pohabljenih, ker se ni z njimi pravilno ravnalo. Za deco v nežni mladosti še povsod na deželi uporabljajo razna uspavalna sredstva, kakor alkohol, žgani sladkor, mak. Prehrana otrok in odraslih je še tuintam primitivna in škodljiva. Izletniki na Kozjaku so letos naleteli v neki koči na južino: koruzni žganci politi z jabolčnikom . . . Zanemarjenost duševnega in fizičnega razvoja je očividna. Domača zdravila neverjetnih kvalitet so vsakdanja, o pvvi^ pomoči v nezgodah je malokdo poučen, zdravnika kličejo navadno šele takrat, ko je smrt že pred pragom ... Vsega usmiljenja so vredni taki naši kraji in slejkoprej je potrebna organizacija za čuvanje zdravja, da bo čim-prej velik del našega Ijmlstva deležen zdravstvene in higijenske izobrazbe. Vso podporo naše javnosti zaslužijo vse one ustanove, ki si postavijo gornje naloge v okvir svojega dela. Ker higijena in narodno zdravje spa data v panogo narodne prosvete, je posebne hvale vredno prizadevanje mariborske ZKD, ki je pod vpdstvom g. Špindlerja začela poleg drugega orati tudi ledino na zdravstvenem polju. Na prosvetnih tečajih se ob poljudnih tolmačenjih predavajo poleg gospodarskih tudi zdravstveni filmi, pujemo, da namerava ZKD še to zimo Izvesti »teden zdravja« po vsej bivši mariborski oblasti. Brezdvomno bodo gg. učitelji(ce) radi pomagali naoro-šenlm ge. zdravnikom, da bo uspeh popoln. Zdravstveni in higijenski pouk v poljudni obliki ljudstvo zelo zanima, kar je pokazalo sistematično delo Rdečega križa v zadnjih letih, ko so se začeli prirejati samaritanski tečaji. V mariborski okolici sta se preteklo leto vršila dva taka tečaja: v Pobrežju In v Krčevini. Oba sta ob obilni udeležbi iz vseh stanov nrav dnVo uspela ter so absolventi tečajev danes budni stražarji narodnega zdravja v svojih občinah. Ta smoter sta pa tudi zasledovala inicijator;,i RK sreska načelnika gg. dr. I p a v i c ih dr. H a c i 11, ko sta ustanavljala krajevne odbore v okoliških občinah. Pred kratkim se je pojavil nov vzgled skrbi za ljudsko zdravje v delavskih slojih. Agilni krajevni odbor R K. v Studencih si je že po lanskih samaritanskih tečajih nadel nalogo, da nudi delavstvu zdravstveni in higijen-ski pouk. V take svrhe stavi oblastni Odbor R.K. v Ljubljani velikodušno na raz polago podporo 1300 Din za organizacijo tečaja. Znani železniški zdravnik g. dr. Andrej Korenčan je ra-devolje dal na razpolago svoje moči, občina, pod vodstvom župana g. K a- 1 o h a, je podprla akcijo s preskrbo lokala v dekliški šoli in odbor R.K. pod vodstvom šol. uprav. g. A 11 a je pod-vzel vse ostalo, da je bil brezplačni tečaj oživotvorjen. Domačini so se javili v nepričakovanem številu in celo Radvanje je poslalo večje število delegatov, prav tako so zastopana društva »Sokol«, »Svoboda«, »Kolesarji«, »Enakost«, »Poštela« in gasilci iz Studenc in Radvanja. Že otvoritev dne 2. decemba je pokazala, kako željno in hvaležno sprejemajo tečajniki vse nauke in nasvete gospoda zdravnika, ki zna snov s svojimi bogatimi izkušnjami prikrojiti tako poljudno, da dvakrat tedensko po 2 uri kaj hitro in zanimivo potečeta. Vztrajno in točno si delajo možje in žene zapiske o predelani snovi, da še imajo tudi pozneje pregledno sliko okostja, mišičevja, živčevja itd. Velik del tečaja je namenjen praksi v prvi pomoči pri raznih nezgodah, kar je posebno važno za naše delavstvo. /►o pomislimo, da bo trajal pouk 40 ur (tedensko po 4 ure je 10 tednov) in se je 55 tečajnikov — pretežno iz delavskih slojev — obvezno prijavilo za celotni tečaj s končnim javnim izpitom, je treba zanimanje Studenča-nov in Radvanjčanov za zdravstvo in higijeno le občudovati. To dejstvo pa ne more presenetiti nikogar, ki je poučen o ukaželjnosti studenškega delavstva potom »Ljudske univerze«. Ta ima tudi letos preko 150 rednih slušateljev in to kljub temu. da velik del še poleg teh predavanj poseča samaritanske tečaje po dvakrat tedensko. Prav gotovo bi se dobro obnesli pod okriljem »Ljudske univerze« tudi drugi tečaji ali na pre-davalni ciklusi in kompleksi, v katerih bi slušatelji pridobili neko zaokroženo celoto. Vsekakaif zaslužijo vsi čiuitelji. ki so oskrbeli delavstvu ta prepotrebni samaritanski tečaj, za svojo res človekoljubno požrtvovalnost vso pohvalo, vztrajnim tečajnikom pa želimo mnoco usoeha! Naj se zavedajo, da ie le zdravemu ljudstvu zasiguran obstoj in bodočnost! Mariborski in dnemi drobiš (Tlariborsko gledalfSre REPERTOAR: Sreda, 10. decembra ob 20. uri »Pro-dana nevesta« ab. A. Kuponi. Četrtek, 11. decembra ob 20. »Aleksan dra« ab. B. Kuponi. Petek, 12. decembra. Zaprto Sobota, 13. decembra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj« ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Ptujsko gledališče, Pondeljek, 15. decembra ob 20. uri »Lutka«. Gostovanje maribor. gledališča. Audranova opereta »Lutka« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča se bo vršilo v pondeljek, 15. t. m. Vprizorila se bo opereta znanega skladatelja Audrana »Lutk a«, ki jo uvrščajo med klasične operete. Njena muzika je izredno prisrčna in me-Jodljozna, vsebina pa zelo zabavnn in za nimiva že zaradi nenavadnega ml-ia, v katerem se mestoma dogaja. (Predigra izmed vseh operet najlepši uspeh in bo gotovo tudi Ptujčanom izredno ugajala. Naslovno partijo bo pela gdč. Učtovičeva, režira g. Trbuhovič, dirigira g. Herzog. V ostalih vlogah bo nastopil ves operetni ansambl. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru poziva svoje člane, naj se polnoštevilno udeleže predavanja o pokojninskem zavarovanju, katero priredi v četrtek, 11. tm. ob 20. uri v modri dvorani hotela Orel federacija organizacij privatnih nameščencev. Predaval bo zavodov pod-ravnatelj, dr. Janko Vrančič iz Ljubljane. — Savez bančnih uradnikov, pododbor v Mariboru poživlja svoie članstvo, da poseti polnoštevilno zborovanja privatnih nameščencev. ki bo dne 11. decembra ob 20. uri v hotelu »Orel«. Ker so na dnevnem redu važna poročila o pokojninskem zavaro- . t v. ‘VUI.S1U MU1UC1 .L -e dejanje se dogaja v samostanu). 1 vanju itd. je v interesu slehernega na Ta opereta ,e dosegla , Maribor,, lelosmeS£enca. da se zborovanTudS” - Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin bo igral kpnčnoveljavno simultanko v Mariboru v soboto, dne 13. t. m. ob 20. uri v kazinski dvorani. Pred simultanko bo imel mojster vseh mojstrov kratko oredavanje. Prijave igralcev simultanke sprejema jugoslovanski šahovski mojster g. Pirc in vodstvo mariborskega šahovskega kluba. Vstopnice za predavanje in simultanko so: sedeži po 20 in 15 Din, stojišča po 10, dijaki 5 Din. Subvencija šahovskemu klubu v iznosu 500 Din je bila v včerajšnji seji mestnega sveta dovoljena za sobotno prireditev Aljehinovega večera. Gradbena in uporabna dovoljenja je podelil v svoji sinočnji seji mestni svet siedečim: Gradbena: Mariborski tekstilni tovarni za zgradbo ročne tkalnice, Mariborski tkalnici Zelenka in drug za zgradbo barvarne, Amaliji Kiffmann za zgradbo poslopja za skladišče, garažo in pisarne, Kaflu in Kati Špes za pritlično 'stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v Koseskega ulici, Ivanu Živicu za areureditev stanovanj v garažo v Vrba-novi 28; uporabna pa: Anglo-jugosloven-ski d. d., ekspozituri v Mariboru, za bencinsko črpalko na Aleksandrovi cesti 34, Avgustu Zlalitiču za bencinsko črpalko na Grajskem trgu, Ivanu Orešiču za prit lično stanovanjsko hišo v Koseskega uli ci 20. Ivanu in Rozi Majer za pritlično stanovanjsko hišo v Kettejevi ulici 25. Umrla je v nedeljo, 7. t. m. v Sarajevu gospa Antonija Pregare, mati bivšega glavnega režiserja mariborskega gledališča, g. Rada Pregarca, sedaj glavnega režiserja narodnega gledališča v Sarajevu. Včeraj so jo položili k večnemu počitku. Bodi vrli slovenski materi ohranjen časten spomin, žalujočim pa naše sožalje! — Gostilniška in hotelska obrt ie nedvomno velike važnosti za tujski promet vsake države. Žal pa skoro ni obrti, ki bi pod sedanjimi gospodarskimi razmerami toliko trpela kakor ravno ta Naši hotelirji imajo že tako ogromne stroške, ako hočejo uspešno tekmovati z inozemskimi, najmodernejše opremljenimi hoteli. Človek bi zato pričakoval, da bodo zlasti občinske uprave, ki so posebno interesirane na razvoju tujskega prometa, nudile lastnikom hotelov in ra-stavracij vse Olajšave, da jim omogočijo uspešno procvitanje njihovih obratov. Zal, temu ni tako. Ne glede na prenoč-ninski davek pobirajo občine še vodarino in za električni tok pristojbine, ki so za gostilničarstvo že neznosne. Pomisliti je treba, da je voda v hotelih hitrijenska potrebščina, ne pa luksuzni predmet in da mora biti razsvetljava v javnih lokalih vsekakor boljša, kakor za navadne stanovanjske r.^store. Ako že občine no čejo davek na prenočnino in dobavljati tem obratom vodo in električni tok za lastno ceno, pa bi bilo vsai potrebno, da znižajo vodarino in ceno električnega toka ter tako omogočijo uspešen razvoj te važne obrtne panoge. To je v prvi vrsti tudi v interesu pospeševanja tujskega prometa. — Smrtna kosa. Umrli so včeraj: v splošni bolnici tov. delavec Anton Bahar, star 48 let: v Jradarski ul. 8 Terezija Krebs, žena delavca, stara 66 let: v Zagati na Pobrežju Ivan Juhart, sprevodnik drž. žel., star 33 let; v Gradcu pa upokojeni magistrat-ni pisarniški ravnatelj Ivan Levrer, star 70 let, in bo prepeljan v Maribor ter v petek pokopan na Pobrežju. — Remšnik pri Marenbergu. Dne 8. dec. je bila na tukajšnji šoli božična igra. V prenapolnjeni dvorani so vprizarjali učenci prav zanimive sličice iz domačega in šolskega življenja. Ozadje odra so tvorile kulise, ki so prikazovale naš planinski kraj v snegu. Hvala remšniškemu učiteljstvu, ki je s toliko požrtvovalnostjo slikalo ter izvršilo vse potrebne kostume. Takšne prireditve so na meji velikega pomena, ker dvigajo narodno zavest in obenem ljubezen do Sole. — Ljudska univerza v Studencih. v četrtek 11. t. m. ob 19. uri bo pre-iaval g. ravnatelj Deč ega doma g. Slavoj Dimnik o temi: Mladinsko skrbstvo. KINO iGrafsIcir: Samo še par dni KONČANA JE PESEM... 100% nemška zvočna opereta Pride: Najlepši film tega leta C I L L Y Union: Danes nepreklicno zadnji dan Richard Tauber. POT K SLAVI. Od četrtka dalje H A R R O L D L L O Y D 100% govoreči in zvočni film. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. url: ob nedeliah in praznikih ob 15 17.. 19 in 21. url Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na hlaeainl. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo dvojni spored MOST OBUPA - CHARLIE CHAPLIN Smrt vinarskega strokovnjaka. V Rudečivasi pri Ptuju je umrl v 64. letu starosti vpokojeni višji vinarski nao zornik in posestnik I ranc Matjašič, do|' goletni predsednik ptujskega Olepševal* nega društva. Blag mu spomin! Socijalno zavarovanje se razširi. V ministrstvu socijalne politike je lz* delan nov zakonski načrt za socijaln0 zavarovanje, ki se bo od bolezni in ne' zgod razširilo tudi na primere onefflOŽ’ losti, starosti in smrti. Tudi se uveljavil3 v novem načrtu načelo širše samoupf*^e in se poenostavlja uprava, obenem P8 poveča nadzorstvo države. Vkljub raz‘ širitvi obsega zavarovanja pa se na gi strani premije znižujejo. Zavaroval6 bo obvezno za vse, kojih dohodki ne Vte segajo letnih 72.000 Din. — Strelska vaja strelske družine Maribor nocoj 10. ob 20. na keglišču v kleti v Narodne1’1 domu. Cenjenim naročnikom in čitateljeflj ►Večernika« sporočamo, da se dobe »Jutra« razpisane zbirke za Božič dokler traja zaloga, tudi v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnic Maribor, Aleksandrova c. 13. TRENCHCOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni i°Pv 300 vrst krzna, pllši, snežni čevlji, ^ žnl škornji, galoše, kakor tudi vse flj*‘ nuiakturno blago na obroke. ORN«ty Maribor, Koroška cesta 9. XI^ V proslavo rojstnega &ne kralja Aleksandra , prirede oficirji mariborske garnizije & 17. t. m. v veliki dvorani Uniona elit ples. Obleka za dame plesna, za gosP0^ bo trajal nad 3 mesece, se bo vodil v-n dernem duhu za vse panoge te obrti, & sti pa za lasničarstvo in ondulacijo, ^ bodo predavali priznani strokovnjaki, dobro poznajo tudi slovensko term>n logijo. — Miklavževa čajanka pri Miss Oxle>* V soboto so vprizorile v salonu an? ške profesorice Miss Oxley njene g0J|0, ke v angleškem jeziku moderno Yeses0 igro »Princesa in drvar«. Nastopile sledeče dame: Gdč. Mlinarič — kralU gdč. Greta Robnik — kralj, gdč- j ce„ schinegg — drvar, gdč. Šorli — p «rl13 sa, gdč. Jugova — Črni princ, gdč- ^$e Robnikova — rdeči in modri PrinC'var-vloge so bile v dobrih rokah in *zsr^|;ejil javi se je poznala dobra šola. P gostje so Miss Oxley k uspehu čestitali. — iskren0 Ameriške univerze DVA GLAVNA TIPA: ZASEBNE CERKVENE IN DRŽAVNE. Nji USTROJ. NOTRA- y Evropi malo znamo o ameriških j visokih šolah, o raznih njihovih tipih, o njih nastanku, notranjem razvoju in organizaciji. Zato smo lahko hvaležni ameriškemu vseučiliškemu profesorju Uvingstonu Porterju, ki je nedavno v Pragi predaval o tem problemu in so Praški listi prinesli o njegovem predavanju obširna izvestja. Prva ameriška visoka šola je nastala v bostonskem predmestju C a m-b r i d g u l. 1636. Ustanovila jo je kon-Sregacijska cerkev, ime pa je dobila Po angleškem duhovniku in mecenu u-niverze Janu Hanvardu: H a r w a r d C o 11 e g e. Harvvardov kolegij. Nastala je v dobi državljanske vojne, ko angleški duhovniki niso smeli prihajati v Zedinjene države, kot zasilno učilišče fca potrebne ameriške svečenike. Vzorec ji je bila stara cambridgska univerza, po kateri je tudi posnela naziv kolegij, kar je značilno poimenovanje ameriških univerz. Še do nedavna so se ameriške univerze imenovale koleslji, šele sedaj so dobile ime univerze. Naloga orve ameriške univerze je bila vzgoja svečeništva. Duh na njej je bil konservativen, naravnost puritanski. Poučevali so se klasični predmeti: latinščina, grščina, hebrejščina, poleg tega tudi matematika. Iz zgodovine harwardskega kolegija je za Slovane najbolj zanimivo, da bi imeli l. 1650 postati njegov pred^dnik, tu je rektor. Jan Amos Komensky, slavni češki pedagog, ki pa takrat ni mogel tega Sprejeti. Boston je naraščal in tudi blagostanje v njem, in nastale so tam nove univerze; 1. 1694 William-Mary C o 11 e g e, ustanovljen od anglikanske (episkopatne) cerkve, 1. 1701 pa Jale * College, ustanovljen tudi od kongregacijske cerkve. Po njih vzorcu so nastajali kolegiji tudi v dru-Kih mestih in državah, povečini ustanovljeni od ene izmed treh glavnih cerkva v Zedinjenih državah: kongre-Sacijske, unitarske in episkopatne. Te univerze so bile cerkvenega izvora, a služile so teologiji samo spočetka, v 18. stoletju so mogli na njih študirati tudi že druge panoge, zlasti filozofijo, Pravo in medicino. Vse te cerkvene u-niverze so bile zasebne. Ustanoviti se jih je smelo samo z državnim privoljenjem, a država ni zanje ničesar prispevala. Vzdržavale so se iz številnih darov, zlasti oporok, včasi zelo znatnih, in so prospevale kakor malokate-ra univerza v Evropi. Harwardska u-niverza na primer je najbogatejša univerza celega sveta. Dijaki so plačevali šolnino in živeli v kolegiju pod nadzorstvom profesorjev. Sčasoma je seveda tudi tu zavel nov duh: univerze, na čelu zopet harwardska, so prišle v duhovni krog unitarski, ki je bil liberalnejši in naprednejši. Rektor harvardske univerze Eliot (1869—1901) Je pokazal drugim univerzam nova Pota. Danes so te univerze povsem brezkonfesijonalne. Drugi glavni tip ameriških univerz so državne univerze. Nastale so šele v 19. stoletju in največja ter najbogatejša med njimi je ona v 111 i o n o i s. Danes jih je že precej v sapadnih državah. Glede notranje organizacije sta danes oba tipa univerz v podlagal! enaka: vodi jih predsednik, kar je v Evro-Pi rektor, ki ga voli dosmrtno poseben kuratorij. ki upravlja univerzo. Je to npkak zbor zaup’ 'kov, ki se na zasebnih univerzah imenuje Trustees, na državnih pa Regents. Predsednik je odgovoren za redni obrat cele univerze. je njen zastopnik in predstavnik. Skrbi za dob^r orl e^o streho. Bile so izraz dolgo premagane bolečine. In to nepričakovano vedenje dekličino je bilo tako daleč od vsega, kar si je bil predstavljal, da je stal zdaj ves poražen; ime očeta, s katerim je hotol streti Ziletino hladnost, je potrlo njega samega. »Torej,« je zamrmral, stopivši bliže, »tako pozdravljate skrivnost, ki sem vam jo razodel!« »Sir!« je vzkliknila Zileta z močjo, upam, da Vaše Veličanstvo ne misli pozabiti besede, ki ste mi jo dali kot plemič in kralj: da se mi boste približali sami takrat, kadar bom želela!« Kralj je obstal. In reči moramo: kar je čuti1 v tem trenutku, ni bilo ponižanje — bila je perverzna nejevolja pokvarj :ne duše. Kdo ve? Morda je hotel Franc I. pozabiti, da je on Ziletin oče? Nasmehnil se je z bridkostjo. »Ne govoriva več o tem...« je dejal hladno. »Sir,« je ponovila ona s prejšnjo trdovratnostjo, »kdaj me vrnete mojemu očetu? Kdaj ga bom zopet videla?« »Vrnem mu vas nikoli ne! A videli... videli ga boste v par trenutkih!« In v teh poslednjih besedah je bila takšna zlobna grožnja, da je Zileta nehote vztrepetala. Kralj pa se je obrnil, položil svoj baret z belim peresom na mizo m udaril je srebrn zvonček. Vstopile so častne dame. In zdaj je Franc I. pristopil k deklici: »Dajte mi roko, vojvodinja, da vas povedem v slavnostno dvorano...« Drhteči Ziletini prsti so se rahlo naslonili na kraljevo roko. Ko sta se premeknila, so se odprla vrata na stežaju. Val harmonij, šepeta in smeha je pozdravil Zileto, ki je mrmrala vsa bleda sama pri sebi: »Kraljeva hči... Oorje mi, da je tako!« XIII. Veselična noč. Ogromna dvorana se je iskrila in lesketala v luči šeststo voščenic. Orkestri z violami, goslimi, mandolinami in hoboami so dajali takt dvojicam, ki so se držale za roko, vrtile se in se priklanjale v umetnih plesih... Od zunaj, v drobnem dežju, ki je padal neprestano, se je gnetlo v temi pariško ljudstvo in gledalo žarko razsvetljena okna: to je bil njegov delež pri kraljevi veselici. Znotraj pa je mrgolelo plemičev in dvornih dam, in v tem blestečem vrvežu, omamrenem po parfumih in po godbi, šumečem v dragoceni svili in bogatem baržunu, je hodil od skupine do skupine Tributet, porogljivih besed in mračnega obličja ... Na koncu dvorane je stal naslanjač pod baldahinom: bilo je kraljevo mesto. Ob vsaki strani baldahina so stali nepremični možje s halepartami v rokah. Mlad mož v družbi več gospodov je hodil sem-tert’a z obrazom, polnim dolgočasja in otožnosti: tuin-tam je zabobnal s konci trstov koračnico na steklih v oknu in se ozrl nato z laičnimi očmi na vrvenje in šumenje veselice. Bil je prestolonaslednik Henrik. Ko je prišel neki oficir mimo njega, ga je poklical s svojim zateglim glasom: »Gospod De Mongomeri...« »Visokost!« »Davi sem čital, da je znal Amadij Galski takšen sunek s palico, ki je z gotovostjo ubil človeka... Pravili so mi, da znate vi nekaj sličnega... Naučili boste še mene ...« »Kadarkoli mi visokost ukaže, ji je na razpolago moje borno znanje...« Poznejši Henrik II. je zamahnil dolgočasno in odslovil oficirja. Na levico kraljevskega prestola se je bila vsedla ženska veličastna lepotica in se ozrla visokomerno na drugo žensko, ki je sedela že prej nedaleč od nje... Bila je Diana Poatješka, prava in proglašena me-tresa prestolonaslednikova. In tista, ki jo je izzivala s pogledom, je bila Ana De Pisle, vojvodinja Etanpska, prava in proglašena metresa kraljeva. »Človek se kar čudi, kako stara je videti ta uboga vojvodinja pod svojim ličilom!« je rekla Diana De Po* atje plemičem, ki so stali okrog nje. »Madam Diana se debeli,« je razlagala vojvodinja Etanpska svojim zvestim. »Včasih je bila kip od mra« morja — zdaj je kip od loja!« »Ali je zrela!« se je porogal Tribulet in pokazal nekemu plemiču Diano de Poatje. Vojvodinja Etanpska se je nasmehnila. »Ali je vela!« je dodal norec in pokazal nanjo. »Kaj blebeče ta nesramnež?« je vzkliknila vojvtf* dinja, ki je bila dobro slišala njegove besede. Toda Tribulet se je bil že izgubil med družbo.«« In sam pri sebi je premišljeval: »Ail naj pobegnem? Ali naj skočim skozi okno h» si razbijem glavo na dvoriščnem tlaku? Vsak treno* tek pride ona! Videla me bo!« »Dragi Zarnak,« je dejala Diana Poatješka, »kaj slišim? Nekaterim vašim prijateljem se je baje pripetila nesreča?« To rekši je pomežiknila na La Šatenireja, Eseja to Sansaka. Rane se jim še niso zacelile, in njih obraze je pokrivala še bledica, toda vseeno so bili tu, ker nlsd marali, da bi se razvedelo kaj zaradi njihovega poraza« Stali so okrog stare vojvodinje, v družbi nekaterih drugih plemičev, tvorečih kraljevo stranko. Zarnak si je zavihal brke in odgovoril: »Pravijo madam. da zlaga pesnik Maro baladOi ki ji bo naslov: Trije opraskanci...« »Ali veste madam.« je rekel La Satenire na gla$ obračajoč se k vojvodinji Etanski, »kaj pravi najnovei* ša govorica?« »Povejte, dragi moj!« je dejala vojvodinja, izpod* buja!oč plemiča s pogledom. »Praviio madam, da se hoče kralj iznebiti svojeg* norca Tribuleta.« »Iznebiti se mene!« se je vmešal Tribulet. »Ve< dvor, vse mesto in vsa Francija se mi smili, če je re* tako. Če ne bo več norca, ne bo več kralia! In če n® bo več Tribuleta, ne bo več Francozov!« (NarfnM^vnnfe prih.) Premoč Pakirnica brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. 3053 Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvrSuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorlac. X Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Gofzerce, nepremočljive !ma najceneje v za’o-ffJ Brzopotplata. Tattenbachova ul *t- 14. XXXVII Stanovanje, zasebno, dve sobi, solnčno, v novi hiši, oddam s 1. januarjem. Nekrepova ul. 6. 3526 Iščem stanovanje 2 do 3 sobe ali pa vsaj 2 prazni sobi za takoj ali pa do 1. februarja. Ponudbe na tvrdke »Poldičelik«, M. Jarc, Gosposka 44. 3529 Trgovina na prometnem kraju pri župni cerkvi se da v najem z vsem inventarjem. Naslov v upravi. _______________________________ 3520 Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela In črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.) 3g Gramnione "n^ravPa prrri^nn le me hanifna delavnica JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Taftonbachova ulica 14. Istotam velika M^ra nol-bnli?ih pramofnnnv znnrnke »Co-Inmbla« In gramofonskih nlo5g. 602 Drva, Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457. 3321 mgm Kili G rail rs O j H Popravila ur, zlatnine in gramofone* izvršuje hitro, najbolje in najceneje M. Ilger-jev slo* urar, Gosposka ul. 15. Inseriralte v ..Veterniku" «17 Sanatorij v Mariboru Gosposka 49 Telefon mi Najmodernejše urejen za operadje in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni- ♦ zator, žarnica »Hala*. Lastnik primarij Dr. Mirko ternN specljallst za kirurgijo. Zahtevajte povsod „Vecernik“! Od danes dobite dnevno sveže ribe jn_slcenJajeverno morski lasos, la po-lenovj^j^ke, rlbfi filž. fogoše, šile. ^JtlrL_fičuke krape. Hn)e. sardele Itd. L. UHLER, MARIBOR delikatesna trgovina In stolnica na Glavnem trgu. H hdaja Konzorcij .Jutra« v Ljubljani; pr.datavnik Izdajatelj. u> urednik; FKAN BI?«»Z..VIC v Mariboru. Tiska Mariborsk., Uskarna v Mariboru glasbe. Glasba prinaša v dom vesele urice. Glasbo si lahko ustvarite čudovito poceni. Obiščite nas ter zahtevajte, da Vam neobvezno razkažemo naše povsod čislane proizvode. Tvornica glasbil i«IEINEU HEROID prodajalne Trg Svobode 6 d. d, predstavnik STANKO DETELA