jgoJV- Štev. 189 (1279) š°Sne
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRCN1E SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
GOSPOD H. P. P. ROBERTSON, BRIGADIER, D./D.G.C.A.,
Obljuba dela dolg!
Dne S. junija t. I. je g. general Robertson v svojem pismu tovarišu FRANCU STOKI obljubil, da bo o njegovih navedbah glede nepravilnega delovanja tržaškega anagrafškega urada in prizivnega sodišča uvedel preiskavo v zvezi z njegovim brisanjem, s kandidatne liste Ljudske fronte. Od tedaj sta minula že več kot dva me seca, a o rezultatu preiskave ni ne duha ne sluha!
Toda, obljuba dela dolg ■ • -
in abbon. post. I. gr.
TRST sreda 10. avgusta 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
■L 11“ CONGRESSO del P.C. del T.L.T.
' s'orn* del 17-18 settembre so s ,°„conv°«to il II.o Congres-Non - tit0 Coraunista del TET. Srr«'* ? dubbio, cbe guesto Con-2ionp°- tenend0 co»‘o della situa-ai|,...!n cu* esso si svolgera, avra caDi, lne. del giorr.o questioni di ess e . imPortanza cbe dovranno
ce (ipipIUStamen*e chiarite alla ,u-Sulla ?ana,*s' raarxista leninista. dovra h 6 Poi d’ duesta analisi si Va ai e una chiara prospetti-tutto ,Pr0letariatd triestino ed a Ber i9 , Popol° lavoratore del TLT tinn« a ulter'ore contro la rea-ji e l’imperialismo. deii’Jt?-nsresso dovra rendere conto stro p'™? e della Iotta del no-»nni 0 per il Periodo di due Cns(i*?-Partire cioe dal Congresso
cide ° del Pc TLT- che coin‘ nei con ,la costituzione del TLT un	territoriali di questo. E’
e a_	clle lino	ad oggi non si
di juffora arfivati alTapplicazione tjt0 rt e le disposizioni che il trat-te jn 1 Pace eon 1’Italia ha accetta-ste. Ai	31 ‘erritorio di Trie-
anji c°ntrario! Gli imperialisti il Do ®erieani hanno latto tutto a,S,	e Perche	non si addiven-
(d a,,,a Ppmina	del Goveratore
Essi pplicaz*one	dello Statuto.
suila ?	son°	invece incamminati
ijt0 jj11163 della revisione del Trat-le 5t j Pace ed hanno appoggiato lista j,eSe delIa horghesia imperia-^ssioB	relativamente alTa-
dei TLT ailTtalia di De HaitjJ.' Cio l’hanno fatto princi-inCli, e 9 motivo della paura che fraijcj,	°°	'e	grandi forze deino-
iifare , del TLT. Il Governo mi-®3t0 dnsloamericano ha traslor-»a dei Catio Trieste e quella zo-»ccorjii 'ritorio con una serie di 'on j) Geconomici ed anche politici Ulice „ 0Verno italiano in una sem-irasto r°vinc*a italiana, in con-. tut<e le disposizioni del Tl? jj di Pace. Nella zona A del ticano vern° militare angloame-tliio ann* restaura‘o P°‘	’* vec-
ti° del arat° Por8hese e reaziona-SBezzatn Poter€ che gia era stato 'oratorp 6 distrutto dal Popolo la-iione. Nep011 la Lotta di Libera-luidato jnVlesso tempo ha li-t‘voluzinn,C ■ tutte le conquiste Wrra * e democratiche del-%	, a'lfifascista. Si dovra per-
l3re la ,inea del nostro 4 Ia relazione e questa poli-^aejf imPerialisti e della rca-rirt ‘>liana. Si dovra inoltre chia-' l( lin le has' classiste di ta-Be(	in rapporto agli interessi
"aie ^viniento operaio internazio-flie ^ dovra fare cio anche per-SJ^Ura parte si vuol oggi Partitorare che >a iinea del nostro ttituH ’ ela,50rat3 nel Congresso Co-II ^ °’ era stata sbagliata.
•ilo	Congresso del nostro Par-
Wii djVra dire poi qualchecosa di lino ad511161 c,le non p stat0 detto tosiav ora in merito alla zona Ju-ljr ved TLT. Sara necessario f>Il°r?1-er® come li si edifichi e e tlel/1 Potere Popolare, sulla 6 deitior6 P°n<iuiste rivoluzionarie p dista ratic!le della guerra anti-^Maj C°n '* P>eno aopoggio del-'■tione’ raPProsentante della rivo-Socijlis, P°lare — democratica e ?aIisi ' St dovra inoltre fare l’a-!	,! ideologica del potere
struttura politica della zo-
g
clas“.7 ,ar
5si«e
'in
di
vedere le fondamenta
Der ia‘ duesta- Cio e necessa-°he de, * C0,nParazione delle due ^Ossia lerritorio di Trieste. ov-r Dostr« ei,e due linee Politiche ''tifori Parti(o airinterno del .' cj	Trieste, linee politiche
1, te dan8000 det,3te necessaria->■ 'inne . Pai'tirolarita della si-lr * min,rea*a da due amministra-M^tanti rtari 50!>tanzialmente con-c? Cio p 31 Pdhto di vista classi->i rit« n necessario anche per >1»	carattere controrivolu-
a"tidemocratico della le la rea, °Sti,e to'“ro la zona B dnSi snno 0n.e.couduce ed alla qua-
11 lil	Phiti dnu« In I*ir.’nll,,inni>
'Ul. i Un'f' dopo la risoluzione r« cahitS?cial'Patrioti di Vidali. d.,?*fess0 h a Parle che •' u-°
ta. Itison -Vra lrattare e quello W. U|t’ai ?ne dellTII. Bisognera k?ž|°ne C|, 'Sl. dettagliata della si-'li> licazin? Si p verificata dopo !a 'li dei e de,la risoluzione del la 5rdi dj 0stro Punto di vista n-i
V‘Sle a»ahst6?’3' Alla lute d' u‘ h,, « n,;. 1 e necessario consta-
indicare il ca-
5S 'S^
-t*h
tv,7r'o d. ?usla e controrivolu-'sp da a stesia. il che e reso V?! Pr«n/'UmerUii «
conc«*eti
mi«
t 2 Cil« for da ,,0i- >» U'>a C!"a ait.!?._,in° ad oggi non si \	^ cia VC' ^an^° *** rapporto
on»??!Sta Rencralc dc! mo-"'fe sett„.ai0'. dnanto anche nei tct.ilzazioni1 quei‘o Partito, dl n>assa, sindacati VUanto ?Cessario n°n soltanto
"'9 iv*‘'■'"ne d??/'™6 noi’ per la 'o fljd> Paril, la nostra giusta *i-'o.i, vista i,,. ’ n’a anche dal oun-Nr„t0''lribiu?nazionale pUl lart°’ ?« di ,51 revisiP nostro "e,la lHtta (|iini u*'i i sm° e 1’abbando-raio ch/ ipi del marxismo-?^rna*unel ni°vimento ope-** dan la lin/ *"6 venRono intro-Hi/' *it> h/ dell’UI e che tan-"9ti0 >v'tnentri‘ causato airinsienie il r?cl n\ni,j°Mraio c rivoluzio-
S*1’1
i -m « "d ist‘‘,e?te d 'ra i piii e-'ditiv/113 lotti Bisogna sfrut-'d im^ Per 'a viltoria de-v dt> coZancabile e per 1’ap-
ltttent0T'arxistnoKVe"te dei Princi-
dperato n'smo nel mo-
'Mo 10 ot
Sulla base di un tale bilancio di lotta e di lavoro de! nostro Partito, dal Congresso costitutivo sino ad oggi, sulla base delTiudicata analisi di tutte le questioni sostanziali della nostra vita politica, il II.o Congresso dovra elaborare una chia-ra e giusta linea di Partito, in rapporto a tutte le questioni ed innan-zitutto in rapporto alla linea politica delTUI, perche senza una chia-ra conoscenza di tutto il revisio-nismo e del carattere sostanzšal-mente controrivoluzionario di tale linea non e possibile avere un giu-sto atteggiamento classista nei con-fronti di tutte le questioni della lotta politica nel movimeuto operaio e di auello democratico in ge-nere. La linea politica delPUI rap-presenta oggi di fatto il massimo pericolo per il movimento classista operaio e rivoluzionario nel mondo. Bisogna percio conoscere bene questo pericolo e combattere decisamente contro di esso.
Nelle stesse giornaie avra luogo un’altro congresso sotto la firma di Partito coinunista, cioe il congresso del Partito social-paiiiottica di Vidali. Esso rappresenta tutfaltro che il Partito Comunista. Di fatio esso e il congresso dei liqutditori, di elementi che gia da luuto tempo hanno spezzato qualsiasi v>,,coio con il corounismo, che hanno rubaio sfacciatamente il nome di comunista onde poter presentare al proletariate triestino il loro social oa-triottismo il loro nazionaPsino bor-ghese effettivo, come il romunismo piti puro ed i loro metodi squadri-stici terroristici e trozkisti come carattere rivoluzionario del «!oro comunismon. Di che genere sara questo congresso di Partito Comunista e che cosa la vi si discutera ce 1’hanno gia detto Vida i e De-stradi nelle relazioni che hanno presentato alTultima riumone del loro comitato centrale. Una mag-giore profanazione del comunismo di quella data da queste relazioni non e possibile concepire. Questa gente e davvero toccata se črede di poter riuscire a servirci simili chiacchiere piccolo-borghesi per comunismo, ovverossia per mar.vismo leninismo. (Di cio veramente di-remo qualchecosa di piu ai II o Congresso). Del resto poi e bene che i due congressi abbiano luogo contemporaneamente perche i no-stri membri, tutti quei comunisti che sono in buona fede e temono soltanto la massima autorita (se-condo il loro punto di vista natural-mente), come anche il proletariato triestino, abbiano davanti a se il materiale di ambo i congressi e possano cosi comparare il relativo contenuto.
Nel periodo della campagna pre-congressualc i nostri membri delle due zone rafforzino in primo luogo lo studio politico-ideologico e la lro conoscenza della teoria del marxismo-leninisrao. Diventino es-si quanto e piu e meglio padroni del problema dell’Ufficio Informa-zioni, nel qual caso adoperino o-vunque e sempre la scienza marxi-sta per scoprire tutte le deviazio-ni del revisionismo fino alle azio-ni piu apertamente controrivolu-zionarie della politica cominformi-sta. Studino essi sulla base degli esempi concreti della linea comin-forinista sul suolo triestino, raffor-zino tra le masse lo smascheramen-to dei socialpatriotti di Vidali e della attivita di tradimento e di imbrogli di questi. Aiutino il yro-letariato triestino ed il popolo la-voratore del territorio di Trieste perche conoscano tutta la pernicin-sita della politica cominformista. Durante il periodo precong-essua-lc si sviluppi una larga campagna per 1’accettazione di nuovi inem-bri nelle file del partito. Prcpa-riamoci degnamente per il II.o Congresso del Partito Comunista che dovra mostrare a tutto il popolo lavoratore del nostro territorio la via giusta nella lotta coronsua del successo per i suoi diritti. Che que-sto Congresso sia conteinporaoea-mente anche un contributo nella lotta per la difesa del marxtsmo e leninismo contro tutti i tentativi del revisionismo cominformista.
BRANKO BABIC
Francoski pisatelj
Jean Cassnu v Jugoslaviji
Britanska vlada se pripravlja Ha° *° ,a*to,w
BEOGRAD, 9.
Na uovabiio
Zveze književnikov Jugoslavije je ( na
pred dnevi pi-iiel v Beograd francoski književnik Jean Cassou. Ostal bo v Jugoslaviji mesec dni.
Jean Cassou kaže že v svojih prvih književnih delih veliko zanimanje za realno življenje in napredno kulturo. V vsem času vojne je Cassou skupno za najnaprednejšim; kulturnim; delavci stal v prvih vrstah kulturne fronte proti fašističnemu barbarstvu in je ostal zvest velikim svobodoljubnim tradicijam francoske kulture in francoskega ljudstva.
Razen obsežnega književnega dela je Cassou prevajal iz španščine klasična in sodobna književna dela. Napisal je obširne in dokumentirane študije o velikih ustvarjalcih Cervantesu, Tolstoju, Goyi in Man-netu. Po vojni so v Jugoslaviji prevedli njegov znani roman iz zgodovinskih dni pariške Komune aPa-riškj pokolji*.
Jean Cassou je seda; glavni urednik revije «L’Europe», ravnatelj u-metniške galerije in predsednik Združenja francoskih intelektualcev.
priznanje kitajskega demokratičnega
tržaškega režima klerotaš is t i enega tiska
Naglo napredovanje osvobodilne vojske prot* Kvangsiju - Protest Norveške pri nacionalistični vladi proti blokadi kitajskih pristanišč
LONDON, 9. — Medtem ko se britanski krogi, ki natančneje zasledujejo napredovanje kitajske demokratične vojske, sprašujejo, zakaj Maocetung še ni ustanovil neke osrednje civilne oblasti, pa iz uradnih krogov poročajo, da se je britanska vlada odločila priznati «de aetos kitajski demokratični
Oggi alle 20.50 ascoltate alla radio Trieste - zona jugoslava (m. 240) la rassegna sindacale che verra pubblicata pure nel nostro numero di domani.
režim, ko bo na Kitajskem sestavljena vlada. Pa mnenju britanskih strokovnjakov je upravičeno upanje, da bo mogoče doseči z Mae-cetungom «modus vivendis. Na Fo-
reign Officeu smatrajo, da je znanih Dean Achesonovih pet točk glede Kitajske nekaka smrtna obsodba kuomintangovega režima. S tega vidika je tud; Cangkajškova iniciativa za ustanovitev «protikomu-nistične fronte« obsojena na neuspeh in konferenca, na katero sta Cangkajšek ter «predsednik» Južne Koreje povabila tudi predsednika Filipinov, ne bo imela nobenega praktičnega pomena.
Agencija Reuter poroča, da čete kitajske demokratične vojske pod vodstvom generala Limpiaoja naglo napredujejo proti pokrajini Kvang-si, da b; odrezale umik 200 tisoč možem nacionalistične vojske. Demokratična vojska je baje že osvojila železniško križišče Hur.gšao kakih 50 km južnozahodno od Hen-gjanga na železnici Uuman-Kvangsi.
340.000 članov Liudske fronte
ge letos iln junija sodelovalo ti delmitiilt hrigaiiah
Od objave resolucije Informbiroja se je vrednost dela članov Ljudske fronte FLRJ podvojila - Te brigade so pripomogle pri izpolnitvi petletke
BEOGRAD, 9. — List «irolitika» piše p petletnem načrtu in poudarja, da je njegovo izvajanje v prvih dveh 'letih doseglo znesek 13 milijard dinarjev. V prvih dveh letih se je lahko popolnoma izvedla prva polovica načrta. Ta uspeh je bil mogoč zaradi enotnosti delovnih množic, ki jo je KPJ izvedla z u-stvaritvijo Ljudske fronte.
Ko je lansko leto Informbiro začel kampanjo proti Jugoslaviji, se je vrednost dela članov Ljudske fronte podvojila v primeri z delom v letu 1947. Letos se je aktivnost Ljudske fronte za obnovo dežele nadaljevala z istim tempom. V prvih 6 mesecih t. 1. so člani Ljudske fronte Crne gore delali pri 2680 delih krajevnega značaja. Med drugim so popravili 1440 hiš in zgradili 275 novih hiš. V pretekli pomladi je nad 40 tisoč članov Ljudske fronte
Bosne in Hercegovine, ter 25 tisoč članov Ljudske fronte Slovenije prostovoljno delalo pri sekanju gozdov. Tudi v Makedoniji in Vojvodini so člani Ljudske fronte izvršili številna dela in delali tudi na državnih kmetijskih posestvih.
Borba Ljudske fronte pod vodstvom KPJ za uresničenje petletke je ustvarila novo socialistično or-ganizativno obliko, ki je bila do sedaj nepoznana, t. j- posebne delovne brigade Ljudske fronte Jugoslavije. Člani teh delovnih brigad delajo y krajevnih tovarnah, udeležujejo se dela za pobiranje pridelkov, delajo v tovarnah in rudnikih tudi izven svojega stalnega bivališča za dobo od enega do poldrugega meseca.
V prvem polletju tega leta je 340 tisoč članov Ljudske fronte v prvi vrsti iz vasi, ki sp politično bolj
JJr(isja Sarajei/o-lMnče bo n n r m a Inn lini a
Dela so se že začela - S tem bo mladinska proga Samac Sarajevo povezana z morjem in bo dobila še večji gospodarski pomen
SARAJEVO, 9. — Mladinska proga Samac-Sarajevo, ki ze opira na progo Beograd-Zagreb-Ljubljana in povezuje osrednje pokrajine države, kjer ležijo še n ©dvignjeni največji rudni in gozdni zakladi, bo dobila še večji pomen, ko bo povezana z morjem, t. j. z novim pri-staniščepi v Fločah. Luka Ploče predstavlja najbližji izhod na morje ne samo za Bosno in Hercegovino. marveč tudi za Vojvodino in za Srbijo in tudi za Makedonijo. Ko bo zgrajena normalnotirna proga od Sarajeva do Ploč, se bo blagovni promet usmeril po novi krajši poti preko Samca in Sarajeva do Ploč in obratno. Zato je podaljšanje mladinske proge Samac-Sarajevo do Ploč velikega gospodarskega pomena za vso državo. Progo so že začeli graditi. To bo eno najtežjih del, ker bo 192 km dolga proga imela okrog 30 predorov. Nad Jablanico so začeli že vrtati velik predor Ostrožac, ki bo dolg 2 in pol km. Na vzhodni strani predora Ostrožac vrtajo že 100 m globoko v hribu. Te dni pa so začeli graditi progo Sarajevo-Ploče tudi na drugih sektorjih. Proga bo
speljana mimo največje hidrocen-trale prve jugoslovanske petletke, centrale v Jablanici. Ko bo ta hi-drocentrala zgrajena, bodo novo progo elektrificirali in bo to prva velika elektrificirana železnica v Jugoslaviji.
Tudi v luki Ploče so začeli večja gradbena dela, ki bodo luko spremenila v veliko sodobno pristanišče, kjer bodo lahko pristajale oceanske ladje. Naravni pogoji za ureditev pristanišča so zelo ugodili. Letos so začeli graditi stanovanjske zgradbe, hotel, ambulante, moderna skladišča in druge luške naprave.
zavedne, sodelovalo v teh posebnih brigadah Ljudske fronte in delalo povprečno poldrugi mesec. Te posebne brigade so imele posebno važnost pri izvedbi ciljev petletnega načrta v nekaterih sektorjih, ki so bistvenega pomena za uresničenje socializma v Jugoslaviji. Se posebno so prispevale za dosego ciljev v 'esnj in gradbeni industriji, kakor tudi v električni industriji. S temi delovnimi brigadami se je lahko rešilo tudi vprašanje delovne sile, ki je bilo eno. najtežjih. Zahvaljujoč se posebnim brigadam Ljudske fronte so y lesni industriji do 1. julija letos dosegli 80 odstotkov nalog, k; se predvidevajo za leto 1951.
Tako sp v prvem polletju 1949 dosegli tudi v rudnikih 100.3 odst. dela. Kljub sabotaži držav Informbiroja glede dobavljanja potrebnih strojev je bilo možno doseči te uspehe. Številni člani posebnih delovnih brigad ostajajo stalno v tovarnah in rudnikih ;n s tem utrjujejo delovanje raznovrstne industrije.
Organizacije Ljudske fronte so tudi močno prispevale k naglemu razvoju poljedelstva na socialistični podlagi. Tudi na tem sektorju je bil pl-ogram petletnega načrta prekoračen s 469 odst. Obdelovalna površina se je zelo povečala.
Ljudska fronta je bila glavn; organizem KPJ v borbi za zmago socializma na vasi in za likvidacijo stoletne zaostalosti in revščine.
Iz Kantona pa poročajo, da se je kitajska demokratična 'ojska polastila Kujuana v pokrajini Kansu ter je dosegla južno mejo muslimanske pokrajine Ning Sia 260 km vzhodno od Lanceua, Zdi se, da je namen demokratičnih čet presekat, cesto, ki veže Lanceu z Ningsia Fu. Iz zanesljivih virov pa poročajo, da so prednje straže kitajske osvobodilne vojske približno 150 km sever, no-vzhodno od Saojanga.
V Hong-Kong je prispelo 2.000 angleških vojakov, tako da je število posadke, ki naj bi ščitila Ilong Kong, naraslo na okrog 15.000 mož Norveška' tiskovna agencija javlja, da je norveška vlada protestirala pri kitajski nacionalistični vladi proti zapori, ki jo je pričela izvajat; nacionalistična Kitajska v nekaterih pomorskih predelih vzdolž Vzhodne obale Kitajske ter pri tem zaprla dohod v pristanišča, ki niso pod njeno kontrolo.
Od 28. junija t.l. sta na otoku For-mozi prepovedana angleška lista iz Hong Konga «China Mail» in «Routh China Morning Post». Nacionalistične oblasti na Formozi so zato prepovedale omenjena lista, da prebivalstvo ne bi moglo izvedeti resnice o dejanskem stanju
Politični krogi v Washingtonu so mnenja, da ne gre omalovaževati želje, ki jo je izrekel kongres, da naj Združene države kljub vsemu pomagajo nacionalistični Kitajski. Po mnenju nekaterih je državno tajništvo pripravljeno sprejeti v bodočem zakonu o atlantskem paktu popravek, da bi se rezervirala določena vsota za Daljnji vzhod, toda ne ve se, ali gre Za kredite za milijardo in štiristopetdeset milijonov dolarjev, ki jih je zahteval Truman, ali pa bo kongres sklenil dodati k vsoti, ki je določena za države atlantskega pakta, dodatne kredite za Daljnj; vzhod.
GA sodišča so oeulrudoa
Pionirski lisk v Jugoslaviji
BEOGRAD, 9. — V Jugoslaviji izhaja sedaj 16 periodičnih glasil za pionirje v skupni mesečni nakladi preko enega milijona izvodov-Ti listi in revije imajo važno vlogo pri vzgajanju mladine. Med glasili, ki izhajajo v raznih jezikih, je tudi «11 pionieres, ki se tiska na Reki ter je namenjen mladini italijanskega jezika.
ATENE, 9. — Vojaško sodišče V Larisi je obsodilo na gmrt 16 partizanov, ki so bili nedavno zajeti. Vojaško sodišče v Kardici pa je obsodilo na smrt 15 grških demokratov, ki sq pomagal; partizanom.
Ko je «La Voce libera« izdihnila svojo šovinistično dušo, smo povedali takoj drugi dan, da se je to zgodilo, ker De Gasperi ni hotel več financirati tržaških glasil obeh republikanskih in socialističnih podpredsednikov svoje vlade. Nad tem dejstvom se tednik «L'ORA SOCIALISTA«, glasilo »Socialistične stranke della Venezia Giulia» strašno zgraža in razkrinkuje z mastnimi črkami; ((NASLEDNIKI „PICCOLA’’ SI PONOVNO QSVA-JAJO MONOPOL«. Pri tem pa ti socialisti, ki sami sebe nazivajo «di sinistra«, hkrati pa sedijo v rimski vladi prav tako kakor v tržaškem občinskem upravnem odboru, nikakor nočejo povedati pravega vzroka smrti svojih »republikanskih« dnevnih glasil «La Voce libera« in «La Voce della sera«. Pri tem pa so se kljub vsemu tako razjezili, da so objavili nekaj za-
iz notarskega spisa z dne 8. junija 1949 — upravni svet sestavljajo: MONS. MAINI. UMBERTO PASI-NI, GROF RICCARDI, ADV. PER-SOGLIA in ADV. MARINO DE SZOMBATHELY, ki je ((consiglie-re delegato». Predsednik nadzornega odbora je DR. ERSINI. Ime Posini nas spominja na ime RINO ALESSI, ki je bil lastnik «Piccola». Smatramo,da smo s tem objasnili razna stališča.
«ULTIMISSIME» so oblavile v srnji številki prejšnji ponedeljek, da so prešle iz lastništva. «SOCIE-TA’ EDITRICE ULTIMISSIME« t> last omenjene «SOCIETA’ EDITRICE TRIESTINA«. Tudi s tem se pojasnjuje marsikaj drugega.
Kdor se spominja monopola, ki ga je izvajal v Trstu «PICCOLO» in poveže razne dogodke, si ne more kaj, da ne bi napravil iz tega
V naši številki z dne 4. t. m. smo na tem mestu postavili vprašanje, ali je res, da je moral Radich zbežati s sestanka živilske stroke Enotnih sindikatov. Včeraj smo prejeli od vodstva Zveze živilskih delavcev ES pismo, iz katerega sledi, da Radich ni moral zbežati, iz česar sklepamo, da je odšel sam, ker je bil sestanek pač tako buren.
nimivih podatkov o sedanjih lastnikih tržaškega klerofašističnega italijanskega tiska, ki jih tu po-natiskujemo:
Ko je prenehal izhajati «GIOR-NALE ALLEATO«, je bil že «II Giornaie di Trieste» pripravljen naslediti ga. Toda dobro je poznati položaj tega lista. Izdaja ga «SO-CIETA’ EDITRICE TRIESTINA«, ki se je ustanovila 1. marca 1947 s kapitalom 250.000 lir, od katerih je 243.000 pripadalo g roju RICCAR-Dl-ju iz Milana, 7.000 pa advokatu PERSOGLI. Dne 2. maja 1947 je bil kapjtal povišan na 1,250.000 lir, od katerih je pripadalo 250.000 grofu RICCARDI-ju, I milijon pa monsignorju VITTORIU MAINI-ju, generalnemu advokatu škofovske kurije v Milanu. Pozneje se je omenjena «SOCIETA’» spremenila v akcijsko družbo in — kot izhaja
Zasedanje Evropskega svela
STRASBOURG, 9. ~ Komite ministrov, v katerem sta tudi turški in grški zunanji minister, se je danes sestal na svoj; drugi seji. Po seji so izdali uradno poročilo, da so nadaljevali preučevanje poročila pripravljalne komisije. Danes je v Strasbourg prišel tudi duševni oče tako imenovanega Evropskega svela.
Popravek
V včerajšnjem uvodniku «0 jugo-slov.-italijanskem trgovinskem sporazumu sta pri statistični razpredelnici izostali označbi « + » pred poslednjima dvema številoma, kar so čitatelji najbrž sami uganili, V zadnjem odstavku prve kolone je količina boksita 130.000 ton in ne 13.000 ton, antimona in ferro-kroma pa 150 ton in ne 150.000 ton. V zadnjem odstavku je pravilno «da bodo številne italijanske tvrdke zaposlene...«.
Demonstracije na Dunaju proti ameriškim generalom
DUNAJ, 9. — Večja skupina demonstrantov je sinoči nosila po dunajskem Ringu transparente z napisi ((Hočemo mir! Ne potrebujemo ameriških generalov!« Demonstranti so se ustavili pred poslopji, kjer imajo svoje urade višji ameriški častniki.
V Pratru je priredila avstrijska komunistična partija množično zborovanje. Govoril je tudi predsednik avstrijske KP Johan Kople-nik, ki je dejal:
«Na našt zabavi smo pozdravili štafeto angleških, francoskih, italijanskih in avstrijskih mladen-cev, ki potujejo v Budimpešto na mladinski festival, kamor nesejo mirovni pozdrav v imenu mlade generacije zahodne Evrope. Mi hočemo, da ne bodo tuje sile nikoli več mogle uporabljati Avstrije kot orožarno in odskočišče za novo vojno«.
Koplenik je nato ugotovil, da je hkrati s štafeto miru prispela v Avstrijo še neka druga «štafeta». «Xoda to niso mladi športniki«, je nadaljeval Koplenik, temveč stari generali v ameriški uniformi. Niso prispel; v Avstrijo kot glasniki miru. Nasprotno, ti generali predstavljajo hujskače na novo vojno, organizatorje novih nesreč in uničenja. Ti trije ameriški generali so prišli na Dunaj, da mešetarijo s Figlom, Scharfom in Gruberjem
za priključitev Avstrije v zahodni vojaški blok, ne da bi avstrijsko ljudstvo o tem kaj vedelo«.
Koplenik je tudi pripomnil, da je dolarska miloščina, ki so jo prejele avstrijske oblasti, povečala bedo ljudstva in napolnila žepe bogatim. eSedaj so gospodje ameriški general; vrgli na mizo svoje karte. Vsakdo lahko vidi, kaj skrivajo za «darovi». Ti gospodje bi hoteli, da sprejmemo našo spreobrnitev iz Avstrijcev v njihove najemnike. To jc cilj obiska ameriških šefov generalnega štaba. Toda avstrijsko ljudstvo in vsa ljudstva sveta žele mir«, je poudaril Koplenik. ((Ameriškim generalom bomo dejali: Pojdite domov! Ne potrebujemo . orožja. Avstrija je bila že preveč dolgo igrača tujih sil in ne mara več biti.
Danes so se pa ameriški generali že vrnili v Ameriko.
REKA, 9. — Nogometno reprezentančno moštvo iz STO-ja se je danes na Reki srečalo s tamkajšnjim moštvom Kvarnerom. Tekma se je končala neodločeno s po enim golom na vsaki strani.
O
RIM, 9. — Val vročine je zajel Italijo. V Rimu je bilo včeraj 35.6 stopinj, v Firencah nad 37 stopinj v senci, v Palermu 38.
ugotovitev, ki so malo dostojne. Gratta gratta, sotto c’e sempre la stessa mušica.
Ma, per oggi basta«.
Tako razlagajo »socialisti« tud; v imenu ((republikancev« klerofašistič-no nesramnost ukinitve dotoka kle-rofaističnih milijončkov v njihove roke. Kakor vidimo, gre pri vsej zadev; zgolj za korito. Klerofašisti se pač smatrajo dovolj močni, da so ((socialiste« in ((republikance« od korita odrinili. Med vsemi njimi pa ni prav nobene razlike, kar je lahko vsakdo ugotovil, kdor je prebiral (iGIORNALE Df TRIESTE« in ((ULTIMISSIME« ter jih primerjal s pisanjem «LA VOCE LIBERA« in «LA VOCE DELLA SERA«. Denar pa je prihajal vsem štirim jz istega vira, in dokler je prihajal, je bilo vse prav. Sedaj denarja ni več in prepirček je prišel na dan.
V pojasnilo čitateljem pa naj navedemo še, da j e UMBERTO PASINI j osebni tajnik fašista RINA ALES-■ Sl-a, MARINO DE SZOMBATHELY j predsednik tržaške LEGA NAZIO-NALE. grof RICCARDI nosilec naj. [večjega papežkega odlikovanja itd.
Zadeva je torej vsekakor zanimiva in bomo o njej še pisali.
ŽelsA nesreča pri Pulju
ZAGREB, 9.	— Kakor javlja
AFP, je notranje ministrstvo LR Hrvatske izdalo poročilo, da se je 5. t. m. zgodila v bližini Pulja železniška nesreča, ki je povzročila smrt 14 otrok, ki so prihajali iz Beograda in Zagreba na počitniške kolonije.
ireca on
KOELN, 9. — Včeraj malo pred polnočjo je brzi vlak v bližini Le-verkuzena zadel ob avtobus, ki je vozil 80 otrok iz počitniških kolonij, 18 otrok je bilo ubitih, 21 pa ranjenih. Vzrok; nesreče niso še znani.
Jn una commedia del Goldoni ull bugiardo«, il protagonista Le-lio elitama le sue bugie aspiritose mvenzioni« in quanto tale defini-zione a lui sembra meno cruda per classificare imbrogli e raggiri. In ullima analisi signijicano la stessa cosa ed inevitabilment.e /intscono come tutti sanno. Confermando cioe il vecchio proverbio: sLe bugie hunno le ganibe corte«.
A leggere su «11 Lavoratore» ta relazione cosidetta «morale» (a dire il vero dovrebbe chiamarsi «a-morale«) del signor Valdisteno, tenuta domeniva scorsa nella sede delVUSO, la mente del lettore si setite inarrestabilmente portata ad avvicinare la figura del detto si-gnorc a guella di Lelio, Veroe di uoldoniana memona.
A dire il vero la logica dei so-cial-sciovinisti locali, che i poi generale, rappresenta il segreto di Pulcinella. E’ cioe conosciuta da tutti. Detta logica suona cost: pur di raggiungere lo scopo si pud anche mentire. Perčič, pur essendo preparati, uti strnile gettito di «spiritore invenzioni» jrancamente nessuno se lo aspettava. Altro chk le cascate del Niagara. Ouelle sono una inezia al con-fronto. Un po' di pudore alme-no, signori social-patnotti. Non sapete che il troppo stoipia/ ed
'im.
Inoltre suona ad offesa per chi ascolta?
D’altro canto con la vostra pre-cipitazione avete trasformato quel-
10 che doveva essere — secondo le intenzioni — un congresso in uno spettacolo di varieta dove si rac-contano barzelette.
Vediamo un po’ da vicino cjue-stc strabilianti affermazioni e sce-gliamo gualehe «perla» piti inte-ressante. Sapete voi perche i so-cial-sciovinisti di Vidali non hanno pdrmesso alla sguadra di palla-canestro del «Tomasi» a recarsi a disputare due incontri a Belgrado? Voi j or s e credete di saperlo. M a vi sbagliate. Non e come pensate. La verita, la sola verita, Vunica veri ta (made in Italv) ve la racconta
11 signor Valdisteno con una faccia tosta tale da sfidare una eguale. Passata, presente e futura.
Questo signore cerca di imbro-gliare le carte e di confondere le idee citando dei fatti che nulla hanno a vedere con 1’ultimo «caso«
Tomasi ed afferma... «che il Tomasi partecipava al torneo sindacale dei metallurgici a Belgrado in qua-lita di rappresentativa sindicale di Trieste, guando la stessa squadra, i noto, non ha le vesti di lanlo pri-vilegio ne fu autorizzata alla tra-sferta. dalla sezione pallacanestro dalla guale dipende«. Cita inoltre una ipotetica pcrquisizione che i «sindacalisti» del Tomasi avrebbe-ro subito alla frontiera. Essendo guesta Vunica turnee effettuata dal Tomasi a Belgrado e chiaro che il signore in argomento vuole rife-rirsi unicamente ad essa,
Dopo aver appreso un tanto, facciamo tre proposte:
1) Pubblicare la lettera di in vito ricevuta dal Tomasi, dalla guale dovrebbe risultare che detta so deta veniva invitata a partecipare ad un turnee sindacale, quale rappresentativa sindacale di Trieste;
2) citure 1’articolo dello Statuto delVUCEP, in base al guale la sezione pallacanestro poteva impedi-
re la partecipazione;
3) dimostrare di non essere vero il fatto che la sezione pallacanestro delVUCEF, la direzi one del circolo Tomasi, ed i giuocatori ave-vano accettato Vinvito della «Stel-la Rossa« di Belgrado, e che sola-mente il giorno precedente alla partenza, su ordine del signor Vidali, il permesso gia concesso i stato revocato.
Da notarsi per inciso che se i so-cial-sciovinisti in parola fossero abituati a pensare con la propria zucca ed a ponderare le cOse non avrebbero inventato una scusa cosi puerile.
Vediamo un’altra, perche e pro-prio carina. L’amministratore delVUCEF, che cattivone, non ha voltu o finanziare la «Coppa de 11 Lavoratore». Oh! Santa ingenuita nostra! Avevamo sempre pensato che il flnanziamento di una gara s et-tasse a chi indice la stessa. Jn gue-sto caso il giornaie «11 Lavo.utore«. P. e. tfiiediamo a guelVaguila
che risponde al nome di signor Valdisteno: chi ha finanziato il I. giro ciclistico del T.L.T.? Il giornaie «Trieste-Sport» promotore della gara opure VUCEF?
La serie potrebbe continuare. Ma non ne vale la pena. Ci sono c ose tanto piu serie in giro!
NelVassieme, una cosa pero va osservata. Quella cioe gid in altre occasioni detta ed ora confermata dalla relazione cosidetta «morale» della guale ci stiamo occupando. Essa suona cosi: ai social-patriotti locali preme soltanto che le s odeta affiliate alVUCEF non si redilno in Jugoslavia. Questo, perche essendo abituati a calunniare, temono la verita. Di essa, ne hanno un sacro terrore. Se potessero co-struirebbero una moderna mura-glia cinese pur di arrestarla, guesta verita. La guale invece e innar-restabile nonostante tutti i truc-chi, i giuochetti e le calunnie.
Un'altra invece e la realta, di-mostrata dai fatti i guali chiarisco-
no la linea dei locali cominformi-sti. Essi preparano il terreno in tutti i settori delVattivita popolare per il grande pronunciamento. Pronunciamento che si pud rac-chiudere in poche parole: federa-zione di Trieste del PCI, Trieste alVltalia. Perčič conseguentemente essi agiscono nel campo dello šport popolare con i seguenti obiettivi: 1) creare la sezione di Trieste dello UISP; 2) CONI. Cioe morte dello šport popolare.
Con tali rosee visioni i c ari eroi dello sciovinismo italiano sognava-no il bisturi, da loro tanto promes-so, con la speranza di dare il primo colpo mortale allo šport popolare. Ed. invece guale disillusione! Esso, piu fortc che mai continuerd la sua marcia dopo essersi liberato dai freni che ne inceppavano il cammi.no. Un’impulso importante l'ha ricevuto domenica scorsa, pro-prio sul campo «1. Maggio«, a San Giovanni, dove, men tre i delegati delle societa popolari prendevano le loro importanti deliberazig/ii, oltre 200 sportivi lavoravano d'as-salto sul campo stesso che sara teatra di belle e sane competizioni sportive. Belle e sane come il popolo le vuole.
Che ne dite, non vi sembra si sia trasformato in un karakiri il tanto promesso bisturi?
tvnm Mijo ptresu u Eguasorju
QUITO, 9. — Po zadnjih podatkih je potres, ki je prizadel Equa-dor, povzročil smrt nad 6 tisoč ljudi. Številna mesta in vasi so bila popolnoma uničena. Zaradi prekinitve prometnih zvez je že vedno nemogoče določti točno število mrtvih in ranjenih. Prekinitev železniškega prometa zelo ogroža dovažanje živil in drugih potrebščin.
Iz Paname se pripravlja na odhod posebna komisija za pomoč, v kateri so zdravniki in bolničarji. Rdeči križ in številne druge organizacije zbirajo prispevke, oblačila in zdravila za žrtve. V nedeljo so iz Panamskega kanala odpotovala tri letala polna zdravil. V torek pa je odpotovalo iz Kube trgovinsko letalo z zdravili. Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo ekspedicijo zdravil in živil. Letalske družbe so sklenile, da bodo brezplačno prevažale material za pomoč Equadorju.
Medtem poročajo, da so centralne pokrajine Eguadorja poplavljene in da se širi epidemija. Radio Am-bato je javil v ponedeljek, da je reka Moya prestopila bregove in odnesla yeč ljudi, ki so ostali pri življenju in ki so bežali ob bregovih reke.
HELSINKI, 9. — Sindikat delavcev finske prehrambene industrije je danes odredil stavko, ki se bo začela 20. avgusta, da podkrepi zahteve delavcev po zvišanju mezd.
Belo v naših : '.................
Sestanka ZAM v Barkovljah in v mestu
Prejšnji četrtek se je mladina iz Barkovelj zbrala na svojem prvem sestanku.
Kot prva točka dnevnega reda je bil referat v katerem nam je govornik orisal v kratkem položaj v svetu in pri nas, posebno obširno pa nam je prikazal položaj mladine, nje no organizacijo in naloge, ki nas čakajo.
Iz srede tovarišev smo si izbrali naše najbolj delavne in sestavili odbor, ki bo imel nalogo, da bo urejeval naše delo in pomagal mladini na drugih sektorjih.
Sklenili smo, da se bomo udeležili izletov, ki bodo v tem mesecu; nadalje smo organizirali prodajo vGlasa mladih» ter določili datum za bodoče sestanke.
S tega našega prvega sestanka smo odšli s sklepom, da bomo še nadalje širili naše vrste ter s tem krepili našo organizacijo.
* *
Istega dne je bil v mestu sestanek mladine ob precejšnjem številu mladincev.
Referat je podala tovarišica iz mestnega odbora, ki nam je objasnila politični položaj v svetu. Po referatu se je razvila diskusija, v kateri smo postavili v pravo luč različne probleme.
Nato je sledilo organizacijsko poročilo, v katerem so biI; položeni temelji za našo organizacijo. Poseben poudarek smo dali vprašanju študija, ki je spričo današnjega položaja velike važnosti.
Sledile so volitve za novi odbor, ki je sestavljen iz štirih članov.
Ob zaključku je bil po predlogu nekega mladinca sprejet sklep, da bo vsak izmed prisotnih pripeljal na prihodnji sestanek še enega tovariša.
MLADINEC
Gliha vkup štriha
Ta narodni izrek je uporabil dopisnik «Dela» z Opčin kot naslov in obenem komentar za dopis, v katerem ugotavlja, da so se prireditve ^Slovenskega prosvetnega društva Opčine» udeležile tudi slgralske kapacitete openskega «Prosvetnega krožka» a la Angela, Toni itd. «in hotel s tem reči, da so člani tega krožka po simpatijah zelo blizu ali «gliha» belč-kom. Ce je dopisnik hotel dokazati, da pomeni obisk kake prireditve tudi žč soglašanje s politično linijo organizatorjev, potem je dokazal, da so na isti politični liniji prav vidalijevci in ^slovenski esuliv, kakor jih sam imenuje.
Dejstvo je, da na prireditvi sfeldveblovs ni bilo, bil pa je sam general Adolf Vilhem, član izvršilnega komiteja komunistične mladine in slavnostni govornik na zborovanju vidalijevske mladine v Miljah, bit jc Gorup Drago, član Košutovega Ljudskega odra, ki je centralna ustanova s loven-skifi «zašiitnikov», bila je Gorup Kati, bila je tudi »Virea« itd. Kakor vidimo, je bil glavni štab vi-dalijevstva res častno zastopan. Tud; nam ni znano, da bi bili ti ljudje kaj protestirali ali Se sploh nedostojno obnašali, kakor je njihova navada. Morda so celo ploskali... Pa ti pride dopisnik in nčkaj sanja o »nlihi, ki skup itriha»! Seveda «štriha». Piriha ■v napadih na ljudsko oblast v Jugoslaviji in v coni B. F.ni kr.l::r drugi so proti Jugoslaviji na istem stališču, kakor tržaški italijanski šovinisti.
V uvodu pa dopisnik nr steva vsa openska prosvetna društva. Skoda, da je bil toliko površen in ni opisal tudi njihovega delovanja. Pri spravem prosvetnem društvu» je pozabil povedati, da goji pravo ljudsko kulturo, ki je tako dosledno ainternacionalistič-nait, da je potegnila v svoje delovanje celo vojaštvo in ssegnori-ne». V moderno urejeni dvorani se bratsko objeti družijo vsi narodi. ki v tem trenutku bivajo v Trstu!
TfžžAšrei dimevwik:
za sobMo ni mogoče Mili! igrobj kršitev smk™
svoboščin v lovarm strojev
Včeraj je kasacijsko sodišče sprejelo predlog obrambe. Razveljavilo je sodbo porotnega sodišča in določilo, da se proces proti borcem iz Boršta obnovi!
«Piu che trugiehe ombre«, dragi Ruben atlas Carpintieri, je bilo to-, kar sta včeraj odvetnika Kezich in Zennaro zopet ponovila pred so-diščegn. To je vse, kar je Collotti-jeva tolpa zagrešila med svojimi «rastrellamenti» v Borštu, Pri takem «rastrellamentu» je sodeloval tudi agent Marino Fabian, ki je nato plačal z glavo svoje sodelovanje z živalmi v človeški podobi. Zaradi tega Fabiana je letos marca meseca tukajšnje porotno sodišče sodilo in deloma obsodilo zaradi umora in «seque®tro di per-sona» Petarosa Danijela in Prešla na devet let in 10 jnesecev ječe, češ da sta »sekvestrirala« in ubila Fabiana. Obtoženca Zobec Mario in Zobec Milan sta bila zaradi «šele vest ra» obsojena na devet mese cev ječe, vendar jima je bila kazen odpuščena. Ostali; Grgič, Križ-mančič in Bassi pa so bili opro-šeni. Prva dva sta bila poleg vsega obsojena še na denarno kazen, in sicer na plačilo 300 tisoč lir za odškodnino pokojnikovi vdovi.
Pred porotnim sodiščem smo letos marca meseca slišali o grozovitostih, ki so jih coliottijevci zagrešili v Borštu nad vaščani. Vaščane so mučili z električnim tokom, jih pretepali itd., da je kri tekla povsod. Sledile so deportacije v Nemčijo, od koder se nekateri niso več vrnili. Dovolj je, če omenimo besede domačega župnika Malalana, ki je izjavil, da bi doživel raje fronto, kot pa to, kar je na lastne oči tedaj videl v Borštu.
Ob zlomu nacifašizma in s prihodom JA je bilo izdano povelje, da je treba aretirati vse kolabo-racionistične bandite. Med temi je bil zaznamovan tudi Fabian, katerega je vojaško sodišče JA že med vojno obsodilo na smrt, skup no z nekim drugim Collottijevim agentom Turkom, iz Klanca doma. Povelje, izdano po osvoboditvi od nekega majorja Jelasa Anteja so izpolnili zgoraj omenjeni obtoženci, od katerih so nekateri odšli v Trst aretirat Fabiana, ki je nato dobil zasluženo plačilo. Porotno sodišče, ki si je letos jnarca meseca lastilo pravico soditi to dejanje, ni niti najmanj upoštevalo predloge obrambe, da bi se pozanimalo pri jugoslovanskih oblasteh in poizvedelo za omenjenega majorja in po velje o aretaciji. Ne, to tukajšnje
sodišče ni zanimalo, treba je bilo samo obsoditi borce za svobodo, pozabiti pa je treba vse, kar so pri nas zagrešili fašistični zločinci, saj se vršijo ti procesi v obrambo italijanstva te zemlje!
Kako naj bi pa drugače postopali ti sodniki, saj so zvesto sodili pod fašizmom in pod nacisti; morda naj danes oprostijo borce za svobodo, ki so kaznovali kolaboracioniste.
Včeraj je kasacijsko sodišče obravnavalo sodbo porotnega sodišča. Oba odvetnika Kezich in Zennaro jta se v svojih govorih borila za to, da bi sodišče spoznalo, da so obtoženi izpolnili le vojaški ukaz. V podkrepitev svoje trditve sta podložila tudi uradne dokumente, in sicer izjavo, ki jo je dal
Upokoienci bodo pospešili svojo borbo za zvišanje podpor
Teritorialni svet upokojencev, ki so člani Enotnih sindikatov, je sprejel sklep, da pospeši agitacijo za dodelitev podpor, ki je bil sprejel že meseca februarja t. i„
Kot je znano, predsednik cone dr. Palutan kakor tudi vojaška u-prava nista naklonjena predlogu, da bi 27.000 upokojencem dodelili podpore in to kljub težkim gospodarskim prilikam, v katerih sedaj živijo.
Zaradi takega neodgovornega postopanja bodo upokojenci še ostreje zahtevali, da bodo oblasti priznale njihove upravičene zahteve. Te svoje zahteve bodo iznesli na zborovanjih po vseh večjih krajih našega ozemlja. V petek 12. avgusta bodo zborovali v Miljah, V nedeljo 21. avgusta v Nabrežini, v nedeljo 28. avgusta pa na Občinah. Na ta zborovanja naj pridejo tudi zaposleni delavci, uradnik; in kmetje, da s svojo prisotnostjo izrazijo solidarnost do upravičenih zahtev upokojencev. V delovnih dneh od 16. do 31. avgusta bodo okrajne skupščine tudi v vseh mestnih okrajih. Natančnejša poročila o tem bodo še pravočasno objavljena.
Po vseh okrajnih zborovanjih kakor tudi okrajnih skupščinah, pa bo v nedeljo 4. septembra splošno protestno zborovanje v Trstu.
Vaša dolžnost je, da se udeležite skupščin in zborovanj
Članom Kmetijske zadruge v Trstu in kmetom zadružnikom
Sramujejo se preteklosti
Škofijski /iominformisti so se odločili, da se bodo spravili na konkretno delo, tako da ne bodo ostali samo pri praznih frazah njihovih «paparolovi>, ki jim že leto dni dajejo direktive, kako je treba zbrisati asramotnon preteklost, posebno čn slavno narodnoosvobodilno borbo in o-nemogočitj borce za svobodo.
Tako so se tudi v Škofijah I. Vidalijevi «intemaclonalisth> lotili sedeža partizanov. Vidalijevi pobalini, ki niso nikdar sodelovali v NOB, pač pa z okupatorjem v organizaciji «Todtn, in ki jih domačini dobro poznajo, so se nasilno polastili sedeža naših partizanov. To ni nič čudnega, če pomislimo, da so ti Vidalijevi privrženci soglašali tudi z mišljenjem bivšega fašističnega hierarha Breveljerja.
Tako so ti pobalini 6. t. m. napravili to, kar jih je toliko časa bodlo v oči. Raz sedež partizanov so vrgli napisno tablo in tako po besedah predstavnika Komun'stične partije Italije Doz-ze. pričeli z brisanjem esramot-ner> preteklosti.
Ti razbijači demokratičnega gibanja pa naj *i zapomnijo, da ne bo naše ljudstvo nikdar izbrisalo najslavnejših dni svoje zgodovine, to je narodnoosvobodilno borbo, ker je v njej prelilo preveč svoje krvi in ker sl je v njej priborilo svobodo in lepše življenje.
Partizan
Gospodarski napredek in razmah kmetov, ki si služijo svoj vsakdanji kruh z obdelovanjem zemlje, sta dosegli najvišjo stopnjo po vseh naprednih deželah' v prvi vrsti z zadružništvom. Tudi nase kmečko delovno ljudstvo na STO-ju b0 moglo gospodarsko napredovati na zdravi podlagi le *> pomočjo zadrug.
Kmet pa ne sme pozabiti, da no.
bena zadruga ne more obstajati — in še manj dobro uspevati — brez zavednih članov in pravih zadružnikov.
V začetku svojega obstoja more zadruga le redkokdaj nuditi članom očitne koristi, kakor ne more dajati nobeno drevo obilice sadu v začetku svoje rasti. Nasprotno, kakor moramo sjpečetka mlado drevo pridno oskrbovati in negovati, ako hočemo, da postane res piodonosno, tako se morajo člani zanimati za svojo mlado zadrugo in jo vsestransko podpirati, ker se drugače ne more tako razviti, da bi lahko ščitila njihove koristi in dajala dobiček.
Zato je dolžnost vsakega člana in zadružnika v prvi vrsti, da kupuje pri svoji kmetijski zadrugi vse svo)° potrebščine, ki jih ona nudi v prodajo.
Poleg tega mora pritegniti v zadružno prodajalno čim več odjemalcev, čeprav niso ali ne morejo postati člani zadruge. Cim več bo
Koliko odsekov ima vidalijev-sko prosvetno društvo pri Sv, Jakobu?
zadruga prodala, tem laže bi prenašala vsakovrstne stroške, tem bolje bo uspevala in se razvijala ter tako koristila svojim članom in kmečkemu delovnemu ljudstvu sploh.
Člani kmetijske zadruge in njeni odjemalci se morajo dobro zavedati, da jim zadruga koristi že s tem, ker preprečuje ali vsaj za-vira dviganje cen potrebščinam na trgu, četudi jih ne prodaja na splošno bolj po ceni kot ostale trgovine, ki pač iščejo v kupčiji le lastni dobiček in ne splošni napredek kmeta in delavca, kar je namen zadruge.
Pravica članov je zahtevati od svoje zadruge, da jim ta dobavlja blago dobre kakovosti in po zmernih cenah. Ako pa kateri član ali odjemalec ni more biti zadovoljen s postrežbo ali s kakovostjo pri zadrugi kupljenega blaga, se ne sme pritoževati javno in pri nepoklicanih osebah, ker tako samo blati in škoduje lastni ustanovi, družini zadružnikov.
Za morebitne pritožbe in nasvete naj se člani in odjemalci obrnejo na vodstvo ali odbor zadruge.
C!ani zadruge, zadružniki! Vedi. te, dg vodijo zadrugo ljudje, ki jih izvoli članstvo na občnem zboru, ki je dostopen prav vsem članom zadruge.
Sloga jači, nesloga tlači!
Vodstvo zadruge
major Jelas v Ljubljani pred sodnikom. Izjava se nanaša na pove lje, ki ga je tedaj on kot partizan ski poveljnik y Borštu, izdaj gitde aretacije Fabiana. Drugi dokument je seznam vseh oseb, ki jih je bilo treba aretirati, med temi je bil tudi Fabian. Seznam je izdala vojaška komanda. Oba dokumenta so preskrbeli iz Ljubljane svojci obsojenih. Oba odvetnika sta še nred lag-ala, da bi se na podlagi teh dokumentov obnovil proces, poleg tega je odvetnik Zennaro opomnil sodišče, da spadajo dejanja Prešla in Petarosa pod amnestijo.
Govori odvetnikov in državnega tožilca so se zavlekli tja do pol ene popoldne, zato je bila razprava odgodema do pol petih popoldne. Predno se je sodišče umaknilo na posvet je spregovoril še državni tožilec. Proti večeru je sodišče razveljavilo sodbo porotnega sodišča in določilo, da se proces proti zgoraj omenjenim borcem za svobodo zopet obnovi pred porotnim sodiščem.
Vodstvo tovarne prepovedalo stenčas. Ker je skupina delavcev zaradi tega protestirala, je vodstvo odpustilo 2 delavca. Delavci pripravljeni na popolno stavko, če bi vodstvo vztrajalo na svojem stališču
Kakor smo že včeraj poročali na prv; strani našega dnevnika, so delodajalci pričeli z novimi provokacijami proti delavstvu. Za te svo-jeje provokacije so si najprej izbrali Tovarno strojev, kjer so sneli raz steno stenčas, češ da na njem objavljajo delavci noleg sindikalnih tud; politične članke. Zaradi tega samovoljnega dejanja vodstva tovarne, sq odšli delavci protestirat k ravnateljstvu, ki pa je delavcem odgovorilo s tem, da je odpustilo 2 najbolj zavedna delavca.
Zaradi te grobe kršitve svoboščin delavskega razreda so delavci že v soboto v obrambo svojih pravic napovedali delno stavko. V ponedeljek so s stavko nadaljevali od 7 do 9 dopoldne, popoldne pa so delali samo do 15.30, ne da bi delali običajnih nadur. Tovarniški od-
Predsednik cone dr. Palutan
ni moža beseda
Delegaciji upokojencev je izjavil, da ne bo več podpiral predloga za podpore upokojencem
Izvedeli smo za odgovor, ki ga je dal predsednik cone dr. Palutan delegaciji upokojencev, ki jo je sprejel 28. julija.
Predsednik cone je s svojimi izjavami delegaciji upokojencev dal na znanje, da ne namerava več podpirati predlog za podpore, ki je bil sprejet 10. junija t. 1. od komisije, katera je bila ustanovljena na njegovo željo. Ta svoj negativni odgovor je dal zato, ker se z omenjenim predlogom o podporah upokojencev ni strinjala niti vojaška uprava nitj Fanfani, minister italijanske republike.
Po vsem tem postaja človeku jasno, da dr. Palutan-u ni težko prehajati iz enega mnenja v drugega, ki mu popolnoma nasprotuje. Kaj takega napraviti ni njemu niti najmanj težko in to niti takrat, ko cela kategorija delavcev, ki so zaradi svoje starosti nesposobni za kakršno kol; delo, trpi in životari v revščini.
Dr. Palutan je odobril predlog za podpore upokojencem na koncu meseca februarja, t. 1. in ga skupno s svojim pismom, v katerem je ta predlog utemeljeval in podpiral, poslal vojaški upravi. S tem je dokazal, da popolnoma soglaša s celotnim tekstom osnutka za podpore in še posebno v nekaterih točkah, kjer pravi, da bodo morale lokalne upravne oblasti dajali najpotrebnejšim upokojencem stalno pomoč in sicer toliko Sasa, dokler ne bodo sprejete uradne reforme. Poleg tega je v tem svojem pismu zatrjeval, da imajo lokalne oblasti vso možnost, da odstranijo delno ali pa popolnoma težke posledice nenormalnega stanja in to v primeru, če bi vladne oblasti, pri tem je mislil na italijansko republiko, tega vprašanja ne rešile. Lokalne oblasti naj bi imele pravico do samostojnega reševanja težkega položaja upokojencev zlasti zato, ker sta naše mesto in naša cona pod vojaško upravo.
Tako opravičuje gospod predsednik cone dr. Palutan svoje poslednje negativno stališče od osnutka o podporah upokojencev, ki ga je pred časom sam zagovarjal in podpiral.
zapazila, je bi bila prazna blagajna. Iz nje je izginilo 12 tisoč lir v bankovcih po tisoč. Tatovi se pa samo z denarjem niso zadovoljili. Kot kaže, so bili tudi sladkosnedi, kajti z njimi je odšlo tudi 3 kg čokolade. Da pa bi vse skupaj zalili, so odneslj še dve steklenici likerjev in končno še škatlo ameri-kanskega žvečilnega gumija. Skoda, ki jo je lastnica utrpela, znaša 20 tisoč lir.
Tudi Valente Franc iz ul. Parini 9, je prijavil policijski postaji v ul. Caprin, da so med njegovo odsotnostjo tatovi obiskali njegovo stanovanje. V stanovanje pa. so prišli s pomočjo ponarejenih ključev. Med obiskom so odnesli platneno rjuho, moški usnjat; suknjič in platnen suknjič. Vse to so tatovi našli v omari v spalnici.
boi- pa je zahteval od ravnateljstva, da mora preklicati nalog o odpustu obeh delavcev.
Ker pa ravnateljstvo na zahtevo članov tovarniškega odbora ni dalo nobenega odgovora, je bil včeraj ob 15.30 v tovarni sestanek delavcev, na katerem so delavci sklenili, da bodo nadaljevali s stavkovno agitacijo. Na tem sestanku so tudi sindikalni predstavniki ostalih podjetij v Trstu izrazili svojo solidarnost z delavci Tovarne strojev, ki se borijo za svoje najosnovnejše sindikalne pravice.
Delavstvo v Tovarni strojev je zaradi nesramnega in samovoljnega ukrepa vodstva tovarne upravičeno ogorčeno in je pripravljeno, če bi delodajalci ne ugodili njihovim zahtevam, pričeti s popolno stavko ter tako braniti svoje pravice, ki so z dneva v dan vedno bolj ogrožene od predstavnikov monopolistične reakcije pri nas. Delavstvo namreč dobro ve, da ima za seboj vse zavedno delavstvo in pošteno demokratično ljudstvo tukajšnjega -ozemlja, ki mu bo pomagalo, da bo uspelo proti tej ponovni provokaciji izkoriščevalcev delavskega razreda.
Na letovišču se je ponesrečil
29-letni tržaški inženir Strader Aldo je te dni preživljal počitnice v Karniji v Villi Bassi. Včeraj dopoldne so ga z zasebnim avtom pripeljali iz letovišča v tržaško bolnišnico. Inženir je na letovišču postal žrtev prometne nesreče. Po pripovedovanju njegove matere, ki ga je spremljala včeraj v Trst, ie sina 7. t. m. ob pol devetih zvečer povozil neki tovorni avto, katerem pa nimajo natančnih podatkov, ker je po nesreči izginil brez sledu.
Straderjevo stanje je precej težko; ima počeno lobanjo in živčni pretres.
Tudi tako je v Trstu poleti
r
m
llllllllllllllllllllll,,,,,,.....................................................................................................................
Tatovi na delu
Abrosini Renata, poroč. Štolfa, ima pekarno pri S. Cilino 113.
Včeraj zvečer je trgovino zaklenila in odšla na Istrsko cesto 14, kjer stanuje. Najbrže se ji ponoči ni niti daleč sanjalo, da se medtem v njenem lokalu gostijo nepoklicani nočni gosti. Sele zjutraj, ko je Stolfova odprla trgovino, je opazila delo tatov. Prvo, kar je
llllll III lllll IIII lil IHIf II IIHIIIIin lll IlillllHIIIIIIIIIIIIIlllll 11II! 111HII l IIIIMIIIIIIIII! IIIII1IIIIII1IIIIUIIIIIII! MIIIIIIIIIHIHII IIIUIIIIlll 111!
PASJA VROČINA SE VEDNO TRAJA, ZATO SI TRŽAČANI POMAGAJO KAKOR VEDO IN ZNAJO. NA SLIKI VIDIMO SKUPINO TRŽAŠKIH ZENA IN OTROK IZ DELAVSKEGA RAZREDA, KI SO SI POISKALI MALO SENCE MED RAZVALINAMI BOMBARDIRANE HISE V UL. RIGOTTI
mmm
Sreda 10. avgusta
Lovrenc, Juriča
Sonce vzhaja ob 4.58, zahaja ob 19.22. Dolžina dneva 14-C' Luna vzhaja ob 20-27, zahaja ob 6.19.
Jutri četrtek 11. avgust* Suzana, Bolemir
SPOMINSKI DNEVI
1941 je bil vseslovanski miting v Moskvi.
1942 so partizani uničili rudnik bokista v Libojah v Savinj-ski dolini, ki je bila tedaj okupirana od Nemcev in je rudnik izrabljala nemška vojna industrija.
1944 je Tomšičeva brigada zavzela postojanko v Šmarju pri Jelšah.
1945 je bil AVNOJ spremenjen v začasno narodno skupščino.
1941 začetek I. vseslovanskega kongresa v Moskvi.
1893 je bil rojen Prežihov Vo-ranc - Lovro Kuhar, slovenski pisatelj. Oton Zupančič je napisal o njem: « Prežihovega Voranca smemo in moramo imenovati v eni sapi z našimi najboljšimi imeni*.
Aktivnost ZAM
V četrtek bo ob 20 množični mladinski sestanek za Barkovlje.
V četrtek bo ob 20 v ulici Rugge-ro Manna sestanek za mladino okraja center.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo iz Bazovice
prosi tovariška prosvetna društva naj 21. avgusta t. 1. ne prirejajo proslav, ker bo ta dan v Bazovici proslava 50-letnega obstoja bazov-skega Pevskega društva «LIPA».
ODBOR.
Prosvetno društvo divan Cankar«
pevski odsek. Jutri zvečer pevske vaje. Opozarjamo na točnost
Nočna služba lekarn
Mutua Impiegati, trg Gberdan 2, tel. 6120; Lloyd, ul. delTOrologio 6, tel. 6747; Zeleni križ, ul. Sette-fontane 39, tel. 90-857; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 8009. — Haraba-glia v Barkovljah, tel. 57-28 in Ni-coli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo.
Zaradi počitnic so zaprte sledeče lekarne: Annunziata, Crevato, Mil-lo, Mlzzan, Minerva, Praxmarer, Redenzione, Tamaro in Neri, Za-netti ul. Commerciale.
Urad predsedstva con* zaradi počitnic zaprt
žara* do 15
Urad predsedstva cone bo počitnic zaprt od 16. L m. septembra.	H
Delovali pa bodo še uradi P1* predsedstva cone in upravni & špektorat cone.
PRVA SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Jutri 11. t. m. bo prva sej* * činskega odbora.
vi*
ADEX - IZLETI
4. septembra v POSTOJNO-
Vpisovanje do 16. avgusta Pft potovalnih uradih in pri EXPRESS» - Informacije dobit',« «Adex», ul.F. Severo 5-b, tel.
* * * ^ -
24. do 26. septembra v ZAG®-!
Vpisovanje do 20. avgusta r vseh potovalnih uradih in t, «ADRIA-EXPRESS», ul. F. Sev*1" 5 b - tel. 29-243.,
* * *
4. septembra na BLED.
Vpisovanje do 15. avgusta vseh potovalnih uradih in «ADRIA-EXPRESS», ul. F. Sev*-5 b - tel. 29-243.
Prosvetno društvo iz Flavij
vabi x nedeljo 14. avg., .1949 ob 17 v Plavje na
okrajni prti Koncert
Sodelujejo pevski zbori iz DOLINE, PLAVIJ IN TRSTA Okrepčila, prosta zabava, ples UDELEŽITE SEGA!
DAROVI IN PRISPEVKI
Za počitniške kolonije so darovali: Družina Vlasta iz Ricmanj je nabrala: Glavina Marija 200; Cič Jožefa 200; Rojc Angela 100; Gustinčič Jožefa 100; Rapotec Frančiška 500; Maar Cilka 100; Petaros Marija 150; Zobec Ana 200; Družina Vlasta 200; Hrvat Karla 200; Kosmač Justina 200; Petaros Kristina 200; Parovel Antonija 300; Sancin Ljuba 200; Hrvatič Marija 200; Paule-tič Olivija 300; Bajt-Kristina 300.
Za partizanske sirote daruje Josip Prašelj iz Kontovela 300 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN P'
Dne 9. avgusta 1949 se je,v j stu rodilo 15 otrok (mrtvorojen j umrlo je 6 oseb, porok Pa ie lo 10.
Civilne poroke: nič. .	«
Cerkvene poroke: gostilničar 3| lombieri Michele in gospo*;! Graziano Ana, učitelj Casini ngl to in uradnica Bartelloni A® uradnik Bertogna Silverio in 5, spochnja Girardi Bruna, trg1 zastopnik Natek Bruno in nja Vagnozzi Liliana, krojač Ji sič Giorgio in gospodinja Ge'(, Štefanija, narednik ameriške )f ske Morris Charles Arthur in lefonistka Bocin Karmen Lietai ,, fer Lucci Livio in šivilja Ce ,( Karla, Uradnik Diplotti Nereo j gospodinja Giraldi Qndina, ^
nik Badessi Fernando in ura1 Moro Anna Maria, uradnik gaziol Giacomo in šivilja zani Sergia.	$
Umrli so: 88-letni Pizzamus ujj, como; 86-letnf Crisa.fi Peten letna Cubelig Ica vd. Reden ^ letni Luglio Vittorio; 76-letni raldi Giovanni; 76-letni Zuani u
II RADIO &
JUG. CONA TRS?*
(Oddaja na srednjih valovih ^ ali 1250 kc)
SREDA 10. AVGUSTA 6.30: Jutranja glasba. O-45-/.«? čila (v ital. in slov.). 7.15: Ju'rt^ glasba. 12.00: Operna glasb*. (< Vaški kvintet. 12.45: Poroti'' ital. in slov.). 13.15: Igr* nist Dražil Srečko. 13.35: C v* > iz operet. 13.50: Gospodarski .p gled (v slov.). 14.30: Pregle® in poročila (v ital. in slov.)' ,^ Plesna glasba. 18.15:	Sin»°"	(«
glasba. 18.45: Radijski obzorij
5?
V prst se je urezal
19-letni vajenec Gastone Berloso iz ul. F. Severo 11 je v trgovini, kjer se uči, rezal včeraj salamo. Ne preveč vešč v tem delu se je fant urezal v palec leve roke. Rana je bila precejšnja, tako da je moral na postajo RK, kjer so mu roko obvezali.
Tudi 19-letna Marija Rita Oa-muffo je morala včeraj na postajo RK. Ta je namreč med vstopom na ladjo «ltalia», ki vozi iz Milj v Trst in obratno, zdrsnila tako nerodno, da si je potolkla desno nogo.
FRANČIŠEK S. FINŽOAB
ILUSTRIRA M. 'BAMBIČ
27
«Steber na severu ob Donavi je porušen. Hilbudij je padel. Sloveni naj se zbero in spomladi ima opustošeno vso Tracijo. Res je obilno nadaril Tunjuša, da zaneti razpor med Antl in Sloveni. Ali popolnoma se ni mogel zanesti na Huna. Iz Azije je dobival vedno resnejša poročila, da se dvigajo Perzi k uporu. In sedaj naj odpokliče Belizarja in ga uniči. S tem sl podre še edino oporo v bridkih časih. Kje bi dobil enakega? Ni samo izvrsten vojskovodja, tudi bogat Je. Tisoče vojakov vzdržuje, da ni treba zanje ni stotine talenta vzeti iz državne blagajne! Kje bi dobil enakega? Teodora carica, bi ga dobila. Seveda — takega, ki Je nepremagljiv X, .biserni dvorani’ kraljeve palače sredi dvornih krasotic. Ne, ne njega ne smem uničiti*.
Četrtič Je že obrnil peščeno uro na slonokoščenem stojalu. Sipa je tekla neslišno kakor blesteča nitka skozi drobno luknjico. Uprav-da Je stal pred uro. Cas Je bežal,
njegove misli pa so bile težke, kakor pribite in vklenjene. Stopil je k oknu in se ozrl na morje. Zvezde so ugašale. Propontida je ležala mirno pred nogami carskih dvorov, kakor bi čakala, kaj ji naroči vsemogočni despot. Jadrnica, ki mu Je prinesla poročilo, se ni ganila v pristanu.
Klagia Sofian (1), je molil cesar, «glej, nov hram tl zidam, Salomona hočem prekositi, navdahni me, usmili se me in daj mi modrosti, ki je potrebuje vladar v bridki url! Razdelal Je tvojo hišo požar In prav je imel, ker božja Modrost mora imeti lepši dom. Poplačaj mi trud ob tej uri!»
Zazoril se je dan, kladiva zidarjev so udarila na zidu nove cerkve.
In zažarelo je v glavi Upravde.
«Ni res, ne verujem. Betlzar Je nedolžen! Samo preskušnjo naj prebije!*
Sedel je, vzel pergament in napisal:
»Ker sl ukrotil velikega sovraž-
«5
A
I
nika, ti daje tvoj gospodar in car na voljo, da cstar.eš v Afriki in odpošlješ v Bizanc Gelitnerja in ujetnike, ali pa :e vrni sam in pridi z njimi vred. Obsije te milost despotova!*
Se tisti dan je odplula ladja in na njej Salomon, poslanec, s carskim pismom.
Medtem jc Belizar po drugih ovaduhih že zvedel za tožbo. Brez odloga je obremenil vse ladje z neizmernimi zakladi, jih napolnil z ujetniki Vandali, pustil v. Kartagini posadko Herulov in se pripravil na pot v Bizanc. Hitel Je, da bi se opravičil pred cesarjem in se znosil nad krivimi tožniki.
Ko je Salomon dospel, je bro-dovje že čakalo na odhod in najhitrejša jadrnica je nesla v Zizanc poročilo, da se vrača zmagoslavni vojskovodja.
Justini jan je spoznal, da je rodila tožbo zavist, zato je sklenil napraviti triumf v mestu, kakor so ga slavili samo rimski cesarji po zmagah nad barbari. Prekositi je hotel Tita in Trajana.
Odprle so sc cesarske blagajne in sipale zlato in srebro. Hipodrom je velel na novo okrasiti. Stebrišča in lože so se kar šibile pod težo preprog. Od severa in vzhoda so gonili drobnico v nepreglednih čredah. Sli so hiteli iz mesta in oznanjali v dežel praznovanje po zmagi. Ljudstvo se je gnetlo in vrelo od vseh vetrov proti Bizancu. Kmetje so pustili plug na njivi, rokodelci so vrgli orodje iz rok. Glas despota je ve-
lel vsem v mesto. Obetale so se Jim gostije, kakršnih še nihče ni doživel. In ker so na zimo barbari od vseh krajev in koncev šli za klicem ttpanem et circenses*, je bil Bizavc v januarju tistega leta nabit in natlačen ljudstev vesoljne zemlje.
Upravda je razpisal velike nagrade zmagovalcem v dirkališču. Prav poseben zakon je izdal za dirkače, borce, metalce kopij in lokostrelce. Vse se Je vadilo, vse urilo. Kapadocijski in arabski konji so se plačevali s kupi zlata. Na vežbališču je vrelo od zore do mraka, vse je stavilo, berači in milijonarji, kdo zmaga, zadruga zelenih ali višnjevih dirkačev?
In sredi tega nestrpnega čakanja so se pojavile pred Bizancem v drugi noči meseca februarja tri rdeče luči na morju, Bellzarjevo brodovje.
Bogati Epafrodit, trgovec z dušo in telesom, je porabil priliko, da bi se prikupil Teodori in po njej seveda Justinijanu. Zakaj prebrisani Grk Je vedel, da ga, utegne en sam trenutek, ko bi se pokazal premalo navdušenega hlapca mogočnemu despotu, zaplesti v pravdo zaradi razžalje-nja veličanstva. In te pravde so se vse in vselej končavale s tem, da je obtoženi izginil v globoki ječi, njegovo premoženje pa Je pogoltnila nenasitna carska blagajna.
slov.). 19.00: Prenos iz Lj*1 19.15: Poročila (v ital. in 19.45: Slovenske pesmi pojei*15Jjjj nikova in Plevelova. 20.00:	p
glasba. 20.30: Glasba po K'Kgjt ital.). 20.30: Sindikalna vpr*
(v. ital.). 21.00: Igra (v italijanske pesmi. 22.00:	V	vr
jugosl. narodov (v slov.). 'm' čemi koncert. 22.45: Rilrn*cn.^i, I1 ba. 23.00: Zadnje vesti (v '* slov.). 23.15: Uspavanke.
TRST 11
7.15. Poročll3. 7.30. Koled»r' Jutranja glasba. 8.15. Poročila> F Za vsakega nekaj. 12.00. oD ^
Elija. 12.10. Skladbe franc1
osKld
i*,iV| un.auMv	Ali
dateljev, 12.45. Poročila. 13.0°; .,rjiij po željah. 13.45. Skladbe za 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni Vjh
(1) Sveta Modrost. Ta cerkev stoji še danes, spremenjena v turško mošejo. (Nadaljevanje sledi)
svetovnega tiska. 14.28. POk— ji glasba. 17.30. Plesna ElasD,'fle|l5l Mamica pripoveduje. 18.15- ^ ii ven: Goldoni kvartet štv. 5	^r..
v A-duru. 18.37. Glasba za ’’ ko. 19.00. Zdravniški ved«' Glasba raznih narodov, l9-’ ir. čila. 20.00. Operne arije 20.30. Okno v svet. 20.45. Sl zborovske pesmi. 21.00.	” jlz
pred mikrofonom. 21.15. L»!'>t ;V ba. 21.45. Simfonični koncer • $ Operetne melodije. 22.50. ple* , 'n ba. 23.15. Poročila. 23.30. nudi jutrišnji spored? 23.35. na glasba. 24.00. Zaključek.
= mrno ^
KINO OB MORJU. 17: «Pr>ses
kri*1
«Montel
... «4
vjetskl film.
ROSSETTI. Zaprt.
EXCELSIOH. 16 30: dama«, S. Henie.
FENICE. Zaprt. FILODRAMMATICO. 16 ska maSkerada« A. De Cof Lamour.	,jA
ITAL! A. 16:	«Poroka Jc
stvar«, Lana Turner, J°Lp j»l> ALABARDA. 16:	»Ognjevn* „
Veronika Lake, Joel Mac v IMPERO. 16:	((Krožna d„ajC!j/
Franclje 1949» (Tour &e *-mh t VIALE. 16: ((Nesmrtni naredm .
ry Fondu, Mauren O’ cp I GARIBALDI. 16, na prostem ^ «Sesta kolona«, H. Bogart’ ,\i>h MASSIMO. 16: ((Skrivi osterj » j zana Foster, Horls Karl1°’.'|gl1, ARMONIA. 15.45:	<‘RaiB%nn50l'>
Hall, V. Me Laglen, R- J ,JUI>II7 SAVONA. 16: ((Beneški Jj,y* Robert Cummlngs, Susad ^ ODEON. zaprt.
IDEALE. 16.30: «KrvnlK0V e 0’Hara.	f
MARCONI. 16: «Upornlk». pe||t» RADIO. 16: «Bela devicah, j James Ellison.
VITTORIA. 16: «Vellka 1" ljubezen«, S. Granger >0	'p. J
VENE2IA. 16: ((Vražje z1*',. F1 NA GRADU SV. JUSTA.
sii na ledu« Irene Dun	f
AUSONIA. Zaprt. „oTiJ, T/ KINO V LJUDSKEM V* J, v »Neizmerno zaljubljena*	J j
ford, John Garfield. 0p SKOLJET. - na pro»l«n»	p|
»Poročil sem čarovnico'’ ^ GOSTILNA BROCCHETV* stem ob 21: »Razbojnik1’'
ISTRSKI DNEVNIK
|L0d*UŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTl 301o PRITI. . TEL. 70
Festivali - kulturna manifestacija bujskih Hrvatov
«Teden hrvatske kulture» od 28. avgusta do 4. septembra v Bujah
l^eteklih dveh letih sta bili v tiij dve veliki kulturni mani-
iestaciji; „Festival hrvatske kultu-
hrnau 1947 v Buiah’ «Dan 'lUa Pesmi jjj besede* junija Materadi. Tudi letos se pri-ja podobna kulturna manife-Vefv Bujah 4. septembra.
prej bodo po vaseh kul
Prava
*"»e prireditve, kot nekaka pri-
«7 rf*1 Z° kulturno manifestacijo: hi t” bnJa*s*ce kulturen. Naši sa S„l Hrvati bolj poznajo «Festi-• ®J bo kakor koli. ime ali ime. odločajo. Važno je, da bo to tal- ciia vsega ljudstva, ki bo ku^kazalo rast in razvoj svoje obi„Je' °d dneva, ko je prevzelo v svoje roke.
!>činePrat>*1”0 °ceno značaja in veča ^^^manijestacije, je potrebno,
la\ °Jrem° malo nazaj v predanf°^edali bomo v čase nek-
--•ciuo n
»J?**- fogledali Avstrije i
nico - fašistično Italijo.
PaslednfVStri7e in nat0 na nieno
Avstrija - raznarodovalka tujskih Hrvatov
mislijo, da je bila Avto 2 Čf^ratična država. To še di*	ta,C0' stareiši ljudje se
icraf .J? spominjajo, da so bile ta-hrvat*	d(du Istre — samo štiri
Ufaunt iol*! Veliko Pa je bil° ita~
Ihistr tude je bilo hrvatsko Drino-,0. ? večini. Potrebno je še 5ri»at nit*‘ da S0 e hrvatske šole štVo sne’ ki jih je vzdrževalo dru-šofe 2' širila in Metoda. Te štiri Kj5le, He v Babičih, Materadi, to j., m Martinčičih. Kaj nam tia iiro?U^e’ Ba se je že takrat rnanjjj favorizirala italijanska sitih j ,a- Gradnja novih italijan-iih ),. v Popolnoma hrvatskih kra-^'aiica ^rdo> Skorušice, Triban, toaterM’ Naštel, Kmeti, Medežija, tot, p. 5- Babiči, Karšete, Nova rovija, je zgovoren dokaz,
flADl° JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
*>om°5U^cS opozarjamo, da rJ* «etrtek 11. t. m. ob
tla Miivt-iali izvin»° igro Fra-He» j, , s^eSa «Strme stopni-WortnVaja^° 6,ani slovenskega liane ga Sl^Uallšča iz Ljub-
Uprava
je tudi a r<tJnarod0!. f.Avstrija imela namen lemu j. naše ljudstvo. Dokaz
loi v zd’rit'* ,3e večino omenjenih
h,rtrii„ . Vafa »Lega Nazionale». m -/a ?e	.
^stri
i<Ztibtv
.-a,	1	o,	nat...
tem. delu Istre bi ustvarjala narpdno-
^*ytunjo in šovinistično rgzpo-2Sh»TWdo VSe t0 s Pobritim t *% ’ u,tvarit{ ugodne pogoje “Ollljj de et impera«. ali bolj po Sfc' Povedano: Lahko je vladati fia 1 ki ni složen.
1 Avstrija ustvarila vse te "kitotl,Se jo posluževala najbolj NS tj? sredstva — ukradla je 5edlc * ludstvu — njegov materin Ufaji i-0’!(l,fvo Bujlčine je tako na N ''»Pev* .poskušalo živo resnico "fo kult, .em ziv‘ tudi od ropa-y°tri b dobrin drugim napo n'a jjgki Hrvati še danes gle-JtiVo. parijo, kot nekako dobro »»,'k'°Je Zel° razu 'jlv°. Fa-.fai-ej ™ jo nasledil, je šel
tv? »L«0 !laii ljudje te0° bo!i Vlo • ^a majhnim zlom je QJe zlo.
. prekrščevaiec Ka< . Požigalec šol
»Hz . 10 Pri no Ji
ti liudst2?nŽSel faMzem, je s».	Bujščine	še	predobro
vse-
minu.
je že prve dni po-
kazal svoje pravo lice, ko je zažgal hrvatsko šolo v Materadi, z odlokom zaprl ostale tri šole in prosvetna društva v Materadi, Kastzlu jn Lovrečiči. Pričel je takoj s spreminjanjem naših priimkov, da bi tako dokazal, da tu ni več hrvatuv. Kako naj bi na primer Francoz vedel, da je Martini, ki so ga fašisti prekrstili iz Martinčiča — Hrvat?! Dobro je označil fašizem neki Istran, ki je moral pobegniti v tujino, ko ga je imenoval: Prekr-šččvalec in požigalec hiš.
Dajte nam šol in učiteljev!
Prišel pa je dan, ko je ljudstvo obračunal s temi prekrščevalci in požigalci. Z jugoslovansko armado si je ljudstvo priborilo svobodo. Prva prošnja ljudstva, ki je zadiha. lo olajšano velikanskega bremena suženjstva, je bila: Dajte nam šol in učiteljev! Prišli so iz nove Jugoslavije, ker jih doma ni bilo. Vrnili so se pregnani, toda ne vsi. Težak je bil začetek, ker je fašizmu z njegovim zločinskim delovanjem uspelo raznarodtti precejšnje število ljudstva. Takt je delal V majhnem naselju Koreniki pri Lovrečiči, je bil pošten in zaveden tovariš Korenika Ive stalno zasledovan. Sle zvečer so mu prihajali fašisti pod okno in prisluškovali, da ne bi s svojimi otroci pri ognjišču spregovoril po domače. Se bolj črne kot m noč so bile njihove srajce in njiho-l vi nameni. Toda uspeli so le deloma.
«Cmi paroni. sv e ste nam zelh, je v narečju zapel neki istrski pesnik. Da, vse so nam bili vzeli. Več narodu ni mogoče vzeti, kot da mu vzamčš jezik.
Naši učitelji so prijeli za delo z vsem navdušenjem. V to so vložili vso svojo ljubezen in zavest demokratičnih vzgojiteljev. Moramo reči, da so to nalogo tudi častno vršili.
Prvi festival hrvatske kulture v Bujah
V začetku 1947 so ponovno oživela po fašizmu zatrta prosvetna društva: «Lipa» v Kaštelu, «Naša slogan v Lovrečiči in eHrvatska zvezda» v Materadi. V drugih vaseh pa so bila ustanovljena nova.
Ko so bujski Hrvati zvedeli, da v statutu STO-ja njihov jezik ni niti omenjen, so dvignilj velik protest. Na mogočnem festivalu v Bujah, oktobra 1947 je 15,000 ljudi spregovorilo kot v odločen protest proti teptanju najosnovnejših pra-pip., %Tu smo Hrvati, ki smo bili zatirani na najbolj kruti način, toda nismo nikoli klonili», — je bil glas teh petnajstih tisoč ljudi.To je bila veličastna manifestacija, na kateri so se ponovno oglasile stare narodne pesmi ena drobno in na debelo», katere so peli ljudje s Krašice, Kršina in drugih vasi. Nastopali so pevski zbori iz vseh vasi, stari la-ličani pa so predvajali cFranja in Jurina». Ta festival je pričal o kulturnem in narodnem prčrodu
Tretja kulturna manifestacija, ki bo v Bujah 4. septembra, je že sedaj cilj vsega ljudstva Bujščine. Kako je našim ljudjem prišel v kri ta praznik, dokazuje to, da vsi že-Ujo, da bi se ta vršil v njihovih vaseh. Da bi se tej želji ugodilo, je bilo določeno, da bo v tednu od 28. avgusta do 4. septembra v vsaki vasi majhen festival. Po tri ali štiri vasi bodo priredile skupno praznovanje, en večer v eni, drug ve-ččr v drugi vasi.
Z e se pripravljajo vsa prosvetna društva z učenjem recitacij, pesmi, rui-rodnim-i in folklornimi plesi., godbami itd. Podali bodo tudi zaključek iz opere «Ero z onega sveta» Jakova Gotovca, Višek tega velikega kulturnega praznika pa bo zaključni dan v Bujah s povorko in kulturnim nastopom vseh prosvetnih društev. Tu bodo ta društva pokazala, kaj so se naučila in koliko so napredovala od zadnjega festivala,
Ce pomislimo na težko preteklost, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da so tudi v Bujščini že veliko napravili. Vse ljudstvo se zahvaljuje ljudski oblasti, ki j? ob vsakem času in ob vsaki težavi dala vso pomoč in podporo. Ljudstvo, ki je v oboroženi borbi zdrobilo vezi suženjstva in vzelo oblast v svoje roke, tako napreduje.
Sestanek koprskih mater
Koprske matere so se zbrale, da bi zvedele podrobnosti v zvezi z odhodom svojih otrok v kolonije. Zanimalo jih je kakšno Ce življenje v koloniji in kaj vse jim morajo pripraviti za pot. Na vsa vprašanja, v katerih se je odražala skrb matere za lastnega otroka, so dobile primerne odgovore.
Veselilo jih je, da bodo njihovi otroci v novi Jugoslaviji, kjer se bodo počutili dobro in mnogo pridobili na zdravju. Nekatere matere, ki so se udeležile sestanka, so že imele svoje otroke v kolonijah. Mnoge od teh so prosile za besedo m povedale, kaj so jim otroci dobrega sporočili, ko so prišli nazaj. Neka mati izjavlja, da je žalostna, ker ne more pustiti hčerko na pot zaradi bolezni, pridobljene na vojnih posledicah.
Vsaka mati si je želela spregovoriti tako. da bi izrazila globoko hvaležnost ljudski oblasti za skrb do njihovih otrok. Sklenile so, da bodo v najkrajšem času napravile skromna darila za jugoslovanske otroke, ki letujejo trenutno v našem okrožju.
Odpotovalo je 160 otrok. No, danes so naš; pionirji na mestu.
IZGUBLJENA IZKAZNICA
Tovariš Bembič Marjan iz Pobegov št. 98 je izgubil v nedeljo na poti od Kopra do Pobegov listnico z osebno izkaznico, 1180 din in raznimi drugimi dokumenti.
Prosi poštenega najditelja, da izroči najdeno v naši podružnici v Kopru.
Odkritje spomenika naliti bon
in otvoritev planinske koče na Poreznu
Planinsko društvo v Cerknem sporoča vsem ljubiteljem planin ter bivšim borcem, da bo v nedeljo 14. avgusta, ob 10. uri na Poreznu (1632 m) odkritje spomenika v NOB padlim borcem ter otvoritev obnovljene planinske koče Najprimernejši dostopi na Pore-zen so naslednji:
Z vlakom do Podbrda, nato čez Petrovo brdo (3. ure hoje).
Z avtobusom iz Ajdovščine, ali Sv. Lucije do Cerkna, od tod preko Poč (3 in pol ure hoje).
Z avtobusom iz Skolje Loke do Cerkna, nato preko Poč (3 in pol ure).
VAN G AN El.
i prostori n mu, zannoi udih id
Pobegi• Čežarj i
Vojaki s svojim ljudstvom
V nedeljo je pomagalo pri gradnji našega zadružnega doma tudi 25 vojakov JA. Tem se je pridružilo še 40 drugih tovarišev iz obeh vasi. Nekateri sq prišli že ob peti uri. drugi pa ob šesti in sedmi. Delali so vsi do 12 ure.
Posebno smo bili veseli naših tovarišev vojakov, ki so s svojo udeležbo pokazali, da so vedno pripravljeni pomagati ljudstvu, ki si z napori ustvarja boljše življenje. Ti tovariši vojaki so izšli iz naših vrst in so torej isto kot mi. V prvi vrsti sq čuvarji pridobitev narodno osvobodilne borbe. To bodo tudi y bodoče. Kar pa imajo časa izven te svoje dolžnosti, ga porabijo za to, da pomagajo svojemu ljudstvu. S tem se jim za to pomoč najlepče zahvaljujemo.
Kar oddahneš se, ko se ti ponudi prilika, da se malo pogovoriš z našimi ljudmi po vaseh. Nekako samozavestno in odločno je njihovo vedenje in govorjenje. Čutijo, da imajo v rokah oblast, katero so si priborili. Tak je danes vtis, ki ga dobiš ob srečanju z našimi delavnimi Istrani.
V Vanganelu so dokončali mla-tev žita. Dobro je dala pšenica. Skoro 40 odst. več kot lani. Zrnje je zdravo in debelo. Ljudje sq zadovoljni s pridelkom. Več bodo imeli kruha kot lani. Pri mlatilnici so dali prednost tistim, ki se vedno udeležujejo prostovoljnega dela.
Veliko olajšav in izboljšanja je prinesla ljudem ustanovitev kmečke nabavno-predajne zadruge. Po komaj enoletnem obstoju ima že toliko zmogljivosti, da računajo za prihodnje leto na nabavo traktorja in motorne mlatilnice.
Prvo zelenjavo je letos vzela pomladanska suša. Češnje pa so na to deloma nadoknadile to izgubo, ker jih je bilo več. Sedaj sprejema zadruga od svojih članov krom. pir, jabolka in grozdje. Krompir ja je do sedaj sprejela že nad o-sem vagonov. Skupno pa bodo kmetje oddali kakih 15 vagonov. Pridelek krompirja je nekoliko manjši kot lani, je pa bolj zdrav in lepši.
Tu moramo poudariti, kako se je ta zadruga razvijala. Lani so kar na prostem sprejemali pridelke-Seveda ni bilo mogoče v kratkem času pripraviti vsega. Letos so zgradili začasno leseno skladišče, ki je
dovolj prostorno, da sprejme tudi večje množine blaga. To skladišče niti ni bilo v načrtu, pa so ga vseeno napravili. Nabavili so kamion, ki služi za prevoze. Velika korist tega je razvidna že iz tega, da jim zasluži še pri drugih vožnjah tolp ko, da lahko s tem zaslužkom plačajo vse zidarje, ki pomagajo pri gradnji zadružnega doma. Fred ustanovitvijo zadruge so morali kmetje s svojim blagom v Koper. Dnevno je šlo do 140 voznikov z osliči. Torej: 140 ljudi, 140 vprežne živine in 140 vozov je odhajalo v vročini, v popoldanskih urah v Koper in se vračalo pozno ponoči. Koliko ur imajo danes prištede-nih za druga dela! Vse to delo o-pravi danes kamion. «To je olajšanje in napredek«, pravijo ljudje. Tudi drugače se zadruga dobro razvija. Pred dobrim mesecem je nabavila 16 plemenskih svinj in e-nega samca. Posamezni kmetje pa imajo skupno 32 plemenskih svinj. Ne bomo v skrbeh za mladi zarod prašičev. Se več' jih bomo imeli kot za potrebe kraja.
Kar pa je glavno: cene bomo sami postavljali, da bo lahko vsakdo dobil prašiča za rejo. Nič več špekulacije! Pri nas ji je že odzvonilo!
V okviru zadruge bodo ustanovili tudi šiviljsko zadrugo. Sest šivilj je že pripravljenih, da bodo takoj pričele z delom. V zadregi pa so za šivalne stroje. Tu upajo, da jim bo ljudska oblast prišla na pomoč.
Nekaj časa je gradnja zadružnega doma šla bolj počasi. Ljudje so imeli opraviti z nujnimi deli ha
polju. Delalo ie te do 15 ljudi na dan. Sedaj pa bodo prijeli bolj živo. Sklenili so, da mora biti zadružni dom pokrit do prve nedelje
v septembru. Vsi ljudje V tem kraju čutijo, kako jim je zadružni dom potreben. Imajo pa eno željo, ki jo s tem izražjo ljudski oblasti. Nujno bi rabili dva tesarja-ve-zača. Od teh je odvisno, da bo do prej omenjenega roka njihov zadružni dom pod streho, «Takrat bo velik praznik za Vanganelce«, nam je dejal tovariš predsednik in nas istočasno že povabil na otvoritev. In še ne! A so prosili. Da bi iz Kopra prišli tudj njim na pomoč, tako kot so šli v Buje in k Cežar-jem. Tako bi se še bolj spoznali in povezali z našimi aktivisti.
Se za sedež KLO, zadruge in mladine so poskrbeli. Popolnoma so obnovili štiri sobe in napravili nov vhod s cementnimi stopnicami. Vse to delo sq napravili udarniško. Po pet ljudi dnevno je delalo in so opravili nad 900 prostovoljnih ur.
Tako se razvija življenje po istrskih vaseh. Vsak dan nekaj, vsako uro nekaj. Ljudstvo občuti, kako je od njega odvisn0 izboljšanje, občuti, kako mu ljudska oblast priskoči na pomoč z nasveti in materialom tam, kjer pride y zagato.
Loterija AS1ŽZ
Okrajni odbor ASI2Z v Kopru organizira novo loterijo, katere čisti dobiček bo v korist otroške kolonije in za potrebe organizacije. Listki loterije bodo v prodaji na Centru tiska in v knjigarni LIPA v Kopru. Cena listkom 20 din.
Žrebanje bo prihodnjo nedeljo 14. avgusta ob 19. uri na Titovem trgu. Ker jma loterija 10 zelo lepih dobitkov in je njen namen pomagati našim najmlajšim, vabimo vse, da si jih pravočasno priskrbijo.
Danes občinska seja na Gradu
Danes zvečer ob 20.30 bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu redna seja občinskega sveta. Za to zasedanje, pri katerem bo glavna točka razprava o občinskem proračunu za tekoče leto, velja naslednji dnevni red:
1. Citar.je in odobritev zapisnika zadnje seje.
2. Imenovanje skrutinatorjev.
3. Odobritev sklepov občinskega upravnega odbora in ureditev plač občinskim uradnikom in nameščencem.
4. Organski pravilnik občinskih uslužbencev: posebne doklade za tehnične služnosti.
5. Organski pravilnik občinskih uslužbencev: posebna nagrada za diplomo občinskega tajnika.
6. Bilančni proračun za leto 1949.
7. Razno.
Po 20 uri bo za občinske svetnike na razpolago za prevoz avto izpred občinske hiše na grad.
Prometna kampanja se nadaljuje
Sedanja prometnS'"katnpanja, katere	najbolj vidni znak	so številne
belq	črte na nekaterih	križiščih v
Gorici, ki bi menda hotele pokazati, da je v Gorici še vedno velik promet, se še vedr.o nadaljuje. Po cestah se vidi več orožnikov in cestnih agentov kakor običajno. Preteklo nedeljo so ti urejevale; cestnega prometa ustavil; 111 oseb in 26 motornih vozil ter pri tem nalo-bujskih Hrvatov. Mnogi stari ljudje I ^ večjih in manjših glob za-so izražali,	da	je	bil	to največ ji I rac*i	Prekrška cestnega	pravilnika.
dan v	njihovem	življenju.	I
Ponosno govorijo danes - Hrvati smo!
Po tej veličastni manifestaciji se je v Bujščini utrdila zavest, da se ni potreba nikogar več bati Ni je sile na svetu, ki bi te ljudi mogla še kdaj razdvojiti. Se tisti Hrvati, katerim je bit fašizem skoro popolnoma zaglušil narodno zavest, da so omahovali, če si jih vprašal po izvoru, danes ponosno trdijo: Hrvati smo!
KINO
VERDI. 17: «Zadnja pot zločincev«, F. Brady in E. Scott.
VITTORIA. 17: «Le kdor pade lahko znova vstane«, H. Bogart. CENTRALE. 17: «Sinji pajčolan«, C. Morlay.
MODERNO. 17: «Tajna ljubimka«, A. Valil.
EDEN, 17: «Kavkaškl potnik«, J. Majoukin.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
OB DANAŠNJEM ZASEDANJU OBČINSKEGA SVETA
Roke proč od občinskega premoženja
Nekatera privatna podjetja bi se rada okoristila z občinskim premoženjem in si pripravljajo v svojem časopisju pot do njega
V zadnjih dveh številkah pone-deljskega glasila iz Vidma sta se oglasila dva člankarja, ki bi rada
prepričala naivne čitatelje o potrebi da se goriška občinska podjetja iz-roče v privatne roke, ker da je to najboljši način za olajšanje in zmanjšanje občinskega primanjkljaja. Zanimivo pri vsem tem je dejstvo, da sta člankarja precej različnih naziranj v tem pogledu, in je prvi mnenja, da občinska podjetja ne morejo pomagati občinski upravi, drugi pa pravf da imajo desetine milijonov letnega dobička, ki bi šli lahko v olajšanje občinskega upravnega primanjkljaja,
S to polemiko v zvezi je objavil pred nekaj dnevi ob-trski svetnik H. t>att. članek, iz katerega po-snemamO:
«Medtem ko upravniki naše občine poskušajo vse mogoče, da bi čimbolj uravnovesili bilančni račun za tekoče leto, pa nekateri kro. gi, ki zastopajo svoje interese, ki r.imajo prav nič skupnega z inte-tresi večine meščanstva, računajo, da je prišel čas, ko bi se s svojimi grabežljivimi rokami lahko poceni polastili dobro opremljenih občinskih podjetij.
Kakor po navadi je normalen tolmač teh teženj časopis sv. Krispi-na, ki s svojim neznanim dopisnikom javlja, da je zelo lahko rešiti ta problem.
Clankar je pravcati «čudodelnik»
jevanje in konec)
). edei ■
„ež«!a nn! "a nizko skal°• ki je L.^t»na f1620' Pol°žil je roke »Se ' ci 80 mu v tem polo-» a* je r,U ,s*coraj Pod brazdo, h fatel b° Žepih cigarete, a jih J1 bj p°5abil jih je bil v izbi.
Isli, j,.. s cim zamotil in zavrnil j Meja; S° mu bajale, se je tfi) » Polcvnlin., n««
» i; \
£ tal jeVp.oi:rajino Pod seboj. 1 9a . tisti posebni vonj,
H
Po
dežju izpuhteva po-
ie j	i	"~	ua	7UU
Tok Urnela LieQal V krL ^odaj
»L a' ki fa bila s «-
»iztegni ^ kot siv• skozi noč
5>bUt\Pas-	fa <“m
H Stehskr d0niač k0t st0ka' j(
»Je 7e
t»a)i ta; Stefa *e Je zdel
tako domač, da
t»u
mu
Ure- V nespečnih no-Prisluškoval. Bo-in ga zazibaval v
dvi2je°orn so kakor na se c*«i c iz mrak a žarnice k
nekaterjed hišami‘ Svetilo
»«i[?t okni rp Pr°želje z drema-“la*0 Udari jene izmed h,ž je Do rZ“la tuia.
% , 9 Po r„j. tuja, neubrana
'C**' fa sitt Pod vesjo, tik \ in vrsta luči. Tam
sigova,,y:en s!ap ie doi°°
S *0a- I'tani,,	b° preglasil
miadJ0‘ 0a }e vez"l SP°-d	‘ m na sina. Ta
\ ‘»M	nilsl*l z mešanimi,
* J e(er	siadkimi občutki.
'uh.
rn l kot Preinfa dn‘ b°l)
> s°dba n ,! orenkimi- Neli ' Jo tfadeh in dogaja-
»es ■ ti j0 : “ ‘n
Niln *ebof I"'1 ,Pred tedni od-' v *r‘cu 2e,v vrinogočem \<H , esede J? <e davno pre-S v u> da n iih je v jezi ”a f ln® «o no(e vež videti. f® hih°-	Poskočile
j- 2 inc? °srl se je »• j; J *az„a p oknih trepeta-"e je "tedla svetlo-
tato^?iUa ” kak te-
'• Znli Pa u“ iez° in kVLfa SkleDa roke in
Oa je
obšlo sramo-
vanje. Zakon jima je prinesel precej trdih besed, a udaril je ni nikoli, le dvakrat ji je primeril roko. Cernu ga s svojo neumno pametjo žene v prepad? Bolj zaradi udarca, ki ga je izzvala, kot zaradi njene neumne pameti je bil hud nanjo, da mu je iztiskalo žolč-Trudil se je, da bi se opram-čil vsaj pred samim seboj, Saj to se je moralo zgoditi, ker ni zalegla trezna beseda. Ne bo se dal več voditi iz zagate v zagato, od nikogar, niti od lastnih strahov. Nauka, ki mu ga je življenje s kolom zabilo v glavo, mu noben zlodej več ne zbije. Tina naj ga le ima za suravežaa, le naj ga obklada s psovkami, razkriči naj zaušnico po vsej vasi in okolici. In tudi če izpolni grožnjo in mu res pobegne, bo sam ostal pri hiši,
Ta sklep je bil čudežno pomirjujoč, vendar ga ni popolnoma utešil. Samotarjenjc bi ne bilo nikalco življenje, on pa je hotel živeti. Četudi se mu je mlada kri unesla, je prav v teh letih živo občutil, kako je povezan s Tino... Vsako misel tisti dan in še daleč nazaj pa je spremljal tenek pripev skrbi za jutrišnji dan. Zaman ga je potiskal v ozadje. Preprosta modrost: pride, kar pride — ga s svojo vdanotsjo v božjo voljo ni mogla več potešiti.
Jezno je zamahnil z roko preko obraza, kakor da odganja vsako misel. V vasl je odbilo ure. a se je tega zavedel šele, ko je odbrnel zadnji udarec. Koliko časa se je zasedel? Medtem je bil zapihal vetrič, oblaki so se razklali, prišazal se je Urok pas
modrine in na njem zvezde. Pokrajina je bolj in bolj bledela, kakor da se raztaplja tema, izza grebena se je dvignila polovica meseca. Po dolini in po obeh pobočjih se je razlila njegova svetloba.
V nji se je kot senčna slika odražalo grmovje, drevje, skale, njivice in zaplate senožeti vse do vrha. kjer se je v eno zlivala temna goščava.
Stefa se je dvignil in počasi odhajal navkreber po stezi. Roke je tiščal v žepu suknjiča in se oziral okrog, kakor da je prvič stopil v čisto nov svet. In vendar je bila to znana zemlja, ki jo je prej zagrinjala tema, a jo je mesečina iznenada odgrnila očem. Stokrat in stokrat jo je gledal in cenil le skozi zorni kot svojih koristi, tedaj jo je pruič dojemal s srcem. Čudno se mu je zganilo v prsih, kakor da se iz njega lomi suh jok brez solza, da je obstal. Kaj mu je? Pa vendar ne! Da bi odgnal mehkobni izliv, ki mu kdaj podležejo tudi najtrši ljudje, je iz spomina na zadnje tedne nekajkrat zagrizeno ponovil, kakor da se ošteva: ««Norec! Norec! Tak norec!«
Izmučen, kakor izgubljen, začuden sam nad seboj je gledal nekaj časa pred se, nato se je ozrl proti hiši. V oknih ni bilo več medle svetlobe. Ali je Tina nazadnje res pobegnila? Ta misel ga je tako nemilo ugriznila, da so mu noge dobile peroti in je malone planil skozi vrata.
Tine ni bilo. V ognjišču pa Je dogoreval skromen ogenjček in skozi železna vratca usipal ozke pramene na pod. Skoraj tiha pesem plamenov in svetloba sta
pričala nekaj toplote in domačnosti med stene.
Stefa je pinžgal svečo in posvetil v kamro. Tina je ležala na slami, ki jo je bila razprostrla v kotu. Pogrnila se je s tanko odejo, ki jo je bila prinesla s seboj. Ni spala, a se tudi ni zganila, ko je vstopil, ob raz je imela obrnjen nekam v okno. Ležala je na robu, zanj je prihranila prostor ob steni.
«V lončku na ognjišču je čaj... kruh je na mizi... drugega nimam«, je rekla počasi, p pretrganih besedah, z izmučenim glasom.
Se je tu, je pomislil Stefa. Ni ga zapustila. Bil ji je hvaležen. Ni mu odpustila, to je vedel, preveč jo je poznal, zaklenila je vase in četudi mu morda nikoli ne bo očitila, ne bo pozabila do smrti. Toda ni se odtrgala od njega, rajši se je vdala.
Ko je legel ob njeno stran, se mu je zdelo da mora nekaj reči. Dolgo je mozgal v sebi za primerno besedo.
«Stanetu bo treba pisati», je dejal. eNič se ni oglasil. Bom že kje iztaknil njegov naslov».
Tina je dolgo molčala, kakor da razmišlja.
«Ali misliš, da se bo vrnil?« se je slednjič oglasila.
sMislim. A če se tudi ne vrne... Saj je naš, ne? Ne bomo si kot voleji».
«Saj, saj. Piši mu1»
Stefa ni verjel, da se bo sin še kdaj vrnil. Morda za kak dan na obisk- Drugačen kot on, Stefa, njegov oče in ded, bo hodil svoja pota. Čutil je, da se spreminja svet okoli njega in da se temu ni mogoče upirati. V.es zarit o stare kolotečine rodov tega ni mogel razumeti. Kdo ve, morda bo kdaj razumel. Zdaj je razumel le, da ima zopet tla pod nogami. In —> česar se je medlo zavedal, a bi ne znali izraziti — da je prvič s srcem začutil domovino.
in Po- njegovem je dovolj dati v zakup privatnim podjetjem vse občinske naprave, da bodo iz tega prejeli .toliko denarja, da bodo lahko bolje plačali uradnike, okrepili občinsko blagajno in napravili še razne druge čudeže te vrste. To je zelo lepo, vendar pa ne prepričljivo.
Clankar pravi, da je zmota, če občina Je nadalje obdrži občinska podjetja, ki začasno niso donosna, ker morajo poskrbeti za popravilo škode iz vojne. Mi odgovarjamo na to, da ima občina pravico do vojne odškodnine in da zato omenjena popravila ne gredo v breme občinskih podjetij, ampak je to naložba kapitala, ki dvigne vrednost premoženja občinskih podjetij in s tem vrednost občine oziroma njene skupnosti.
Pisec prvega od obeh omenjenih člankov navaja z nekako slabo prikrito nevoščljivostjo visoke plače uslužbencev občinskih podjetij in je s tem v nasprotju s svojimi iz-vanji v prvem delu članka, kjer pravi, da občina nima možnosti dobro plačati svojih uradnikov in bi menda hotel dati s tem razumeti, da misij samo na ekonoma, glavnega računovodjo, glavnega inženirja ir. morda »e nekaj uradnikov iz ožje skupine, ki vršijo svojo službo direktno v občinskih uradih. Pri tem pa se moramo takoj vprašati, kaj misli z vsemi ostalimi uradniki in delavci, ki so zaposleni pri občinskih podjetjih in drugih občinskih napravah, ki bi jih člar.kar rad izročil «sposobnim rokam« zasebnih podjetnikov, Ali ti nameščenci niso vredni upoštevanja? Ne smemo želeti dobro enim in pri tem pripravljati r.esrečo drugim, ker bi to vzbujalo vtis, da smo preveč preprosti, ali zainteresirani.
Morda bi privatna podjetja z mnogo večjim izkoriščanjem uslužbencev zmanjšala upravne stroške njim zaupanih podjetij. Toda višek dobička, ki bi ga na ta r.ačin pridobili, bi prav gotovo ne šel niti v korist občine .niti v korist potrošnikov, ampak bi bil namenjen v izključno korist podjetnika (kakor imamo že zgled pri javr.em kopališču, avtobusnem mestnem podjetju itd) in bi pri tem skušali izvleči vedno večje dobičke.
Prav gotovo bi dohodek, ki bi ga pridobili pri zakupu od teh privatnih podjetij, ne mogel rešiti problema več desetin • milijonov primanjkljaja občinskega proračuna, Tukaj je treba podvzeti vse drugačne mere.
Najprej je treba zaupati vodstvo posameznih oddelkov, k; se kažejo danes kot pasivni, zmožnim osebam, poznavajočim dobro svoj posel (kakor je že rešeno pri občinskih podjetij). Imenovati je treba posebne odbore, ki bodo nadzorovali poslovanje posameznih oddelkov in v te odbore je treba postaviti tiste meščane, ki so strokovnjaki v posameznih vprašanjih, ker so že delali ali vodili podobna dela. Prav tako naj bodo v teh odborih zastopane tudi široke množice potrošnikov.
Treba je podvzeti davčno politiko, ki bo odgovarjala stvarnim gospodarskim možnostim meščanov In ki bo dejala sporazumno z okrajnimi davčnimi odbori, ki bodo lahko dali potrebne informacije za do-ločitev resničnih dohodkov davkoplačevalcev. Dar.es vodi davčno vprašanje majhen občinski urad, ki ga poleg tega vodi načelnik, ki ni Goričan in ki zato pozna premalo
ali nič pravo gospodarsko stanje Goričanov.
Potrebno je uvesti štednjo prt nekaterih stroških, ki niso neobhodno potrebni in tako bomo dosegli, da bo bilančni račun, čeprav nepopol-noma ozdravljen, (kar je skoraj nemogoče doseči pri naši občini samo s svojimi lastnimi silami), vsaj polagoma usmerjen proti normalnemu stanju.
Vsekakor se problem ne bo rešil s prodajo ali zaplembo občinskih podjetij in drugih naprav.
Meščani imajo pravico zahtevati, da sg ohrani občinsko premoženje in imajo prav tako pravico zabra-niti, da bi bili izpostavljeni špekulacijam zasebnikov za vse tiste služnosti, ki so v splošno korist vsem občanom. Vsako drugačno razglabljanje pa preveč smrdi po... zasebnem podjetju.«
Nov primer kužne bolezni
Preteklo nedeljo so v hlevu Jožefa Slavnika v Vilesah odkrili nov primer slinavke pri goveji živini. Občinski živinozdravnik je takoj odredil varnostne ukrepe, da bi se bolezen ne razširila še na drugo živino in na druge bližnje hleve.
Avtobusni vozni red podjetja Ribi Co v Gorici
Gorica - Trst: Odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13.30. Qb praznikih 7.30 in 13.
Odhodi iz Trsta ob 13. in 19. Ob praznikih ob 12.30 in 19.30.
Gorica - Tržič: Odhodi iz Gorice: 6.45, 11.30 in 12.45.
Odhodi iz Tržiča ob 7.40 in 17.20.
Vožnje ukinjene ob praznikih.
Gorica . Palmanova: Odhodi iz Gorice ob 8 in 13.15; ob praznikih ob 18..
Odhodi iz Palmanove ob 6.45 in 12.30; ob praznikih pa 12.45.
Tržič - Videm: Odhodi iz Tržiča ob 7. 50
Odhodi iz Vidma ob 12.30. Vožnje ukinjene ob nedeljah.
PADEC Z LESENEGA ODRA
Pri delih za popravilo ladje «Con-te Biancamano« v Tržiču je bil zaposlen tudi 471etni Tacul Ivan m
Tržiča. Predvčerajšnjim je pri svojem delu padel z lesenega odra z višine okrog dveh metrov in se pri tem precej pobil.
Takoj so ga odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer so mu našli več manjših poškodb in zlom v levem zapestju. Tacul bo moral ostati v bolnici okrog mesec dni.
Tatovi na letovaniu
V sedanji pasjj vročini, ko vse hiti v gore m k morju, so se tudi tatovi preselili na deželo; vendar pa kot praktični ljudje tudi tam niso opustili svojega delovanja.
Tako so prejšnji teden v noči od 5. do 6. t. m. obiskali v Trušah pri Dolenjah gostilno Marije Toroš. Bili so toliko obzirni, da je niso hoteli buditi in so si kar sami postregli ter odnesli za spomin XI prtov, 18 prtičev, 3 rjuhe, 6 steklenic likerjev z osmimi kozarci in ie nekaj drugih drobnarij. Gostilničarka ceni škodo na 29.000 lir.
Tudi krojača Atilija Simšiča v Trušah so obiskali morda prav isti tatovi in odnesli 1 jopič, 3 pare hlač in 1 majico v skupni vrednosti okrog 25.000 lir. Oba sta prijavila tatvino orožnikom, ki se sedaj potijo za sledovi neznanih vlomilcev.
Z
ii
Tajnik Fabbro poroča o načrtih za bodoče delo • Živahna debata, ki priča o zanimanju delavstva za svojo sindikalno organizacijo in za industrijski razvoj Goriška
V soboto popoldne je nadaljeval s svojim zasedanjem III. kongres Delavske zbornice v dvorani gostilne «Pri zvezdi« v Gorici. Za poročilo, ki ga je podal organizacijski tajnik Manlio Trippi, se je po kratki debati oglasil k besedi tajnik Delavske zbornice za socialistično strujo Sergej B'abbro.
Najprej je Fabbro na kratko očrtal gibanje delavstva v prvih povojnih letih in dejal, da so delavske množice in njihove organizacije zelo občutljive za težave sedanjega trpnutka. Posebne važnosti je dandanes odločna volja delavstva, da se postavijo proti o-fenzivi delodajalcev in da zopet prevzamejo pobudo za udejstvovanje v državnem gospodarskem življenju, kar bo podlaga za uravno-vešenje v proizvodnji, obnovi in izgradnji države.
Sindikalna organizacija ima danes velike težave pri izvrševanju svojega dela. Mnogo je pomanjkljivosti pri organizacij in poslovanju Delavske zbornice, za katere je treba izkati vzroke v bližnji preteklosti, predvsem pa v kompromisarski politiki nekaterih političnih struj. Organizacija mora biti povezana z dejanskim stanjem, če hočemo, da bo učinkovita in zato je potrebna sindikalna mobila-zicija na široki podlagi, pri kateri je treba poskrbeti za tehnični in kulturni dvig vodilnih sindikalnih kadrov.
Sindikalni tisk je treba pojačiti in razširiti po tovarnah, da po njem seznani delavstvo s problemi, ki so zanj največje važnosti. Tovarniški odbori, ki jih sedaj delodajalci izganjajo, morajo vztrajati in se ojačiti pri svojem delu, ne da bi pri tem prinesli svoje vmešavanje v izključno področje sindikati, ker se je že večkrat zgodilo in je povzročilo nekatere zmešnjave in nesporazume. Razkolniško delovanje na sindikalnem polju še vedno ovira napredek delavskih organizacij, vendar pa so njegovi rezultati vedno manjši in manj pomembni.
Govornik je nato navedel nekatere organizacijske probleme * in program za delo v bližnji bodočnosti. Podrobno je poročal o gibanjih, ki so se vršila v pokrajinskem okviru pod vodstvom in s podporo Delavske zbornice.
Poročilu Sergeja Fabbra je sledila debata, ki se je je udeležila večje število prisotnih delegatov in so razpravljali o številnih problemih, zlasti v zvezi z industrijskem razvojem goriške pokrajine, od katerega je odvisna usoda njenega prebivalstva. Med drugimi sta se oglasila k besedi zastopnika Grassi in Fabbri, ki sta prikazala probleme tržaške oljarne in ladjedelnice v Tržiču.
Kongres je zaključil svoje delo v soboto ob 19. uri in ga nadaljeval nato v nedeljo zjutraj. Ta dan so prišli r.a kongres še številni novi delegati iz podeželja,1 ki jim prejšen dan zaradi dela ni bila mogoča udeležba. Tako je ta kongres zadobil še bolj viden značaj važnega delavskega posvetovanja, ki na demokratičen in jasen način obravnava svoje važne probleme. Takoj v začetku sta bili predložen; dve resoluciji, okrog katerih se je razvila živahna debata, pri kateri so razpravljali o raznih organizacijskih problemih in sindikalnem poslovanju, zlasti v zvezi z bodočimi nalogami organizacije, pri katerih je treba upoštevati kritične izkušnje iz preteklosti.
V diskusiji so se govorniki dotaknili najrazličnejših problemov, ki zadevajo življenje naše pokrajine. V prvi vrsti je bilo govora o
brezposelnosti, dalje o položaju in krizi pri tržaški oljarni v Tržiču, o nevarnosti za zmanjšanja dela pri ladjedelnici, o položaju in možnostih pri podjetjih Solvay, Fas-sero, Podgorske predilnice, o javni delih, podpornih akcijah pri podjetjih, o kmetijskih in podjedel-skih problemih splošno itd. Veliko število teh naj razno vrstne j ših problemov dela, ki so prišli tukaj na kaže. da so vsi ti problemi tesno povezani z gospodarskimi in socialnimi vprašanji/ za katere je treba najti pravično in demokratično rešitev. Dvigniti je treba raven delavskega razredi in pripraviti njegovo sodelovanje v javnem življenju in vodstvu države. S tem v zvezi bo tudi iz dneva v dan zrasla ter se okrepila sindikalna organizacija, ki vodi delavski razred.
Pri vprašanju sindikalne organizacije tekstilnih delavk je spregovorila tudi Rina Boncompagni, ki je prikazala nekatera vprašanja in pomanjkljivosl. na tem področju, o katerih se doslej ni v dovoljni meri razpravljalo. Poleg nje r.e je oglasilo še več drugih ženskih predstavnic, ki so prikazale delo in potrebe žene-delavke.
V imenu Splošne zveze dela (CG1L) se je oglasil tov. Capelli, ki je navedel nekatere delavske probleme in pot do njihove rešitve ter zagotovil pomoč Zveze delavstvu v borbi za dosego svojih pravic.
Ob koncu debate sta se še enkrat oglasila oba tajnika Trippi in Fabbro. Izvršilni odbor Delavske zbornice bo izdelal posebno poročilo o poteku kongresa Zanimanje vseh prisotnih delegatov za delavske probleme in njihovo navdušenje je porok, da bo sindikalno, gibanje v okviru pokrajinske Delavske zbornice doseglo v bodočih mesecih nov razmah, ki mu bo pripomogel do še uspešnejše obrambe pravic delavcev, ki so včlanjeni v sindikalni organizaciji Delavske zbornice.
TAT SE BO SEL HLADIT
V noči od pobote na nedeljo so tudi v St. Lovrencu pri Moši bile izvršene tri tatvine. Jvanu Blažiču so neznanci odnesli radijski sprejemnik, žensko torbico in 700 lir v gotovini, v skupni vrednosti okrog 20.000 lir.
Elizabeti Pecorari so tatovi odnesli poleg 8000 lir še zlato verižico, ki je bila vredna preko 14.000 lir. Delavcu Brajdi Igir.iju so pa odnesli gumijaste čevlje vredne 1300 lir.
Tokrat so imeli orožniki veq sreče in so pridržali brezposelnega 39’etnega delavca Valerija Miana iz St. Lovrenca, ki je priznal omenjene tatvine in poleg tega še to, da je kopal krompir na polju kmeta Prima Miana iz St. Lovrenca.
POGORELA BARAKA
V Gradiški se je v ponedeljek vnela 19 metrov dolga in 8 široka lesena lopa, ki je bila last tehničnega urada. Lopa je bila že razpadajoča in vzroki, ki so povzročili njen požar, so še neznani. Čeprav so prišli na pomoč gasilci iz Gorice, ki so jih telefor.ično poklicali, je baraka popolnoma pogorela in cenijo povzročeno škodo na okrog 350 tisoč lir. Pri gašenju so pomagali tudi sosedje, moški in ženske ter tako se je posrečilo preprečiti, da bj se požar ne razširil še na sosednje zgradbe, med katerimi Je tudi hidravlično skladišče civilnega tehničnega urada,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
10. avgusta l9(l
Sišisii jalrior ■ ali mični agent
in sovražnik socializma
Tdcimni u Mehki iHiikjahja
V prvi «rusko-srbski» gimnaziji, ki jo bila odprta v bivši Jugoslaviji leta 1920, je Vladimir Le-bedev nadaljeval šolanje, katerega je bil prekinil, ko je s svojo belogardistično družino pribežal iz Sovjetske zveze po zlomu »belih armij«. Kapitulacija stare Jugoslavije ga je zatekla v vasi Varno, kjer je bil zdravnik in poročnik kraljeve vojske. Vrnil se je v Beograd, kjer je začel delovati v organizaciji «Zveza sovjetskih patriotov®. Toda v juliju 1944. je «nekdo» izdal to organizacijo in specialna policija je zaprla vso skupino njenih članov, in to: Fedjp Vistorobskega, njegovo žcr.o, šoferja Kosto, Sergija Markova, Ksenijo Zabolotski in dr. Vladimirja Lebedeva. Vsi aretiranci .so vedeli, da jc Lebedev med voditelji organizacije, kar so verjetno tudi priznali pri preiskavi. Toda kljub temu so njega skupno z Markovim in Zavolot-sko izpustili iz zapora, med tem ko sta bila Vistorobski in šofer Kosta odpeljana v Nemčijo v internacijo in tik pred osvoboditvijo likvidirana .
Lebedev je po izpustitvi na svo-vodo prevzel vodstvo «Zveze sovjetskih patriotovi) in, ko so bili konec leta 1944. nekateri člani te zveze kompromitirani, jih je vodstvo poslalo nekemu partizanskemu odredu v Srbiji, da se mu pridružijo. Libski, Jefimovski in Odaševidze so odšli, toda med potjo so izginili.
O delovanju Lebedeva y »Zvezi sovjetskih patriotov« pripoveduje Pavle Krat (za časa nem-ke okupacije Paul von Krat), e-den njegovih sodelavcev v vodstvu organizacije:
«Konec leta 1945. se je v Beogradu med ruskimi emigranti govorilo, da je bil za izdajstvo organizacije «Zveze sovjetskih patriotov« kriv tudi Vladimir Lebedev. Tega je naravnost dolžil Boris Rjabov«. Fjodor Lepjehin pa pravi:
»Po osvoboditvi sem zvedel od svojega, sodelavca v trgovini, ne spominjam se, kdo je to bi), da je specialna policija zaprla Lebedeva za časa okupacije skupno s Fjodorom Vistorobskim in Sergijem Markovom. Aretirani so bili med sestankom v domu Vistorobskega v Prištinski ulici. Po nekaj dnevih so Lebedeva in Markova spustili na svobodo, Vistorobskega pa so izročili Gestapu. Od nekih oseb, ki so se vrnile po osvoboditvi iz Nemčije, sem zvedel, da je bil Vistorobski v taborišču v Nemčiji, kjer so ga malo pred osvoboditvijo živega vrgli v peč. O primeru Lebedeva, Markova in Vistorobskega sem se raz-gpvarjal z Rjavovim in Ivanom Bobrovim. Rekel sem jima, da je malo čudno, da so njiju izpustili, Vistorobskega pa odpeljali v taborišče.
Organizacija «Zveze sovjetskih patriotov« se je bavila za časa okupacije v glavnem z agitacijo in propagando v korist Rdeče armade, širila vesti o njenih uspehih na vzhodni fronti in o življenju v ZSSR. V njenem vodstvu s a bili tudi taki ljudje, kakor Vladimir Lebedev, ki je bil skupno z Markovim pod sumljivimi okolnostmi izpuščen iz zapora, medtem ko so bili drugi zaprti
Ob papeževem izobčenju
Papež in kri
Leta 1600 so bili vsi zdravniki, ki so trdili, da kri ne miruje, temveč kroži po človeških žilah, izobčeni iz cerkve.
— Kljub izobčenju in v srečo človeštvi kroži kri po žilah vseh ljudi.
Papež in sardinjska država
Leta 1805 je Rij IX. izobčil iz cerkve sardinjsko državo i:i vse one, ki so predložili in potrdili zakon o ukinitvi nekaterih cerkvenih redov.
— Sardinjska država je kljub izobčenju še nadalje uspevala.
člani organizacije poslani y taborišče smrti. Skupno z Lebedevom so se vrinili v vodstvo zveze tudi Pavle Krat, sodelavec Gestapa, ing. Boris Zabolotski in osebni prijatelj višjega namestnika specialne policije Nikolaja Gubare-va, potem Ilija Goleniščev-Kutu-zov, bližnji prijatelj nekih za-padr.ih uradnih predstavnikov in — po lastnih besedah — sovražnik ZSSR in FLRJ, ki z izgradnjo socializma nima nič skupnega, ker teže njegova prizadevanja k zapadu, in drugi. S pomočjo takih ljudi, svojih agentov, ki jih je zrinil v vodstvo »Zveze sovjetskih patriotov«, je mel Gestapo možnost, da nadzoruje delo mnogih poštenih članov zveze, da jih ujame in likvidira. Lebedev Markov, Zabodski, Kutuzov in drugi so zvesto izvrševali svojo pro-vokatorsko nalogo.
Zato ni prav nič čudno, če so prav taki «patrioti» aktivno delovali protj novi Jugoslaviji. Ni torej noben čudež, če se je Vladimir Lebedev, čim je zvedel za protirevolucionarno resolucijo In-formbiroja, skupno z ostalimi iskrenimj protirevolucionarji iz svoje belogardistične špijonske družbe predal službi Informbiro-ja in je zato postal v očeh sovjetskega veleposlaništva dobrodošel propagandist in agent za njeno informbirojevsko aktivnost.
Moramo se torej vprašati sledeče: Kq sovjetsko veleposlaništvo, bolje, vlada, ščiti take ljudi,
kakor so Vladimir Lebedev in njemu slični, ali brani ona, kakor to trdi, »sovjetske patriote« in »pristaše prijateljskih odnosov med FLRJ in ZSSR«, ali okorele protirevolucionarne fašistične a-gente ia sovražnike socializma? Odgovor je jasen in niti malo ni v čast sovjetskemu veleposlaništvu niti ne koristi ZSSR, katerega bi y prvi vrsti morala ščititi sovjetska vlada.
Ko brani propale ljudi, sovražnike ljudstva in aktivne borce protirevolucije, je sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu, bolje, sovjetska vlada že enkrat pokazala, kako globoka je protirevolucionarna gonja Informbiroja, v katerem imenu je tudi napisana zadnja sovjetska nota.
S tem da ščiti špijone tipa Lebedeva, ki so pripravljeni služiti vsakemu, ki jih za to plača (nekdanji belogardisti in sluge monarhije, za časa vojne fašistični agenti, sedaj pa «sovje.tskj patrioti« propagandisti resolucije Informbiroja), sovjetska vlada čisto jasno kaže, da gre v svoji politiki proti socialistični Jugoslaviji. Ta politika se ne brani niti najhujših sredstev in najbolj umazanih sodelavcev. Ona na ta način zares «dostojno» kaže ves značaj gonje proti Jugoslaviji in popolnoma odgovarja protirevolucionarnim, nemoralnim in sovražnim metodam in ciljem bukareštanske resolucije.
& m	:	•	Ji
- - , y V -~	'............
■ ■	1	V.	V,/	’	:ž
TRŽAČANI, KI SO NA LETOVANJU PLANINSKEGA DRUŠTVA NA BLEDU, GREDO POGOSTO V PRELEPI VINTGAR, KJER Z OBČUDOVANJEM STRMIJO NAD NARAVNIMI LEPOTAMI TE
SOTESKE.
GOSPODIH T_¥jQ
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEJ
Nekaj „novih“ podatkov o ERP Irst in upra
za
Gospodarsko-finančni oddelek Vojaške uprave je objavil tisku dne 3. t. m. svoje poročilo, ki ga je sestavil za evropski odbor držav. ERP-OEEC. Poročilo se nanaša na čas od 1. oktobra 1948 do 31. marca 1949 in je bilo predloženo na aprilskem zasedanju V Parizu, kjer sta sodelovala v imenu Vojaške uprave finančni ravnatelj g. White ter gg. Galic-way jn Caputa za tržaško upravo Marshallovega plana ECA.
Večji del podatkov, ki jih poročilo vsebuje, je bil že objavljen v petem in šestem poročilu poveljnika področja Za varnostni svet Organizacije združenih narodov (prim. P. D. 6. 2. in 10.5. t. I.). Vendar ta poročila niso vsebovala nekaterih •najsahimi-vejših podatkov, po katerih je tisk pogosto povpraševal. Mislimo pri tem na gradivo za plačilno bilanco področja, predvsem trgovinsko bilanco ter pregled dohodkov, in izdatkov tujih valut. Nadalje vsebuje knjigovodski pregled poslovanja «fonda lir« iz izkupička ERP-blaga nekaj novih podatkov o posojilih krajevni industriji. Iz pregleda, kako se je ta «jond lin nabiral, pa postane vsakomur jasno, p koliki meri prispeva prebivalstvo samo k tej akumulaciji, vsled katere so bile ukinjene di-
Ervča 1. 8. 1949.
•Kakšna razlika med realnostjo in izmišlja ji! Kakšna razlika med puhlim navdušenjem in delovnim poletom:
Bolj kakor kdaj koli poznajo te razlike brigadniki mladinske delovne brigade ((Branko Babič« na gradnji avtomobilske ceste ((Bratstvo in enolncst» v Novi Gradiški. Graditi socializem pomeni graditi ga dejansko, včasih tudi brez kričanja, pomeni, gradit; ga s požrtvovanjem, pomeni, graditi ga z lastnim vključenjem posameznika v graditev, graditi ga zavestno.
Tako doprinaša mladina Istre in Trsta, ki je včlanjena v to brigado, svoj delež stvari socializma v Jugoslaviji in svetu. Ta mladina ni tista, ki se šopir; z marksističnimi citati in ki je naročena na «Grand hotel« alj «Bc> lero film«, marveč tista, ki se ponaša s preseganjem norme na delu in v učenju.
V soboto dne 30. julija je polagala naša brigada izpit, ko je pregledovala uspehe dela in učenja v prvih desetih dneh. Delovno normo je prekoračila za 33,3 odst. V teh desetih dneh so bila razna predavanja, na primer:	osnove
zemljepisja, razvoj slovenske
11,1 p nii din ih teste mmm 4)ljMi)
književnosti, analfabetski tečaj, tečaji materinskega jezika za mladince vseh treh narodnosti, pevske vaje za Italijane, Hrvate in
Slovence, vaje narodnih plesov in recitacij. Fizkulturne vaje s.e vrše vsak dan. Omeniti je treba, da je v nedeljo. 30. VIL. naša brigada
NA JURIŠ S SAMOKOLNICO, DA BO CESTA PREJ KONČANA.
Po Makedoniji - deželi mladosti
Načrt razširitve Skopja predvideva. da se bo novi del mesta širil na livadah pod Skopsko Crno goro. Tam so tudi zrasle nove tovarne, v katerih v vedno večjem številu zaposlujejo tudi žensko delovno silo. Te u-spehe je treba pripisati v veliki meri prav ženski organizaciji, ki je temeljito posegla v probleme, k. so za nadaljnjo pro-svetljenost žena Makedonije silno pereči. Uspešno je treba tolči po vseh starih, zakorenje-nih predsodkih in iskati vseh mogočih primernih metod prepričevanja, zakaj je potreben vstop v produkcijo in koliko koristi ima od tega predvsem žena sama in njena najožja družina. S tem problemom sc srečuješ v Makedoniji malodane na vsakem koraku. Tako v Skopju, Gostivaru, Tetovu, Bitoli, v vseh makedonskih mestih, kje,r koli smo bili, smo naleteli nanj. Ne mislim tu na makedonsko ženo, temveč na pripadnico makedonskih manjšin, na Siptarkc, Tur-
kinje. Vlahinje, katerih je okoli 50.000. Njih je mnogo težje prepričevati zaradi nač-na njihovega življenja, zaradi povezanosti na družino, v kateri hočejo uveljavljat; stari svojo voljo, ne oziraje se na težnje mladine, zahteve časa in napredka. Seveda ne smemo prezreti vlogo reakcionarne duhovščine, ki še vedno skuša podtalno rovariti. Nisem se mogla zadržati, da bi se na ulici v Tetovu ne približala dvema Siptarkama. V splošnem pouličnem vrvežu, tako značilnem za makedonska mesta, nista za domačine predstavljali prav nič nenavadnega. Meni pa sta se prvi hip zdeli taki in čudno mi je bilo le eno, da vsi ljudje brzijo tako brezbrižno mimo njiju.
Nagovorila sem ju brez vsakega oklevanja. Bilo mi je, da moram v tistem trenutku prodreti v skrivnost življenja za črnim pajčolanom. Ali so zadovoljne z njim, ali ga ne bi rade pretrgale za vselej in začele novo, po-
polnoma drugačno? Vanj bi zajele vse, kar se krog njih dogaja. Ko jih gledaš tak0 na ulici v njihovem dolgem, do peta segajočem črnem krilu, se U zdi, da hiti to, kar se krog njih dogaja, ne da bi se jih niti dotaknilo in ne da bi same zahrepenele po tem. Toda ta videz te vara. V resnici je tudi žena iz makedonske manjšine zaželela zajemati iz sedanje nove stvarnosti. Tako mlada in tako ona srednjih let, pa tudi med starejšimi se najdejo častne izjeme.
Iskala sem v mislih, kako naj ju nagovorim in ker nisem našla nič primernega, se.m rekla, kar je prišlo na um. Tega, kar sem rekla, se ne spominjam več. U-stavili sta se pred menoj in mi stisnili roko tako, kot da bi se srečale stare znanke. Besedo pa je povzela mlajša, ki je imela očitno več poguma in zanosa, starejša pa je ves čas pritrjevala.
(Nadaljevanje sledi)
izvajala telovadne vaje na festivalu mladinskih delovnih brigad 24 sekcije pod vodstvom tovariša Marijana Žerjala. Bila je navdušeno pozdravljena od gledalcev. Priborila si je drugo mesto med vsemi brigadami. Gledalci so navdušeno pozdravili tudi brigadni pevski zbor, ko je jzvajal ((Internacionalo« in «Avanti popolo« v italijanščini.
Uspehi na delu, v prosveti in kulturi ustrezajo pogojem, da postane naša brigada udarna. Ko bomo natančneje vedeli o tem, bomo tudi to sporočili našemu časopisju.
Tako se učimo gradit; in gradimo socializem! Tako obsojamo kominformbirojevsko in Vidalije-vo obrekovanje Titove Jugoslavije.
Povedati moramo Uidi nekaj o ((Titovi kliki«. Res, v Jugoslaviji je na oblasti »Titova klika«. Tu imajo vidalijevci prav. Le tega ne vedo, da šteje ((Titova klika« petnajst milijonov delovnih ljudi. Tudi ko govore, da ((Titova klika« ne dela prav, utegne biti res, ker vsekakor ta in Vidali nimata iste linije. Torej imajo prav k takrat, ko Kominform in Vidali kričita in ukazujeta: »V Jugoslaviji je prepovedamo graditi sociali-
zem!« Ah »Titova klika« je trdovratna. Ona nakljub prepovedi ((višjega foruma« gradi socializem. In ker petnajstmiiijonska «Titova klika« hoče graditi in gradi socializem, bodo ostale komin-forbirojevske klevete le klevete, socializem v Jugoslaviji pa socializem.
Tako pravi istrska in tržaška mladina, ko vidi z lastnimi očmi, kaj je v Jugoslaviji. Tako pravijo mladinci bolgarske mladinske delovne brigade, ki se nahajajo v naš; soseščini. Tako govore stotine italijanskih delavcev, ki neprestano prihajajo v Jugoslavijo, tako govore madžarski, romunski, albanski in gršk; komunisti, ki neprestano bežijo v Jugoslavijo. Tako bi rekel vsak vidalijevski Tržačan, kj bi videl Titovo Jugoslavijo — če mu je res kaj mar za zmago socializma v svetu.
Stojan Ražem
Ze več dni prebiva naša brigada »Branko Babič« na avtomobilski cesti in pomaga pri gradnji največjega objekta v tretjem letu Titove petletke.
Ze v prvih dneh smo dobili zelo dobre vtise o novi Jugoslaviji. Najprej smo opazili tesno povezanost med jugoslovanskimi narodi, njihovo privrženost Par-
SKUPINA MLADINCEV BRIGADE ((BRANKO BABIC«.
Angelo Vivante - JADRANSKI IREDEN TIZEM
ITALIJANSKI NACIONALIZEM ODREKA SLOVENCEM SOLE
m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,..,!!,, mi,inno,mi 1111    
-------------------  —----------—------------------------------------------------------—-----------------————■	sloje.	Tukaj pa se borbeni razpored posameznih razredov spremeni,
kajti kapitalizem zavzame do države drugačno stališče kakor srednji sloji. Kapitalizem gleda na avstrijsko državo le redkokdaj tako, kakor gledata nanjo bodisi italijanski bodisi slovenski srednji sloj, namreč ket na trinoga ali žandarja. Kapitalizem ima pričakovati od nje še preveč uslug, da bi se ji zameril s čezmerno udeležbo v narodnostni borbi. Kapitalistični mogotci smatrajo za važnejše svoje lastne interese, ti interesi pa so obči vsem narodom, katerim pripadajo, in to v prvi vrsti hladi njihovo narodno navdušenje.
Vzporedno s tem, ako se dviga lestvica imovitih slojev, postajajo narodnostna nasprotstva vedno manj živahna in iskrena. Spor zaradi jezika je mnogo pogostejši v zvezi klobasarjev kakor v upravnem svetu delniške družbe. Prav za prav pri delniški družbi do takega spora skoraj nikdar ne pride. Toda tudi klobasanji so prisiljeni pomirjati ali pa zanemarjati borbo za občevalni jezik, kakor hitro se morajo upirat; zahtevam svojih nameščencev. S tem hočem reči, da imoviti sloji morajo nujno mnogo živahneje čutiti impulze svojih razrednih interesov, kakor pa impulze narodnostne borbe. Čudno pri tem pa je to, da razredna zavest v nekaterih okoljih in trenutkih pomirja, v drugih pa neti narodno borbo. Ne smemo pozabiti, da v Julijski krajini izraz «slavo» (Slovan), pomeni še vedno po navadi proletarca, ponižnega težaškega delavca. Rastoči ideološki odpor nekaterih meščanskih slojev proti delavskemu razredu, posebno če je organiziran ali se organizira, ustvari y teh slojih nekakšno podzavestno razredno zavest, ki vzbuja ali poostruje narodno mržnjo. Včasih se tem slojem pridružijo — in to dejstvo potrjuje njihov mešan izvor — tudi ne Italijani. Tako si lahki razlagamo dejstvo, da so se pred kratkim, posebno v volivni dob j pridružili italijanskim nacionalistom tuji elementi (Nemci, Grki jn drugi), ki so bili do nedavnega brezbrižni al celo sovražno razpoloženi do Italijanov. Zavest, ki jih druži z Italijani, je zavest skupnega interesa, ki jo sklicevanje na narodno obrambo še bolj potrjuje.
(Nadaljevanje sledi)
69
Slovanske srednje sloje vlečejo v narodnostno borbo še živah-ši čustveni vzgib; nego Italijane. Da jih razumemo, zadostuje, ako obrnemo v mislih strukturo obeh narodnosti v Julijski krajini, je, ako si zamislimo Italijane kot žrtve stoletnega asimiliranja, vane pa kot asimilatorje. V tem primeru bi italijansko razum-Ivo. ki bi se zaradi svoje kulture odtegnilo asimilaciji, pod vpli-n narodnega navdušenja in patriotičnega čutenja skušalo čim bolj širjatirto kulturo med nižjimi sloji in jih tako ohraniti življenju oda.
Razume se. da je to slovensko narodno prizadevanje v bistvu nokratično. medtem ko italijansko mora nujno biti tudi med raalo-ščanskimi sloji protidemokratično. Italijanska nacionalna borba, cof je postavljena danes, mora nujno trčiti ob neko neizpodbitno Selo demokracije, to je ob načelo, da je treba množicam dopuščati prav za prav olajševati njihov kulturni razvoj v okviru njihovih rionalnih tvorb. Italijanski nacionalizem pa odreka Slovencem hove šolfe in skuša zajeziti politični vpliv slovenskih množic, čeprav množice niso več dovzetne za asimilacijo, poslužujoč se pri tem vilegiranih volivnih sistemov. Zato je v Trstu stranka, ki se ime-je »liberalno«, imela vso podporo italijanskega nacionalizma, ko skušala na vse kriplje odlašati z razširitvijo volivne pravice pri ravnih volitvah. Vdala se je šele, ko je bil njen odpor premagan.
Zaradi tega smemo sklepati, da je bil pristanek italijanskih nacionalistov k podelitvi splošne politične volivne pravice neiskren. V Istri se italijanska večina v deželnem zboru in po skorai vseh občinah še vedno drži samo zaradi avstrijskega sistema imovinske lestvice in volivnih enot. Kdor jc v Julijski krajini nacionalist, posebno če se nagiblje k separatistizmu, ne more biti za osnovna načela demokracije. Zato tudi morajo biti zaman in so zaman razni poskus; demokratizacije nacionalističnih strank. Prav tako morajo biti jalovi vse dotlej, dokler se bo narodnostna borba bila v današnji obliki, poskusi obenem ultra iredentističnih in demokratskih ali republikanskih mladinskih skupin, čeprav so morebiti iskrenejš od prvih.
Narodna vnema med slovanskimi srednjimi sloji izvira, kakor je naravno, zavestno ali ne iz neke ekonomske podlage, ki je za to še ugodnejša kakor med Italijani. Zanje pomeni borba za narod borba za blaginjo, tako rekoč borbo za življenje. V to borbo stopa majhna, komaj rojena slovanska buržoazija s kmečkim zanosom in kmečko žilavostjo ljudi, ki so bili stoletja izključeni od najboljših deležev pri pojedini in ki hočejo čim prej nadomestiti zamujeno. Pri tem pa nikakor ne hromijo ti^te sredobežne težnje, ki slabijo borbo italijanskega meščanstva.
Pod vplivom propagande najvnetejših polvornikov narodnostnega konflikta se ta konflikt polagoma razširja na višje in nižje, na v ozkem smislu vzete posedujoče in v ožjem smislu vzete proletarske
ferencialne cene življenjskih in drugih potrebščin. V poročilu je tudi rečeno, da bo sistem živilskih nakaznic čimprej sploh ukinjen (v Italiji je bil te dni), med tem pa se bo cena dodeljevanih živ.il povišala. Tudi podatki priloge «M» so novost, ki so jo doslej skrbno prikrivali:	priloga
vsebuje ((približno število osebja v službi glavnih državnih u-radov», porazdeljeno na posamezne urade, 44 po številu. Dne 31.12.1948 je bilo teh nameščencev 17.238, od tega največ pri ci-
vilni policij; — 7081 šle i upraui - 3088 — osnov** šolstvu — 1420 — poštnem f* nateljstvu — 906 — na srca") šolah — 853 — pri splošnem v* du Vojaške uprave — $40 ". zaporih 396 — na carinski up vi — 330 — na univerzi ~~ 28 _ na finančnem ravnateljstva j 278 — pn civilnem gradbeni uradu — 212 — gasilstvu —
— itd,.	,
ERP-posojila po podatkih dela poročila, so razdeljeni j 1000 lirah) kakor sledi:
a) posojila za obnovo:
Tržaški ar.zenal . . . Združene ladjedelnice . Ladjedelnica »Giuliano«
Gasilni d. d..............
FOMT......................
Tvomica bary «Zonca» .
odobreni znesek . 275.000 . 765.000 .	40.000
. 300.000 . 26.000 5.000
b) načrt pomorskih gradenj: Združene ladjedelnice .	12,248.000
Ladjedeln. «Martinuzzi»	62.000
Ladjedeln. «Felszegy» .	128.400
Konzorcij med ribiči .	265.500
Znesek vseh posojil pod a) in b), načelno odobrenih, je 14 milijard 114.900.000.— lir.
Ostali podatki, zlasti mnogo statistik o prometu pristanišča,
tiji in Titu ter upornost, in požrtvovalnost pri uresničevanju velikih obvez .Ni sile, ki bi mogla vreči narode Jugoslavije s poti graditve socializma, s poti, po kateri jih smelo vodi naš veliki učitelj in vodja maršal TITO. Avtocesta je za nas velika šola. V tem kratkem času našega prebivanja v Jugoslaviji bomo pridobili obilo izkušenj, ki nam bodo mnogo pomagale pri delu na našem teritoriju.
Mi brigadniki in brigadnice brigade ((Branko Babič« se zelo dobro počutimo med mladino nove Jugoslavije.
Do sedaj smo dosegli zelo le-Pe uspehe. Normo presegamo venomer za 60 odst.
Nestrpno pričakujemo dan, ko bo naša brigada razglašena za udarno.
Kulturnoprosvetno delo se vsestransko razvija. Vadimo slovenske, hrvatske in italijanske pesmi. Imamo folklorno skupino in več čitalnih grup.
Kulturno umetniška skupina je s pestrim programom počastila obletnico 5. kongresa KPJ. Nadalje smo priredili miting jugoslovanski armiji, ki se bori skupno z nam; za izgraditev socializma.
Izdali smo tudi že prvo številko našega stenčasa, ki je vseboval članke v slovenskem, italijanskem in hrvatskem jeziku. V brigadi se krepi na ta način bratstvo in edinstvo med Italijani, Slovenci in Hrvati. Članki so čitan; z velikim zanimanjem. Tu ni še nobenemu prišlo niti na misel, da b; se spodtaknil nad trojezičnostjo našega stenčasa. Kako pa je v Trstu, kjer se je že ob prvih sedmih besedah, ki jih je izrekel izvoljeni delegat tov. DEKLEVA v občinskem svetu, dvignilo huronsko kričanje in zmerjanje.
Tudi fizkulturo dobro gojimo. Približno 80 odst. brigadnikov tekmuje za fizkulturni znak.
izplačano od 31. 3. 1948 do 31. 3. 1949
75.000
765.000
40.000
300.000
10.000
2,231.956
12.400
55.500
bo še izplak® do 30. 6. i 125.00«
10.000
1,442.444
12.400
55*360
150.000
o cenah živil, indeksih, zapft nosti, zdravstvu itd. so otučjj in že nekoliko zastareli. vejše finančne podatke bomo » ravnavali ob drugi priliki. sati je treba le še, da se fc j stotek umrljivosti za jetiko n višal od 1,5 od 1000 oseb v na 2,5 v 1948 ter da priznavam ročilo ugotovitve demokrati tiska glede izredno visokega ^ stotka javnih nameščencev. I začetku letošnjega leta je “ ,j galo število oseb, zaposlenih javnih službah in pri javnih
lih, (ti zadnji bi bili sicer
btt-
poselni) 40 odstotkov vseh B slenih. Tako visokega najbrže gospodje pri OEEC 71 ■ našli nikjer drugje (prit7"
predvojno stanje 8,1 odst. m nje v Svobodnem mestu Gdn l 9,1 odst., vključno proste JmTj cel). Zato so sestavljalci no smatrali za potrebno dati lOodstotno redukcijo ni kov policijskih sil do ^ jeseni in dodali, da se	I
ja vojaška uprava z itatijM^A vlado glede upravne reformt ■ področju.
Ladje v gradoj1 l»o raznih dežel1' na dan 80. junija
podatkih of Shippingr ; nija t. I. v gradnji sledeče sko
of Shipping» je bilo dne **
«Lloyd’s R&1'
. trtf.
ZDA 50 ‘
ladjevje: v ZDA 50 W J 594.714 ton, v Avstraliji, f in drugih deželah brita’w jj Commonv/ealtha so gradih
ladij s tonažo 111.369 ton.
jjfl
p 1N i«
tajskem 6 ladij za 6.452 ton’ Japonskem 31 za 116.685 1° v Urugvaju 9 ladij za 3-62* ^ Podatki na Japonsko n‘s0.,pch polni, ker manjkajo ladje 1000 ton.	si?
Evropske države so 0rfl dečc: Italija 49 ladij s 217-3^^.)
z 72.140 ton. 0“”' 119.870 ton, Fi«sK®
Belgija 20 29 ladij s
z 10.825 ton. Francij a	,
398.474. Holandska 104 ia„,JŠ* 286.262 ton. Norveška 63 z ^ ton. Poljska 11 ladii z ^ Portugalska 5 z 13.178,
(#
Jugoslavija 4 ladje z 12.406
Najlepše
Jadrana.
In najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornji — Kopanje, obala za sončenje, igre, restuviucija, 1 bife, koncerti, ples. — Novost uieekend hišice z dvema 1 tremi posteljami. Informacije pn upravi kopališča. — Proia^c voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem uieekend in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - EXPRESSJ TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves »’f r julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zl'e
Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice
NEDELJSKI VOZNI RED:
VOZNI KED
Iz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja:	OB	DELAVNIKIH: _
7.30*	9.15	Iz Trsta	Iz Sv. Nikoli"'
8.15	10.15	8.15*	12.30*
9.15 •	11.45	10.00*	15.00*
10.15*	12.30*	11.00*	17.45*
10.45	17.30	12.05*	19.45*
11.30*	18.30*	14.00*	
13.15	19.15	15.00*	
13.45	20.00		
14.30»	21.15 21.30*		
~^dilllK «VIUA» u 10511 HOM	.	%
vsako nedeljo napravil eno izredno vožnjo v Sv. Nikolaj odhodom iz Trsta ob 14.40. Da bi se izognili gneči se b0 parnik vračal iz Sv. Nikol«ja ob 19.45.
tenu xh Ijo	In nnxn| in	mtn|i v	IuiiihHhči::	^
OB	NEDELJAH IN	PRAZNIKIH; ndrasl,	200 L.	otroci	u
OB	DELAVNIKIH s	parniki • ■	odrasli	200 L,	otroci	p,
Z motorno jadrnico «Levante»	odrasli	170 L,	otroci ,2U
Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, ^ velja umik označen z zvezdico oh vsakem vremenu.
Redna avtobusna proga TRST Sv. NIKOLAJ TRSI
ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE:
OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30, 13.45;	.»
iz Sv Nikolaja: 12.25, 12.30, 19.00. 22.4°-OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45;
iz Sv Nikolaja: 12.25. 13.00. 22.40.
Emin tjn In naxu| Itnlupiiiiin v kuiinllHČn ni vi'nčiii»,M,> ndrnnll L. Ulil, ntrncl l>. 1211
ftEDNISTVO: ULICA MONTECCHl Ste v Ih Ul. ^	j^in^rtolpcaM^	60,	osmrtnice	70	lir.
Sammv RB& - SSnSAJ-a.,U s.«**«. ... a m m - k««,. ...	m	n.
čil"
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260,	četrtletna	750,	polletna	1400,	celoletna	2600	lir;	Cona	B	In	FLRJ:	55,	165,	33°.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega 1 fiiS . Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. "