Stev. 71.
V LJubljani, v sredo, dne 28. marcu isob.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26' za pol leta „
za Mrl leta
650
za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20- — „ 10—
» 5—
„ 170
za pol leta
P
za četrt leta za en mesec
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezn« Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . . * 9 „ za ve{ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvoriS?e nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen Ust zn slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema narotnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Državni zbor.
Dunaj, 27. sušca.
Debata o volilni reiormi.
V petek je poslanska zbornica dovršila prvo branje vladnega načrta o volilni reformi. Pričela se je 7. sušca. V enajstih sejah je govorilo 59 poslancev, in sicer 29 za reformo, ,10 proti. V razpravo sta posegla tudi minister za notranje stvari grof B y 1 a n d t R h e i d t in ministrski predsednik baron (i a u t s c h. Zanimivo jc, da so tudi protigovorniki brez izjeme priznavali nujno potrebo, da se izpre-meni sedanji volilni red. Protivniki so v prvi vrsti Poljaki, ustavoverni in konservativni veleposestniki in Vsenemci. Poljski ple-menitaši sc boje, da izgube skoraj neomejeno vodstvo poljskega naroda in gospostvo v Ga-liciji. Veleposestniki na levi in desni se jeze, ker so dolga desetletja skoraj vsaki vladi delali tlako ter igrali vlogo zamorca. Nehvalež-nost je grda čednost, a v tem slučaju je težko Kovoriti o nehvaležnosti sedanje vlade. Zrelo jabolko samo pade z drevesa. In če jc baron Gantsch malo potresel drevo, storil ie le svojo dolžnost do države, parlamenta in avstrijskih narodov sploh. In Vsenemci so še pred dobrim desetletjem zahtevali splošno in enako volilno pravico. Bilo je v času, ko jc cvetela vsenemška pšenica. Danes je omlačena in le bilje krije vsenemške okraje. Boje se za svoje mandate. Kocka pade v odseku. Za načelo, da sc namreč izpremeni sedanji volilni red, jc v odseku večina zagotovljena. Trd oreh pa je vprašanje, kako naj odsek izpremeni vladni načrt glede volilnih okrajev, da je mogoča večina v odseku in zbornici. Pesimizem in optimizem sta neopravičena. Opravičena pa je bojazen, da odločni nasprotniki splošne in enake volilne pravice z raznimi intrigami zavlečejo vso stvar. Pa tudi v tem slučaju vol. reforma ne pride z državnega zbora. Vlada bi razpisala nove volitve na podlagi starega volilnega reda. In ko bi tudi nova zbornica odklonila volino reformo, priti mora parlamentarna vlada, da izvrši volilno reformo, katero želi vladar sam. Protivniki bi se torej k večjemu eno leto postavljali ira Klavo. Zato bode dolžnost zagovornikov splošne in enake volilne pravicc v odseku, tla z vso odločnostjo odbijajo tajne in javne mahinacije proti volilni reformi. Skala se je utrgala na gori; kdor se ji ustavlja, tega polomi.
Veliko sitnost so delali »divjaki«, ki so razcepljeni glede zastopnikov v odseku. Načelniki klubov so jim odstopili tri mandate, z a katere so se pulili dve struji Vsenemcev, agrarci in drugi. Ker sc do zadnjega niso zedinili, jc prepustil predsednik odločitev zbornici. V ods ek je namreč hotel priti tudi dr. Steinvvender, mesto njega pa je predlagan mariborski poslanec Wastian.
Tudi v liberalni nemški stranki niso bili edini. Dr. L e c h e r je v klubu ostal v manjšini z 9 proti 11 glasovom, ki jih je dobil dr. Demel. Koncem današnje seje se je vršila volitev v odsek in sicer po imenih. Izvoljeni so: Abrahamovvics, Adler, Baernreither, Bar-toli, Bobrzytiski, Byk, Choc, Cipera, Demel, Derschatta, Dzieduszycki, Fink, Oessmann, Glabinski, Grabmayr, Gross, Hagenhofcr, Herold, Hruby, Iro, Ivčevič, Kaiser, Klen-mann, Kramar, Lemisch, Locker, Malfatti, Marchet, Onciul, Parish, Pastor, Pergelt, Peschka, Plantan, Ploj, Prade, Schlegel, Starzynski, Stein, Steiner, Stransky, Stiirgkh, Susteršič, Tollinger, NVassilko, NVastian, Wid-mann, Zazvorka, Začek. Mej temi je 19 Slovanov, in sicer: Poljakov 7, Cehov 7, Jugoslovani 4 (dr. Susteršič, dr. Ploj, dr. Ivčevič, Plantan), Rusin 1; Nemcev je 24, ako jim prištejemo soc. demokrata dr. Adlcrja; Italijana sta dva, Rumun eden. Poleg tega sta v odseku češka konservativna veleposestnika Parish in Widmann, ki sta sicer protivnika volilni reformi po vladnem načrtu, sicer pa bo-deta glasovala v slovanskem smislu. V e-č i n a za volilno reformo je v odseku gotova, le glede volilne geometrije bode velik boj za mandate.
Avtonomna Galicija.
Vsenemci S c h o n e r c r, Stein iu to-variši so danes nujno predlagali: Vlada naj takoj predloži načrt zakona, ki dovoli Galiciji popolno avtonomijo. Ta zakon naj stopi v veljavo z novim volilnim redom. Torej »iunetim« med volilno reformo in samostojno Galicijo. Namen jc prozoren, tudi ga Vsenemci nc postavljajo pod mernik. Posl. Stein ie naclašal: Po vladnem načrtu dohr Nemci
205 poslancev, Slovani 2.30. Torej bodo Nemci v manjšini, četudi se jim pridružijo Italijani in Ruinuni. Da se to prepreči, treba jc izločiti Galicijo, ki dobi 88 slovanskih glasov. Med 205 nemškimi poslanci pa so kršč. socialci, konservativci in soc. demokratje, ki ne prisegajo na nemško-nacionalno zastavo. Nemci so torej v veliki nevarnosti. Ako sc ta nevarnost ne prepreči že sedaj, potem se uresniči vsenemški ideal, da se na m r cč prej ali s I e i avstrijski Nemci združijo s svojimi brati pod varstvom nemškega c e s a r i a. (Vsenemci kriče: Heill)
Poslanec \V o 1 f ni mogel in ni smel za-ostati za svojim tekmecem. Tudi ta je danes vložil enak nujni predlog ter ga zagovarial precej mirno. Rekel je: Galicija naj dobi samoupravo in pošilja v državni zbor le določeno število poslancev, ki naj bi sc udeleževali razprav le o gotovih skupnih državnih vprašanjih. Nemci naj so milostni in radodarni ter Galiciji navežejo za njene potrebe dva milijona kron. Sicer preti nevarnost, da sc potem Poljaki morda združijo s svojimi sorojaki v Nemčiji in Rusiji, toda Nemčija nima strahu pred njimi. Galicija naj se čim-preje loči od Avstrije, ker drugače je za Nemce življenje v Avstriji nemogoče. Zgodovinska naloga Nemcev je, da ponemčijo vso Avstrijo. To pa jc le tedaj mogoče, ako dobi Galicija samoupravo.
Min. predsednik baron G a u t s h je odgovarjal jako odločno. Rekel je: Poljaki sami tega ne žele, kar predlagajo Vsenemci. Ti pa imajo edino namen, da preprečijo volilno reformo. Zato vlada že sedaj izjavlja, da pod nobenim pogojem ne dovoli Galiciji ono samoupravo, kakršno ji vsiljujejo Vsenemci le s svojega strankarskega stališča.« (Živahno odobravanje.)
Grof S t e r n b e r g je ponavljal že znane stvari proti vladi in Mladočehom. Cohal sc je tudi ob Jugoslovane, češ, da podpirajo vlado. Grofu Sternbergu smo že javno in zasebno pojasnili jugoslovansko stališče. Mi podpiramo vlado, ker jc vsaj načeloma priznala splošno in enako volilno pravico in dokler ne povesi te svoje zastave. Sicer pa se je grof Sternberg zadnje dni spri z Vse-nemci, ker mu niso pripomogli do mandata v odseku. Zato je ubral avstrijske strune, ki neprijetno odmevajo v vsenemških ušesih.
S c h 6 n c r e r najprvo svetuje grofu Siernbergu, naj sc da voliti v gališki deželni zbor iu naj ondi razlaga o avstrijskem patriotizmu in Avgijevem hlevu. Baronu Gautschu očita, da hoče Nemce zadušiti. Zato proč z Galicijo, proč s Poljaki in Rusini! Končno zapoje nemško pesem, ki jo je skoval njegov najbližji tovariš Iro. Ta politični pesnik kliče blagoslov vsenemškega malika na one Nemce, ki branijo veliko nemško domovino, ter prokletstvo še v devetem rodu na one, kine zaprečijo slovanske večine v zbornici. Komedija!
Rusinski poslanec Romanczuk jc kratko, pa stvarno in odločno zavračal vsenemške govornike. Rusini nikdar ne bodo glasovali za predlog, ki bi Poljakom v Galiciji zajamčil hegemonijo, gospostvo nad Rusini. Jako dobro je zavrnil Vsenemce, ko jim je očital, da tako hladnim srcem žrtvujejo blizu 2 milijona Nemcev na Ogerskem, 200.000 nemških duš v Galiciji in 160.000 v Bukovini. Rusinov je v Galiciji nad ,3 milijone. Sprijaznijo se le tedaj s samoupravo Galicije, ako se za državni in gališki deželni zbor določi splošna in enaka vollna pravica ter popolna narodna avtonomija.
Poljski divjak B r e i t e r je v svojem in v imenu poljske ljudske stranke prečital izjavo i» r o t i predlogu.
Najbolje je Vsenemce zavrnil poljski socialni demokrat D a s z y n s k i, rekoč: Scho-nerer, Wolf in Stein so vzeli v zakup vso nemško kulturo. In ker se tej vsenemški kulturi upirajo slovanski »divjaki«, torej proč ž njimi. To je nemška ošabnost iti skrajni šovinizem. Zakaj pa ob enem Dalmacije nc vržete Mažarom? Zato, ker ste sedaj v tajni zvezi s Poljaki, samo da preprečite volilno reformo. Le narodna, ne pa deželna avtonomija more ublažiti narodne prepire v Avstriji. Mej govorom so se vedno oglašali Vsenemci, katerim pa jc govornik odgovarjal z zaničlji-vim posmehom. Reči moramo, da je poslanec Daszvnski danes večini zbornice govoril iz srca.
Grof S y I v a - T a r o u c a jc danes igral čudno vlogo. Med glasnimi ugovori jc namreč izjavil v imenu konservativnih veleposestnikov. da bodo glasovali za nujnost vsenem-
škega predloga, četudi se ne strinjajo ž njim. (Klici: Zakaj pa glasujete za nujnost?) Zato, pravi Sylva, ker smo avtonomisti in hočemo, da pride v razgovor izprememba ustave, za katero daje povod vsenemški predlog.
Grofu Sylvi pa je gotovo znano, da je češki poslanec dr. Herold vložil glede državne ustave nujni predlog, ki ga bode že jutri utemeljeval. Čemu torej v jasli nositi ov es vsenemškemu kljusctu!«
Jutri zbornica nadaljuje razpravo o vse-neniškem predlogu glede Galicije. Predlog pade brez dvoma pod klop, četudi se združijo stranke, ki hočejo zaprečiti volilno reformo.
TRGOVSKE ZBORNICE IN VOLILNA PREOSNOVA.
Včeraj dopoludne so se posvetovali malone vsi predsedniki avstrijskih trgovskih zbornic o volilni preosnovi. Posvetovanja so se udeležili tudi po trgovskih zbornicah izvoljeni državni poslanci. Sklepali niso sicer ničesar, a splošno so naglašali, da mora biti industrija v novi zbornici primerno zastopana. Vsaj v gosposki zbornici žele primerno število poslancev.
OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU.
»Wicner Allgemeine Zcitung« poroča, da je sklenil vladar, da ne razpišejo volitev za državni zbor v ustavno določenem roku. Vprašanje o iztirjanju davkov in o vojaških novincih še ni tako nujno, kakor vprašanje o novih volitvah. Vlada namerava izdati oklic, da toliko časa ne razpiše novih volitev, kolikor časa se bodo napadale pravice krone. Kraljev komisar mara-vararheiyske stolice je dal odstraniti s silo več stoliškili uradnikov. Značilno je, da so dobili kraljevi komisarji po stoliškili uradih grozen nered in več mesecev stare zaostanke. Zdaj pa poslujejo uradi pod strogam nadzorstvom kraljevih komisarjev mnogo bolj točno in hitro kakor prej. Nekateri listi sc rogajo najhujšim kričačem koalicije, ki lazijo okolu ministrov, da preskrbe uradniška mesta svojim varovancem namesto onih uradnikov, ki jih jc odpustila sedanja absolutistična vlada.
NA AVSTRIJSKIH MEJAH.
Avstrijsko posadko v Plevljah ojačijo 18. aprila z 2., 3. in 4. bataljonom 54. pešpolka. Te čete bodo imele tudi pomnoženo moštvo in sicer pridele 54. polku po 178 mož. Položaj na skrajnem vzhodu okupiranih dežela v Novem Pazaru je letos skrajno nevaren. Vojaki smejo le oboroženi zapustiti taborišče. Položaj osvetljuje dejstvo, da so nedavno streljali iz zasede na neko avstrijsko vojaško patruljo, ki je odrinila iz Priboja, kar se že ni zgodilo več let. Velevažno je tudi poročilo, da je italijansko vojno ministerstvo razdelilo veronski armadni zbor v dva zbora!
SRBSKE ZADEVE Z AVSTRIJO IN Z ANGLEŠKO.
Srbska vlada je bila včeraj obveščena, da so se sporazumeli na Dunaju glede nekaterih točk z ozirom na živinski promet med Srbijo in našo državo. Predvčerajšnjim se je pečal srbski ministerski svet pod kraljevim vodstvom z zahtevo Angleške, pod kakimi pogoji so voljni Angleži, da stopijo zopet s Srbijo v diplomatično zvezo. Angleži zahtevajo, da morajo Srbi odpustiti iz armade II častnikov zarotnikov in jim tudi ne smejo podeliti državnih služb. Večina ministrov sc je izjavila za odpust.
JAPONSKI MORNARJI V LONDONU.
Te dni je dospelo v London 600 japonskih mornarjev, ki imajo nalog zasesti dvoje novih na Anglcžkem zgrajenih japonskih ladij in jih odpeljati domov. Japoncem so priredili Angleži velike slavnosti.
KARLISTICNO GIBANJE NA ŠPANSKEM.
Iz Barcelone poročajo, da so se pričeli zopet gibati Karlisti, ki so svoj čas povzročili že večletne vstaje na Španskem. Vojno ministrstvo je zato razpostavilo na meji dve mešani brigadi, ki imata nalogo da zadušita kar-listiško agitacijo.
ANGLEŠKA KRALJEVA DVOJICA NA POTOVANJU.
Pariz, 27. marca. Angleška kraljica bo preko Pariza potovala v Marziljo, kjer se pridruži svojemu soprogu, da skupno potujeta po Sredozemskem morju.
RAZMERE NA RUSKEM.
Volitve v gosudarstveno dumo se vrše na Estlaudskem 27. aprila, za Kursko in Liv-landsko pa 3. majnika. V groduski guberniji so poizkusili iudie izvoliti iudovske kandidate
za gosudarstveno dumo, kar je zelo razburilo prebivalstvo in se boje zasledovanja judov, ki so vrgli tudi petardo na cesti, po kateri je šel gubernator. Iz .Sevastopolja nameravajo izgnati jude. V Bjalostoku so vdrli oboroženi roparji v neko trgovino in oropali blagajno, v Jekaterinoslavu so pa vdrli v poštni urad in so zahtevali od uradnika, naj jim izroči denar. Uradnik je ustrelil nanje, ne da bi zadel, nakar so ga roparji ranili in nato pobegnili. Vojno sodišče je obsodilo v Cili 13 uradnikov na smrt, ker so se udeležili stavke poštnih in brzojavnih uradnikov. Ruski finančni minister je predlagal v ministerskem svetu zvišanje davkov. Ker je prestolonaslednik bolehen, nameravajo izdelati novo postavo o prestolo-nasledstvu.
KAZNJENCI SOTRUDNIKI FRAMASONSKE KLIKE PRI INVENTURI CERKVENEGA
PREMOŽENJA NA FRANCOSKEM.
»Libre Parole« poroča, da so v porabljali kaznjence pri vlomu cerkvenih vrat, da so morali zvršiti inventuro. V Diinamu je dobil 13. huzarski polk povelje, da sodeljuje pri cerkveni inventuri. A vsi častniki so izjavili, da rajši odstopijo, kakor pa da dajo povelje vojakom, naj vlomijo v cerkev. Polkovnik je zahteval na to civilne delavce, a podprefekt ni dobil v celem Diinamu niti enega delavca za ta žalosten posel. Podprefekt je nato pri-delil polku štiri kaznjence iz Bresta, ki so nato vršili hudodelski posel vlom v cerkve. A ko je dobil poveljnik 24. dragonskega polka v Diinamu povelje, da mora sodelovati pri inventurah, je tudi on zahteval kaznjence. Muzari mu svojih niso hoteli posoditi in podprefekt je bil prisiljen, da je pridelil tudi 24. dragonske-mu polku 4 kaznjence iz Bresta. Sploh se pošteni francoski delavci ne puste izrabljati za novodobne cerkvene roparje in vlomilce. V Nantesu niso mogli dobiti niti enega ključavničarja, ki bi bil hotel odpreti cerkveno omaro. Tudi tu je prišel na pomoč framasonski kliki neki kaznjenec.
GIBANJE ARNAVTOV.
Naš dopisnik nam poroča iz Prištine sledeče: Prištinski muterarif Ismajil Feri-bej je je odšel po posebni odredbi v Vučitru, da stopi tatu v razgovor z upornimi Arnavti, ki so se zbrali v Drcnici in groze Vučitrunu. Ismajil je obljubil, da ne bo nihče zahteval od Arnavtov novih davkov, popis ljudstva pa se mora izvršiti, l ega se pa ni treba bati, ker je popis brez posledic in že tako skoro v celem carstvn izvršen. Arnavtski prvaki so obljubili Isuiajilu, da se pod takimi pogoji zbrani Arnavti razidejo, ampak popis naj se na noben način ne izvrši dalje sedaj, ko je narod tako vznemirjen, ampak pozneje. Zdi se, da se bodo v Drcnici zbrani Arnavti razšli in ostavili Vučitun, od koder so vsi bogati Turki in Srbi iz strahu pred njimi pobegnili v Skopljc.
KITAJSKI DAROVI ZA CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Na Dunaj odpotuje odposlanec kitajske vlade Liting, ki nese avstrijskemu cesarju darila kitajske carske dvojice.
SPOMENIK SCHMIDTU.
Iz Peterburga javljajo, da mislijo prijatelji in častilci poročnika Schmidta postaviti istemu spomenik, na otoku Barasana na tistem mestu, kjer je bil Schinidt ustreljen.
I električno raznobarvno svetlobo razsvetljen vodomet na Dunaju,
Dunaj, 27. marca.
Koncem junija bo mesto Dunaj obogatelo za eno posebnost, ki je nima nobeno drugo mesto na svetu. Imenuje se »F o n t a i n c 1 u -inincuse«,ki bo postavljen pred Sch\var-zeubergovo palačo, namestil sedanjega vodometa. Mesto Berolin sicer že tudi ima »Fon-taine luinincuse,« a dunajski bo tako velik, da bi v njegov prostor šlo pet berolinskih. Delo jc ogromno. Najprvo so morali odstraniti basin s starini in nelepim betonovini robom prejšnjega vodometa. Na to so sezidali iz betona obširno podzemeljsko zgradbo za svetlobne naprave, kjer bodo postavili tudi brizgalno in reflektorje, ki jih ni nič manj kot 27. Vodne žarke ki jih bodo metale kvišku brizgalne z malim vodnim pritiskom, bode razsvetljevala podzemelska svetlobna naprava. Kako močna bo ta svetloba, jc razvidno iz tega, da je svetlobni vir enak 900 milijonom sveč. Modri žarki električne luči pa omejujejo to svetlobno moč na 360,000.000 sveč, to pa je še vedno petkrat toliko, kakor jc skupna svetlobna moč vseli obločnic cc-lega Dunaia. Razumljivo ie torej, da bo ta
velikanska množina svetlobe povzročila v podzemskih prostorih velikansko vročino. Da se to prepreči, je sezidanih šest ventilacijskih odprtin, ki omogočujejo hitro zračenje prostorov. Bogastva svetlobnih efektov ne dosega, še manje prekaša kaka druga podobna naprava. V 17terih različnih variacijah se bodo iz-preminjali barvni in svetlobni efekti v presledkih po 17 sekund. Poleg glavnega žarka, ki ga bodo razsvetljevali trije veliki reflektorji, bode še drugih 24 reflektorjev razsvetljevalo ostale vodne žarke, ki bodo leteli kvišku iz skalne votline v različni visokosti, moči in obliki. Razun tega bode ob strani še šest manjših vodometov (imenovanih kraljevski gradovi), ki bodo tudi briljirali v najkrasnej-ših svetlobnih efektih. Ker pa je, kakor znano, svetlobni efekt mnogo višji, ako se vodni žarek, vržen v zrak, za malo časa pretrga, ker ga iz metalcev svetlobe vrženi svetlobni žarki zadenejo popolnoma, so inženirji sestavili silno umetno brizgalno napravo, ki služi temu namenu.
Omenjati je še treba, da so se stroški poravnali iz takozvanega Gabrielovega fonda, ki so ga liberalci pustili ležati neobrestovano od I. 1873. Še le pod krščansko-socialno vlado so ga naložili na obresti. Le na ta način je bilo mogoče, da je Dunaj dobil monumentalen vodomet, ki ga nima nobeno drugo mesto na svetu. To napravo pa so nekateri hišni gospodarji iz okolice že izkoristili s tem, da so zvišali stanarino, češ, da imajo najemniki to posebnost vedno pred očmi.
Slovensko gledališče.
Tretja predstava veličastne opere »To-ska« je bila najboljša med vsemi. Veseli nas, da moremo izreči polivalo vsem sodelujočim. Opera se nam zdi vedno lepša, kolikor bolj nam je dana prilika uglobiti se v to zakladnico glasbenega bogastva. Že drugo dejanje, kjer doseže glasba višek kulminacije, samo zasluži, da se jo opetovano čuje. Kdor še ni videl oziroma slišal »Toske«, naj ne zamudi prihodnjič. Gospa Skalo v a naj si ulogo »To-sko« napiše na prvi list svoje gledališke zgodovine. Tako tudi g. Ourednik. G. O r ž e 1 -ski je bil pri dobrem glasu ter pel temperamentno in prikupljivo. Tudi režija je bila boljša kot preje.
V predsedstvcni loži smo opazili g. deželnega predsednika T. Schvvarza in grofa Chorinskega.
B e n e f i c a o s o b j a slovenske d rame bo v nedeljo dne 1. aprila. Popoldne se uprizori burka »Luce in Lipe«, zvečer pa »Lepa Lida«.
Slovenska drama se ima boriti z raznimi zaprekami, zato ne more biti taka, kakoršne si želimo. To vemo in tudi tivažujemo. Le iz tega stališča smo tudi presojevali delovanje drame, kateri v danih razmerah ne moremo odrekati priznanja.
Nekaj predstav je bilo prav vzglednili, druge po večini dobre. Tudi marljivi so bili igralci večinoma vedno, v prvi vrsti seveda dame
Dramsko osobje gotovo zasluži, da bo gledališče v nedeljo obakrat polno, ne tako kakor lansko leto.
Štajerske nouice.
š Občinski predstojniki brežiškega okraja
so imeli 25. t. m. shod v »Narodnem domu« v Brežicah, kjer so se dogovorili o skupni organizaciji. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Dr. Benkovič, Slovenc, Ogorevc, Pajdaš in B. Kunej.
š Umrl je v Mariboru 25. t. ni. strojevodja L rane Višnovič, star 40 let. Zapustil je vdovo s šestimi otročiči.
š Poštna vest. Poštna odpraviteljica v Loki priŽusmu Emilija Drlik je imenovana za poštarico druzega razreda, druge stopinje v Gamlici, okraj Lipnica.
š O tragični smrti bivšega trgovca Julija Plavca se iz Celja še poroča: Julij Plaveč je bil star 63 let. Bil je zadnji čas voditelj pisarne za prodajo realitet, a je bolan bil že dolgo vezan na posteljo. Ko je kadil cigareto, je bolnik zaspal. Od cigarete se je vnela odeja, kar jc povzročilo toliko dima, da se je bolnik zadušil, predno je prišla pomoč.
š Mlad tatič. Pri okrajnem sodišču v Sl. Bistrici je bil zaprt radi tatvine 121etni vini-čarjev sin Jurij Pliberšek. Dne 25. t. m. pa je izkušal pobegniti skozi okno, a je pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
š Nagajiva ura. V Zgornji Radgoni so ljudje ravno sedeli dne 22. t. m. zvečer pri večerji, ko začne biti ura v cerkvenem zvoniku. Bila je sedem, osem, dvanajst, a še ni bilo konca. Bila je naprej in naprej, dokler sc ni ustavila pri 63. udarcu. Ljudje sedaj premišljujejo o vzrokih tega pojava. Morda bodo srečolovci stavili št. 63.
š Promovlran je bil na dunajskem vseučilišču gosp. Janko S a n d r a za doktorja filozofije.
š Iz poštne službe. Upraviteljica Olga V e k I i č je imenovana za provizorično poštno pomožno uradnico.
š Gasilstvo na Spodnjem Štajerskem. Dne 18. marca t. I. se je ustanovila za okolico Sv. Jurij ob južni železnici nova požarna bramba s slovenskim poveljništvom pod imenom »Požarna bramba za okolico Sv. Jurij ob juž. žel.«, katera bo tudi pristopila k zvezi slovenskih gasilnih društev. — V B o č n i nameravajo ustanoviti gasilno društvo. — Gasilno društvo sc snuje v S m a rt nem pri Gornjem Gradu.
š Dragonec vlomilec. Dragoncc Leopold Kcržič od 5. dragonskega polka jc bil 16. februarja leta 1906 izpuščen iz vojaškega za-
pora v Mariboru, v katerem je več mesecev sedel radi begunstva. Namestu pa, da bi odšel k svojemu oddelku, jc vrgel s sebe uniformo ter je storil vlom dne 28. februarja pri baronu Postu v Poljskavi. Potem jc prišel v Maribor, kjer si ie nadel ime Anton Zaforš-nik ter ie stopil v službo kot dninar. Toda tudi tu je kradel ko sraka in doletela ga je usoda, da so ga prijeli in odvedli v vojaški zapor. Kcržič služi pri vojakih od leta 1895 in je med tem časom prebil v vojaškem zaporu radi goljufije in drugih čednosti že nad 6 let.
š Iz Trbovelj: Neodvisna delavska organizacija v Trbovljah preteklo nedeljo priredila svojim udom predavanje. Dr. Krek je predaval ob natlačeno polnih prostorih o zgo-dovni rudarskega stanu. Vspeh pravega predavanja je zlasti sklep, da se bodo odslej v pazniškem in delavskem podpornem društvu vršila redna predavanja. — V n e d e I j o je bil za socialne demokrate črn dan. Pogoreli so pri volitvah v b r a t o v s k o s k I a d n i c o. Neodvisna delavska stranka je zmagala z 21 proti 18 glasovom, ter so bili izvoljeni vsi trije nadomestni odborniki iz njene srede in ves njen nadzorovalni odbor. Socialni demokratje so imeli svojih 39 volilnih mož, neodvisni delavci pa lc 18. Zadnji čas je pa moč socialno-demokraške organizacije tako padla, da je v nedeljo spravila samo 18 svojih volilnih mož na volišče. Enajst jih je zmrznilo; dva izmed njih sta dala svoje glasove neodvisni delavski stranki. Bolj žalostnega poloma si ni mogoče misliti: Dozdaj je bil zagorsko trboveljski revir najmočnejša trdnjava socialne demokracije. Zdaj jim klenka in ves trud Kristanov in Linhartov ne bo nič pomagal. V zadnjem »Rdečem Praporju« neki socialni demokrat Linharta javno zmerja z lažnikom. Brez skrbi naj bo Etbin Kristan. Njegova predrznost, ki se je bahal ž njo pri strankinem shodu na Dunaju, da je na Slovenskem vse delavstvo socialno - demokraško, se bo do zadnjega vinarja izplačala!
š Linhart postane urednik »Stajerčev«? Trboveljski Linhart ie z zadnjim štrajkom napravil velik fiasko. Kar sc ni posrečilo vsem trem njegovim »poštenim« prednikom, to je dosegel po svojem poluletnem delovanju on: diskreditiral je popolnoma tamošnjo socialno demokracijo in sebe. Njegovi shodi so bili zadnje čase precej klavrni. Poslušat so ga hodile punce in otroci. Resnih mož je bilo videti na njegovih »misijonih«; njegova »far-barija« in večno zabavljanje proti »farjem« in »ajmohtarjem« jim je presedalo. In kar je glavno, sodrugi tudi udnine nočejo več plačevati. Zadnji mesec je dobil Linhart komaj za svoje smodke. Torej od sodrugov malo, od unije nič ker ga noče pripoznati — a živeti se mora. Kako si pomagati? Zvita buča vse iztuhta. Poslovil se je pri sodrugih, iii zdaj namerava iti iskat kruha tja, kjer ga jc iskalo že več »faliranih« študentov, k »Štajercu«. Ker so ga vsi pametni socialni demokrati pustili na cedilu,pa misli zdaj osrečiti s svojimi revolucionarnimi nazori »Štajerčeve« šnop-sarje. Dober tek želimo njim in njemu! Zagorski Čobal bo vodil posle trboveljske socialne demokracije.
š Utopila se je 861etna prevžitkarica P u c h e r iz Gorice pri Radgoni, ko se je vračala iz sejma.
š Poneveril jc 130 K 39 v. pismonoša I r a n c Štor v Ptuju, doma iz Konjic. Ker je skesano vse priznal, ga jc sodišče obsodilo na tri mesece težke ječe.
š Vinski semenj v Gradcu se vrši letos dne 24., 25. in 26. aprila.
š Wastian klobasari v soboto dne 31. t. m. na Muti.
š Umrl je Hans Kordon, bivši urednik „Marburger Zeitung".
š Iz morja so potegnili mrtvo Terezijo B r a t u š a iz St. Petra pri Celju.
RoroJke nouice.
k Utonila je v soboto 24. t. m. triletna hčerka posestnika Antona Millechnerja v Do-lah v Ziljski dolini. Otrok je šel v snegu k bližnjemu potoku. Stopila je preblizu k bregu, sneg se je udri in ubogo revše je izginilo pod snegom v vodo. Našli so jo po dolgem iskanju.
k V Doberllvasi se je ustanovilo zadnjo nedeljo »Izobraževalno društvo«. Pristopilo je takoj 33 članov. Tako društvo je za ta kraj zelo potrebno, ker nemškutarija tam zlasti v vasi sami silno cveti. Kot govornika sta nastopila č. gg. Ivan Dolinar, domači kaplan, in J. Dobrove iz Velikovca. Bog daj mnogo vspeha!
k Vellkovška mestna hranilnica je itncla v letu 1905 tri in pol milijona prometa; za pol milijona več, kakor v letu 1904. Ta zavod so ustanovili pred 33 leti zlasti Slovenci, a sedaj jc v nemškutarskih rokah. Pa tudi slovenska »Hranilnica in posojilnica« se dobro razvija. V preteklem letu je imela 616.000 K prometa, za 40.000 več, kakor leta 1904.
k »Divji lovec« v Celovcu. V četrtek, dne 22. t. m. je priredilo slovensko delavsko društvo v Celovcu igro »Divji lovec« v dvorani rokodelskih pomočnikov, Igra, ki ni lahka, se je igrala v resnici nad vse pričakovanje dobro. Sicer je delavsko društvo priredilo že več predstav, ali samo enodciankc, in zato moramo društvu res častitati na krasnem uspehu. Igro je vodil g. Ekar in obenem igral ulogo »rihtarja.« »Divji lovec« je bil g. Pr. Ravnik, Majda, gospa Ekarjeva, Tonček, g. Jug, Gašper, g. Rtipnik, kovač, g. Resitian, Tine, g. Jcsenko itd. Ženske uloge so bile poleg Majde v rokah ge. Možanove in gospic Hočevarjeve, Možanove , Rozmanove in Vadnatove. Igralke so nastopile v pravih gorenjski narodni noši, da iih je bilo res lepo
pogledati, jn ravno tako so bili moški tudi pravi gorenjski fantje z visokimi škornjami, pisanami telovniki in krivci za klobukom. Udeležba pri igri je bila prav lepa in društvo bo imelo precei čistega dobička. — Nekaj pa moramo pripomniti, kar je obudilo splošno ogorčenje. Že pri zadnji vaji so skušali nemški »Gesellenheitnovci« motiti igro s tem, da so se nalagali, da je nekdo z revolverjem z ulice streljal v okna dvorane. S to lažjo so hoteli prisiliti vodstvo društva »Katholischer Gesellenverein«, da bi odpovedalo Slovencem dvorano. Še hujše pa je bilo med predstavo. Z otroškimi ragljami so ropotali pred dvorano, v dvorani so pa sikali in z glasnim govorjenjem motili poslušalce in igralce. Vso svojo nemško jezo pa so nazadnje še pokazali s tem, da so vsa vrata ob vhodu in celo tla namazali s »heilom«. Iz neke sobe ob vhodu se je celo slišalo nesramno zabavljanje, ko je občinstvo odhajalo. N a t a k nesramen način so se ti Nemci zahvaljevali za svojo streho, ki jim j o j e S 1 o v c n e c, naš Andrej E i n -s p i e 1 e r postavil, ne glede na to, da se je moral za več tisoč goldinarjev v s 1 e d t e g a zadolžiti. T o j e nemška hvaležnost! Takim fantalinom bi bilo res treba malo naviti ušesa! Protestantizem pri nas.
Dnevne novice.
+ Needinost liberalcev glede volilne reforme. Edina točka, ki so jo hoteli rešiti liberalci na zaupnem shodu zahteva glede volilne reforme — je pokazala popolno desor-ganizacijo te stranke. Že v soboto je »Notra-njec« naznanil, da notranjski libcralci niso zadovoljni z zahtevo, da se mesta ločijo od kmetov. Liberalci torej niti v tem niso edini, in na shodu se jc ta resolucija nalašč tako tiho prebrala,da je velik del niti slišal ni, ker se jc predsedstvo balo ugovora. Zato pa resolucija, ki zahteva dva mandata za mesta, trge in in-dustrialne kraje na škodo kmetov, ni smatrati za izraz cele narodno-napredne stranke, ampak ima proti sebi vse agilnejše elemente med liberalci na deželi. Sklep je torej prazen in brez pomembe ter se naj vrže v koš!
+ Novi tiskovni zakon. Tiskovni odsek je predložil državni zbornici svoje poročilo o tiskovnem zakonskem načrtu. Poročilo je izdela! poslanec Sylvester in navaja najvažnejše izpremembe. Najbolj potrebna preosnove so določila o objektivnem postopanju, o kolportaži in o popravkih. Vlada je pa izprosila sama vprašanje o kompetenci porotnih sodišč za tiskovne zadeve. Odsek priporoča, naj sc odpravi objektivno postopanje. Časopisje bo v prihodnje pripadalo le judikaturi sodišč. Le v onih slučajih, kadar je zločinec neznan, v inozemstvu, če ni znano njegovo bivanje, če jc izključena kazen ali kazensko zasledovanje, bo nastopilo objektivno postopanje, pa le iz javnih razlogov. Z objektivnim postopanjem je v zvezi zaplenjenje, ki se pa omeji po preosnovi tiskovnega zakona le na kršenje vojaških tajnosti, veleizdaje, razžaljenje veličanstva, motenje vere, prestopki proti javni nravnosti in v nujnih slučajih pri napeljavanju k nepostavnim dejanjem. Kolportaža bo prosta. Izključene so le take tiskovine, ki objubijo kupcem take nagrade, ki ne spadajo v tiskarsko stroko. Popravljanje po časopisih se preosnuje. Namesto dosedanjega izraza »popravek« sc uvede izraz »odgovor« na napade. Listi bodo tudi po novem tiskovnem zakonu prisiljeni, da prinašajo »odgovore«. Vprašanje o kompetenci sodišč so rešili tako, da bodb sodila porotna sodišča o razžaljenju javnih funkcijonarjev, navadna sodišča pa o razžaljenju zasebnikov. Dva prestopka sta nova, in sicer: 1. objava takozvanih kovarskih inseratov (kazen zapor od enega dne do šestih tednov v zvezi z denarno kaznijo do 1000 kron), 2. naznanilo prepovedanih zdravil in srečk (kazen 10 do 500 kron), oziroma zapor od enega dne do štirih tednov.
+ Brez glave ln misli. Liberalna stranka se jc obglavila na svojem zaupnem shodu. Vodja blaznice, vodilna glava in primerni kinč liberalne stranke, dr. Bleivveis, ni bil več izvoljen v izvrševalni odbor stranke. Ce je odletela glava med smeti, kje naj bi bile misli. Libcralci so izpoznali, da program, ki so ga imeli dvanajst let, ni za nič, in so ga slovesno zavrgli. A novega niso znali narediti. Dr. Triller je zvlekel nekaj brošur skup in je iz njih napisal štirinajst člankov za »Narod«. Ta pa jih ni priznal in je dostavil, da je to le mnenje posameznega zaupnika. Zaupni shod je vprašal torej zaupnike, ali ima kdo kak program pri sebi. A od zaupnikov se ni izvedelo nič drugega, kakor da ima metliški Jutraš dva sina pri vojakih in že petdeset let davke plačuje. O kakem programu pa ni vedel nihče nič, in tako živi zdaj ta družba brez glave brez programa in brez misli. To
ni stranka, ampak čreda neorganiziranih bac-kov, ki gre slepo za ovnom, pa nič ne ve, kam in zakaj. Tolažijo se, da do jeseni kdo sestavi kak program; dotlej bodo torej brez glave in brez misli životarili, ne vedo, čemu so na svetu.
+ Junaški mladeniči — ukročeni. Pred shodom zaupnikov narodno napredne stranke so mladi pisali članke, s katerih se Je kar cedila goreča smola ogorčenja. Dan pred shodom so vrgli še eno bombo, ki je nekoliko ranila Hribarja, da je potožil na zaupnem shodu o bolečini. Mladi so rekli, da bodo vrgli ob tla stare »krive demagoge«, ki se niso borili za svobodomiselnost, ampak so jo prostituirali«, »njih« organ so bile samo simpatije in antipatije do gotovih oseb«. »V tem znamenju so se borili, in v tem znamenju so tudi padli«, je mogočno čivkal kraljiček iz Kamnika. »Da je naš nasprotnik tako podlegel na celi črti, bi nam bilo lahko v ponos, če bi pokazal ravno ta naš protivnik, kaj več notranje sile. Da pa smo premagali take nasprotnike, nam nI treba biti ponosni.« Kdor je to čital, je moral misliti, da je prišel oni čas, o katerem je rekel dr.Tav-čar, da bodo iz njega delali krvave klobase. In vendar, kako slabotno so podlegli ti mladi svojemu krotivcu dr. Tavčarju! Obljubil jim je, da uniči vsako glasilo, ki ga ustanove proti njemu, a brž jim je povedal, da on vlada dalje v stranki in da naj bodo veseli, če jim da kaj kotička v svojem političnem brlogu. In mladi so klesnili, so sc ponižali in so začeli jesti politično miloščino kot sluge v izvrše-valnem odboru tiste stranke, ki slej kot prej nima programa, nima idei in bo tudi mlade tako ubila, kakor stare.
• Zadružni zvezi se je po nakazilu ministrstva izplačalo pretečeni teden za I. 1904 10,000 K podpore. Tega ni Zveza obešala na veliki zvon; vedele so zato le vodilne osebe pri nji. Zato je popolnoma jasno, da je iz uradniških krogov, ki so imeli dotične akte v rokah, prišlo v »Narodovo« uredništvo poročilo o tem vneboupijočem dejstvu. Narod je nama, zal dolgo zmes, neumno kot noč o ti stvari. Mi bomo krajši! V takih stvareh bomo postregli Narodu samo s številkami. Naj torei sprejme naznanje, da so v Zadružni zvezi zdaj združene 303 zadruge, reci tristotri. Kakor kaže vspeh, naj načelstvo Zveze pri Narodovemu uredništvu plača posebnega sotrudnika, ki bo zabavljal čez njo; boljše reklame na slovenskem jugu ni mogoče. Mimogrede naj rečemo, da se pri nas ne utegnemo prepirati za to, koliko jc kdo zaslužil pri kakih grajščinah: zato pa menda tudi ne drže uradniki z nami. Nam se zde 303 zadruge večje vrednosti, nego 65.000 K v žepu kakega Slovana. Zato je popolnoma prav, da Narod zabavlja čez nje.
„Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani" jc imela dne 21. marca 1900 svojo 170. vodstveno sejo v družbinih prostorih „Narodnega doma". Razpravljalo se je o nekaterih nujnih notranjih in podružničnih zadevah. Sklenilo se je družbino razsodništvo povabiti, da razsodi neko preporno vprašanje. Ob 6 uri je zaključil prvomestnik vodstveno sejo.
t Naslednik Strossmayerjev. Iz Budimpešte poročajo : Na predlog hrvaške vlade je imenovalo Nj. Veličanstvo za biskupa v Djakovem dosedanjega opata I g n j a t a M a r t i n c a. Tozadevno kraljevo ročno pismo izide v eni prihodnjih številk uradnega lista.
Za predsednika »Društva zdravnikov na Kranjskem" je namestu umrlega g. dr. Koprive izvoljen primarij g. dr. V i n k o G r e g o r i č.
— V eksekutivnem odboru „na-rodnonapredne" stranke sede po nedeljskem shodu poleg liberalnih poslancev: A. Ljubljanski člani: Jelene Luka, dr. Jenko Ivan, Knez Ivan, Kozak Josip, Lenarčič Josip, dr. Novak Fran, Pire Gustav, dr. R a v n i h a r Vladimir, Rohrmann Viktor, dr. Triller Karel, T u r k Josip, dr. W i n d i s c h e r Fran. B. Z dežele (a za Gorenjsko): Dr. K r a u t Alojzij, dr. K u š a r Josip, L e n č e k Niko, dr. Vilfan Janko; (b za Dolenjsko): P u h e k Janko, dr. R o -m i h Tomaž, Rus Ivan, pl. S I a d o v i č Simon; (c za Notranjsko): D i t r i c h Anton, pl. G a r z a r o 1 1 i Fran, Gruden Ivan, H r o v a t i n Anton. To so torej ljudje, ki so odgovorni za vse, kar bo narodnona-predna stranka še slabega storila. Ali pa bodo ti gospodje imeli tako malo takta, tako malo spoštovanja do samih sebe in smisla za koristi slovenskega naroda, da bodo hoteli sodelovati pri razdiralnem in podlem delu, ki ga izvršuje umazani „Narod" ? Kdor si je ohranil čut honetnosti in rodoljubja, izvolitve v tak odbor ne more sprejeti! Mi jih bomo klicali na odgovor za vse, kar bo počela ta žalostna stranka!
—	Bolezen med konji. V Novivasi na Blokah konstatiralo se je baje po živinozdrav-niku smrkavost pri konjih. Ker so ti konji prišti v dotiko s konji okolice Loške in Cerkniške, se je bati večje kontumacije.
—	Radeckijev veteran umrl. Iz St. Vida na Dolenjskem se nam piše: Umrl je dne 27. t. m. J u r i j R o v a n š e k , posestnik v St. Vidu, v starosti 81 let. Rajni se je vdeležil bitke za Radeckija pri Custoci ter bil najstarejši mož v vasi. Počivaj v miru !
—	Poštna vest. Dne I. aprila t. I. izroči se prometu interurbanna telefonska proga št. 3684 z novo priklopljenimi telefonskimi centralami Tržič na Primorskem, Gorica in Kormin. Promet te nove telefonske proge raztezal se bo v smereh označenih v sledečem izkazu, kjer so navedene tudi pristojbine, do-\očene za navaden telefoničen pogovor, ki traja tri minute.
—	Podzemni tok Hublja, mejnega potoka med Kranjsko in Goriško preiskujejo člani Ajdovsko-Vipavske podružnice. Prvikrat so prodrli 102 m daleč. Natančneje poročilo nam je obljubljeno.
—	Užiganje min za daljavo brez žice-zveznice. Na podlagi poizkusov brezžične telegrafije so na Dunaju iznašli pripravo, s katero je mogoče užgati mine na daljavo brez uporabe kake žice-zveznice. Novo iznajdbo bodo poizkušali že pri prihodnjih vajah na morju.
—	Stavka zidarskih mojstrov proti zidarjem. Zidarji v Zagrebu so sklenili stavkati, nakar so zagrebški zidarski mojstri sklenili, da vse zidarje odpuste od dela. 1400 zidarjev je sedaj v Zagrebu brez dela.
—	Plazove v Vratih, ki drčijo s Triglava in sosednjih strmin, je lahko občudovati ob lepih solnčnih dneh od devetih do ene popoldne od konca marca in še ves april. Priti je že zvečer v Mojstrano, tam prenočiti in drugi dan se odpraviti že zgodaj, če je mogoče, do Aljaževega doma.
—	V divaški vilenici (Cesarjeviča Rudolfa jami) bo veselica na velikonočni ponedeljek dne 16. aprila ob sijajni razsvetljavi.
—	Cerkljanska deputacija pri goriškem knezonadškofu. V ponedeljek ob 10. uri predp. se je predstavila prem. knezonadškofu pod vodstvom župana g. Ant. K o -s m a č a , deputacija cerkljanske občine, da mu izroči diplom častnega občana, katerega je prem. knezonadškof od svojih domačinov z veseljem vsprejel. Diplom je delo domačina in samouka g. Mihe Kosmača, uslužbenca pri kranjski deželni vladi v Ljubljani in brata županovega. Ogledali so si ga nekateri strokovnjaki, ki so povedali, da je v vsakem pogledu krasno delo.
—	Nameravana preosnova pri dež. brambi. Poročajo, da dobe dež. brambovci ua prepasnem jermenu v najkrajšem času slič-nega orla, kakršnega imajo že dolgo časa v skupni armadi.
—	Ameriške novice. Umrl a je v bolnici v Allegheny v mladi dobi gdč. K a -t a r i n a Lisec. Doma je bila iz Grivaca pri Kostelu pod Kočevjem. — Zaprli so v Ameriki Dragotina Sertiča, ki je osumljen, da je umoril gospo Ivano Na-g I i č. Potovala je z železnico k svojemu soprogu v Le Compte, a na potu je bila v Shrevenportu umorjena. — Prvo slovensko novo mašo v New Yorku bo obhajal Slovenec Al. L e o B I a z n i k , ki je doma iz Ljubljane.
—	Porotno zasedanje v Gorici se prične 21. maja.
Pet na enega. V Mirnu pri Gorici jc v gostilni pet rokodelcev napadlo Franca C i a n a in ga hudo ranilo. Cian pravi, da so se vrgli nanj brez povoda. Junaki so tile: Rebek, Marušič, Pavlin, F rat-n i k in Tomšič, vsi 201etni mladeniči.
—	Mednarodni dijaški kongres sc bo vršil 21. aprila v Milanu in bo trajal tri dni Vdeležba je mogoča samo dijakom višjih šol in profesorjem. Politika in religija bosta na kongresu izključeni; razpravljalo sc bo samo o socialnih in naučnih vprašanjih.
—	Nove stavke. Iz Reke se nam poroča, da se pripravljajo delavci na novo stavko. Stavili so delodajalcem zahteve, na katere zahtevajo do četrtka odgovora. Delavci izjavljajo že zdaj, da so popustili kolikor največ je bilo mogoče. — Iz Halleja javljajo, da so pričeli tam stavkati rudarji. Število stavkujočih znaša tri- do štiritisoč.
—	Umrl je včeraj v Przemyslu c. in kr. topničarski stotnik g. Valentin M a t a j c.
—	Očetu je zažgal po neprevidnosti z žveplenkami štiri leta stari Mihelčič v Kozar-ščah okraj Logatec. Ogenj je napravil škode 1600 K.
—	Osebne vesti. Geometer g. Ferdinand H a n s y jc prestavljen z Jesenic v Windisch Garsten, adjunkt pri žel. prometnem uradu v Trbižu g. Franc S c h w a i g e r je prestavljen v Ljubljano, na kolodvor v Kranj pa prideta gg^Leopoid R u a r d in J. M a j d i č.
—	Iz Gorij. Bralno društvo v Gorjah izreka tem potom najlepšo zahvalo gospej Hof-bauerjevi iz Ljubljane, za podarjene društvene znake odboru ter to domačo tvrdko naj-topljeje priporoča. Danes 25. marca, bil jc ustanovni shod mlekarne. Pristopilo je 26 članov. Dalje ustanovni shod strelskega društva oglasilo se jc 32 mladeničev.
Suroveži. V nedeljo, dne 11. t. in., so prišli bratje Ivan, Franc in Andrej Rotar
v gostilno Marije Čop na 2irovnici in se tam začeli prepirati z nekim fantom, potem pa z gostilničarko, slednjič so okoli pol devetih zvečer brez povoda napadli dva domov se vračajoča fanta, in sicer Antona Legata in Matevža Baloha ter ju začeli tepsti. A pametni mora jenjati in zato sta rajši odšla domov. Sicer pa bode postavna oblast ukrenila, da se ne bode človeku na cesti ali v službi treba bati napadov. Ti fantini so se spravili tudi na duhovnike in jih zaničljivo zmerjajo,
češ, da ni na svetu h...... ampak da je le
far h----Če ne bode konec, bodemo še več
izpregovorili.
Samoumor. V Trstu se je zastrupil v gostilni »Alle due ruote« neki Ivan Viviani. Vzrok je beda.
Svarilo. V zadnjem času se je pripetilo več slučajev, ki kažejo, da občinstvo, ki sc vozi po železnici, ali ne pozna ali ne uva-žuje v § 22., št. 3, železničnega obratnega pravilnika z dne 10. decembra 1892, drž. zak. št. 207, obseženo prepoved, vsled katere se »predmeti, s katerimi bi se mogle poškodovati osebe ali stvari, ne smejo metati iz vozov*. Ker bi neizpolnjevanje te prepovedi lahko Imelo za nasledek težko telesno poškodbo ali celo smrtno pokvarbo oseb, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko naročila vsem c. kr. okrajnim glavarstvom na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, naj na primeren način opozorc prebivalstvo na obstoječo prepoved in na možne nasledke, ko bi se ta prepoved ne izpolnjevala.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje na peterorazredni deški ljudski šoli »Družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani« pri S v. J a k o b u v Trstu službo druge moške učne moči z definitivnim name-ščenjem. Definitivno nameščen učitelj dobiva na leto 1400 kron plače in 500 kron stanarine ter ima pravico do osem petletnic po 200 K. Nekolekovane, a pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo najdalje do 25. aprila 1906 pod naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906/1907.
— Novi leseni most čez Krko pri Dolenjem Polju pri Toplicah ie gotov in prometu izročen.
Nov avtomobil. Avtomobil na par, ki prevozi 200 km. na uro, je najnovejše delo. Ta avtomobil je podoben ladjici. Ako pomislimo ,da naši brzovlaki vozijo 60 do 80 km. na uro, si lahko predočimo velikansko brzino tega novega avtomobila.
Originalni način varanja. Oblasti v Lugosu na Ogrskem so brzojavile redarstvu na Reki, naj aretira nekega Alberta, če bi prišel slučajno tja. Pravi, da je »Samarin«, izgnaihredovnik iz Francije, visoke postave in hodi okoli v redovniški halji. Med ljudmi pobira denar pod različnimi pretvezami.
Ljubljanske noulce.
lj Predavanje »krščansko-socialne zveze«.
Včeraj teden je predaval prof. dr. M. Opeka o vprašanju: Ali imajo živali r a z u m ? Pojasnoval je z raznimi zgledi iz živalstva, da vlada sicer povsod velika smotrenost, da pa vendar živali same nimajorazuina. Kakor je prečudno smotreno delovanje čebel in mravelj, tako pa se mora človek tudi čuditi, da na drugi strani pri najpreprostejših stvareh ne kažejo nobene tazsodnosti. Živali same nimajo uma, pač pa vlada v vsej prirodi Um, misel Stvarnikova. — Dvorana je bila polna in poslušalci so z zanimanjem sledili poučnemu predavanju. Včeraj je jako zanimivo predaval g. dr. J. J e r š e o turških vojskah na Slovenskem. Predavanje se bo prihodnji torek nadaljevalo.
lj Senzacijonalna znamenitost za Ljubljano. Velik napredek na polju iznajdeb ustvaril je v novejšem času aparat, kateri je, ko sc je o njem zvedelo, vzbudil velikanski hrup in brezimno pozornost. Ta aparat je »Electro-Kinoskop« (»Kinematograph«) za gledišča ta-koimeiiovanih živili slik. V nekaterih večjih mestih domačih in tujih dežel nahajajo se vže te senzacijonalne razstave, ki so si pridobile in si zavarovale splošno priljubljenost in privlačnost. Tudi Ljubljana dobi v najkrajšem času to znamenitost.— Tukajšnji za umetnost vneti fotograf, g. Davorin Rovšek, ustanovil bode v Ljubljani stalno gledišče za žive slike. On je že v posesti velikanskega in najboljšega »Kinematografa« (Theatroscop), kateri skrajno točno deluje in s pomočjo katerega se bodo izvajali sijajni glediški prizori. Ne le domače slike, tuje dežele in šege, prizori iz zgodovine, fantazije, pravljice in bajke, temveč tudi celotne glediške igre predstavljale se bodo v glediški razstavi g. Rovška, kateri se ni ustrašil ogromnih stroškov, preskrbeti si aparat, ki bode za Ljubljano trajna znamenitost I. reda. S prvimi predstavami pričelo se bode v najkrajšem času ter se vže sedaj pripomni, da se bodo odmori med posameznimi točkami programa »EIcctro-Kinoskopa« izpolnjevale s skazovanjem najboljših in najlepših skioptičnih zračnih slik (Nebelbilder), na kar p. t. občinstvo opozarjamo.
lj Amerikanski cirkus Buffalo Bil bode, kakor smo včeraj poročali, igral v Ljubljani dne 16. maja. Priredil bo ta dan v Ljubljani Dve predstavi. Cirkus bode imel 500 konj in vsa najrazličnejša človeška plemena. Reklamni oddelek obstoječ iz 25 mož z reklamnim vozom, v katerem se nahaja parni kotel za huhanje lepa, pride dne 1. maja v Ljubljano ter se bode nastanil v hotelu »Ilirija«. Hotelir v »Iliriji« je že 24. marca sklenil dotično pogodbo. Ravno isti dan jc pogodbo sklenilo prvo Kranjsko reklamno podjetje V. K. N u č i č, ki jc prevzelo vso reklamo za Kranjsko. Pogodbo je sklenil tudi prevoznik g. J. Pukelstein, ki bode dal pod vodstvom V. Nučiča pet dvovpreženih vozov. G. J. Zakotni k bo po Nučičevem naročilu postavil
360nr velikih lesenih ograj, kakor hitro bo sklenil g. Nučič pogodbo za prostore.
lj Glas iz občinstva. Iz trnovskega predmestja se piše: Najlepšo (?) ograjo okrog svojega posestva ima gotovo brez dvoma na Kranjskem g. D o b r 1 e t v Korunovi ulici, kjer si jo lahko vsakdo ogleda in občuduje. Kdor si jo bo pfišel ogledat, ga opozorimo na to, da je Dobrletova ograja tista, iz katere štrle trohnele deske na vse strani. Na vrtu, kateri je ograjen s to ograjo, stoji lesena, skoro razpala uta, spomin na ljubljanski potres, ker so prenočevali takrat v njej ljudje. Torej tudi nekaka ljubljanska zanimivost.
lj Vremenska hišica. Zadnja dva tedna instrumenti ne funkcijonirajo točno v nji. Včeraj so dali uro popraviti, barometer samobeležnik je skoraj vsak teden za par ur zadaj, ker niso listi za beležke prav pritrjeni, vsa naprava pa upije z eno besedo - po primernejšem prostoru, t. j. na prost svet ob periferiji mesta!
I.i Konj in voz brez gospodarja. Včeraj zjutraj, ob eni uri je ustavil železniški čuvaj Mihael Voje na prelazu dunajske ceste v voz upreženega konja, ki je pripeljal od sv. Krištofa brez gospodarja. Na vozu so našli dva dežnika, dve konjski odeji. Kaj se je zgodilo se še ne ve. Konja so oddali v hlev pri »Bavarskem dvoru«. Lastnik naj se oglasi pri mestni policiji.
lj Zanimiva iznajdba. Opozarjamo da je g. Jos. \Veibl klučarski mojster v Ljubljani, ker je večkrat bral »Vlom v cerkvene pu-šice«, (nabiralnike) in ker so njemu znane zapore od večjih ognjevarnih blagajn, se je potrudil in sestavil cerkveno pušico, vse iz kovanega železa, tako da ne more nihče nič ven vzeti. Ako je tat noter silil se pokaže znamenje na vidnem kraju, iz vitrihom odpreti sploh ni mogoče in vlom viden. Na to je imenovani že tudi dobil austro-ogrski patent. Več pove v kratkem v inseratu in izdaji posebnih tiskovin.
li Osramočena radovednost. Nekemu tukajšnjemu krojaškemu mojstru se je pripetilo par dni pred štrajkom krojaških pomočnikov zvečer, izvanredno iznenadenje. Pri njemu je posloval pomočnik, ki je bil silno radoveden in nezaupljiv. Domneval si je, da mojster, po raznih železnih žicah posluša pogovore v delavnici. Da bi se pa sani prepričal, kakšno mnenje ima mojster o njem, ter na svoje ušesa poslušal razgovor, zlezel je v predal pod pokrito posteljo, kterega je pustil le toliko odprtega, da je mogel dihati ter čakal, da pride mojster v delavnico.' Mojster je prišel čez kake pol ure, a ne se o delavcu razgovarjat, pač pa iskat neko desko iz dna gorenje postelje. Ko je pa mojster s pripomočjo vajenca žimnico odstranil, plane skriti delavec navzgor in se zadere: »No, kaj bo pa zdaj?« Mojster, ki je bil najbrže o pomočnikovi taktiki poučen, je mirno odgovoril: »Nič, a rečem vam, da ste vi za mene premlad ptič, ki ima še prerumen kljun; če vas ni volja delati, lfthko odidete!« In res jo je osramočeni radovednež popihal.
lj Mlada goljufica. Pred tremi dnevi do-poludne je prišla neka mlada, čedno oblečena deklina s klobukom na glavi v gostilno »Prešernov hram« v Rožnih ulicah. Zahtevala je zajuterk. Ko je pojedla in popila, zahtevala je še en liter najboljšega vina, katerega je tudi dobila. Ko pa se je natakarica kasneje vrnila v sobo, katero je za kratek čas zapustila, popihala jo je deklina, ne da bi plačala. Kakor se jc poizvedelo, je prišla v Ljubljano iz Celovca, kjer so njeni stariši.
lj Splašen konj. Danes dopoludne se je v Knafljevih ulicah splašil konj izvoščeka št. 10 in dirjal po Knafljevih ulicah do stavbišča vile Andre, kjer se je ustavil. V kočiji je sedel en potnik. Velika sreča je, da se kočija ni zadela ob noben kostanj, ki jih je tako veliko tam.
lj25-letnico praznuje Josip Bednarik, rekviziter »Dramatičnega društva«, odkar raznaša po Ljubljani gledališke liste. Njemu pač ne bo mogel nihče očitati, da ni storil dovolj korakov za slovensko gledališče. Naj bi še mnogo let ostal čvrst!
lj Skrajna surovost. V novem Vodtnatu so ustanovili leta 1902 na naselbini »Slovenskega delavskega stavbenega društva« ta-inošnji naselniki svoje bralno društvo. Vendar je moralo društvo svoj obširni delokrog pred leti omejiti vsled sovraštva nasprotnikov. Društvo preskrbuje vestnim članom društva, da dobe cenejše dobro berivo in časopise. Stari nasprotnik društva pa ne miruje še zdaj. V nedeljo ponoči okrog 10. ure izbudi iz spanja ropot na ulici mirne prebivalce hiše, kjer je nastanjeno bralno društvo. Najbrže se jc zlikovec iz kacega osebnega sovraštva do posestnika hiše, hotel znositi nad vodnjakom Slov. delavskega društva. A ker se mu to ni posrečilo, spravil se je nad ubogi napis Vod-matskega bralnega društva, ki je na hiši posestnika g. Ljudevita Kluna ter ga je vrgel doli, in pri tem so se ubile šipe. Dogodek naznanil je predsednik društva tamošnji žandar-meriji, da stvar naznani sodišču, ki naj nasprotnike društev uči olike.
lj Soclalno-demokraška stavka krojaških pomočnikov sc v Ljubljani nadaljuje. Iz krogov krojaških mojstrov se nam piše:Nekatcri klepetavi socialnidemokrati so se izjavili, da je namen stavke uničiti v prvi vrsti III. krojaški razred: male mojstre. To so torej socialni načrti socialne demokracije! Vsekakor ima »Slovenčev« prvi članek prav, naj bi krojaški pomočniki napravili red v tistih delavnicah kjer ga ni, ne pa vse krojaške pomočnike hujskati v boj. Krojaškimojstri, ker so sc učili tudi obrta, delajo sedaj sami in bodo srankam postregli kolikor bo le mogoče. Popolnoma vsi krojaški pomočniki ne stavkajo, kar je dokaz, da se vsi ne strinjajo s kuruptninii nameni so-cijalne demokracije. Po nekaterih delavnicah dela par pomočnikov. Krojaški mojstri smo danes poslali na magistrat deputaciio, ki je odločno zahtevala, naj policija odstrani hujska-
joče socialno-demokraške straže pred delavnicami. Te straže so tako predrzne, da so tudi včeraj prišle celo v delavnice nadlegovat in hujskat. Veliko besedo pri socialno-demo-kraškem štrajku ima znanj Praček, ki nikdar ne dela. Ta mož bo finale soc. dem. krojaškega štrajkarskega plesa težko dobro izpeljal, naj mu tudi pomaga soc. demokraški agent I g 1 e z Dunaja.
lj Nov občni zbor »Naše zveze«. Vsled delne izpremembe društvenih pravil na ustanovnem občnem zboru in male formalne napake vršil se bode čez nekaj dni redni občni zbor tega uradniškega društva. Edina dežela, v kateri je uradniški stan brez vsake organizacije, je samo Kranjska!
lj Zidarska dela v Ljubljani. O dveh stavbah, kjer so pričeli zidarji svoje delo, smo že poročali. Preostaje nam še objaviti zadevo o letošnjih stavbah sploh. Priprave za letošnjo stavbeno dobo v Ljubljani so že kacih štirinajst dni v tiru. Dovaža se materijal in vsprejemljejo se delavaci po podjetnikih. Vse pa vendar kaže, da je s koncem prvega dece-nija po potresu tudi stavbena podjetnost oziroma navdušenost pri nas jela pojenjavati, saj imamo novih hiš in prostornih stanovanj v Ljubljani zdaj že toliko, kakor v kakem velikem dunajskem ali praškem okraju. A praktičnega seveda malo, in zato se je le čuditi, da so ta stanovanja z malo izjemo vsa oddana. Večina stanovanj ozir. hiš donaša 5 do 6%, torej precej lep donesek. No, drugače bi gospodarji gotovo ne bili novih hiš zidali! Letos pa nastane nekak odmor. V mestu se bo zgradilo namreč, kolikor je dozdaj znano, le troje javnih in petero privatnih poslopij. Delavcev je zdaj komaj prva stotina v Ljubljani. A prihodnji teden se prične že delo na vseh stavbiščih. Med zimo so imeli v dograjenih hišah posla: mizarji, tesarji, ključarji, steklarji, in slikarji. Zdaj prično pa zidarji, in sicer: v podaljšanih Škof jih ulicah prično graditi za I. Kokalja dvonadstropno hišo; nekdanjo Tomčevo, sedaj Turkovo hišo v Strcliških ulicah bodo predelali in popravili. Na parcelah med Poljansko in cesto na Ko-deljevo zgradi A. Vrhovec pritlično hišo z gospodarskim poslopjem. Na Predovičeveni posestvu na Selu prične židovska tvrdka graditi znano tovarniško poslopje. Pred Kolezijo sta dve dograjeni hiši za ometati in osna/iti. Na tem svetu so vse hiše vlažne, ker so premalo zidovje razsušili! Zidarski mojster Jakob Accetto bo zgradil poleg svoje nove hiše na škofijskih parcelah še gospodarska poslopja. V poslopjih nemškega vitežkega reda so adapcijska dela večinoma že dovršena. Temelj za gimnazijsko poslopje prično kopati koncem aprila, ker se mora prej odpeljati materijal in prst ter svet znižati. Dvoje šolskih poslopij misli mestna občina zgraditi letos; kedaj se z delom prične, ni še določeno. Pri brambovski vojašnici prično z ometom, ko nastane ugodno vreme in ko dobi tvrdka dovolj delavcev; na ljubljanskem polju zgrade tekom poletia brambovsko municijsko skladišče.
lj Knjigovodski tečaj „Slov. kršč. socialne zveze" zaključi svoja predavanja prihodnji petek t. j. 3 0. t. m. ob 8. uri zvečer z javno preizkušnjo, h kateri vabi vse one gospode, ki se zanimajo za ta tečaj in sploh za delovanje naše zveze. O uspehih in delovanju tečaja bodemo poročali po preizkušnji.
lj Sneg naletava zopet danes popoldne.
lj Umri je danes ponoči vpokoj. stotnik g. J o ž e f N a u t a , ki se je v ponedeljek na pokopališču ustrelil.
lj Šala ni vselej dobra. Včeraj pop. je hlapec Franc Kralj obiral z nožem v neki tukajšnji restavraciji kost. Natakarski vajenec Leopold Kačič mu je hotel pomagati s tem, da mu je hotel potegniti kost iz roke. Pri tem se je pa K a č i č zadel ob nož in si prerezal za pestjo žile. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Ušli so včeraj trije fazani, Kdor jih bi vjel, naj obvesti tukajšnjo policijo. Lastnik je obljubil nagrado.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Slovencev. 330 Poljakov, 74 Makedoncev in 18 Hrvatov.
lj Vinska pokušnja v deželni kleti bo jutri od 8. do pol 10. ure zvečer.
Razne stvari.
Najnovejše.
Priznanje na smrtni postelji. Pred desetimi leti je bila umorjena v Pragi zlatarka Ivana Gollerstepper. Preiskava je dognala, da je izvršil umor Ontrata, pomagal pa da mu je neki Pravda, kar je Ontrata tudi odločno potrdil. Prvi je bil obsojen na smrt, a potem pomiloščen, Pravda pa je bil obsojen v 12-letno ječo. Te dni pa je Ontrata umrl in pred smrtjo še izpovedal, da pri umoru Pravda sploh ni bil navzoč, ampak sc jc mudil ta-čas kot straža zunaj ua ulici. Pravdo je prosil naposled sam zelo skesano oproščenja in nato umrl.
Stremi otroki vred s ko č i 1 a v vodo je v hipni blaznosti neka žena v Schaffhausenu na Nemškem.
Trafikanta Kunca je napal v pro-dajalnici v Lvovu neznan tujec, ga nevarno poškodoval na glavi, vzel iz predala 80 kron in zbežal. Kunca so odnesli v bolnišnico.
Žrtev svoje iznajdbe. V Ne\v Yorkti jc iznašel neki Mitchell Young aparat, ki bi zabranil na ledu utopljenk', če bi se ta slučajno udri. Young je pri poizkusu utonil, tako da je prišel z glavo naprej pod led.
Bolezen otrpnjenja tilnika. V Pragi sc je pojavila bolezen otrpnjenja tilnika. Doslej je obolelo na tem sedem oseb, dve osebi sta umrli.
C h a m b e r I a i n je nevarno obolel.
Samoumor ženske. Soproga vsled nenravnosti obsojenega dunajskega prof. K c e r j a se je v Mont Ree ustrelila.
Oškodovani francoski v rt -n a r j i. V zahodni Franciji je nov sneg napravil velikansko škodo na vrtovih.
Društva.
Rdeči križ. Redni občni zbor dež. in gospenjega poniočnega društva Rdečega križa za Kranjsko bo dne 30. marca 1806 ob 6. uri zvečer v knjižnici c. kr. dež. vlade (II. nadstr.) Bleivveisova ccsta.
Izpred deželnega sodišča.
Vkonkurzje prišel krojač Janez S u š n i k v Kamnju. Sodnija ga je obsodila na 14 dni zaradi velikih in neplačanih dolgov.
Ure ni pustil z a r ubiti delavec na Javorniku Jakob Barbarini in je pahnil sodnijskega slugo od sebe. Obsojen jc na pet dni ječe.
Vojaški službi se je odtegnil Jakob Mrak iz 2irovskega vrha in odpotoval svoječasno v Ameriko. Zdaj sc je vrnil in sodni dvor mu je priznal 11 dni zapora.
Vsled prizadete telesne poškodb e je obsojen Miha Z u p a n, dninar iz Šntartna na pol leta ječe.
Bodočnost volilne reforme.
Dunaj, 28. marca. Neki mladočeški politik se je izjavil, da smatra za gotovo, da bodo Poljaki, veleposestniki in Vsenemci radi volivne reforme izvajali tiho obstrukcijo, da bi reformo zavlekli. Tako bi bilo izključeno, da bi volivna reforma bila do velikih počitnic napravljena. Nasprotniki volilne reforme pa s tem še ne dobe svoje igre. Krona ne pusti pasti ne vlade, ne volilne reforme. Zbornica bo tako delovala tudi preko velikih počitnic, da ubije vsako obstrukcijo ali bo pa volilna reforma oktroirana.
"Telefonska iiTbržojiuE^
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 28. marca. Vsenemški poslanec Herold je danes vložil nujni predlog za izpre-membo ustave. Nato je zbornica razpravljala o nujnem predlogu glede izločitve Galicije. Prvi je govoril Kramar, ki je dejal, da so Vsenemci vložili predlog le zato, da bi zavlekli volilno reformo iu da bi se večina v državnem zboru po izločitvi Galicije izpreine-nila Nemcem na korist. Nato so govorili grof Dzieduszicky, VVasilko, Stiirgkh, nakar je bila debata zaključena. Ker je nemška napredna stranka izpremenila svoj včerajšnji sklep in dala svojim članom svobodo pri glasovanju, predlog ne bo dobil niti navadne večine.
Dunaj, 28. marca. Ko je bila debata o izključitvi Galicije sklenjena, sta govorila glavna govornikaStransky in Schalk. Poljak VVilk je predlagal poimensko glasovanje, kar pa ni bilo dovolj podprto. Nujnost Schonerer-jevega predloga je bila sprejeta s 154 proti 135 glasovi, a ne s potrebno dvetretjinsko večino. Nato je VVolf predlagal, naj se vrši poimensko glasovanje o njegovem enakem predlogu. To je bilo dovolj podprto in se glasovanje po imenih sedaj vrši.
OPERIRANA NADVOJVOD1N.JA.
Dunaj. 28. marca. Operirana nadvoj-v udinja Marija Jožefa se dobro počuti.
OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU.
Dunaj, 28. marca. Danes je cesar sprejel v avdijenci ogrskega ministerskega predsednika in justičnega ministra. Oba ministra sta se izjavila, da se vladar glede novih volitev še ni odločil.
PISMENA TAJNOST NA OGRSKEM ODPRAVLJENA.
Budimpešta, 28. marca. Minister trgovine Voros je izdal naredbo, da imajo sodišča, državna pravdništva in policija pravico zahtevati od poštnih uradov podatke o poštnih pošiljatvah, pismih, depešah, novinah, katere gotove osebe pošiljajo ali sprejemajo iu da smejo te oblasti tudi same take stvari pregledati v poštnih uradih. Nadalje je določeno, da o eventuelnihzaplenah pisem, depeš itd. ne sme obveščen biti niti odpošiljatelj, niti adre-sat. S tem je pismena tajnost na Ogrskem ta-korekoč odpravljena. Politiki ne bodo sigurni, ako jim bo pismo došlo na določeni kraj.
POGREB POROČNIKA EHRHARDTA.
Budimpešta, 27. marca. Včeraj je bilo ekshumirano truplo degradiranega častnika Ehrhardta ter bo danes v sredo 28. t. m. slovesno pokopano v častniški opravi.
NOVE VOLITVE V HRVAŠKI SABOR. NOVI ZAGREBŠKI ŽUPAN.
Zagreb, 28. marca. Govori se, da ho hrvaški sabor po Veliki noči razpuščen in da bodo nove volitve konec junija. — Za zagrebškega župana bo skoro gotovo izvoljen Vladimir K r e š i č. Dr. Ainruš postane nadna-čelnik v V. čin. razredu.
VZROK NESREČE V COURRIERESU.
Pariz, 28. marca. Oblasti nadaljujejo preiskavo o nesreči v Courrieresu. Neki delavec je sedaj izpovedal, da je požar nastal v nekem rovu, v katerem rudarji niso več kopali premoga, ampak se je ta rov rabil za skladišče ne več rabnega lesa, namestu da bi se tak les spravljal iz rudnika. Požar je nastal po neprevidnosti nekega delavca, ki je imel pri lesu opraviti. ZOPET DEMONSTRACIJE V BUKARESTU.
B u k a r e š t, 28. marca. Včeraj zvečer so se tu dijaške demonstracije ponovile. Na višje povelje se policija ni vmešavala. Dijaki so poslali »a francoski konzulat deputacijo,
ki je izjavila, da demonstracije niso naperjene proti Francoski.
MAROŠKA KONFERENCA.
W a s h I n g t o n 28. marca. Tukajšnji vladi je došlo poročilo, da se je pri maroški konferenci doseglo soglasje v vseh točkah.
Ti
79
SLOVENEC
= se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V Ljubljani«
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rim ska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj žar Ivan, Sv. Martina cesta ; Hotel ''Union1'.
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo
dne 24. marca.
		K	h		K	h
Goveje meso I. v.	kg	1	4H	100 kg pšen.m. št. 0	28	70
ji II. V.	1)	1	iS	ji » s ji '	2«	30
. III- v.	»	1	20	» ji » » 2	27	70
Telečje meso	>	1	2b	ji n ji v 3	26 50	
Prašičje » sveže	>	1	40	ji b n r 4	25	—
» prek.	n	1	60	ji ji ji ji ®	23	20
Koštrunovo meso	»	1	08	ji ji ji n 6	21	30
Kozljič . . . .	»	1	60	7 n » n u 1	19	70
Jagnje . . . .	n	1	4u	ji ji n » 8	12	60
Maslo . . , .	%	240		„ koruzne moke	18	—
„ surovo	n	2 20		„ ajdove	33	60
Mast prašičja . .	»	1	60			
Slanina sveža	»	1	52	Fižol, liter . .	—	28
» prekajeua	»	1	b'0	Grah, » . . .	—	32
Salo.....				t.eča, » .		36
				Kaša, „ ... .	—	22
Jajca, štiri. . .		_	20	Ričet, „ . . . .	—	;4
Mleko, liter		—	16			
„ „ posneto		—	—	Pšenica . . 100 kg	18	—
Smetana sladka,	lit.	-	—	Rž ...»	5	
„ kisla,		1	70	Ječmen . . » »	16	—
Med, kg . .		1	2	Oves ... » »	18	—
Kromiir, 100 kg		4	40	Ajda ... > •	15	—
PiSčanec . . .		1	70	Proso, belo • »	16	—
Gelob . , . .	#		60	„ navadno „ ,	17	—
		2	40	Koruza . »	16	10
		6	—	„ bosenska „	16	
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, Srednji zračni tlak 786*0 mm
a a a	Č»» opisovanja	Stanje barometra » mm	Temperatur« po Celziju	Vatrorl		«■3 Ti S e ► F o . "SS * n-
27	9 zveč.	7254	53	sl. vzh.	jasno	
28	7. zjutr,	726-2	41	sl. szah.	obl.	0 0 v
	2. pop.	729 6	1'4	sr. jvzh.	sneg	
Sradnla vžeratšnla temp. r>'0", norm. 5 81
Vsa potrta naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin iskreno ljubljeni brat, gospod
Valentin Matajc
c. in kr. topničarski stotnik
včeraj 27. t. m po mučni bolezni umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo v Promvslu jutri ob 3. pop. 677
Ljubljana, 28. marca 1906.
Karol Matajc,
nadučitelj.
Frančišek Matajc,
trg. sotrudnik.
Pomočnik
pošten in marljiv se sprejme takoj V večji trgovini na deželi. Specerist ima prednost. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	657 3—1
Z
urarska 00 (00) pomočnika
675 2-1 se takoj sprejmeta pri
P= ZAJEC; urar; Ljubljana,
n
i
Brez konkurence je bodisi kar se tiče blaga ali cen
Angleško skladišče oblek v Ljubljani
Grlavni ti*g- ftt. 5	brez podružnice, jjgj
Kar doslej ni bilo mogoče, je odslej mogoče 1 Še nikdar po tako nizki ceni.
1 površnik za gospode
ali ulster	a gld 6—
i najnovejši moderni dolgi paleto za dame „ „ 5 — Obleka za dame najnovejšega kroja ali j meter dolgi paleto „ „ 4-— x moška obleka ali ha
velok	„ , 350
1 suknena obleka za
dečke	„ „ 250
r višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapuco) za dečke v poljubnih velikostih „ » 2'— Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila kakortudi elegantne lahke jopice (bluze) v vsako-jakili barvah	„ „ 1-50
Snknene hlače, najno vejše obleke za dečke in gospode, modni klobuki	a gld 1.20
Moderni klobuki, pique telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, ve-sljaškega telovnika in čepice	„
Kostumi za tri do desetletne otroke	„ Otroški klobuki, obleke za prati, telovniki s pasom za gospode, Jopiče „ Čepice, kravate, Moire-
pasi za dame,slamniki , 0 20 Najnovejši klobuki c in kr. komorne in dvorne klobučarne P. & C. Habig na Dunaju „ . 4- —
i' —
o 90
o 50
Vsi predmeti so najokusneje izgotovljeni. Velika izber finega angleškega in francoskega sukna za obleke po meri, ki se na Dunaju in v Berlinu po najmodernejšem kroju hitro izgotavljajo. Velespoštovanjem
"» 1 '	O. BERNATOVIČ.
V. BAN
izdelovatelj vozov
Ljubljana, Dunajska cesta 31
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih
II || _ od navadne do naj-w fc finejše izdelave po najnižjih cenah.	674 17—1
Popravila se izvrše najtočnejše.
Sprejmejo se tudi 3 UCCnCi za sedlarsko obrt.
Spretna šivilja
in učenka se takoj sprejme.
Mestni trg 3, II. nadstropje. ^ 2-1
Izurjenemu trgovskemu
ur t na r ju
se nudi prilika, da si ustanovi stalen, dober zaslužek, ako vzame v najem
večji rodoviten zelenjadni vrt
s 50 okni za gredičnjake (Mistbeetfenster) v nekem solnčnem kraju blizu železniška postaje, nedaleč od Ljubljane. Najemninski pogoji zelo ugodni. — Ponudbe pod šifro 676 na upravništvo tega lista. 676 2-1
Za 6000 pragov
(švelerjev)
bukovega lesa
se d£ v posekanje. Les je lep, dolg in popolno brez grč. Več povč Anton Kriišnik, posestnik Bukov vrh 26,
p. Poljane nad .kofjoloko. 67i 2—1
Oklic,
A I. 113/6 12
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani, oddelek I.
naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 9. marca 1906 brezoporočno umrlega g. KAROLA JANUŠ, zlatarja iz Ljubljane, Rožne ulice št. 21, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev	673 3—1
dne 13. aprila 1906, dopoldne ob 9. uri
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 26. marca 1906];

e
0) o
0)
e m >N
e
N
O
C **
a e N
Važno za gospode.
Radi prenovitve prodajalne se prodajo nastopni predmeti po nakupni ceni: srajce za gospode, bele in ibarvane, nočne srajce, hlače, ovratniki, manšeti, najboljši izdelek, srajce za turiste, normal perilo, žoki, ro-kovice, robci, kravate, najlepši in najele-gantnejši vzorci.	678
v
Čudovito po ceni.
Poštne pošiljatve od K 20'— višje Iranko.
Karol Recknagel
Ljubljana, Mestni trg 24.
V Reducirane cene.
o<
e
a
o «
o
3
N*
O
o n
3
®
Priloga 71. štev. »Slovenca" dnč 28. marca 1906.
Resnica o shodu narodnonenapredne stranke. ;
O tem žalostnem shodu prinaša zagrebški »Obzor« obširno izvirno poročilo, ki je jako zanimivo za presojanje položaja v liberalni stranki. Iz poročila posnemamo nekaj točk dobesedno. »Obzor« piše:
»U ncdjelju obdržan je v ljubljanskom .Narodnom domu' sastanak narodno-napredne stranke, o kojem se može reči: Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus. Bila je to ža-lostna slika žalostnih prilika u kranjskoj libe-ralnoj stranci, koja jest bez programa, bez organizacije, bez ideja in bez rada. Od 2500 pozvanih p o u z d a n i k a je d o š 1 o j e d v a -10 0 ljudi, m e d j u ti m a n a i -m a n j e 3 0 0 t a k o v i h , k o j i se s politikom b a v e j e d v a pasivno, a uipošto aktivno kao vodje ili kao agitatori. Eksenkutivni odbor liberalne stranke imao jc več dulje mjeseci nalog, da revidira i u modemom, naprednom, demokratskoin i social-noin smislu reformira program zadnjeg po-uzdaničkog sastanka liberalne stranke (pred 12 godina), a taj odbor nije sve te duge mje-secc učinio baš ništa, jer se nije sastao ni jedan put. Klerikalci osvajaju lukavo na sviiri krajevima. Pozicija za pozicijom pada pred silnim navalama vrlo organizovanih krščanskih socijala; Gorenjska i Koruška pomalu izgi-baju u moril niemstva i klcrikalizrria, sve bježi iz liberalne stranke; mladji naraštaj revoltira glasno i navaljuje bjesno u svojim organima na liberalno vodstvo, a to vodstvo se ne miče, nego spava i apatično dalje svoj smrtonosni san. Treba bi bilo misliti na puteve i sredstva, koji če spasiti narod i koji če ga osloboditi krivih demagoga, a vodje se bore medju sobom za unosna nijcsta, te se kolju i tuže pred sudom, jerbo čuti jedan, da je ošte-čen od drugog. Slobodoumlje su prostituirali, rad zamjenili s osobnim interesima. Pro, gram su irn simpatije i antipatije izvjestnih osoba. Več su minuli deceniji, da sc ne usu-djuje nitko medju narod odkritim vizirorn. Tako nemaju iskrenih prijatelja ni u jednom staležu, jerbo je seljačtvo več posve klerikalno, a trgovci, obrtnici, činovnici i osobito učteljstvo vise jedva na tankoj niti uz stranku. a samo dotle, dok irn klerikali daju veču koru kruha. Terorizem tu i tamo, koristoljubje i osobnosti svuda. Takav dojam je učinio i ne-djelni sastanak pouzdanika slovenačke narodne napredne stranke. »Eksekutivni odbor« nije pripravio nikakve reforme programa, a nitko nije protesti rao proti v takovog omalo-važenja pouzdanika. Govorilo se dosta starih fraza, a bez svrhe. To znači smrt! Cov-jek je imao dojam, da vidi pred sobom četu na smrt odsudjenih žrtava, koje ne čute i ne rnisle baš na ništa više, nego samo tupo i apatično čekaju svoj konac. Ali ne ... Mi če-kamo još nekolikonedjelja, a po toni če se odločiti sudbina te bezkrvne stranke!
Predsiedao je najsimpatičniji i jošte uviek idealni nacionalni radnik, ljubljanski načelnik Ivan Hribar. Stranka ga je posadila pred sebe kao silan štit, da zakrije,svoju golotinju i svoju nemoč. Hribar več davno nije više čovjek »liberalnih« krugova, nego niuž svojih modernih puteva. Iz sredine liberalaca je zato do-živio baš zadnjih dana najužasnijih uvrieda na svom osobnom poštenju. Bio je to boj na život i smrt; a radovao se je toin perfidnom napadaju i veliki dio liberalne, bolje rečeno »Narodne« stranke. No taj boj se je zaklju-čio s potpunom pobjedom načelnika Hribara, koji stoji medju nama danas opet čist i ne-oboriv. Tako se jc moralo dogoditi, da jc Hribar prcdsjedao sastanku onaj isti dan, kada su mnogi liberali očekivali njegovu politični! smrt... Uz Hribara sjedio je prvi vodja liberalaca i politički šef redaktor »Slov. Naroda«, dr.Tavčar. Bila je to velika ironija; muž rada i inicijative, uz inače talentiranog muža, a koji je, žalibože, izgubio več svu energiju, koji ie zastario i zaostao u idejama, apatičan i zagrižen u monomanistično psovanje popova i klerikalnih advokatskih konkurenata. Treči predsjednik je bio siedi župan iz Metlike, neki Jutraš, dobar muž, ali bez politič-kog uvjerenja i horizonta. — Dr. Triller je predložio kratku skicu budučeg programa stranke, program, prepisan iz članaka mladih malkontenta u »Našem Listu«, a dokaz je, da s u stari vodje na papir u več p o d p u n o abdicirali. Zato je bila ta skica primljena bez debate, tim više, jerbo je i dr. Tavčar predložio za programni odbor zastupnike svili' frakcija i najmladjih i dcmokratsko-socijalne (?) muževe. Taj odbor ima dakle nalog, u kratkoj dobi sliede-čih tjedana preosnovati sadašnji liberalni program i u tu svrhu ponešto upotrebiti skicu dr. Trillera. Debate nikakve, — sve se prittia! Tako se konac stare liberalne stranke pro-dtižio još za nekaj tjedana. Mi ne ima m o u i k a k e n a d e, da s c u o b č e može reformirati n e š t o , š t o više ne p o s t o j i !
»Obzorov« dopisnik želi, da se osnuje »nova moderna stranka« ter pravi, »nova mlada stranka i mladi moderni vodje, to je naš ideal in naš cilj svega našega rada«. — Mi nimamo k temu nič pristaviti. Dr. Tavčar je obsojen na politično smrt, obsodba se v nedeljo še ni izvršila, a »mladi« zahtevajo na vsak način rušo njegovo glavo. Vse pisarjenje »Narodovo« ne zakrije torej več dejstva, da jc liberalna stranka gnila in da jo ne ho rešilo, če sc tudi pošlje v eksekutivni odbor take »mlade inteligente« a la Josip Turk.
frnovrSke zadeve.
Crnovrški liberalci še vedno jokajo in nikakor ne morejo preboleti svojih »bolečin«, ki so jih doživeli ob zadnjih volitvah. Propadli so na celi črti, tako da so komaj štiri »rešili« — častni občani v 1. razredu. To jc res — bridko! Sedaj pa se v potu svojega obraza trudijo, da bi svetu pokazali, kako dobro so gospodarili in kaj vse je storil prej- ' šnji »mnogozaslužni« župan za občino. Most sredi vasi je res mnogo stal, a k temu je mnogo pripomogel cestni odbor in Filip Rudolf; črnovrški potok se pa drugod ni nikjer pokrival, pač pa se je gradil neki kanal mimo Lebanove hiše, k temu je tudi cestni odbor mnogo prispeval, tako da je tukaj občina le malo plačala.
Občinski računi so bili nad 14 dni na vpogled razgrnjeni, in vsakdo je lahko videl, koliko so stale občinske volitve itd. Nekdo je opomnil, da bi lahko že dobrega konja kupil, kolikor je potrošil prejšnji župan in odborniki za razna pota v Logatec, Ljubljano itd. Dobro delo se samo hvali.
Novega župana pozivljejo k pridnemu delovanju. Saj g. Lampe niti tega ni storil, kar ie obljubil. Obljubil je ,da napravi preje čr-novški in predgrižki vodovod, potem šele da županstvo iz rok. »Notranjec« sicer pravi, da jc Lampe »glavno« že naredil. Toda »glavno« je, da vodovod še ni gotov. Morda pa je »Notranjec« tu mislil »glavno napako«, katero jc g. Lampe storil v tej zadevi stern, da se je pod njegovim županstvom obljubilo od strani interesentov 35% za predgrižki in 40% za črnovrški vodovod. Zakaj bi mi morali toliko plačevati, ko vendar ni znano nikjer, da bi bila kaka občina toliko prispevka obljubila ali plačala, za kak vodovod. Saj je znano, da so druge —• mnogo bolj premožne občine plačale 20—25%!
Sicer naj si pa g. Lampe nikar nc domiš-Ijuje glavnih zaslug radi vodovodov. Prvi, ki se je za stvar zavzel, je bil č. g. Hladnik
mož nepozabnega spomina. Lahko rečemo, gosp. Lampe, — ako bi ne bila Vaša klika nam tega moža izrinila, bi bil vodovod že gotov!
Zadložka šola je po zakonu utemeljena; naj sc gradi, nimamo nič proti temu; a upoštevati jc naš finančni položaj. Ako prezi-damo podarjeno hišo v župnišče, potrebujemo vsaj 10.000 K. Za vodovode bo prispevati okroglih 20.000 K. Falitna mlekarna bo nesla gotovih 22.000 K. Nova šola bi stala okroglih 18.000 K. Vse skupaj da lepo svoto 70.000 K. V pokritje te svote imamo nabranih samo kakih 7000 K za župnišče. Večina vse drugo bo — puf! Zato je imel prav odbornik Filip Rudolf, ko se jc uprl takim dolgovom. Proti šoli ni ne on, ne kdo drug. Naše denarne 1 okolščinc bi bili kot župan pojasnili deželnemu j šolskemu svetu ozir. ministrstvu, to bi bilo gotovo več izdalo kot pritožba posameznih ' posestnikov, katero so kratkomalo zavrnili, i Pa tudi silno »kunštni« so Vaši nasveti. , Sprva modrujete! Potem naj se počasi j počasi zida župnišče ali pa preloži za deset-! ietja. Koncem Vaše »historije« pa kličete na ! pomoč davkoplačevalce, deželni odbor in ne j vemo, kaj še vse, češ: Denarja je že dovolj, ' hitro zaflikajte hišo, ki jo je podarila pokojna j gospa Plešnar, iu mirna Bosna.
Tudi mi g. Lampeta pozivljemo k pridnemu delovanju, časa ima dovolj. Potrudi naj | se, da do spomladi konča nesrečno zadevo ' glede rajne mlekarne, katere načelnik je bil. 1 Ljudje so v vednem strahu, ker ne vedo nič, 1 kaj bo iz tega. Naj vpraša svojega soseda i kot bivšega blagajnika, zakaj je tako slabo ' »prišlo«, saj je včasih trdil, da »dobro gre« 1 pri mlekarni. Ako to nalogo v korist ubogih 1 članov rešita, naj verjameta, da ostaneta pri ' Crnovršcih trajno v blagem spominu. Šc več: ' Lampe bode takoj zopet župan, njegov sosed 1 pa I. svetovalec. Nobena, tudi klerikalna sila ' ju več ne spodrine. Niti častnih občanov ne 1 bosta več potrebovala.
Podrobnosti o strašni drami v Plauenu.
Dne 25. marca se je vršila v Plauenu na Nemškem strašna drama v ulici Gassnitzer-' strasse v hiši št. 10 v drugem nadstropju. Ob , '/26. uri zjutraj so culi bližnji sosedje več strelov in ko so prišli prestrašeni gledat, so videli, da strelja nekdo iz okna navedene hiše. I Tovarniški dclavec E r n e s t T h o s, star 27 let, ki se je bil delati naveličal in se ločil od žene in otroka, je prišel ob pol šestih zjutraj k svoji ženi, ki je stanovala z otrokom vred pri materi in zahteval od nje denarja. Soproga mu je prošnjo odbila. Thos jo je pričel surovo zmerjati. Takoj je vstala iz postelje tudi mati in mlajša 191etna hči, obe sta sc nagloma oblekli. Thos je nato vzel iz zabojčka, ki ga je bil prinesel seboj in kjer se jc nahajalo šest samokresov, enega izmed teh v roke in večkrat zaporedoma ustrelil na 1 ženo in njeno mater. Mati je padla takoj po tleh, ženo pa, ki je poskušala močno ranjena zbežati, je Thos pobil s sekiro na tla. 191etna sestra Ana je zbežala med tem v izbo, ki je bila poleg in prosila vsa obupana pri oknu za pomoč. Na cesti se je bila zbrala velika množica ljudij, ki so hrabrili deklico, naj skoči dol, nekateri so ji zopet odsvetovali. V tem je prihitelo pod okno čvetero hrabrih mož, reklo deklici skočiti na cesto in ji obljubilo jo prestreči. Ko je Thos to opazil, jc streljal neprenehoma na hrabro čvetorico. Kroglja je zadela v prsi gostilničarja Rcichelta, ki sc je takoj zvrnil.
V istem hipu je zakričala vsa množica, zakaj iz okna v drugem nadstropju se je bila spustila 191etna Ana. Spodaj stoječi trije
možje so jo varno prestregli. Hrabri možje so nato odnesli težko ranjenega tovariša v bolnico. Medtem je streljal divjak še vedno besno na vse strani. Ko so se bili hrabri rešilci z nevarnega kraja že skoraj umaknili, je bil zadet med njimi v vrat krojač Petersohn in jc pal takoj po tleh. Težko ranjenega so takoj odnesli. Krogle so zadele tudi še štiri druge osebe, katerim je prišlo v pomoč sanitetno društvo. Streljanje jc trajalo takrat že pol ure; več kot 200krat je bil Thos že vstrelil. Cesta je bila zaprta in tudi cestna železnica ni vozila po njej. Z okna dol pa so pokali streli neprenehoma. Stanovalci nasproti stoječih hiš so se umaknili v razne prostore, zakaj zverinski delavec jc streljal tudi v nasprotna okna in tako v stanovanja. Nič manj, kakor 23 oken pri nasprotnih stanovanjih je bilo od strelov razdrobljenih. Ali grozovitosti še ni bilo konec!
Vsak poizkus hiši se približati, je bil v zvezi s smrtno nevarnostjo. Pomagati si ni vedel nihče. Grozno je bilo za oči, ko je držal morilec v eni roki enoletnega svojega otroka, v drugi revolver. Ljudje so spoznali takoj, da misli morilec vreči dete na ulico, z revolverjem pa ustreliti tistega, ki bi prišel otroka prestreči. Poveljnik oddelka za prenašanje bolnikov se je mahoma tako ohrabril, da se je zavil v posteljno odejo, skočil pod okno in dete srečno prestregel. Thos je vstrelil ves razdivjan petkrat za njim, a ga ni nobenkrat zadel. Več policajcv je prišlo v hišo, kjer je divjal morilec od druge strani, a v stanovanje jim ni bilo mogoče, ker je Thos nanje streljal skozi vrata. Ob pol osmih, toraj dve uri po začetku divjega razsajanja, se je pričelo iz oken Thosovega stanovanja kaditi. Navzoči so takoj vedeli, da je morilec zažgal. Polil je posteljno opravo s petrole jem, da je tembolj gorelo. Na pozorišče je prišla takoj požarna bramba in tudi vojaštvo. Ognjegasci so prišli iz podstrešja sosednje hiše na podstrešje hiše št. 10, zavrtali v Thosovo stanovanje v stropu luknjo iu spravili skozi njo v stanovanje velike množine vode. Morilec je streljal proti luknji v stropu, a ko je samokres nanovo polnil, je vstrelil nanj policaj Buchholz in morilec Thos sc jc zrušil po tleli.
Zdaj šele je bilo mogoče priti v stanovanje, katerega vrata so bila vsa založena. Po sobi je bilo vse razmetano in napol sežgano. Truplo žene Thosove je bilo skoro napol zgorelo, mati pa je ležala še živa, a . smrtnonevarno ranjena pod posteljo. Morilec sam ie stokal težko ranjen v kotu. Izkazalo sc jc, da je tudi sam vase dvakrat ustrelil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer leži zdaj brez upanja, da bi ozdravel. Ko so morilca prenesli v bolnišnico, jc bil gostilničar Rei-chelt že mrtev.
V sobi so našli tri zavoje s 143 patro-nami, skupno 350 patron jc morilec izstrelil. Sledovi krogeli so se poznali po vseh nasprotnih hišah.
Policija pravi, da je zato pustila morilcu tako dolgo živeti, ker je mislila, da je blazen. Ali zdaj jc dovolj vzrokov, ki potrjujejo misel, da je to Thos vse to storil pri polni zavesti in namenoma. Oglašajo se tudi ljudje, katerim je Thos pravil, da sc bo usmrtil sam, a prej da še priredi »lov na ljudi«, kakršnega še ni bilo. Dozdaj ga še ni bilo mogoče zaslišati, ker ni pri zavesti. Malo je upanja, da bi se Thos zavedel, ker jc smrtnonevarno poškodovan.
iz slovanskega sveta.
sl Srbski svečeniki na katoliških teoloških fakultetah. Belgrajski metropolit Dimitrije je predložil srbskemu ministru prosvetc, da se pošljeta dva absolventa bogoslovja iz ruskih duhovnih akademij radi vsestranske izobrazbe na državne stroške na kako katoliško teološko iakulteto. Minister je predlog vspe-jel in odobril in tako pojdeta kmalu dva pravoslavna bogoslovca na zahod. Med srbskimi pravoslavnimi bogoslovci se nahaja več takih, ki so že pohajali zapadne teološke fakultete.
sl Bolgarija konventira dolgove. Bolgarija napravi novo in skupno posojilo (4,000.000 levov); s tem misli konvertirati vse dosedanje državne dolgove in tako olajšati proračun. S tem posojilom zgradi tudi nove železnice in nove zalive v Črnem morju.
sl Petdesetletnico svojega umetniškega delovanja je obhajal v Peterburgu akademik Aleksander Nikitič Frolov, eden najstarejših ruskih umetnikov v mozaiku. Ob leta 1856 je uvrščen med umetnike imperatorskega mo-zaiškega oddelka ruske akademije umetnosti.
sl Antonu Buljanu, tajniku vrhbosen-skega nadškofa, kakor nadškofu samemu, je prineslo sarajevsko prebivalstvo v dar tolike vsote denarja, kakršna je bila globa, ki sta jo morala plačati vsled izvrševanja svojih dolžnosti.
sl Srbi v Debreclnu. Belgrajsko pevsko društvo, katerega del se je udeležil Prešernove slavnosti v Ljubljani, jc mislilo napraviti o Veliki noči izlet na Ogrsko v Debrecin. Po želji dunajske vlade je srbska vlada izlet zabranila.
. sl Srbklnie na Bolgarskem. Učenke učiteljišča v Belgradu napravijo o Veliki noči pod nadzorstvom svojih profesorjev izlet v Sofijo.
sl Srbski gimnastiki v Atenah. Belgrajsko telovadno društvo »Dušan Silni« bo poslalo več svojih članov na olimpijske igre, ki se prirede v Atenah meseca Aprila t. 1. Bolgarsko gimnastično društvo »Ynnak« je odpovedalo svoje sodelovanje na atenskih igrah.
sl Dr. Božo Vinkovlč v Karlovcu se je popolnoma odtegnil javnemu življenju.
sl Za vsesokolskl izlet v Zagreb so se pričeli Cehi dobro pripravljati. V 60 sokolskih dvoranah so se pričeli praktični kurzi hrvaškega jezika in predavanja o jugoslovanskih krajih. Izide tudi »Kažipot po Hrvaškem. V praški »Meščanski besedi« je pričel dr. Schrei-ner predavanja o Hrvaški in Hrvatih. Preda-davanje ilustrira s skioptiškimi slikami. Cehi bodo iz Zagreba napravili izlet na krasna Pli-tviška jezera, nekateri bodo pa šli na Cetinje, kjer bo velika slavnost in vežbanje. V Zagrebu so Hrvatje ustanovili češki kurz. Poljaki pošljejo v Zagreb številna odposlanstva. Posebno pozornost bodo vzbujale vežbe Poljakov s kopjem. Poljaki se tudi uče hrvaški in bodo izdali poljsko hrvaški priročni slovarček za poljsko hrvaške razgovore, sl Poljske tajne zveze. V okrajih Bordzin, Schappinitz in Burowietz so prišle nemške oblasti na sled neki poljski tajni zvezi. Vršile so se razne hišne preiskave, ki bodo imele najbrže težke posledice.
Književnost ln umetnost.
*	Ave Maria in Ceščena Marija za tri
ženske (moške) glasove z orgijami. Nadrobni c a za tri ženske glasove. Zložil Frančišek Kimovec. Cena 50 h; 5 izvodov 2 K. Založil skladatelj. Tiskala »Zadružna tiskarna«. Te tri skladbe — posvečene bleškemu dekliškemu zboru — so ponatisnjene iz zadnjih dveh številk »Cerkvenega glasbenika«. Prirejene so tako, da se pojo lahko tudi brez spremljevanja; za slučaj, da ni na razpolago nizkih altov, so na nekaterih mestih postavljene drobnejše, višje note. Prvi dve skladbi se dasta peti tudi z moškimi glasovi, vendar mnogo lepše se bosta glasili v moškem zboru, kateremu sta v prvi vrsti namenjeni. Vse tri skladbe so nežnega, ljubkega značaja, prav primerne ženskim zborom. Prva je pač najtežja; zlasti spremljevanje se bo nekaterim organistom tu pa tam zdelo pretežko. Brez dvoma bo mnogo bolj ugajala druga, slovenska »Ceščena Marija«. »Nagrobnica« pa bo posebno dobro došla Marijinim hčerkam, katere imajo lepo navado, da se od umrlih to-varšic poslavljajo s primernimi žalostinkami. Besedilo tej nagrobnici je priredil g. skladatelj sam. To delo jc nov dokaz marljivosti in nadarjenosti g. skladatelja. Ker je partitura zelo po ceni, naj si jo omislijo ženski zbori za vse pevke, da jim ne bo treba izpisovati glasov. Dobiva se pri g. skladatelju v Pred-osljih pri Kranju in v »Kat. bukvami.« F. F.
*	Pesmi za moške glasove, ki jih je uglasbil gosp. Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani, so izšle te dni. Vsebina je sledeča: »Slovo« (besede Simona (iregorčiča), možki zbor; »Vzdih« (besede O. Zupančiča), možki čveterospev; Cez noč, čez noč« (besede O. Zupančiča), možki zbor; »Večer na morju« (besede O. Zupančiča), možki zbor; koračnica »V boj« (besede R. Majstra), možki zbor; »Ne boj se« (besede R. Majstra), možki zbor; »Izkušnja« (besede R. Majstra), možki čveterospev; »Domovina« (besede A. Praprotnika), možki zbor; »Vrnitev«, možki čveterospev; »Predpustna« (besede O. Zupančiča), možki zbor; »K tebi« (besede Ljudmile), možki zbor s tenor- in bas-solo; »Sam« (besede Sini. Gregorčiča), možki zbor s tenor solo; »Ljubici pod oknom«, (poklonjeno društvu »Merkur«), možki čveterospev: »Slovo«, možki čveterospev: »Ti osrečiti jo hoti!« (besede S. Gregorčiča), možki zbor. Cena zbirki znaša K 2.70. Dobiva sc pri skladatelju. O priliki o skladbah kaj več izpregovorimo. Vsekakor priča ta snopič o vneti delavnosti nadarjenega skladatelja.
* ,,Glasbena Matica" v Ljubljani pri-reni v soboto, dne 31. marca 1906 ob pol 8. uri zvečer v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma" II. koncert gojencev glasbene šole. Spored: 1. St. Heller: Tarantel 1 a iz op. 85 št. 2. Na klavir svira gdč. Marija S o s s. (Šola gosp. J. P r o -c h a s k e.) 2. I. B. Accolay: Koncert za gosli št. 1. A-moII. Svira g. Ivan T r o s t. (Šola g. J. V e d r a I a). 3. a) C. M. Weber: Arieta Anice iz opere „Ca-rostrelec". b) R. Schumann: Nikar me n e v a b i t e. c) K. Goldmark: S t u d e n -ček. Pesmi. Poje gdč. Josipina Susteršič. (Šola g. M. H u b a d a.) 4. a) Giull. Popp : H o m m a g c a I a R u s s i c , op. 199, fantazija za flavto, b) IZ. Tittl: „L j u-bavna pesem", koncertna pesem za flavto. Svira g. R a j k o S t o j c c. (Šola g. A. Breznika). 5. J. Raff: Iz op. 75, št. 2 „ F a b I i a u ". Na klavir svira gdč. M a -r i j a B a r t I. (Šola gosp. Fr. O e r b i č a. 6. a) Fr. Schubert: O d e 1 o p u s t u. b) R. Schumann: Dva grenadirja. Pesmi. Poje g. Julij B e t e t t o. Šola g. M. H u-b a d a). 7. B. Smetana: Na morskem bregu. Koncertna etuda. Na klavir svira gdč. Ana K i I a r. (Šola gosp. J. Pro -c h i z k e) 8. Robert Schvvalm : S e r e 11 a d a z a 'g o d a I a , op. 50. A I I e g r o - A n -d a n t e - S c h c r z o. Svira goslar. esemble (šola g. J. Vcdrala) pod vodstvom g. j. Vedra I a. I. gosli: gg. Niko Štritof, Ivan Trost, Josip Pfeiler, Milan Trošt, Viljem Ločnik. II. gosli: gg. Božidar Romih, Kazimir Glowacki, Ivan Favai, Avgust Jenko, gdč. Pia Bayr in g. Fran Kržan. Viola: g. Miroslav Dežela in iz prijaznosti g. Pavel Lozar. Violončelo: gosp. Anton Trost in iz prijaznosti gosp. A. Ciner. Kontrabas: iz prijaznosti g. Bruno Stare in g. Lavoslav Pahor. Začetek točno ob pol osmih. Vstop prost na sedeže in stojišča. Nekateri rezervirani sedeži se dobivajo po 1 K,
da se njih posluži ono občinstvo, ki hoče v pokritje troškov kaj žrtvovati. Dobivajo se v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Spored se dobi istotam brezplačno.
Izpred sodišča.
P r e n o č i š e j e dal iz usmiljenja Janez Dolinar v Velikem Mengišu, vlačugi Ivani Ponikvar, krošnjarici iz Rudolfovega, katera sama priznava da ni že več mesecev delala. Nakazal ji je podstrešno sobo za prenočišče. Drugo noč je Ponikvar izginila in z njo ženskinje obleke vredne nad 136 K, ki je bila last Dolinarjeve žene. Obdolženka sc je vzlic temu, da ji je bil uhod v Ljubljano prepovedan vendar po mestu vlačila. Jedla bo ričet 8 mesecev v težki ječi
Liho m u je odgriznil. Jože tierle, bajtar v Repnjah in France Kristan sta žganja-rila v Kiinovcevi branjariji v Repnjah ko jima ie žganje do cela razgrelo glave, začela sta se kosati na ta način, da sta drug drugega po rokah praskala. Kristan je pa grizcl nasprotnika v roke. Pri tem pasjem boju sta staknila glavi skupaj, a naenkrat hlastne Herle z zobmi in odtrga Kristanu levi uhelj. Za to zmago bo sedel Herle 3 tedne v zaporu.
narodni
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kuril dunajska borze 27. marca 1906.
lalofbanl papir}!	i Dea*r	Blago
4'/. majeva renta......	99 4-	99-65
4*/, srebrna renta.....	99 45	99-65
4*/, avstrijska kronska renta .	99 60	99*0
4'/, , zlata renta . . .	11749	117-60
4'), ogrska kronska , ...	93 70	93 90
4 •/. „ zlata , . . .	11180	112 —
4*/. posojilo dežele Kranjske .	99 50	101--
4 V/, posojila mesu Spije t . . *V/. , . Zader . .	100-65	101-65
	100-	
4 V/, bosn -herc. tel. pos. 1902 . 4*/. češka dež. banka k. o. . .	100-2*	101-25
	99 76	loo- —
*7. . , . ž. 0. . .	10005	100-25
4\'l, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. z lo•/. pr.	100-35	101-35
	106 —	107 —
4*1,7. zast. pisma Innerst. hr.	100 50	10150
« » ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 20
47,*/. , „ , hip. banke. 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100-—	100-45
	9950	10050
4V/, obl. češke ind. banke . .	100-50	101-50
4*/, prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
4'l, prior. dol. žel......	99-60	100-
3•/. , Juž. žel. kup. V/,	315-75	317 75
41/,*/, avstr. pos. za žel. p. o.	99 95	100 96
■ r • 8 k		
Srečke od 1. 1860'/,.....	194 25	196 26
. . . 1864 ......	285 50	287 50
„ tizske.......	157 60	159 50
„ zem. kreditne I. emisije .	286 50	296 60
II- . •	289 25	299 25
, ogr. hip. banke ....	262 —	267 -
srbske & frs. 100-— . .	loo- -	108" -
, turške .......	153 50	164 60
Basilika srečke . . .	22-60	24 60
Kreditne , ...	472 -	482-—
Inomoške , ...	78'-	84-—
Krakovske , ...	91-	97--
Ljubl|anska „ ...	59 —	66 80
Avstr. rud. križa , ...	94-75	51 75
Ogr. , ...	29 76	31 75
Rudolfove , ...	54 —	58-
Salcburike , ...	71-—	76- -
Dunajske kom. , ...	626 —	536'-
D•ln1 o «		
Državno železnice......	126 50	127-50
	671 50	672 50
Avstr. ogrske bančne delnice .	1634 -	1643 50
Avstr. kreditne banke ....	867 26	668 25
Ogrske , , ....	786 60	787 —
Zivnostenske .....	242-7P	243-25
Premogokop v Mostu (Brttx) .	655-	658 —
Alpinske montan......	537-2 S	538-25
Praške žeL Indr. družbe . . .	2640-—	2648-—
Rima-Murdnyi.......	532 —	633"-
Trbovljske premog, družbe . .	269-50	272 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	560-—	564-—
Češke sladkorne družbe . . .	164 60	155-60
Valut«.		
C. kr. cekin........	11-33	11-38
20 franki.........	19-135	19'165
20 marke.........	23-50	23-56
Severeigns........	23-98	24-06
Marko..........	117-46	117 65
Laški bankovci......	95 76	96-96
Rublji..........	250-60	251-50
Dolarji..........	4'84	5.-
Ivan Jax 8 sin
t IJnblJanl, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—13
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Katoiteka Tiskana«
priporoma rainoTraln*
V vizitilice
p« ailkl oni.
Išče se do
40 dobrih tesačev.
Hosta je na lepem kraju, drevje lepo, plačilo od kubičnega čevlja po 12 vinarjev. % 3U, 4U od klaftre po 8 vinarjev. Delo je za celo poletje. Več se izve pri gospodu Ivanu Pajniču v Grčovcah, pri Ribnici na Dolenjskem.	573 5-4
Zahtevajte zastonj
ia franka moj veliki, bogato iluslrovan (lavni cenik z nad 100 slikami vatb vrst nlkelnaatlh, srebrnih In zlatlli ur z znamko Boskopf, Hali., Ornega, Nchaflbausen, UlashiiUe kakor tudi vich vrat solidnih zlatnlu in arebrnln po Izvlrnlb torarnliklt) cenah.
Nlkel. remont, ura'......K 3 —
alat. Roakopl patent nra.....4'—
. , črna lekl. rem. ura . 4 — ivlc. Izvir. Roskopf pat. ura . . . 5-— Ooldin rem. ura .Luna* kolea|e , 7 50 srebr. . . .Olorla" . . 7-60 . , , dvojni plašč . . 1 -50 . oklep, verillca z rlniico na pero in karab., 15 gr. tetk. , 2 50 ruaka Tula nlkel. rem. ura s aldro z .Luna* kolesjem . 9-50 ■ra a kukovlco K 8-50, budilka K 3 90, kuhinjska ura K 3— ivarcvaldska ura K 2'—. Za rsako uro 31etno pismeno Jamatro! Nlkak rlslkol Zamena doroUe.a, ali denar uaraj!
Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mofetu 1077 (BrUx) St. 843, Češko. 100—75
Učenec
se sprejme takoj y večjo trgovino.
Imeti mora nekoliko srednjih šol in biti iz dobre hiše.	031 3-3
Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Otročje
IfOZičkc	cen >ma vedno
v zalogi 502 10-10
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18.
Suha bukova drva
se dobijo v vsaki množini pri P. Peterca za sv. Krištofom v Ljubljani. 642 5—<
111. 104—1
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in KiŠifflUforodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gos f od! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vaš, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poalatim itd.
Velika zaloga elektr. svet ' in kiparskih del.
cJ
•3
a
'15
£3
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
noža^sko delavnico
in trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 24	ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15.
Razglas.
Pri popravi farne cerkve v Ribnici se oddajo sledeča dela:
1.	Ometavanje zunanjih delov cerkve..........5880	K	— h
2.	Popravljanje kamenitih delov..............500	„	90
3.	Ometavanje in barvanje stopnic na stolp ...	140	"	_
4.	Kleparska dela...................54y	"	28 li
5.	Lesen zimski tlak po cerkvi in zakristiji . . .	1280	,',	75
6.	Pleskarska dela............332	_ [
7.	Mizarska dela.............300	_
8.	Poprava strelovoda . . x.........300	„	—
9351 K 93 h
Pismene ponudbe se morajo vložiti do dne 15. aprila in se bo samo na iste
Stroškovnik se lahko ogleda pri županstvu v Ribnici ob uradnih urah. Pojasnila dajeta g. dekan F. Dolinar in Jos. Klun v Ribnici.
«34 3-2 Stavbeni odbor v Ribnici, dne 21 marca 1900.
oziralo.
Velika
eksporfna tvrdka.
Ljubljana
Dunajska cesta St.12
Franc KeberurariB lr!0,et
zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—12
Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3*75 „ 137, srebrna anker rem. ura s tremi močn. pokrovi „ 5*90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4*50
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
Prlnin trboveljski In dolenjski
K tali premog
kakor tudi orehovnik in grušč, za gospodinjstvo in industrijo, nasek-Ijana mehka in trda drva, priporoča po nizki ceni zaloga premoga
475 7 7 Josip Paulin
v Ljubljani, Nova ulica št. 3.
Iščem za boljšo hišo v manjšem mestu na Kranjskem dobro, perfektno
kuharico
ki zna samostojno kuhali in je mirnega znažaja in prijaznega vedenja. So 4 osebe gospode in 4 posli. Le take, ki iščejo stalne službe in imajo dobra spričevala naj javijo svoje ponudbe pod šifro A. B.
na upravništvo „Slovenca». 665 3—2
2371 ||| 2	12. januarja 1905.
Gospodu
lekarju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaš/h izbornih salmijakovih pasti!.
Velespoštovanjem
Julija Milischka,
Dunaj XIV.II, Ooldschlagstr. 1.
Cena škatljici 20 vin. - Manj nego 11 škatljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.
Naprodaj
je p. d. Mihevovo posestvo v Kotljah
blizu trga Guštajn na Koroškem
obstoječe iz hlevov, novozidanega pohištva z 12 sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski letovičarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov.
Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od
9. do 4. ure.
503 8-
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. 1 Podružnica iz Berolina. —
Od nedelje 25. marca do vitete sobote 31. marca 1906 : 636 2-2
Zanimivo potovanje po
Budimpešti.
mi 97
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
>,_:__ _ n r i nun ss	IL.M.l i i_____n i r « An A AAA	n ____ « is • i; nnn »aa	___	_ _ _
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja Vtt Trato rent, ustavnih pisem, prioritet, ko-■tunalnlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promaaa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava ln ekskomptnje	Daje predujme nu vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovči\Je Zavaruje ■redke proti kurzel ftpale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
Kakompt In Inkaaao menic, m	jf Bonna uroilli, ia
Podružnica v S P L J E T U.
Denarne vloge sprejemu v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.