Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvu 40 Diu — ue-del|eka izdaje celoletno 4b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je * Kopitarjevi ul. b/lll VENEC Telefoni ori-dništvn: dnevna služba 2040 — nočna 2996, 2994 in 20">t Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun ljub-11 a 11 a 41. 10.050 is 10.544 za i n si* iii le; Sarajevo štv 75b3, Zagreb štv 39.011, Praca-Dunaj 24.74* U prn v h : Kopitarjeva 6. telefon 2У93 m Pust ali post Vsaka doba nosi na zuna.i viden pečat. Tudi današnja doba ima svoj pečat, po katerem moremo brez vsakega oklevanja presoditi, kakšna je ta doba. Bila je doba, ko je na ozko omejenem ozemlju prebivalo na milijone lačnih in peščica presitih. To je bila doba, ko .ie med temi sloji izginila vsaka zavest skupnosti in občestva. V tej dobi, ko premožne in civilizirane matere niso hotele več roditi, ker bi jih to oviralo v uživanju materijalnih dobrot in mikov civilizacije, so umirali dojenčki lačnih in sestradanih mater, katere so vsaj podzavestno še vedno ostale zveste svojemu naravnemu poklicu. V tisti dobi, ko je čednost postala norost ter pohota krepost in junaštvo, so padli stebri družinskega življenja. Vse osnovne celice družbe so šie vsaksebi. Ni je bilo — tako se je zdelo — več sile, ki bi ustavila vsaksebi težcče in občestvo razkrajajoče težnje ter jih zopet povezala. A klic: »Panem et circenses!« je z magično silo združil vse, kar se je zdelo že nezdružljivo. Za nekaj ur, morda za nekaj dni je razkrojena družba bogatinov in beračev, lakoinnikov in razuzilancev, izkoriščevalcev in izkoriščanih, presitih odlični-kov in sestradanih razcapancev zopet našla svoj življenjski namen — v cirkusu! To je bilo takrat, ko je rimska kulturna doba doživljala svoj moralni, politični in gospodarski polom. »Panem et circenses!« — to je pečat tiste dobe pred prelomom, predno se je rodila nova doba in novi red. Današnja doba s ponosom kaže isti stari pečat, za katerim je skrita vsa moralna in socialna revščina. Marksizem je s tolikim zanosom oznanjal, da se človeška družba deli v dva razreda: izkoriščevalce in izkoriščane; da je med tema dvema nepremostljiv prepad, katerega bo mogla premostiti le revolucija. O, bore preroki! Zadošča že bedasto škripanje zamorskega »j^izza«, pa oba razreda pozabita na vse razredne, družabne, načelne in interesne razlike. Že ie vse eno, kakor hitro povzdigne svoj avtoritativni glas ofrakani gospod profesor plesa. Za njim in po taktu zamorskega bobna stopicata resni vseučiliški profesor in nadebudna študentka, slrogi bančni generalni direktor in mala modistka. solidni trgovec in postavna hranjevka, mrki tovarnar in drobna strojepiska, sestradani študent in narodna dama, suhi eksekutor in j etična delavka, nerodni delavec in gibčna uradnica.. Danes živimo, jutri pa naj vse vrag vzame! Zato so revni znesli v zastavljalnice celo svoje blazine, da so mogli eno noč nobel prekrokati. Zato so bogataši vsak večer lahko pognali tisočake, da so se zabavwli. Zato so miii.ioni šli v zrak. da je pečat današnje dobe bolj jasen in izpričan! Ideja skupnosti jc: circenses. To se pravi: veseljači ko norec in zapravljaj ko tepec! Pa se ti bo vse odkrivalo! Prav tako norimo, kakor da bi svet ne imel nobene potrebe po kaki skupnosti. In vendar bi bili bogataši z denarjem, ki so ga letošnji predpust požvižgali, lahko postavili temelj vseučiliški knjižnici! Pa so še druge potrebe, ki bi jim le skupnost mogla zadostiti. Koliko resnične bede je med ljudmi in koliko te bede bi bilo olajšane, ko bi se za circenses — predpustno rajanje ven vrženi denar zbral in dal tistim, ki niti kruha nimajo. 1'a kaj bi to govorili, ko je vse zaman! Jutri se bodo prav vsi, ki so ta predpust stali ji od komando »jazza«, izgovarjali, da je kriza in da ni mogoče niti dinarčka n trpeti za to in ono resnično potrebo naše narodne skupnosti! Zato tudi ni, da hi vsein tem o takem govorili! Ampak letošnji predpust sino v predalih nekaterih dnevnikov zasledili kričeča vabila na otroške maškerade, na maškerade in plese srednješolcev itd. To je v tej dobi na nrc-lomu svojevrstno znamenje. Če čez preteklost delamo križ, je ne smemo čez bodočnost. Naša mladina je vendar naša bodočnost — vsaj tako nam vzgojitelji vedno zatrjujejo. In kaj pričakujemo od te svoje bodočnosti? Ako je bila preteklost res brez vsakega smisla za vsakršno žrtev, česar nc trdimo mi, ampak novodobni^ vzgojitelji mladine, mora pa gotovo bodočnost biti polna pripravljenosti na žrtve in odpovedi, ako naj se ozdravijo rane. katere je zadala brezna-čelna in do brezsrčnosti sebična sedanjost. Ali ni odveč vsako prizadevanje za bodočnost naroda, če pa k temu prizadevanju ni mogoče pritegniti mladine? In vendar je mladina vedno najhitreje prisluhnila, kadarkoli je bilo treba poslušati klic idealističnih žrtev za narodno skupnost. Sam Hitler, ki se dobro zaveda važnosti mladine za preosnovo Nemčije v svojem smislu, je dejal: »In če more vzgoja sploh še kai storiti za boljšo preobrazbo in okrepitev notranjega človeka, bo mogla to storiti v mladostni dobi.« Voditelj nove Nemčije ie pyav za predpust — 7. februarja — imel učeči se mla-dini v Berlinu velik govor, v katerem je podčrtal tiste resnice, ki sc jim predpustni rod pri nas danes smeje: »Kako morete šc govoriti o morali, če рц že vnaprej tajite podlago tc morale in ji narod odtujujete?.. Kdor je sam suženj svojim telesnim nagonom, ne bo mogel gospodovati rojenim sužnjem!« Tu so kratko označene pravice in dolžnosti učečega se dijaka. Ne zato. ker je to govoril diktator Hitler. marveč zato, ker je povedal staro moralno resnico inož, kateremu menda nihče izmeti seilanjikov ne ho očital, da je klerikalni pobožn.iak. zato smo navedli njegove besede. Saj za nas ni povedni nič no vetra, da se značaji vzgajajo le v delu, v žrtvah, v odpovedi in da le izklesani značaji morejo dajati smernice svojemu narodu. In leh v dobi moralnega in socialnega razkroja nrl-eakujemo od naSe mladine za bodočnost, ("'e ie pečat sedanje, smrti zapisane dobe »cir- Starhembergov aH socialistični puč v Avstriji? Poulični boji na Dunaju in v Lincu Vlada je morala proli socialdemokrašhim upornikom rabili orožje - 28 mrtvih in 100 ranjenih v bitki pri Lincu - Splošna stavka na Dunaju - Socialdemokraško stranko bodo te dni razpustili Dunaj, 12. febr. b. Ta teden, ki ga splošno smatrajo kot teden važnih sklepov in ро£а.јалј v Avstriji, se je pričel krvavo. V Linzu je danes prvič po skoraj enoletnem miru delavstva prišlo do krvavih spopadov, ki še vedno trajajo. Tamkajšnja policija je opazila, da so ponoči v tajništvu socialdemokratske stranke bile konference in jc tudi do-I gnala, da se je pristašem te stranke in somišlje-I nikom na tej konferenci delilo tudi orožje. Policija I je takoj z alarmnimi oddelki obkolila poslopje hotela »Schifi«, v katerem se nahaja socialdemokratsko tajništvo, in pozvala vse osebe, ki so se nahajale v njem, da zapustijo posamezno drug za drugim prostore m da izročijo svoje orožje. Na ta 1 policijski ultlmatum so socialni demokrati odgovo-; riK z ročnimi granatami in bombami. Policija je takoj poklicala na pomoč vojaštvo, ki je obkolilo , ves dom in vse sosednje hiše. Ker so social"! !e-mokrati na ponoven poziv poIicijc se vdajo, j odgovorili negativno, sta pričela policija in vojaštvo streljati iz strojnic na okna strankinega doma. Ob 12 je borba šc vedno trajala in slišalo se jc neprestano streljanje in metanje ročnih granat, i Nekaj minut po 12 ie vojaštvo, ki ga je ščitilo stre-| ljanje iz strojnic, naskočilo dom socialnodemokrat-ske stranke in vdrlo v poslopje. Kaj se je zgodilo potem, se še ne ve. Vse pa kaže, da je tudi v okolici Linza prišlo do sličnih spopadov, ker je orož-ništvo z raznih strani nujno zahtevalo vojaško pomoč. Na Dunaju so pričeli stavkati delavci plinarne ob 10 dopoldne, pol ure pozneje pa so sc |im pridružili tudi delavci električne centrale. Ob 11.45 se je ustavil na ulicah dunajski tramvnj. Ob 12.30 ni bilo nikjer več električnega toka. Socialni demokrati so proglasili v vsej Avstriji generalno stavko. Vlada je poklicala pod orožje pomožne čete, ki naj stopijo v akcijo, če bo potrebno, obenem pa je alarmirala vso policijo. Heimvvehr in vojaštvo. Policija se je pojavila na ulicah s puškami in nasajenimi bajoneti. Zaenkrat še ni mogoče presoditi, če bo generalna stavka uspela. Bitka na Dunaja Dunaj, 12. febr. Ob 15.30 je izšla naredba o proglasitvi obsednega stanja. Ta naredba, ki je podpisana od upravnika dunajske policije kot vladnega komisarja za javno varnost, prepoveduje zbiranje v množicah v svrho manifestacij v kakršnikoli smeri, ter hujskanje na takšne reči. Vse kršitve naredbe o obsednem stanju bo sodil preki sod, ki ima pravico izreči tudi smrtno kazen. Hišna vrata na privatnih hišah morajo biti zaklenjena najkasneje ob 20; ob tej uri morajo biti zaprte tudi kavarne, restavracije, hoteli in drugi javni lokali. Dunajski popoldanski listi niso izšli. Poslednji list, ki je danes izšel, je »Reichspost«, ki je prišla ob 14 na ulice. Policija in vojska sta zasedli vse delavske ustanove. Pri tem je prišlo v 10. in 11. okraju do hudih bojev med oblastjo in delavci. Streljanje v teh delih mesta še traja. Vse važnejše Irjje in križ-potja so zasedle čete, ki so v popolni vojaški opremi z jeklenimi čeladami na glavi. Po najnovejših vesteh iz Linza se potrjujejo prvi glasovi o obstreljevanju ladjedelnice. Kolikor se da dozdaj ugotoviti, ker je lokalni telefonski promet v mestu ustavljen, vlaki sicer prihajajo na dunajske železniške postaje, s postaj jih pa ne puščajo odhajati. Večii del Dunaja je v temi, toda v posameznih okrajih se od časa do časa električne luči spet zasvetijo. Mislijo, da oblasti postopoma obnavljajo delo v centrali. Še danes utegne priti v vsej Avstriji do generalne stavke zaradi heimvvehrovske nakane da odstavi vse dosedan'e deželne uprave in vzame v svoje roke vse občine, ki jih imajo dozdaj socialisti. Delavci so sklenili, da to za vsako ceno preprečijo, Ni izključeno, da pride v teku današnjega dne tudi v drugih večjih avstrijskih mestih do spopadov. Socialdemokraško stranka bo razpuščena! Dunaj, 12. febr. p. Proti večeru se je začela seja vlade v vojnem ministrstvu, s katere je bilo izdano uradno poročilo, da vlada v Avstriji mir ter da železnice in telefoni funkcionirajo nemoteno dalje. V teku popoldneva je bilo proglašeno obsedno stanje tudi v vsej Zgornji Avstriji, Gradcu in na Koroškem. Na seji vlade so razpravljali predvsem o ukrepih proli socialni demokraciji. Socialni demokrati so namreč izdali letak, v katerem pozivajo delavstvo k borbi za ohranitev ustavnosti v Avstriji proli poskusom fašist, diktature. Smatra se za gotovo, da bo z ozirom na današnje dogodke in postopek oblasti napram socialni demokraciji v vsej Avstriji že julri izšla naredba o razpustu social. demokratske stranke. Prosvetno ministrstvo je obvestilo šolski inšpektorat na Dunaju, da jutri. 13. t. m., ne bo šolskega pouka na ljudskih in srednjih šolah. Po zasebnih poročilih iz Linza so zahtevali boji v teku dneva 28 mrtvih žrtev, nad 100 pa je ranjencev. Na koncentracijski tabor v Melku je bil izvršen dinamitni napad. censes«, naj ho pečat nove generacije deln in žrtev. To zahtevamo »d sodobne vzgoje, zavedajoč se, da nain maškerade in plesi take mladine nc bodo dali. Ne pust, anipiik post nam bo ustvaril hotloče učitelje in voditelje. Ali pa naj pečal propada ln smrti sprejme nase že na£a dnraščajuča urednježolska mladina? Ob 17.45 so redarji, vojska in oddelki heimvveh-rovskega »Schutzkora ■ zavzeli dunajsko občinsko palačo. Po uradnem |x>roeilu so pri tej priliki aretirali veliko število občinskih uradnikov in drugih socialističnih prvakov. Aretirali so tudi podžupana Emi-linga. Po drugih poročilih, ki pa še niso potrjena, so aretirali tudi župana Seitza in oba voditelja republikanskega Schutzbunda dr. Deutscha in bivšega generala Korneria. Uradno naglašajo, da je bila zasedba dunajske oUmske palače tekom današnjega dne prva akcija, pp kateri je sodeloval tudi »Schutzkor«. Pri drugih dr~"5njih Mccijah so nastopili samo policijski organi z redno vojsko. nucsJ, 12. febr. z. Pri današnjih operacijah P' t li vojaškim iormacijam socialističnih organizacij so oddelki državne policije in zvezne armade ter dobrovoijskih čet zasedli dunajsko posvetovalnic". Policija je številne voditeije socialistične strpnkc aretirala, med njimi tudi prejšnjega dunajskega župana Seitza, Do spopadov je prišlo razen v Zgornji Avstriji še na Štajerskem in na Koroškem. V Egenburgu pri Gradcu in v Brucku ob Muri je prišlo do socialističnih izgredov. V teh krajih' ie baje nekaj mrtvih, vendar pa vesti še niso ffeferjene. Po večernih vesteh se je policiji posrečilo vzpostaviti zopet red. Vladi se je popolnoma posrečilo zlomiti odpor socialnih demokratov. Republikanski Schutzbund je postavil v mestnem parku barikade, ki pa jih je moral na grožnjo, da bedo oblasti pričele streljati s topovi, zapustiti. Tudi v nekaterih drugih krajih je moral republikanski Schutzbund na grožnjo, da bo vojaštvo pričelo streljati s topovi, zapustiti barikade. Vlada je gospodar položaja. Na Dunaju se je posrečilo zopet vzpostaviti obratovanje električne centrale in je dobava električnega toka zagotovljena. Tudi tu se naglaša. da policija obvlada položaj. Bitka v Gradcu 26 mrtvih 200 ranjenih Dunaj, 12. febr. TG. Iz Gradca so prišle nocoj strašne vesti o krvavih pobojih, ki da se vrše po graških ulicah med socialisti in med vladnimi četami. Vladne čete nastopajo s strojnicami, socialisti pa odgovarjajo s puškami in bombami Po teh poročilih, ki jih pa zaiadi prekinitve telefonskih zvez in sploh vseh zvez z inozemstvom, ni mogoče kontrolirati, je bilo do sedaj že 26 mrtvih in nad 200 ranjenih. Boji se v trenotku, ko to poro čamo, še nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Uradno poročilo: Red in mir Dunaj, 12. febr AA. Korbiro poroča: Izvzemš.1 spopada lokalnega značaja, ki je do njega prišlo v Linzu med oblastmi in člani razpuščenega republikanskega Schutzbunda, vlada na Dunaju in v vseh avstrijskih mestih mir. Obsedno stanje Dunaj, 12 febr. b. Ob 1 popoldne je prišla iz Linza vest, da je nad vsem mestom proglašeno obsedno stanje Ce bo potrebno ho vlada proglasila obsedno slanje tudi nad vso Avstrijo. Hetmtvehr proti krščanskem soc alcem »Slovenec« je svoje titatelje vestno informiral o avstrijskih prilikah V naslednjem članku podaje v nekaj posnetkih misli dr. Stranika, ki jih je pomlad z Dunaja »Berliner Tageblattu«. Dogodki današnjega dne dokazujejo njihovo aktualnost. Položaj dr. Dollfussove vlade jc postal težaven v tistem trenotku, ko se je vdal pritisku Heimvvehra, da potisne svojo lastno krščansko socialno stranko v stran in skuša ustanoviti neko nadstran-karsko organizacijo »Vaterlandische Front« (domovinska fronta), v kateri naj bi brez razlike strak sodelovali vsi, ki se.bore za avstrijsko kulturno in državno samostojnost, brez socialdemokratov seveda. Vodje krščansko socialne stranke tega pokreta niso odobravali,' ker niso mogli pristati na to, da napravijo samoumor in prepuste usodo države v roke organizaciji, v kateri b' po vsej priliki komandiral Heimvvehr, ki je po svoji ideologiji prav tako malo krščanski kakor italijanski ali nemški fašizem. Zato so se krščanski socialci, ki nosijo vso težo dela in odgovornosti, sprva trudili, da obdrže tudi domovinsko fronto v svojih rokah in šele takrat razpuste svojo stranko, ko bodo v novi nadstirankarski organizaciji ljudje krščanskega svetovnega nazora imeli vodilno besedo. Prvi upor Heimwehra To je Starhemberga raztogotilo. Začel jc krščanske socialce psovati z »bonci« in »korupcio-nisli« ter z vsemi silami napadali tudi domovinsko Ironto. Da. svojim heiinvvehrovskim članom je celo I prepovedali udeleževati se pokreta domovinske fronte in nositi njegove znake. Že meseca decem-j bra (19.) je zagrozil, da bo ustvaril Heimvvehr no-; vo državo ali pa jo bodo ustvarili narodni sociali-j sti. Starhembergovim navodilom, da naj nimaio ničesar skupnega z domovinsko fronto, so sledile tu-dii pokrajinske organizacije in so se deloma krščanskim socialcem javno uprle. Tako je nižjeav-striiska organizacija pod vodstvom grofa Albertija iz sovraštva do niih začela tajna pogajan;a z narodnimi socialisti in Alberti je izdal že tajno povelje, naj bodo vsi heimvvehrovci pripravljeni, da v danem trenotku avstrijsko zvezno vlado enostavno pozapro. Dr. Dollfuss je pravočasno izvedel za ta načrt in je grofa Albertija poslal v zapor in prisilil tudi Starhemberga, da se ga javno odreče. Krščanski socialci se ne vdajo Nato je sledil neke vrste upor krščansko socialne strajike. Dr. Čermak, sedanji njen predsednik, je načelen nasprotnik Heimvvehra in nikoli ni prikrival, da bo z vsemi silami pobijal pokrete, ki bi iz Avstrije napravili fašistično državo. Njegovo geslo je: »Avstrija bo svoje poslanstvo vršila lc, če jo bo vodita krščansko socialna stranka!« Dne 12. januaija je sklical sejo izvršilnega odbora, na katero je prišel tudi dr. Dolliuss. ln izvršilni odbor je po dolgotrajni debati sklenil, da se stranka nc bo pustila razpustiti, da ostane, da deluje naprej. Dr. Dolliuss, ki jc bil za razpust, se je sklepu uklonil. Razpust stranke jc bii preprečen in s tem seveda tudi zajamčen obstoj socialdemokratov. Dvana,slemu januarju je sledil zopet upor v heimwchrovskem taboru. Ko je par dni pozneje dr. Ender objavil svoi osnutek nove avstrijske ustave, so heimvvehrovci zahtevali, naj se iz n,;ega izbriše »Ljudski doni« kot parlamentarno zastopstvo in nadomesti s »kulturnimi zbornicami«, toda dr. Čermak ni popustil in ostalo je pri starem. Starhemberg je odgovoril z novimi izlivi proli krščanskim socialcem, ki so po svojem bivšem ministru Koll-mannu dali vedeti Hcimwehru. da sc bodo proti fašizmu borili do skrajnosti in se celo vezali s socialdemokrati, rajši ko da dovolijo fašizmu, da zasede državo. Deželni glavar Reithcr pa je poslal na Dunaj sto tisoč kmetov in tako dokazal dr. Doll-fussu in lleimvvchru, da jc avstrijsko podeželje proti fašizmu. Heimwehrov drugi upor Heimwehr je sklenila nato, da nc sme več čakati. Njen deželni vodja na Tirolskem dr. En-zenbcrg je dobil nalog, da da signal na Tirolskem. Dne 30. januarja je bil napovedan velik pohod narodnih socialistov po Tirolskem. Zgrabil je lo priliko in organiziraj »ljudski vihar« (Volikssturm) na zunaj proti narodnim socialistom, na znolraij pa proti krščanskim socialcem in za fašistično diktaturo. Ko je zmagal v Innsbruoku in zasedel vse važne postojanke, da jih hrami pred prevratom narodnih socialistov, je poslal svoje zahteve — zveznemu kanclerju. Karte so se odkrile. Tirolski puč je bil pod krinko prot.ihillerjevskega boja naperjen proti krščanskim socialcem. Dr. Stcidle, ki je zvezni komisar Heinivvehra, ie iirolski puč imenoval »upor v korist vlade«, če bo zvezna vlada hotela storiti lo, kar ji narekuje Heimvvehr za vso državo. Sedanja avstrijska kriza ni resna zaradi kaikšne nove morebitne nevarnosti od hitlerjevccv, ampak zato, ker jc izbruhnil spor za komando v lastni hiši: ali bodo komandiraJi pod Dollfussom heimvvehrovci, ali pa bodo komandirali krščanski socialci. Če dobi nadmoč in premoč in kontrolo Heimvvehr, potem ie konec strank in konec krščanskih socialccv; če sc vzdržc krščanski socialci, je konec Heimvvehra, ker mu bodo njegovi paidnši ušli v še bolj radikalni hillerjevsk.i tabor. Kaj bo storil Dollfuss? Ma;or Fey — fašistični dihta'o* Avstrije? Velika neznana postavka v avstrijski notranja krizi, oziroma v boju med krščanskimi socialci in med Heiimvvehrom pa |e varnostni minister in pod-kancler major Fey. Fcy je zastopnik Heimvvehra v Dollfussovi vladi, toda on ni Starlicnibergov prijatelj, Medtem ko Starhemberg na grše zmerja krščanske socialce, se Fey v lo politično borbo nc spu&ča in je v najbolj prisrčnih odnošajih s krščanskimi socialci in uživa kol član katoliškega starešinstva njihovo zaupanje. Medlem ko Starhemberg psuje domovinsko fronlo, stoji Fey ob Dolifussu in sprejema i njim parado sto tisoč niž-jeavstrijskih kmetov. Leta 1930 ie kandidiral na krščansko socialni listi proti listi Starhemberga. In vendar je ostal eden velikih vodij Hi imvvehra! Težko se ie ubraniti vtisu, da igra Fey svojo lastno igre. Stoječ med Dollfussom in Stnrhemher-gom izigrava drugega proti drugemu. Zakaj? Mor- da zalo, da si pripravlja mesto zveznega kanclerja? Saj se mu je celo posrečilo, da jc ponekod dvignil krščanske socialce proti Dolifussu, medtem ko je on, stoječ ob strani in otresajoč se vsake odgovornosti, ohranil njihovo zaupanje! Kakšen namen ic imel Fey, da je spravil v javnost Dollfussov poskus, da sc na Dunaju pogaija z iz Avstrije izgnanim H a b i c h t o m , če nc tega, da Starhemberga nahujska na Dollfussa, kar sc je dejansko tudi lako zgodilo, sam pa ostan« nedolžni angelček. Major Fey je pa ostal priljubljen pri obeh stru-jah, ker neprestano renči na narodne socialiste. Ali s tem ne misli, da bo nekega dne postal, a1 o sc krščanski socialci v zadnjem trenotku ne bodo streznili, major Fey diktator fašistične Avstrije? Misli gotovo. Toda na kaj vse nc mislijo danes v Avstriji wi o Avstriji v inozemstvu? Kriza v Franciji traja dalje Sesa stiiCeiii Pariz v temi, brez vode Generalni širajh ogroža javni red v Parizu in podeželju Pariz, 11. februarju. (Od našega poročevalca.) Vlada g. Doumerguea ali i angela miru , kakor ga ironično imenujejo lisli levice in desnice, ho julri postavljena pred preizkušnjo, ki bo odločila o njeni usodi. V ponedeljek si' namreč začne t eneralni šlra j k vsega pariškega delavstva, Ui sloji v znaiiienju socialisličiio-koniunističnega pobralim-stva in ki so mu filhrerji socialne demokracije, je/ni. k c r ne sedijo več pri vladnih jaslih, dali ime o|ioinina . Stranko levega prevrata hočejo s tem reči, da je delavstvo vsekakor pripravljeno, ie treba ludi z revolucijo, preprečili fašistično ^diktaturo. Kot neko posebnost, za kalero se ima l ran-cijn zahvalili franiasonskeinu bloku, je treba omeniti, da l""1" štrajknli ludi gospodje pariški uj i-telji, ki so srečnim učencem že dali jiroslo za j>o-neileljek, niso pa našli lakega odobravanja za ta ч\ој korak v javnem mnenju, ki zahteva, da naj se vendar že enkrat napravi konec z učiteljsko urbanizacijo, ki je leglo brezdomovinslva m internacionalne revolucije ter aiei/tiin. Lahko si predstavljamo, kaj bi postalo iz Francije, ako m bil francoski blok še kaj časa ostal na vladi. Vlada Doumerguea obveza zasilna Zanimivo je vedeti kaj javnost secli o Loinncr-rrueievi vladi. Razume se, da so zanjo vsi oni meščani in francoski kmet, ki želi miru in ki bi radi videli da bi se nehata zagrizena borba strank, ki ie zadnja Ida vodila Francijo v nevzdržne razmere itr pospeševala ono samovladi strank, ki je naj-boliša nodlasa za korupcijo. Vsak pa ve, da ima tako zvani mirni meščan najmanj besede v politiki. Nihče ni bil presenečen nad lem. da se zaganja v nivo vlado realistična >Ac.ion I rancaisi:*, protifašistične skupine, ki so /.acele zadnja leta pod pa-iriotičnimi in mladinskimi firmami rcvaii zu|^.r republiko Tudi se nihče ne čudi, če ekstremno levičarski listi prerokujejo Doumerguejevi vladi Intro si u r t češ. da jc fašistična ali vsaj filofašistična m da je zato dolžnost j>rolelarijala, da jo čimprej poru-i. Bolj pride v pistev glas iislih, ki so s svoiu dostojanstveno manifestacijo v noči 0. t. m. vrgli trania-sonski karlel. To so namreč om bojevniki, ki jim pravih) Ognjeni križi- in katerim poveljuje polkovnik l.a Kocqutf. Začuda namreč so n lxijevmki ludi nezadovoljni z novim režimom, češ. da predstavlja gnil kompromis mcil Tardieujem in nerri-olorn. Ognjem križi so nabili po vsej Franciji s.e- ileči proglas: Nova vlada nc predstavlja ničesar drugega kakor zasilno obvezo ua globoko rano naseda političnega življenja. Nima bodoCncsli iu je le začasna /ve/a strank brez avloritdc. V n>j srdi več visoko ii'vicdiiih oseb skupaj s po'iti čn i m i špeku'anti i-i • novosocialisti«, ki naskrivaj prisegajo na rdečo /aslavo. /ato inoraiuo slati ua straži in med t mi časom epopo'niti svo'o organizacijo, ki je prestala svoj ognjeni krst 5. in 0, februarja. Spoštljivo pozdravljamo naše ranjence, ki so padli okoli naše zastave. katero so raztrgali agenti padle vlade. Mi nismo nikogar napadli, nismo rabili orož;*. nismo zažigali ne plenili, ampak smo po zasluei nase di scipliiie dosegli vrč. nego bi bili dosegli z nasiijein. /a'o je bedečnosi naša in nared čaka, kdaj bomo zopci nastopili, da popolnoma izčisliiuo gnili tur, ki bo kmalu počil, ko bo sedanja viada izglasovala proračun, sc bo potreba od/vati kliru domovine, da ie ustvari nova I rancija. Polrpite, bcdile iiiirai in >oguinni ler vsak hip pripravljeni!« Odločitev bo morala pasli AH na tevo ali na desno I'a tudi mnogi drugi, ki ne prisegajo tie na rdečo nc na belo zastavo, so mnenja, da se nova vlada nc bo dolgo držala. Stvari su dospele do takega vrhunca - lako razsojajo li krogi — tla jih ni mogoče reševati |)o strankarskem kompromisu, čeprav je treba klonili glavo pred plemenito iniciativo sivolasega Doumerguea in pred željo kardinala Verdiera, da naj se vsi Francozi zedlnijo v sveti narodni slogi. Znano jc. da v odločilnih tre-nolkih zgodovine In idealna sloga ničesar nc opravi, ker ji manjka ouc^a pogona, ki jc potreben za vsak teinejiit jircobrat. Frez tega pa tudi v Franciji ne bo šlo. pa naj sc obrne ua levo ali na desno. Slej ali prej se bo tudi v Franciji morala likvidirati dediščina, ki io ie zapustil Iramasonski liberalizem. V lakih časih govori vedno sila instinktov, ki je nakopičena v onih, ki jih je sistem tlačil in držal stran od javnega življenja. Kakšno je razpoloženje teli elementov, se razvidi na eni strani iz pisanja iijofašistične »Victoire« Oustava Herveja in njej sorodnih listov, na drugi strani pa iz liujskajočih manifv.lov socialističnih in komunističnih organizacij, ki jih je jx>ln ves Pariz. Ako vlada v pone- deljek, ki ga bodo komimisli gotovo i/rabili to, da množico nahujskajo do najnasilnejšili dejanj, ne bo nastopila z vso energijo, preti Franciji državljanska vojna. Ako pa bo razvila vso svojo moč, se bodo stvari razvijale avtonomno v smer tako zvanega avloriiatiznia, lo-grebi so bili jako karakteristični. V soloio ob it zjutraj se ie vršil slovesni rekvijem za inedicincem banom Fabrc, katerega so sc udeležile vsa katoliške dijaške organizacije, jviieiu Patriotična mladiiiii iu Action Francaise. udeležil j^a >e ga je ludi seinski prefekl in pariški župan. Enako slovesen je bil rekvijem za bojevnika, poročnika artiijerije Rouban-dija. Navzoče so bile \ se bojevniške organizacije z zaslavami. Med venci ie bilo opazili ludi venec vojvode in vojvodinje guiške, ki sia. kakor znano, pre-tendenla na francoski prestol. Zelo slovesen je bil uuli rekvijem za rezervnim podporočnikom Rossi-gnoloin. Ko so Iruplo blagoslavljali, r > navzoče fašistične organizacije dvignile roke \ fašistični pozdrav. V Parizu mir, po frečm-ssijih poboji, 'cieijiu polici Pariz, 12, febr, IG. Pcričanl, ki so bili ee'o ncivozri, so na sveje zr.cuJcuje viik.i, Ja pariške ulice n.so lako rc-iune. kot a o c:d radi ,je-ncralnega 'Slrajka pričale« w t. Spcra ?!av':a tra- j ja mirno daije bioz več ili neredov. Do pozni!) i prpoidinskih ur jc zased io Par z okroj .50.000 vojakov in viuda smatra, da bodo z<;J.o lovaii, da Zuduii,o k&kibnekoii nemire. V glavnem je t'an potekel mirno v Parizu samem, sa:no v p.ainicsijih je p.i?.'.o do manjših spopadov j so-iaiijtičuimi skupinami, ki pa jih je ktajevna po icija hiez velikih težav pomirila, Pariz je ra;li stavke telefonskega osebja odrezan cj cstaicga sveta in 1<: ko.ikor su je izvedelo, da tr«ja šlrajlt v vseh večjih iranco-sk>h mestih dalje, c da ni neben h nemirov. Gc-neralni laji:ik sindikalnih diuštev Leon Jnuhouv . ju danes izjavil, da ima polno zaiip,irjc v zmago : in da bo nadaljeval stavko lako doigo, dokler da ne bo popolnoma para.izira a vse življenje po mestih in po deželi. Velike tovarne v zgornji Franciji so danes pienehale obratovati, poslopja pa je zasedlo vojaštvo. S&bolažmlt drjanj ui bilo ni vjer, razen v MarreiUesu, kjer so slavkuječi zažga'i rafinerijo špirita. Tovarna je popolnoma pogorele, ker ni bilo vode, da bi bili požar pogas'li, Š ode jo nad tri milijone frankov. Požar je nustal be.je ia Ji cgnjenih bomb, ki so jih stavkujoči položili v tovarno. Pariz, 12. lebr. p. Tcir.o po programu se je čb polnoči pričela generalna stavka. V trenotku, ko sc je nst.ivi'0 delo, so šle na ulico čele, ki so bile v pripravljencsli, in so takoj zascd.'e ebklrarn?, p'i-I narno i n vodovod. Ker so vs"i ckklričui a'iiirui'a-lor i, plinski ko(• i iu vedovedni rezervoarji polni, računajo, da bo mesto z vsem preskrbljeno najmanj za 24 ur. Z živili pa se je ljudstvo preskrbelo ce!o za nekaj Icdnov. Brzoiavni in telefonski promet je bil prekinjen. Doslej do sabotaže ui prišlo, l;er je polici u slrogo parila na poslovanje Iclcfcnslvcga in brzojavnega osebja. Kljub temu pa sla bili dve glavni brzojavni in telefonski, progi v prometu, in sicer z Ženevo iu Londonom.' Poštna služba je popolnoma ustavljena. Železniški promet šc nekam funkcionira, vendar pa sc.ludi lukaj opaža resna pasivna rcsistcnca. Razen lega je bil ob 9 dopoldne v znak simpatije z generalno stavko ustavljen za eno iniuiito ves z leznišk ipromet v Franciji. Ob 3 zjutraj je bilo v Parizi- |м pclnoin.i mirno. Po ulicah vozijo le avtomobili s posebnimj znaki, v katerih sc vozijo stavkovni nadzorniki ia pa avtomobili z vo jaštvom ia policijo. Splošno pričakujejo, da se bo današnji dan končal z n;miri. Dosedanji urir sma-trajalo le kot tišino pred viharjem. Pariz, 12. febr. |). Predsednik vlade je -kupno /. notranjim ministrom včeraj obiskal ranjene policijsko agente, ki se nahajajo v treh bolnišnicah. Pariz, 12. febr. j). Poročila iz raznih delov Francije o šlrajku so različna. V Parizu cenijo število stavkajočih na T-"i% vsega delavslva, v ostalih delih Francije pa na 00%, Delen je ludi filrajk v premogovni industriji severa, dočim je v Alza-ciji stavka popolnejša. Danes popoldne so komunisti, socialisti, antifašislična liga ter prostozidarji priredili velik shod v Vincennesu, od koder srv je ItO.OOO inaiiifeslantov podalo |)roti središču mesta. 1'oda policiji je uspoto, da je nianifestante, ki so peli internacionalo. razdelila v več kolon, katere se ji jo posrečilo z lahkoto razpršiti. Belfciad, 12. febr. m. Današnja se.ia senata se jo pričela nekaj po 5 popoldne. Senator Jovanovlo je zahtevni zn svojo interpelacijo o znani sarajevski aferi nujnost. Minister Pucelj jc v imenu vlade izjavil, da sprejme zaprošeno nujnost, ker jo s» predsednik vlmle Uzunovič v skii|weinl sprejel In izjavil, dn so vsi uradniki iu osebe, k i so zi'plotenc v to nfero, bilo >e uretlraiie. Prešli so i.n pretres poročilu l'inančncgn odbora o spremembah lu dopolnitvah v zu-komi o neposrednih (Invkih. v znkonn o skui)-neni davku liti im^lovni proniel iu v zakonu na davke nn neporočene osebo ler n davčni osvoboditvi oseb /. !l nli več otroci. Poročilo finančnega odbora je podal senator Gai. Navzočni minister Pucelj je izjavil, da finančni minister obolel in da ima precej visoko temperaturo, zarndi česnr ne. inore podati šo enkrat eksjiozeja k temu zakonskemu onnutku. 7'nseilo je dobil senator ilr. Superina, ki sineira, da predloženi zakonski osnutek ni Carinska vojna med Francijo i m Angiijo Pa.h, 12. febr. TG. Frarcorka vlptla ie danes l'.ročMa nrgle'.kemu velcposlari'ku noto, s kalero cApoveduie poroorfko j-ogo:ibo iz lela 1826 in trgovsko pogodbo iz leta 1382. Obe pogodbi prene-1 лt-i v t"eh mesecih. Zunanje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, v kaleram pravi, da je Francija prirejena t.*« k o postopati, da s tem dokaze, da no-i : od'iicliiti pod nobenim pogojem cd svoje nove 1-eovinske politike in da se ne bo dala ukloniti od i obenih rep ejalij. Pai pa je francoska vla-ja pri-rravl'eia in želi spravili s sveta ta najnoveiši tr-i'ov inski spor z A n a 1' i»i ler iz.ra/.a željo, da bi se •o. a trgovinska podajanja v najkrajšem času zajela. . ''■'".• General Bliicher o Japonski Mnskvj, 12. febr. n. Danes je bil zaključen kongres komunistične strufike. Na kongresu je podal / uiimivo poročilo o položaju sovjetski poveljnik na l)a''i.i n vzhodu, general Bliicher. Pejni je. policijski oddelki v Harbinu zasedli poslopje u I rave vzhc dno-kitajske železnice in stan glavnega ravnateljstva. Policija jc obkolila tudi poslopje so-v vlskega konzulate. Po krajšem času se je policija 7 :pcl umaknila. Na vprašanje, zakaj jc storila niatui-žurska oblast te kerake, so sovjeti dobili lakoničen odgovor, da gre le za zaščito poslopij od eventu-eliiih aapaduv. Nov sjVašcn p !)$rcs v Indiji De'hi, 12. febr. TG. Danes popoldne je prizadel mesto Delhi in pokrajino nov strahovit poti cs, ki jc te mnogo hujši od potresa v zadnjem mesecu. Dczdaj ni mogoče ugotoviti obširnost tega novega potresa, niti rl mogoče slutiti strahote r&zdejanj, ki jih je povzročil. London, 12. febr tg. Sir Samuel Hoare je sporočil danes angleškemu parlamentu, da jc v zadnjem strašnem potresu v Indiji izgubilo življenje ti582 ljudi, 50 milijonov funtov pa bo jx)lrebuih, da se pride na j'onioč jx)nesrečencein in da se popravi ogromna škoda, ki je vsled potresa naslala. Angleška vlada si sedaj šc ni na jasnem, kje bo našla ta denar, a upa. da bo mogla dobiti brez povišanja davčnega bremena. ■ Dobrodejna „črna lista" v Nemčiji Berlin, 12. febr. c. Akcija vlade /u zimsko pomoč brezposelnim zelo dobro napreduje. Vendar pa je še mnogo iniovitih oseb, ki še niso ni-I česar dale zu podjiorno akcijo. Zato je vlada iz-| javila, somilorjev, jiroti pa ti. Nato je senat sjirejel šo v podrobnostih gornji zakonski osnutek z 51 proti 11 glasovom. Istotako jo sprejel a 51 : i! glasovom zakonski osnutek o taksah in sicer v načo'u in podrobnostih. Prešlo se jo na pretres zakona o trošarinah, ki jc bil brez diskusijo v načolu in podrobnostih sprejet z -19, : 2 glasovoma. Prihodnja seja senaia bo jutri ob pol 10 dopoldne. 0ј!з1п!си krotjinlci Pija XI. Rim, 12. febr. p. Ves Rim je najsvečaneje j)ro-sla\il dvanajsto obletnico kronanja sv. očeta. Enake proslave so se vršile po vsej Italiji. Teh proslav so se udeležili vsi predstavniki cerkvenih in svetnih oblasti. Poročila o velikih proslavah papeževega jubileja prihajajo ludi iz Londona, Pariza. Bruslja, Berlina, Berna, Dunaja in Budimpešte. Avstrijski predsednik republike Miklas je poslal brzojavne čestitke sv. očetu, ravno tako tudi kancler dr. Dollfuss. Belgrad, 12. febr. m. Ob 12. obletnici kronanja sv. očeta Pija XI. so odšli dnims dopoldne ob II v tukajšnjo niuieijuturo vsi belgrajski katoliški /ii|)niki ti it čelu r. nadškofom Rodičcm ter nunciju izrazili svoje udane čestitke. Popoldne od 5—7 pa je bil v nuncijaturi velik sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki tukajšnjega diplomatskega zbora in veliko število belgraj-škili katoliških vernikov. Zagreb, 12. febr. c. Danes, na obletnico kronanja sv, očela, je bil svečan Te Deum v tukajšnji katedrali. Opravil ga je škof baron dr. Salis-Sce-\vis, Bana savske banovine je zastopal podbaa dr. Stevan Hadži, armadnega poveljnika jx)lkovnik Tomo Grškovič, poveljnika mesta pa polkovnik inž. Konrad Tohis. Mestno občino ja zastopal podžupan, Akademijo znanosti in umetnosti njen predsednik dr. Bazala, univerzo pa njen ravnatelj inž. Stipetič. Navzoči so bili vsi dekani fakultet, dalje predsedniki kulturnih in socialnih organizacij. Brod, 12. febr. c. V Brodu jc bil zelo svečano proslavljen 12. jubilej kronanja sv. očeta. Cerkvene slovesnosti se je udeležilo nad 10C0 jx)božnih vernikov. Poj^oldne je bila svečana slavnostna akademija v Hrvatskem domu, ki je bila zelo dobro obiskana. Banja Luka, 12. febr. c. Včeraj je lukaj bila svečana proslava paiuvcvcga jubileja. Nekaj tisoč ljudi je prisostvovalo cerkvenim slovesnostim, jiopoldnc pa so bile dvorane Hrvatskega doma premajhne, ga bi mogle sprejeti vase vse udeležence slavnostne akademije. Osebne vesti Belgrad, 12. febr. m. Iz Našičke Breznice na postajo KataTena je premeščen Josip Jernejt, jirometni uradnik 9. pol. skujiine. Na srednji klinični šoli v Ljubljani je napredoval v 8. pol. skujiino strokovni učitelj Fridrik Maltier. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral Anle Žagar iz Osilnice. Zagreb, 12. febr c. Nocoj ob 1 ponoči je v Pri-bicu blizu Jastrebarskega umrl bivši grško-katoliški škof v Križevcih Julije Droliobelzky. V par vrsticah Belgrad, 12. febr. ni. Davi je v svojem slano-vanju izvršila samotimor žena narodnega poslanca dr. Milorada Kostiča iz žalosti, ker je umrl sin. Belgrad, 12. febr. tli. Snoči je prispel v Belgrad ravnatelj ljubljanske drame Ciolija na sestanek upravnikov državnih gledališč v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Belgrad, 12. febr. m. Jutri dopoldne bo seja skupščinskega finančnega odboru, na kateri se bo nadaljeval načelni jiretres proračunskega predloga za proračunsko leto 193-1-33. Gduiisk, 12. feiir. Li.sli poročajo, okora\ali, ker je njihova dolžnost, tln služijo režimu. Če pn ne bodo kandidirali, zato ne bo svet propndel. Kdor ni discipliniran, ni fašist, in žalostno je, da so 5e la-šisti, ki sc potegujejo za poslan.ke mnndsite, ki niso nič drugega, kakor ostanek preživt-lega parlamentarizma. Starace na koncu svojo okrožnice šc enkral resno poziva one, ki intervenirajo, in jim grozi, da bo objavil imena leh grešnikov čc sc bodo še naprej upirali. Dunajska vremenska napoved: OJ vzlu Ja sem bo |X)Stalo mrzleje. V južnih Alpah zaenkrat se pretežno jasno, za kasneje je vreme negotovo. KAJ V&E RAZKRIVA LEKSIKON Anghii izdajajo poseben leksikon za umslvene delane. Ker katoličani niso llog ve kalco izčrpno obdelani v tem »Who is icho* (Kdo je kdo), so izdali svoj lastni »Cathotic uho is "itn . ki vsebuje imena vseli katoliških oi/licni k o v v angleško govorečih deželah. Iz te knjige črpamo, da so prestopi prolestuntukili piscev v katoliško cerkev lako gosti, da bo treba skrbeli za novo izdajo. Od 3000 ameriških konverlitov zadnjega leta jih je 3i:i protestantskih duhovnikov, lla zdravnikov, 126 advokatur, VI guvernerjev (banov), 45 poslancev, 108 višjih častnikov, 204 pisateljev in skladateljev. Naj-znamniitcjši konverliti zadnjih lel so: največji sodobni zgodovinar v Angliji llugo llenson, sin protestantskega primasa Anglije, filozof in bivši puri-lanski duhovnik Orest llroiruson. rektor vseučilišč v Кеицопи in Ilobartu Kent Slone, astronom Alfred Dooliltlc. Veliki angleški pisatelj Cheslrrtnn ji: prestopil v katolicizem i c pred vojno. Prati lako dragi angleški vodilni zgodovinar llilaire ' РеЧос, sloviti jezuit Marlindale, sin le enega anglikanskega nadškofa Kno.r. ki je sedaj katoliški duhovnik, pisateljica Каус-Smith itd. itd. In reka nikakor ne bo usahnila*., USPAVANJE RODOLJUBNIH CUVSTEV Litovska vladi unčo taostali za svojo vliko nemško sosedo. Zadnje dni je izdali> n op zakon, s katerim hoče zavarovati rodoljubno rmpohKrnie svojih državljanov. V lem zakonu beremo: »Kdor titavsko ljudstvo, državo ali dr-arne zmike razžali ali sramoti, ho kaznovan z epor/im do štirih bt. Kdor državi lansko zanesliivosl lilarskih državlja- nov, njihovo notranjo edinost ali njihovo narodno zavednost skuš-i uspavati in slabiti, bo kaznovan z zaporom do štirih li t. če je državni uradnik, pa bo odpuščen. Kdor občuje z ljudmi ali organizut -jami, ki v tujini poskušajo slnbiti državljansko za-vesljivosl ali uspavati pat vijolično čurstvoran'r, bo kaznovan z globo in zaporom. Časopisi, ki bi se pregrešili r imenovanem smislu, bodo kazimravi z visokimi denarnimi globami, člani inozemskih organizacij oziroma društev. I i so drurtrno podpirana i- inozemstva, hodo kaznovani ; denarno gin. bo in s strogim zaporom do štirih !■■!. Isto krzr.i povzroči tudi nošenje znakov lakih orgnniznri .: Ubogi Hitler, ki mu Litva zapira vrata v Ililtil,! dostojanst vo demokraciji: Časopisi poročajo o najbolj zanimivem -«.»,-. dan ju francoskega phrlamailtt, ki se je odigralo prelvlili četrtek. I dvorani .sta s< d.cln -- dva slunci, Лa prt dsediiiikem stolu je snU l predsednik Uiiisson. Prisotni so vsi »kttpiiiuski *lufH\ niki. si, m.grafi. Predsednik — v jrakn l«c«da -svečano otvori skupščinsko S (JO, UllJJtlCOCl t15 S n' I zbor in mu stavi predlog, dn nai bi м se a prcl.i-iila im poznejši datum. Pvdlog stavi nn plnn . i. nic. i I itoka hita je. sklenila, dn si: ti ju pri h/.i in i dan. ki ga bo predsednik smatral ugodnega ta zasedanjeje glasil sklep. \alo saim odi d predsednika ,u slovesen odhod obeh pniflslavnikoO naroda. 7.ili se sicer smešno, toda la sejnr pi itn, kako francoski narod spoštuje :>roie demokratična ii.s/iiiiore in knko sla litin licu poslanca sooš'oial.i lo ustanovo, da nista itrabljajin priliki) prišla 141 nosil — delati K°ict: zakone.