f,
4i
SLOVENSKIH
wma
Odbori ZSO: Slovenija naj
IX. KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI
Perspektive
dvojezičnega izobraževanja
od 15. do 17. oktobra 1998
v Špitalu ob Dravi
Otvoritev v četrtek,
15. 10., ob 17. uri v Spittl - Arkadenhof Predavanja v gradu Porcia - Ahnensaal Glavni prireditelj:
Dežela Koroška, Biro za slovensko narodno skupnost Pokroviteljstvo: Evropska komisija
Kongres je odprt za vse interesirane!
spoštuje člen 7 ADP
Dvojezična vzgoja tema kongresa
DBORI Zveze slovenskih organizacij so v zadnjih dneh temeljito obravnavali finančno situacijo organizacije. Finančna podpora se je namreč v zadnjih treh letih drastično znižala in to nenapovedano (glej grafiko štev. 1 in 2). Po obširni razpravi so odbori ZSO prišli do naslednjih zaključkov: 1. Nenapovedano drastično znižanje finančnih sredstev je očitno v funkciji izvajanja pri-tika na ZSO. V poročilu slovenske vlade slovenskemu parlamentu z dne 30. 5. 1998 je
namreč jasno zapisano, da vlada R Slovenije slej ko prej vztraja na »skupnem zastopstvu« v smislu resolucije državnega zbora iz leta 1996, v katerem se manjšini priporoča »skupno demokratično izvoljeno zastopstvo« ter prizadevanje za »zajamčen mandat«. Tudi pismo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z dne 10. 9. 1998, v katerem Urad zahteva, da se predstavniki manjšine v roku treh mesecev »dogovorijo in uskladijo kriterije za delovanje skupnega zastop-
stva«, se sklicuje na tozadevne točke resolucije državnega zbora iz leta 1996 oziroma na poročilo vlade z dne 30. 5. 1998. Odbori ZSO so izrazili prepričanje, da ZSO ne more sprejeti modela, ki temelji na ugotavljanju manjšine.
Odbori ZSO ugotavljajo, da je izredni občni zbor ZSO dne 9. 5. 1998 jasno in soglasno opredelil politiko ZSO in z začudenjem ugotavljajo, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ignorira tozadevna stališča naše organizacije.
Zavedajoč se dejstva, da je dvo-in večjezičnost neobhodno potrebna za identiteto bodočega Evropejca/Evropejke, je Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi letošnji kongres namenil prav dvojezični vzgoji. Vodja Biroja dr. Marija Novak Trampusch je mnenja, da je dobro, če slišimo na Koroškem tudi o rezultatih take vzgoje v drugih deželah in državah, zato bodo referirali strokovnjaki iz Italije, Nizozemske, Nemčije, ZDA, Velike Britanije, Ukrajine, Slovenije in Madžarske. Iz
Koroške bo referiral edinole dr. Teodor Domej o manjšinskem šolstvo.
Ta tema pa odgovarja tudi Okvirni konvenciji Sveta Evrope, ki govori o tem, daje zaščita narodnih manjšin v pluralistični družbi ključnega pomena za stabilnost, demokratično varnost in mir v Evropi. Za resnično pluralistično družbo pa je treba ustvariti primerne pogoje za razvoj in ohranitev identitete. Deklaracio v tem smislu je podpisala tudi avstrijska delegacija ob srečanju strokovnjakov K VSE o narodnih manjšinah v Ženevi.
Letošnji udeleženci kongresa se bodo torej ukvarjali z možnostmi osvajanja materinščine pri otrocih preko dvo- in večjezičnih manjšinsih šolskih sistemov ter z ustvarjanjem strpnega vzdušja in dialoga.
Soorganizatorji kongresa šo letos Urad zveznega kanclerja, celovška univerza, Deželni šolski svet za Koroško pa tudi Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane.
Pričakovati je zelo zanimive razprave, saj so si modeli dvojezičnosti po Evropi zelo različni med seboj, različni pa so tudi pogoji, pod katerimi živi dvojezičnost. Prav primerjava med temi razlikami pa bo lahko koristna za Koroško, saj vsakdanje potrebe zdaleč presegajo dejansko stanje v predšolski, pa tudi šolski vzgoji.
S. W.
Preberite
KOROŠKA Finančna kriza
O posvetovanju odbornikov ZSO: zahteve po enakopravnem obravnavanju.	Stran 2
FRANKFURT Knjižni sejem
O tem največjem knjižnem spektaklu sveta poroča Jana Jelen.	Stran 3
KOROŠKA / UMAG Vestnikov izlet ’98
Tudi letos je bil naš izlet »hit«, torej uspešnica. Jože Rovšek je bil na izletu z beležnico.Stran 4
KOROŠKA
Umrl je Ludvik Jank
Dolgoletni radiški župnik seje poslovil od nas za vedno.
Stran 7
PREBLISK
T rsakoletni desetooktobrski V poporodni popadki tudi letos niso izostali. Deželni poslanec Fritz Schretter je nedavno v Šentvidu ob Glini svaril pred propadom naše čiste in premalo zaposlene deželice, kajti že grozi silna nevarnost z
lil - no, koga pa že - velikega vodjo Haiderja seveda.
Ampak glej ga šmenta! Naenkrat pa poslušalstvo ni mirno požrlo takih kosmatih in je vključno s šentviškim županom Mockom javno protestiralo proti hujskanju. In
juga, Slovenci načrtujejo m	_
prave invazije in ukradli BÜG bi boddtijG, ČG bodo deloma faf „g ^
Schretter ne razume več niče-
mesta, kajti pripravljeni so delati napol zastonj, verjetno, da bi vsaj nekaj toplega dobili v želodec, taka obupna revščina ji tlači.
Saj je vseeno, če gospod Schretter ve za drugačno resnico - važno je, da bo ustrahovani populus skušal preprečiti suženjstvo pod slovenskim gojzarjem in družno vo-
sar, saj je doslej govoril isto, pa se nihče ni razburjal!
Mene pa vendarle veseli predvsem dejstvo, da se v pomemeb-nem delu socialdemokratske frakcije stvari premikajo na bolje in da niso več vsi pripravljeni prežvekovati tistega, kar so izpljunili Haider in njegovi.
KONZ/CERT ■HVJMVIllIffHIl
TIMBILA
Afrika's most powerful mušic and dance
taVENANCIO
Mozambique
24.10. wm 19.30 St. Jakob/Šentjakob
Samstag sobota
Veranstalter / Prireditelja: SPD -Rož«, Marktgemeinde/Tržna občina St. Jakob/Šentjakob Kartenvorverkauf / Predpodaja: Posojilnica-Bank Šentjakob/St. Jakob und / in 04253/344
rnindament vsa-1 ke države je ustava. Vse bistvene družbene sile se z ustavo dogovorijo za osnovne mehanizme delovanja in sodelovanja. Zato se ustave sprejemajo in spreminjajo s konsenzom oziroma najmanj z dvotretjinsko večino.
Tudi manjšine, ki seveda sprejemajo ustave držav v katerih živijo, imajo svojo »ustavo«, ki določa osnovne mehanizme delovanja, zahtev in želja. Za koroške Slovence je desetletja kot nekaka »ustava« veljal člen 7 ADP , ki so ga spoštovale vse skupine znotraj narodne skupnosti, neglede na politično in svetovnonazorsko prepričanje. Zahteve, ki so izhajale iz člena 7 ADP, med narodno skupnostjo niso bile sporne.
Že nekaj let je od tega, ko je NSKS enostransko prekoračil platformo člena 7 ADP, ko je namreč nastopil z zahtevo po zajamčenem mandatu in po javnopravnem zastopstvu. Ti dve zahtevi vsekakor presegata člen 7 ADP. ZSO je javnopravnemu zastopstvu nasprotovala z argumentom, da je tako zastopstvo nujno vezano na volilni seznam oziroma na ugotavljanje manjšine. Tudi Spomenica avstrijskih sosvetov iz leta 1997 je pokazala, da ti dve zahtevi, razen NSKS, ne postavlja nobena avstrijska manjšinska organizacija.
Človek bi si mislil, da je s tem zadeva končana in se lahko posvetimo problemom, ki so dejansko pomembni za ohranitev slovenskega jezika in kulture in ki imajo svojo podlago tudi v členu 7 ADP.
Tu pa je treba omeniti R Slovenijo, ki je tudi prispevala in še prispeva svoje k temu, da so se konfliktne linije med ZSO in NSKS še poglobile.
Leta 1996 je slovenski parlament sprejel resolucijo, v kateri se je izrekel, da »priznava avtonomnost in politično subjektiviteto avtohtonih slovenskih manjšin«. Hkrati pa »pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij ... za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo« ... ter »podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo pred-
stavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih«.
Slovenski parlament je to pasažo resolucije sprejel kljub izrecnemu nasprotovanju ZSO, ki je opozorila, da v pogojih, v katerih slovenska manjšina živi, to pomeni sprejetje ugotavljanja manjšine. S tem je slovenski parlament prekršil načelo, da podpira le to, za kar se je manjšina kon-senzualno odločila sama.
Medtem so sosveti avstrijskih manjšin sprejeli spomenico, v kateri so vse avstrijske manjšine sprejele najosnovnejše zahteve za razvoj manjšinskih jezikov in kultur. Seveda so se izrekli tudi proti ugotavljanju manjšin.
Človek bi si mislil, da bodo odgovorni v R Sloveniji vsaj zdaj spoznali, da ne morejo postavljati zahtev, ki nimajo konsenzualne podpore znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Misliti bi jim moralo dati, da tudi vse ostale avstrijske manjšine odklanjajo zahteve, ki jih Slovenija priporoča.
Toda poročilo slovenske vlade z dne 30. 5. 1998 in pismo Urada za Slovence v zamejstvu z dne 10. 9. 1998 ponavljata omenjeno pasažo resolucije, zdaj že kar v obliki zahteve.
S tem seveda R Slovenija ne pomaga razrešiti probleme znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nasprotno, soodgovorna je za nastalo situacijo.
Pa bi bilo lahko zelo enostavno, če bi res upoštevali to, kar resolucija pravi, da so namreč manjšine avtonomne in subjekt, in če bi resno jemali tudi tisto pasažo resolucije, ki pravi:
»Republika Slovenija opozarja na škodljivost takih meddržavnih odnosov, ko poskušajo države urediti medsebojna odprta vprašanja s pritiski na avtohtone narodne manjšine«.
Pritisk je pritisk. Bodisi z ene ali z druge ali pa kar z obeh strani.
Dr. Marjan Sturm
Manjšina kot subjekt ali podaljšana roka?
ZAHTEVA ODBOROV ZSO:
Slovenija naj spoštuje člen 7 ADP
1. Odbori ZSO pri politiki ZSO izhajajo iz člena 7 ADP, ki omogoča pripadnikom slovenske narodne skupnosti svobodo združevanja v organizacijah, nadalje iz Okvirne konvencije sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki prav tako poudarja svobodo pluralističnega in medkulturnega delovanja in združevanja. Odbori ZSO ugotavljajo, da je vsebina pisma Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z dne 10. 9. 1998 v nasprotju z členom 7 ADP in tudi v nasprotju s duhom Okvirne konvencije Sveta Evrope, ki jo je R Slovenija že ratificirala.
2. Odbori ZSO ugotavljajo, da izvajanje pritiska s finančnim izsiljevanjem ni v evropskem duhu. Odbori ZSO v tem oziru spominjajo na izjave vodilnih slovenskih politikov, ki so pred leti, ob konfliktu med Italijo in Slovenijo, opozorili ravno na to, da naj »velike
države ne bi izsiljevale manjših oziroma izvajale pritisk nanje«. To še toliko bolj velja za odnose z manjšinami.
3. Odbori ZSO ugotavljajo, da od R Slovenije pričakujejo, da bo v svojih odnosih, še prav posebej pa v zadevi finančne podpore, ravnala kot pravna država. Zato pričakujejo, da se morebitne spremembe finančne podpore sporočijo tako pravočasno, da se prizadeti lahko na spremembe pripravijo. Glede na 78-letno tradicijo odnosov med koroškimi Slovenci in centralnim slovenskim prostorom je ta zahteva več kot
utemeljena. Če od Avstrije upravičeno zahtevamo, da uresniči obljube izpred 78 let, tudi upravičeno pričakujemo, da se bo R Slovenija držala obljub, ki jih je ničkolikokrat dajala koroškim Slovencem.
4. Odbori ZSO opozarjajo na škodljivo prakso, ki manjšine
vidi zgolj v funkciji podaljšane roke ene države v drugi. Zgodovinske in tudi aktualne izkušnje na Balkanu kažejo, da taka politika v zadnji konsekvenci škoduje manjšinam samim. Zato odbori ZSO vztrajajo, da o vprašanjih slovenske narodne skupnosti, o organiziranosti le-te odločajo subjekti manjšine sami v skladu s členom 7 ADP, z drugimi mednarodnopravno veljavnimi dokumenti in pravnim redom države, v kateri živijo.
5.	Odbori ZSO so podčrtali, da je ZSO že pred meseci povzela iniciativo za ustanovitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev. Razprava o tem je v teku.
6.	Razdelitev finančnih sredstev zadnjih treh let kaže, da je politična opcija NSKS dobila iz Slovenije trikrat več podpore kot pa politična opcija ZSO. Zato odbori ZSO ne morejo verjeti, daje NSKS dejansko zašel v finančno krizo. Zato je možna tudi interpretacija, daje NSKS sredstva iz Slovenije porabil neracionalno. ZSO torej predlaga, da obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO, dovolita, da slovensko računsko sodišče pregleda obe knjigovodstvi in ugotovi, ali so bila sredstva uporabljena racionalno. Navsezadnje je lani tudi avstrijsko računsko sodišče pregledalo knjigovodstvo obeh organizacij.
7.	Odbori ZSO obžaljujejo, da je NSKS pred poletjem bojkotiral dve seji sosveta, ki jih je sklical predsednik sosveta dr. Sturm, na kateri bi lahko sklepali o razdelitvi finančnih podpor R Avstrije. V tem primeru bi bile avstrijske podpore že izplačane.
8.	Odbori ZSO so mnenja, da naj se ZSO prizadeva za višjo finančno dotacijo s strani R Avstrije, hkrati pa zahteva, da Slovenija prav tako kot Avstrija enakovredno upošteva obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev.
9.	Odbori ZSO so ugotovili, daje pravna negotovost glede finančnih podpor iz R Slovenije postala neznosna in dosegla ravan, ki ogroža ZSO v svoji eksistenci. Zato so odbori ZSO zadolžili predsedstvo ZSO, da v roku treh mesecev pripravi koncept dohodkov, ki jih ZSO lahko realistično pričakuje iz Slovenije in Avstrije in na podlagi tega izdela koncept delovanja.
Podpore iz Slovenije
v mil. šilingih
1991	1992	1993	1994	1995	1996	1997
I ZSO/SV ■ NSKS/NT
Podpore iz Slovenije v mil. šilingih
S! ZSO in SV ■ NSKS, NT, EL in CAN
Popravek in opravičilo
V zadnji številki se nam je zgodila res neljuba pomota: ko smo navajali številke o dotacijah, smo zamenjali Mohorjevo z društvom Naš otrok, nosite-Ijem istoimenskega otroškega vrtca, ki ima v Mohorjevi sicer prostore, je pa popolnoma samostoj-
no društvo. Društvo je iz Slovenije dobilo lani okoli 400.000 šilingov, podpora Šolskemu društvu, ki ima tri otroške vrtce, pa je bila lani 700.000 šilingov.
Prizadetim se opravičujemo in s tem popravljamo napako.
S. W.
PODRUŽNICA BOLTZMANNOVEGA INŠTITUTA V CELOVCU
Raziskovanje posledic vojne
Prejšnji teden so v Celovcu v prostorih Deželnega athiva na Sentruperški cesti svečano odprli podružnico Boltzmannove-ga inštituta, katerega centrala je v Gradcu. Po Avstriji, pa tudi po drugih državah, je 127 takih podružnic (ena med njimi je v Velikovcu) in ima 216 stalnih strokovnih sodelavcev. Za vodjo inštituta so izbrali prof. Ste-
fana Karnerja, ki je postal znan, ko je raziskoval grobišča avstrijskih vojakov, ki so padli med drugo svetovno vojno v Sovjetski zvezi, poznamo pa ga tudi kot avtorja študije o ostankih nemško govoreče manjšine v Sloveniji.
Na otvoritvi, kjer se je zbralo precej celovške politične prominence, je prof. Karner
predstavil tudi svojo sodelavko dr. Štefko Vavti, ki bo kot stalna sodelavka odgovorna za koordinacijo projektov. Teh pa so si zadali kar precej: »Štajerska v 20. stoletju«, »Vojni ujetniki in interniranci avstrijskih dežel«, »Pogrešani Avstrijci v Sovjetski zvezi«, »Fürstenfeld 1945. Konec vojne in sovjetska okupacija«, »Rehabilitacija av-
ŠVICA KOT TEŽIŠČE FRANKFURTSKEGA SEJMA
»Visoko nebo, tesna dolina«
PIŠE JANA JELEN
Nenehnost
Neskončne številke spremljajo vsako leto Frankfurtski knjižni sejem. Vsako leto je dosežen višek. In vsako leto je na novo prekoračen. Več raz-stavljencev in več knjig, nova težišča in neskončno veliko obiskovalcev je zaznamovati.
Obiskovalec
Po polžje se skuša gibati obiskovalec po dvoranah, dojeti eno deželo za drugo, eno stojnico za drugo. Toda zdi se, da se menjavajo slike, oko ne dojema več mirujočega mesta v bliskoviti digitalni dobi. Zgodovinski prizori stečejo mimo: 50 let frankfurtskega knjižnega sejma - 50 let deklaracije človekovih pravic preko ZDA.
Obiskovalec se premika z via mobile, s tekočim trakom: pisatelj Martin Walser prejme mirovno nagrado Nemškega knjigotrškega združenja, turška založnica Ayse Nur Zarakolu pa prvi International Freedom to Publish Award.
Razširitev elektronskih medij zajame obiskovalec tako: http://www.buchhandel.de.
Na poti v mednarodni center prehitevam barve kož, jezike in črke, pravice ter licence: termini, termini.
Kdor se ne more držati posameznih točk, knjige ali obraza, ima le občutek pretakanja in izgubljanja.
Švica
Alpski rog vabi z idilično uprizoritvijo multikulturne demokracije na knjižni sejem. Gore, pojoče planšarice, kmetje na travniku pri košnji, ob tem slika štirih narodov s štirimi jeziki v medsebojnem sožitju. Tako se vede Švica v mednarodni pozornosti knjižnega sejma.
Heidi spremlja s pisanimi kravami skupno stojnico Švice v dvorani 4.1. Geslo »Švica je pravkar tukaj zraven« pa vodi po škrlatni preprogi v središčno švicarsko dvorano, toda preproga se ne konča pred pragom, temveč se izteče ob zidu blizu vhoda. Tam, v skladiščni hali, v odrsko z žametnimi zavesami opredeljenih prostorih berejo pisateljice in pisatelji iz Švice. Poleg tega prikazujejo v sosednjem prostoru kulturno zgodovino na osmih zaslonih, od dokumentarnega filma do gleda-
strijskih Stalinovih žrtev«, »Politični povojni procesi v primerjavi«, »Nacionalno vprašanje na Koroškem« in »Razstava Gradec v času nacionalsocializma, 1938-45«.
Ob otvoritvi je deželni glavar Zematto povedal, da je dežela Koroška dala za ta inštitut 4 milijone šilingov, mesto Celovec pa bo dalo 650.000 za projekt. Predsednica »Društva Deželni arhiv«, zgodovinarka Claudia Fräss-Ehrfeld, je pozdravila ot-
liških iger. Tema je Švica, ne Švicarji.
Predsednik gostiteljice Fla-vio Cotti nagovori v otvoritvenem govoru primanjkljaje države glede doživete kulturne raznolikosti. Med drugim očita Švicarjem sposobnost, zgreše-vati pogled drugega zato, da se ne bi bilo treba pogovarjati medseboj. Nadalje pravi, da dojemajo jezikovne meje v vedno
voritev, vendar je pripomnila, da je predikat »vest dežele«, kakor je rekel dr. Karner, že zaseden -lasti si ga Deželni arhiv(?).
Za koga bo znanost?
Zanimiv pa je bil govor vodje inštituta dr. Karnerja, saj je jasno ponazoril, zakaj je med zgodovinarji precej sporna oseba: že v govoru se je lotil vrednotenja politike slovenskih osrednjih političnih organizacij po vojni -ni navajal dejstev, kar bi bilo
večji meri kot zaključen horizont. Tako tudi ni umestno, prikazati Švico samosebično kot vzor kulturne raznolikosti in kot zaščitnico jezikovnih manjšin.
Založbe in knjige
Ob robu prikazovanja alpske republike pa je kar nekaj založb, pisateljic in pisateljev iz Švice, ki jim uspe pokazati pot
pričakovati od zgodovinarja, temveč bolj zasmehljive izjave o »politiki« v narekovajih, o »komunistični« ZSO in »krščanskem« NSKS, predvsem pa je poudarjal, da bo treba raziskati usodo 100 pogrešanih Korošcev, ki so jih »Tito-Partisanen« odvedli in umorili. In tudi dvomljivo zgodbo o Jošku Tišlerju, ki seje menda bal, da ga bodo umorili, je serviral. Ostane nelagoden občutek, kajti uradna dežela se je doslej bore malo brigala za
iz »tesne doline v visoko nebo«. Med drugim je to majhna založba Ricco Bilger iz Zii-richa, ki ji je leta 1991 uspela samostojna založniška struktura, ko je objavila delo pisateljice Kristin T. Schnider, katere sposobnosti v Avstriji še niso zaznane. Dela založbe pa sodobna kritika le bežno spremljanih imenuje eksperimentalna, avantgardna itn.
Prav posebno pa prevzame Mariella Mehr, rojena v Ziiri-chu, pripadnica potujočega naroda, ki je letos pri založbi Drava izdala dvojezično pesniško zbirko »Nachrichten aus dem Exil. Nevipe andar o exilo«. Zbirko je prevedel Rajko Dju-rič. To so sporočila s posebno lepoto in bolečimi spomini. Mariella Mehr piše poleg pesmi še romane, v katerih predela travmatične otroške izkušnje. Vzeli soji družino, jo vtaknili v internat in jo vzgojili v Nemko.
Zanimanje povzroči tudi slovenski pisatelj Ivan Cankar, čigar peto knjigo Traumbilder (Podobe iz sanj) je pravkar prevedel Erwin Köstler. K temu pravi založnica dr. Helga Mrač-nikar sledeče: »Prav v primeru Cankarja vidimo, kako važni so prevodi, namreč uspeli prevodi, kjer ustvarja prevajalka oz. prevajalec spet celovito umetnost. Kjer to uspe, zaživi delo. Že jeziki sami odpirajo nova stališča in novo gledanje, znanje jezikov nas obogati.«
Ob robu: Cankar je bil razprodan!
Enako priznanje doživita tudi Maruša Krese in David Šalamun. V knjigi »Von der Bora verweht.
Ljubljana - Beograd - Sarajevo. Ein Feature« razmišlja oz. dokumentira pisateljica in žurnalistka Maruša Krese literar-no-fiktivno dogajanja ob razpadu Jugoslavije. Mračnikar:
»Maruši Krese je uspelo prikazati problematiko iz popolnoma novega, izvirnega in svežega vidika, kar je vzbudilo zanimanje, čeprav je o razpadu Jugoslavije izšlo že neverjetno veliko knjig.« Sin pisateljice David Šalamun se je pojavil s svojo
usodo izseljenih, pogrešanih in umorjenih slovensko govorečih Korošcev ... Od teh je omenil le družino, ki - po intervencijah -NI bila izseljena.
Tako se sprašujem, ali so znanstveniki res tako zelo odvisni od stricev z vrečami denarja in dajo že vnaprej vedeti, ČIGAVA resnica bo morala obveljati. Že mogoče, da je resnic več, a DEJSTVA naj bi bila samo ena. Ali pa morda obstajata dve sorti znanstvenikov?Sonja Wakounig
prvo knjigo »Willkommen im Dialysium. Reisen auf eigene Gefahr«. To delo je avtobiografskega izvora. David Šalamun opisuje izkušnje mladega človeka, ki je vezan na dializo. Kljub svoji bolezni potuje in s tem spoznava razne dializne centre po svetu, in to s humorjem , ironijo in sarkazmom.
V jesenskem programu založbe Drava je predvidena tudi izdaja pesmi Maje Haderlap v treh jezikih (slovensko, nemško, angleško). Zbirka vsebuje ponatis pesniških zbirk »Žalik pesmi« in »Bajalice«, nadalje še neobjavljene pesmi. Mračnikarjeva pravi, da so prevodi zelo uspeli -prevedla sta jih Klaus Detlef Olof in Tom Priestley - in da predstavlja celotna zbirka kulturni dogodek. Nadalje je na frankfurtskem knjižnem sejmu prisoten mladi pesnik Martin Kuch-ling z zbirko »Okamenela sled«, ki jih je »mimogrede« oddal v založbi. Matjaž Kmecl je pesemski zbirki prispeval spremno besedo.
Založba Wieser predstavlja obširno zbirko kjnižic »Europa erlesen«, ki naj bi, tako Wieser, »predstavila literarno potovanje po Evropi v mešanici znanih in nepoznanih avtorjev ter posredovala regije oz. mesta iz posebnega zornega kota«. Poleg zanimivih knjig predstavlja Wieser svojo enciklopedijo evropskega vzhoda, ki bo obsegala 20 knjig in
nad 100.000 gesel. Prvi dve knjigi bosta izšli leta 2000, celotna enciklopedija pa bo zaključena predvidoma med leti 2005-2007.
Z izdajo novo obdelane antologije »Profile der neueren slowenischen Literatur in Kärnten«, ki jo je izdal Johann Strutz, je prikazala Mohorjeva založba svoje delo na frankfurtskem sejmu. Delo sestoji iz monografičnih študij koroško-slovenske literature, ob tem pa je prikazano še filmsko ter gledališko delovanje na Koroškem.
Bralec
Da ne pozabimo ... Kje je bralec? Bralec bere!
Stojnico založbe Drava je obiskal tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek. Na sliki v pogovoru z direktorico Drave dr. Helgo Mračnikar
Obiskovalci stojnice Drava so se vrstili: levo avtorica Maruša Krese, desno dr. Heinz Klunker, pisatelj in kritik	Fot.
Der Jugoslawien-Krieg
Dr. Janez Drnovšek .
Premierminister
Meine Wahrheit
Aus der Feder des amtierenden Premierministers von Slowenien und Präsidenten Jugoslawiens bis kurz vor Kriegsausbruch
Na sejmu so predstavili tudi nemški prevod Drnovškove knjige »Moja resnica«
VESTNIKOV IZLET 1998
Enotno mnenje: »Slovenskega vestnika ne damo!«
A vraževerne bi bila števil-ka 13, ki jo je nosil letošnji Vestnikov izlet, in še petek povrhu lahko vzrok, da bi se izletu odpovedali, vendar se to ni zgodilo. Nekaj manj kot lani, 176 po številu, pa vendar štirje avtobusi, nas je pretekli petek zjutraj krenilo na pot proti sončni Istri. Trije Sienčnikovi avtobusi s standardno trojko šoferjev (Wutte, Zanki, Slanitz) ter eden Stefanerjev z Bistrice v Rožu z vodiči Milko, Urško, Jožetom in Frančkom so pridno pobirali udeležence po dogovorjenih postajah od Pliberka pa vse do Zilje. Stiski rok, besede dobrodošlice, smeh, smeh, dobra volja. Po zboru pri Mleč-niku v Kožentavri skupna pot proti Ljubelju, kjer nas niti schengenski mejni režim ni kaj dosti zaustavil.
Resda je bilo letos kar nekaj težav pri izbiri kraja in ustreznega hotela, saj se naši udeleženci z nami vred počutimo kot družina in zato hočemo biti skupaj v istem hotelu, imeti skupno jedilnico in tudi skupno večerno zabavo. Tudi ladja za izlet mora biti dovolj velika. Smo pač že malo razvajeni, predvsem po zaslugi naše Milke, glavne organizatorke, ki ve, kako se taki reči streže. Tudi želja, da bi izlet organizirali v Sloveniji, skoraj ni uresničljiva. Kapacitete vseh zdraviliških centrov so v tem času prezasedene, pa tudi cene so bistveno višje in zato nesprejemljive. Sicer pa je Istra tako in tako napol slovenska.
Prvi dan - petek
Ponavljati vozni red bi bilo v poročilu zagotovo dolgočasno. Pa kljub temu: vse je teklo po preizkušenem in preverjenem receptu. Postanek na avtocesti za mali oddih in zadovoljitev telesnih potreb, za stisk roke Rožana ali Ziljana s Podjunča-nom, potem pa naprej med slikovito jesensko nadahnjeno floro do Kopra, na desno v smeri Pula/Pola prek Šmarij, še malo navzdol in že smo bili v simpatični rastavraciji »Idila« v Podpadni, še na slovenski strani meje, kjer nas je čakalo kosilo. Tudi nekaj kapljic istrskega vina smo pokusili, da bi se čim-prej navadili nanj in se tudi tozadevno aklimatizirali.
Na meji hrvaški obmejni organi v značilnih ameriškim policistom podobnih uniformah niso komplicirali, do turističnega naselja Katoro in do našega hotela Koralj pa tudi ni bilo več daleč. V pol ure smo že parkirali pred njim. Tudi sobe smo dobili kar hitro in nastopil je prosti čas po želji. Nekateri so malo počili, drugi odšli k morju, tretji obiskali že znani Lobby bar.
Medtem so fantje »Tria Pavlič« z Obirskega znosili v prvo nadstropje svoje instrumente in zaboje ozvočenja in vse pripravili za večerno zabavo, po
večerji pa so nam že zaigrali in privabili na plesišče za prvi večer kar precejšnje število plesalcev. Sem pa tja ob mizah se je pojavila tudi pesem in naznanjala zadovoljstvo ljudi.
Noč ima svojo moč, a tokrat kakega posebnega razgrajanja ni bilo. Nekateri heroji, tokrat mislim na neugnane Bilčovšča-ne, so že nekoliko utrujeni. Kljub temu pa je bilo iz nekaterih sob slišati prepevanje. Nekdo je iskal disko in se zaradi tega s taksijem peljal celo do Novigrada in ga potem našel v Umagu in se vrnil v hotel šele ob svitu. Ni bil Bilčovščan in greh se pove, grešnika pa ne
Drugi dan - sobota
Rano smo se dvignili in ob devetih smo bili že v avtobusih. Nebo se je po jutranji sivini začelo jasniti in nam napovedovalo lep sončen dan. Na sporedu je bila vožnja z nam že
Izlet Slovenskega vestnika seveda ni mogel mimo grozeče finančne situacije, ki mu grozi v okviru Zveze slovenskih organizacij oh napovedani radikalno zmanjšani podpore iz Sloveniji. Kljub sproščenosti udeležencev pa je prav to viselo nad nami kot Damoklejev meč. Koliko zaskrbljenosti je v naših ljudeh, koliko podpore je bilo izražene v teh treh dneh. Naj jo povzamemo: »Ne, to ne more biti, prvi slovenski povojni časopis ne sme kar tako ugasniti, saj izhaja iz najtežjih dni naše zgodovine, iz dni, ko nam je krepil narodno zavest, da smo zdržali, iz dni, ko se je moral zaradi Slovencem sovražnih političnih razmer iz Celovca dvakrat seliti na Dunaj. Takrat ga sovražne sile niso mogle uničiti, sedanja demokratična Slovenija pa naj bi ga? Ne, Slovenskega vestnika ne damo!»
poznano ladjo »Nirvana« iz Poreča v Rovinj. Naša znanka nas je res v vsej svoji simpatiji čakala zasidrana in prijazno osebje nas je pozdravilo s Šilcem domače grape, grozdnega žganja. Za dober začetek! Mnogi so zasedli prostor v kabini ob kantini, nekateri so se sončili na palubi, celo na strehi ladje, nekateri na krmi. Morje je bilo od rahlega vetra nekoliko vzva-lovano, da je kazalo svojo neizmerno moč, a vendar le rahlo pozibavalo ladjo. Veter seje lovil v lase, nekatere toplil, druge hladil, večini pa bil prijeten. V kantini se je kmalu zaslišala pe-
sem. Vince je bilo sladko, čustva so se razvnemala, prijateljstvo krepilo, ob tem pa se poje. Tiste nežne ljudske, one bolj krepke domoljubne in tudi nostalgične partizanske. Slednjih je bilo vse več. Ladijski harmonikarje vlekel svoj meh, z njim pozival k skupni pesmi, čulo se je »Plovi, plovi...«, »Ribar pli-te mrižu svoju« in še mnogo drugih.
Kar naenkrat smo bili že pred Rovinjem, čudovitim srednjeveškim mestom z značilno benečansko arhitekturo, kateri krona je mogočna kamnita cerkev sv. Fume na vzpetini.
»Kantinon«, v restavracijo predelana nekdanja obokana vinska klet, nas je sprejel gostoljubno in zelo hitro postregel z ribami ali kotleti. Tudi nekaj malvazije so prijazne strežajke postavile na mize, saj ribe morajo tretjič plavati v vinu.
Ko smo si ponovno privezali duše, smo nekateri krenili v stari del mesta in se nekoliko izobraževali, kako se na tako malo kraja postavi tako množico hiš. Hodili smo po ozkih kamnitih uličičah, gledali imenitno arhitekturo, pokrito z patino stoletij, in se povzpeli do mogočne cerkve. Žal ni bila odprta, da bi videli še relikvijo sv. Fume (Fi-lomene).
Plovba z našo »Nirvano« nazaj do Poreča je bila za mnoge kar prekratka. Spet vince, pesem, šala in smeh. Noja, nekaj jih tudi malo zadremalo, utrudili so jih je sonce, morski zrak in pa vince sladko. Le zakaj ne?
Zvečer ob večerji in plesu smo pod taktirko Janeza Petja-ka še krepko zapeli, tako, skoraj uradno, bolj neuradno pa je bilo slišati prepevanje Kot-mirčanov s svojim vodjem Jo-zijem Packom. Pavličevi fantje so godli kot za stavo, plesalci pa brusili pete.
Tretji dan - nedelja
Dan poslavljanja, ki pa traja na Vestnikovem izletu kar ves dan. Po zajtrku pomirjujoči sprehodi, največ do obale in morja, potem pa smo krenili spet proti Sloveniji.
Dobre izkušnje iz lanskega leta so nas spet pripeljale do kmečkega turizma družine Mahnič v Dragonji. Res lepo so nas postregli s primorsko oz. istrsko jedjo joto, ji priložili okusno domačo pečenico, za pokušnjo pa so nam na mize postavili kar precej vrčev svojega vina. Nekateri so si ogledali še vinsko klet in vzeli s seboj zase in za svoje kako stekleničko izbornega vina. Harmonikarje razveseljeval družbo, da jo je bilo kar težko zbrati za skupinski posnetek.
Nadaljnja pot je bila že tradicionalna: postanek na avtocesti, potem pa še zadnja potešitev gladu in žeje pri Marinšku v Naklem. In srečno in nasvidenje!
Jože Rovšek
Plesišče je bilo skoraj pretesno
Trio Pavlič z Obirskega je odlično opravil svojo zabavno vlogo
Kvartopirci na ladji pod taktirko Petra Kucharja
Zabrisane so bile meje med Rožani, Gorjanci in Podjunčani
Najbolj veselo je bilo v bližini točilnice
RAVNE NA KOROŠKEM
Odprli spominsko sobo Leopolda Suhodolčana
Pred leti umrlemu pisatelju s Prevalj Leopoldu Suhodolčanu, kije pisal predvsem za mlade, so ob 70-letnici njegovega rojstva v prostorih ravenskega gradu oz. Koroške osrednje knjižnice, poimenovane po dr. Francu Sušniku, prejšnji četrtek, 1. oktobra, odprli spominsko sobo. Slovesnosti se je poleg pisateljevih sorodnikov in predstavnikov koroškega javnega življenja udeležilo tudi kar nekaj literatov. Simbolično je odprtje opravil župan občine Prevalje-Ravne Maks Večko, saj je prav občina omogočila to pred dvema letoma porojeno zamisel.
Glavna govorka, ravnateljica Koroške osrednje knjižnice Majda Verčko-Kotnik je v uvodu izčrpne predstavitve delovanja Leopolda Suhodolčana
dejala, da s stalno zbirko njegovih del, izvirnih izdaj, ponatisov in prevodov želijo pisatelja predstaviti širši javnosti ter ohranjati povezanost z njegovimi bralci, poleg tega pa tako znova opozarjati na delež koroške pokrajine v slovenski literaturi. Izčrpno bibliografijo je izdelala Marija Suhodolčan-Dolenc, ki hrani in ureja moževo zapuščino, za spominsko sobo pa je darovala knjige in drugo gradivo.
»Suhodolčanovo pripovedno delo je izjemno obsežno: deset del za odrasle, šest gledaliških iger, 16 radijskih in 2 televizijski igri, mladini je namenjenih kar 41 knjig, ki so izšle v 84 izdajah, 19 gledaliških in lutkovnih ter 14 radijskih iger«, je med drugim postregla s podatki Majda Verčko-Kotnik in spom-
nila na mladinske literarne junake v pripovedih Krojaček hlaček, Mornar na kolesu, Deček na črnem konju, Skriti dnevnik in mnoge druge. Za mlade je poleg učiteljskega poklica veliko storil kot urednik revije Kurirček in kot soustanovitelj in soorganizator kulturne akcije bralnih značk, ki se je od leta 1961 s Prevalj razširila po vsej Sloveniji. Ena od bralnih značk zdaj nosi njegovo ime, prav tako pa tudi ravenska pionirska knjižnica.
Otvoritveno slovesnost Suhodolčanove spominske sobe so sooblikovali tudi učenci prevaljske osnovne šole z mentorico Greto Jukič. Izvirna podoba sobe , ki ponazarja razgibani Suhodolčanov otroški svet, pa je delo ravenske arhitektke Anite Potočnik.	S. Š.
Majda Kotnik-Verčko ob odprtju Suhodolčanove spominske sobe. V ozadju liki iz njegovih lutkovnih iger Foto: sv
DRUŽABNO NA BLEŠČEČI
Piknik organizatorjev Arihove peči '98
Slovenska športna zveza, Slo- nalni piknik pred kočo SPD Ce- jačah pri dokaj stabilnem vre-vensko planinsko društvo Ce- lovec na Bleščeči. Za »prave« menu uživali družaben popol-lovec in Slovensko prosvetno planince je bil na sporedu še po- dan. Vrh Jepe pa so osvojili tri-društvo »Rož« v Šentjakobu so hod na 2146 metrov visoko Jepo. je planinci - prof. Tinči Urbajs, za organizatorje in sodelavce le- Piknika se je udeležilo nad Harry Oberhofer in Ivan Lukan, tošnjega 20. zimskega pohoda 20 zvestih sodelavcev vsakolet- Seveda je tekel govor tudi že »Arihova peč ‘98« ter njihove nega zimskega pohoda, ki so ob o pripravah in izvedbi 21. po-prijatelje pripravili že tradicio- specialitetah na žaru, svežih pi- hoda »Arihova peč ’99«.	1. L.
■ -- ■
■? j
»Pravi« planinci pred kočo SPD Celovec na Bleščeči
Foto: I. L.
rji-/'«p» mmm	
p/ Ul Hf	
p hS	- jpSRnjKKB .. Jf t	jjtSji* jrif k	Wf 1
1 t ;	‘	M	m H
Šole v okraju
Beljak-dežela pomagajo Posočju
Predstavniki avstrijskega mladinskega Rdečega križa so v četrtek, 8. oktobra 1998, na osnovni šoli v Bovcu predali 300.000 šilingov za pomoč otrokom iz Zgornjega Posočja. Otroci ljudskih in glavnih šol v okraju Beljak-dežela - med njimi vrsta dvojezičnih šol - so izvedli zbiralno akcijo, pri kateri seje nabralo 278.000 šilingov. Deželna organizacija mladinskega Rdečega križa pa je to vsoto povišala na okroglih 300.000 šilingov.
Spomladi letošnjega leta je bilo 40 ravnateljev iz beljaške-ga okraja namenjenih v Bovec, da bi študirali način pedagoškega dela in spoznavali šolski sistem republike Slovenije. Do strokovne ekskurzije ni prišlo, ker se je 12. aprila stresla zemlja. Ravnatelji/ce so se potem usmerili v Furlanijo. Ko so bili na poti, so si domislili, da je treba ljudem in otrokom v Posočju pomagati. Tako so pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika Adolfa Raupa, ki je
hkrati vodja okrajne organizacije mladinskega Rdečega križa, začeli zbiralno akcijo, ki je potekala dokaj uspešno.
Deželni predsednik mladinskega Rdečega križa, nadzornik Walter Buchhäusl ter nadzornik Adolf Raup sta predala denar ravnatelju osnovne šolcBovec Andreju Mlekužu in županu bovške občine Robertu Trampušu. Namemba denarja je pomoč otrokom, ki so bili zaradi potresa potisnjeni v stisko in se brez pomoči ne bi mogli udeležiti šolskih dejavnosti in projektov. Nekaj denarja naj bi šola uporabila za tiste najnujnejše reči, ki si jih sicer ne bi mogla privoščiti. Ravnatelj o-snovne šole in župan sta poudarila, da zelo cenita gmotno pomoč, kajti brez nje bi težko poravnali nastalo škodo. Enakega pomena pa je zavest, da tudi v nesreči najdeš prijatelje. Zgodovinsko pogojena tesna povezanost na tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo je s to akcijo dobila novo potrditev. T. O
Krajinski vrt Rož - raj ali zabloda?
Plantaža stolov, velikanske barke iz živih dreves, otoki poželenja (Lustinseln) v Dravi, drevoredi v vodi in podobni objekti, ki jih - in s tem tudi Rožane - obdaja na mnoge kilometre dolg živ kitajski plot, so glavni elementi študije Krajinski vrt Rož, ki je bila do konca septembra razstavljena v Hiši arhitekture v Celovcu.
Na zaključni prireditvi so proponenti okoli društva Skulpturenpark Rosental pred zelo kritično in pretežno strokovno publiko zagovarjali cilje land-art-projektov v Rožu, in sicer:
Pozitivne impulze, ki jih je sprožila deželna razstava hočejo z umetniškimi ukrepi v pokrajini pospeševati in izkoriščati tako na kulturni kot tudi na gospodarski ravni.
Z land-art-projekti odpirajo kmetom opcijo agri-kulture. Ustvarjanje ter negovanje land-art-umetnin je za kmete baje manj ponižujoče kot plačano ohranjevanje kulis za turizem (Landschaftspflege). Osebno ne vidim bistvene razlike.
Vrhu tega pa bi dala ta interpretacija ekonomsko šibkim prostorom novo, zgolj umetni-ško-estetsko zaznamovano identiteto.
Prvi očitek kritikov je bil, da se avtorji študije (skupina TRINIDAD) niso spoprijeli z gospodarsko, ekološko ter kultur-
no situacijo v Rožu. Zato tudi niso izdelali nobenih nadrejenih konceptov. Rož je služil le kot surovina in kot neke vrste tabula rasa. Navzoči strokovnjaki so nadalje ugotovili, da razstavljeni projekti po večini niso avtentični, da so le imitacije ali citati znanih nizozemskih in drugih land-art-umetnikov. Posebno so poudarili, da s takšnimi poljudnimi umetniškimi implantati ni mogoče ustvariti identitete.
Opozorilu na dejstvo, da večina ze obstoječih land-art-umetnin v bistvu nima komercialnih namenov, je sledila kritika, da se proponenti umikajo pod plašč umetnosti - tako nihče ne more razkrinkati njihovih skritih ekonomskih zamisli.
Poudariti je treba, da kritiki niso zavračali land-art per se. Večina publike jo gleda kot zanimivo opcijo tudi za Rož.
Ce ideji sledi jasen koncept, če se posamezni projekti obzirno vpletejo v dane okoliščine, imajo lahko tudi pozitiven vpliv na pokrajino in identiteto prebivalstva.
Škoda bi bilo, če bi imel prav zagovornik projekta Kraj-gher, ki je po diskusiji menil, da bo spet prišel do veljave tako imenovani koroški efekt: eden prižge svečo, trije pa prihitijo, dajo spet ugasnejo...
Martina B.-Ogris

§*gspig§
K & K CENTER
vabi na koncert
ljubezni
v soboto, 17. oktobra 1998, ob 20. uri
v k & k centru v Šentjanžu v Rožu Nastopa: Pevska skupina iz Ledine na klavirju: Tonč Feinig
PRIREDITVE
ČETRTEK, 15. 10.
ŽITARA VAS, v kulturnem domu - KUMST
20.00	Koncert folkskupine Vulcheva - Jenkins Incident
PETEK, 16. 10.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
14.00	Slikanje na steklo. Vodi: Erika Malle (do 17. 10. do 18. ure)
ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru - Kat. mladina
16.00	(do 21. ure) EROS - workshop z umetniki s pomočjo likovnega, plesnega in literarnega izražanja
SOBOTA, 17. 10.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
9.00	Kompozicija barv I. Prosto slikanje s Thomasom Miklom
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
9.00	Tečaj za fotografiranje. Voditelj: inž. Willy Fritz
DUNAJ, Minoritska cerkev
17.00	Tamburaški-zborovski koncert. Sodelujejo: tamburaski ansambel Fermata, MePZ Laetitia in tamburaški ansambel Željezničar
OBIRSKO, v gostilni pri Kovaču - Alpski klub
20.00	Pevski večer: Zagorski oktet, Družina Blažej, Vokalni kvartet Škocijanski puabi, Oktet Hodiše, Vok. kvartet »Svit« in Trio Pavlič
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k in SPZ 20.00 Koncert »Pesmi ljubezni«. Nastopa: Pevska skupina Ledince
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel, PD Gorotan, Mohorjeva 20.00 Predstavitev knjige »Iz roda v rod«.
Glasbeni spored bo oblikoval domači zbor Gorotan
PONEDELJEK, 19. 10.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.30 Pevski večer. Poje: Waltraud Hoffmann-Mucher; na klavirju: prof: Ernst Hoffmann
TOREK, 20. 10.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu 19.30 Predavanje: zdravi skozi jesen in zimo - vitamini, homeopatija in domača zdravila (nem.), pred. mag. Edgar Piskernig iz Velikovca
SREDA, 21. 10.
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k in SPZ
9.00	Literarna delavnica
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k in SPZ 19.30 Tečaj italijanščine. Vodja tečaja: mag. Helga Maurer;
10 x po dve uri; prispevek: 800,-
PETEK, 23. 10.
ŠENTJAKOB V ROŽU, v župnišču - SPD Rož 19.30 Sura za Afrika'98. Srečanje z Afriko - film, diskusija, ples,...
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše
20.00	Dober večer, sosed! -. Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše, učenci glasbene šole, »Orig. Nachbarn Duo«, pevski krožek Seltenheim iz Celovca
SOBOTA, 24. 10.
ŠENTJAKOB V ROŽU, v župnišču - SPD Rož
10.00	Sura za Afrika'98. Plesna in bobnarska delavnica s skupino Timbila ta Venancio iz Mozambika
ŠENTJAKOB V ROŽU, v župnišču - SPD Rož
19.30	Sura za Afrika'98. Koncert TIMBILA TA VENANCIO
NEDELJA, 25. 10.
KOTMARA VAS, v farni dvorani - SPD Gorjanci
14.30	Premiera igre: »Zvezdica zaspanka«.
Nastopa: otroška gledališka skupina SPD Gorjanci
PLIBERK, v farni dvorani - MPZ Podjuna 14.30 Otroška igra „Rdeča kapica". Gostuje: Igralska skupina KUD »Simon Gregorčič« iz Velike Nedelje
BOROVLJE, pri Cingelcu - SPD Borovlje
20.00	Dober večer, sosed! Sodelujejo: Carinthia Saxophon Quartett, Komorni zbor SPD Borovlje, Doppelquintett Singerberg
RADIO AGORA 105,5 MHz vabi na FEŠTO S PRIJATELJI
v nedeljo, 25. oktobra 1998, ob 16. uri v Mladinski dom v Celovcu, Mikschallee 4
SPORED:
16.00	pozdrav s komornim zborom SPD Borovlje in branjem Janka Messnerja ter Christine Janach
17.00	kantavtor Jani Kovačič
17.30	performance za otroke z Evo in Nežo Maurer
18.00	kunstumsunst - mladinska skupina Autorlnnenthetara
18.30	2 * 2 * 2 * 7, rock iz Slovenije
19.30	Jörg-Martin Willmauer (kabaret)
20.00	Mahaleo, glasba z Madagaskarja
ZAČETEK ODDAJANJA:
26. 10. 1998, ob 10. uri!
Frekvenca 105,5
(106,8 Koralm/Golica; 100,9 Železna Kapla)
AGORA dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure zjutraj
V sodelovanju z mladinsko revijo INSIDE v soboto, 24. oktobra, ob 17. uri predstavitev v Cafe Pankraz und Panton v Celovcu, 8.-Mai-Straße
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS)
informacija - motivacija - svetovanje - strokovno šolanje
iščemo:
1. TAJNICO /TAJNIKA (od 1. 11. 1998) potrebno je imeti: dobro znanje slovenščine praksa na računalniku organizacijske sposobnosti Če radi delate samostojno in hočete imeti opravka z ljudmi iz vseh družbenih slojev, potem se javite pri nas!
Mogoča je tudi delna zaposlitev.
2. SPREMLJEVALKO/CA ZA PROJEKTE:
Če hočete
delati s kmeticami in kmeti na licu mesta motivirati ljudi delati samostojno
potem se javite pri nas! Prosta razporeditev delovnega časa.
Javite se v pisarni KIS: Paulitschgasse 9, A-9020 Celovec, tel.: 0463/54867, faks: 0463/54864-4
Razpis nagradnega natečaja 50 let SŠZ -»Jubilejno geslo«
Slovenska športna zveza (SŠZ), ustanovljena 19. junija leta 1949 kot Slovenska fiz-kulturna zveza, praznuje v prihodnjem letu svojo 50-let-nico. Poseben organizacijski odbor je že začel s pripravami na številne jubilejne prireditve in druge dejavnosti v letu 1999.
V zvezi z jubilejnim geslom, ki bi spremljal vse prire-
ditve in aktivnosti SŠZ ter vanjo včlanjenih društev skozi celo leto 1999, se je odbor odločil za razpis
nagradnega natečaja za jubilejno geslo
K sodelovanju je v čim večjem številu vabljena mladina, posebej še dijaki višje stopnje slovenske gimnazije in Dvojezične TAK v Celovcu, Višje šole za gospodarske poklice v Šempetru ter glavnih šol na celotnem dvojezičnem ozemlju. Seveda so k sodelovanju vabljeni tudi vsi člani slovenskih športnih društev ter posamezniki.
Geslo, ki ga iščemo, naj bi bilo kratko, jedrnato, izpoved-
no (vloga in naloga SŠZ in športa) in dvojezično. Avtor/ avtorica gesla, ki ga bo neodvisna žirija izbrala, bo prejel/a denarno nagrado v višini 3.000 šilingov, drugo- in tret-jeuvrščena avtorja pa po 1.000 šilingov. Z izplačilom nagrade preidejo vse pravice na SŠZ.
Zadnji rok za oddajo predlogov je petek, 30. oktober 1998, na Slovensko športno zvezo po pošti z dodatkom »Jubilejno geslo«: Wulfengasse 10, A-9020 Celovec/Kla-genfurt, po faksu: 0463/ 3185 06 ali po e-mailu: ssz@magnet.at.
Prisrčno vabljeni k sodelovanju!
Franc Butej z Metlove - 65. rojstni dan; Nani in Joži Otto-witz z Rut - 50. obletnico poroke; Doris Dobernik iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Ana Ogris iz Stranj - rojstni dan; Urši Mautz s Šajde - rojstni dan; Mici Jug in Maks Oraže z Borovnice v Selah - rojstni dan; Marija Niendler iz Dobr-
PRAZNUJEJO
le vasi - rojstni dan; Uršula Markovič iz Vinogradov - rojstni dan; Betina Oraže z Bele -12. rojstni dan; Marija Inzko -rojstni dan; Trezi Bleiweiss iz Celovca - osebni praznik; Franc Kuchling iz Remšenika - 90. rojstni dan; Marija in
Tomaž Miki iz Bekštanja -zlato poroko; Martin Komar -75. rojstni dan; Doris Dobernik iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; dipl. inž. Franc Koncilija iz Šentvida v Podjuni -rojstni dan; Lenci Novak z Obirskega - rojstni dan.
Slovenski vestnik čestita!
EVROPSKI KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI
»Perspektive dvojezičnega vzgajanja in izobraževanja« v Spittalu ob Dravi, v gradu Porcia
OD 15. DO 17. OKTOBRA1998
ČETRTEK,15.10
17.00	Otvoritev; glasbeni program oblikuje »PD Sele«
19.00	Sprejem pri koroškem deželnem glavarju
PETEK, 16. 10.
9.00	Izobraževanje: zasidranost identitete in človekov kapital.
11.00	Tričetrtinski takt namesto koračnice - večjezičnost kot temeljna kompetenca v času globalizacije ■ Dvojezično izobraževanje v imigrantski družbi kot so ZDA - dvojezična vzgoja na primeru New Yorka
14.30	Identiteta, jezik in kultura - manjšine kot primer za Evropo?
16.00	Izobraževanje v prihodnji regiji Zgornji Prut
17.30	razprava in kulturni program
SOBOTA, 17. 10.
9.00	Evropski modeli za otroške vrtce. Perspektive in možnosti ■ Zgodnja dvojezičnost ■ Poskusni model: dvojezičnost v otroških vrtcih v Vzhodni Friziji
11.00	Okrogla miza in povzetek
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 15. 10.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 16. 10.
18.10 »Utrip kulture«
SOBOTA, 17. 10.
6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, 18. 10.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (žpk. Polde Zunder) 18.00 Dogodki in odmevi PONEDELJEK, 19. 10. 18.10 Kratek stik
TOREK, 20. 10.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 21. 10.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 18. 10.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 19. 10.
3.05 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I »Perspektive dvojezičnega vzgajanja in izobraževanja« z vidika večine in manjšine v Evropi
I Dragocene kapljice v morju knjig - slovenske založbe s Koroškega na knjižnem sejmu v Frankfurtu
I Koroški kulturni dnevi na Primorskem
I »Zakaj krnimo?« Satirična esem Janka Messnerja o oroških dečvah
I Derbi v prvem razredu skupina D: Rikarja vas: Klopinj
Vse slovenske oddaje na teletekstu ORF, stran 299
SLX3VENSKI
VESTNI
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkorfl na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
ŠAHOVSKA OLIMPIADA
Prvaki Rusi in Kitajke
V Elisti - rodnem mestu predsednika mednarodne šahovske federacije FIDE Kirsana II-jumžinova - sta potekali 33. moška in 18.ženska šahovska olimpiada. Na tej olimpiadi v ruski republiki Kalmikiji je sodelovalo 114 moških in 74 ženskih reprezentanc.
Na startu je udeležence olimpiade - največje šahovske manifestacije na svetu - presenetila dvodnevna zamuda, saj organizatorjem, teh je več kot 1000 in so predvsem šahovski zanesenjaki - ni uspelo pripraviti nove dvorane. Tako je olimpiada potekala po švicarskem sistemu 13 kol; predvidenih je bilo 14 in udeleženci niso imeli prostih dnevov.
Kdo so bili favoriti? V ženski konkurenci so bile prve favoritinje Gruzijke (Ciburdanid-ze, Ioseljani, Arahamija, Kurt-sidze). V boju za odličja pa so bile še reprezentance Kitajske, Rusije, Ukrajine in Madžarske. Slovenska reprezentanca (Gro-sarjeva, Mihevčeva, Krivčeva in Ankerstova) ima že precej mednarodnih izkušenj, znanja in tudi ambicij za dobro uvrstitev. To pa je med 20. in 30. mestom.
V konkurenci moških reprezentanc so bili glavni favoriti za medalje šahisti Rusije, Ukrajine, ZDA, Anglije in Armenije. Slovenska reprezentanca, v postavi Beljavsky, Morh, Pava-
sovič, Grosar, Tratar in Šoln, ima tudi novega selektorja mednarodnega mojstra Leona Gostišo, ki je na olimpiadi v Manili leta 1992 na 4. deski osvojil bronasto medaljo, kar je bila sploh prva olimpijska medalja za samostojno Slovenijo.
Slovenski šahisti so bili veseli uvrstitve okrog 20. mesta, saj so bili leta 1992 v Manili na delitvi 17. mesta, leta 1994 v Moskvi je Slovenija delila 33. mesto, leta 1996 v Erevanu pa 21.
Novost na olimpijadi je tekmovanje za pokal nekdanje svetovne prvakinje None Gap-rindašvili. Novo lovoriko je dobila ekipa, ki je v seštevku moške in ženske reprezentance zbrala največ točk. Poleg Rusije in Gruzije sta bili v ožjem krogu favoritov še Ukrajina in Kitajska.
Poleg samega nastopa obeh reprezentanc je v Elisti zelo pomemben tudi kongres FIDE, na katerem je 160 delegatov odločalo o kandidaturi Slovenije za šahovsko olimpijado v letu 2002. Bled ali Portorož poti-hem pričakujeta pozitivno odločitev zase. Med kongresom bodo tudi volitve predsednika evropske šahovske zveze. Med tremi kandidati je tudi slovenski predstavnik Boris Kutin, ki je član izvršilnega odbora FIDE.
Silvo Kovač
RADISE-TINJE-ŠENTPAVEL
Umrl župnik Ludvik Jank
Preteklo sredo, 7. oktobra, je v 95. letu starosti umrl najstarejši duhovnik v krški škofiji, duhovni svetnik Ludvik Jank.
Pokojni seje rodil leta 1903 v Šentpavlu na Zilji, leta 1929 pa je bil v Celovcu posvečen za duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Podkloštru, za tem v Smarjeti v Rožu in v Ti-
njah, nato pa kot župnik 62 let, vse od leta 1932 do 1994, na Radišah. V tem času je bil v času 2. svetovne vojne za štiri leta pregnan v Saksenburg na Zgornjem Koroškem, kjer je bil župnijski provizor.
Župnik Jank je bil na Radišah vsa leta zelo priljubljen. Po svoji prijaznosti in odprtosti do ljudi pa je bil znan tudi da-
KRIŽANKA
VODORAVNO:
1.	rakast tumor 6. glasbilo s strunammi
11.	volnena tenka tkanina (tweed, slov.)
12.	germanski orel
14.	običajno podzemni prostor v hiši
15.	eden od rimskih dvojčkov
16.	čemur smo se odpovedali
v prid drugemu, stvar ali oseba
18.	avstrijska tiskovna agendja
19.	razpored mesecev, tednov in dnevov
21.	osebni zaimek (2. os. edn.)
22.	pisane ptice tropskih gozdov, ki se naučijo tudi nekaj besed
25. mesto v Maroku
27. pripadniki romanskih narodov
29.	koralni otok
30.	maščoba ob mesu
31.	»vzhod« s tujo besedo (tudi latinsko »je«)
33.	dve enaki črki
Sonja Wakounig
35. ime predsednice Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« Blatnikove
37.	pisani insekti,
ki se razvijejo iz gosenic 40. kratica za »nogometni klub«
42.	odmerjeni del česa
44.	kemijski znak za srebro
45.	reka na Peloponezu
47.	ruski ideolog (Vladimir lljič)
48.	čez... in strn
49.	»zob« na obzidju gradov
51.	ime češkega reformatorja Husa
52.	ime koroške likovne umetnice Kogelnik
53.	ime ameriške pevke Lear
54.	kamnina, ki ima ime
po gori Avali pri Beogradu
NAVPIČNO:
1.	zgornji del sobe
2.	starorimski pozdrav
3.	glavno mesto Italije
leč preko župnijskih meja. Skromnost in globoka povezanost s svojimi farani ter iskrena vernost so bile poglavitne kvalitete njegovega dušnopastir-skega delovanja.
Radišani so se od pokojnega svojega duhovnika poslovili v farni cerkvi že v petek popoldne na poslovitveni maši in re-kvijemu, ki ju je vodil krški škof dr. Egon Kapellari. Ob tem so spregovorili predstavnica farnega sveta Heidi Lampich-ler, komandant radiških gasilcev Tomi Uschounig ter predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše Tomaž Ogris. Ta je v osebno naravnanem govoru poudaril pokojnikovo odprtost da prosvetnega in po-
svetnega dela, saj nikoli ni ločeval cerkvenega od prosvetnega zbora, poleg tega pa je šel društvu zelo na roko, da si je v nekdanjem farovškem hlevu uredilo svoj kulturni dom in se s tem potrdil kot izrazito ljudski duhovnik. Ob poslovitvi sta se od pokojnika Ludvika Janka poslovila v imenu Sodalitete še tinjski dekan Leopold Silan in rektor tinjskega doma Jože Ko-peinig.
Slovo z Radiš so opravili v soboto po maši, potem pa je bil pokojnik prepeljan v rojstni Sentpavel na Zilji. Pogrebno mašo so spet sooblikovali ra-diški pevci, od svojega priljubljenega duhovnika pa so se poslovili tudi ob odprtem grobu.
ŠTEV. 41
4.	Kulturno društvo
5.	ime že umrle nemške filmske igralke Dietrich
6.	z njo pišemo na tablo
7.	kratica za »tovarna koles«
8.	krilo rimske konjenice
9.	plazilec
10.	ime zvezde
13.	grška boginja nesreče
16.	športni rekvizit n. pr. pri nogometu
17.	narečno »tehtnica«
19.	japonsko tradicionalno oblačilo
20.	orientalska slaščica,
rahat lokum (iz črk KRATUL)
23.	dolgorepa papiga
24.	velik list papirja
26. angleško »punčka« v otroški igri 28. mlajša hči kralja Ojdipa,
Elektrina sestra
30.	drobna ptica pevka naših krajev
32.	skleda za juho
34.	rjav premog slabše vrste 36. okrajšava za »adlatus«
38.	barva kože, teint
39.	okopi, manjši kanali 41. polotok v Črnem morju
43.	črta ločnica
46.	ime nemške pesnice Seidel 48. drugo ime za začimbno
rastlino koper (nem. Dille)
50.	Anton Novačan
52. avtom, oznaka za Karlovac
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
VODORAVNO: 1. KOLENO 6. ORATAR 12. OREL 13. SOBARICA 15. ZID 16. STROK 17. REM 18. AS 19. ATA 20. KES 22. TE 23. STONE 25. VAGON 27. IMORTELA 30. MANA
31.	EDI 32. KARO 34. STAJE 36. NIKDAR 39. TER 40. KS 42. KAR 43.15 45. AR 46. JOTA
47.	ROPOT 49. LUNA 50. RIGA 51. VETROBRAN 54. REZ 56. EINEM 57. UKAZ 58. NA NAVPIČNO: 1. KOZAKI 2. ORIS 3. LED 4. EL 5. OSTANEK 6. OBOK 7. RAKEV 8. ACETON
11.	RAMENA 14. OR 16. STOT 19. ATRIJ 21. SAM 23. SODAR 24. ELAN 26. GANA 28. METER 29. ARIK 33. OKARINA 34. STATVE
35.	EKONOM 37. DROG 38. RIO 41. ŠTAB
44.	STEZA 46. JURE 48. PAR 49. LTN 50. RAK 52. El 53. RU 55. EN
SLOVENSKO KULTURNO SREDIŠČE PLANIKA
Odprto pismo
Meseca julija 1998 je v nekaterih zamejskih časopisih izšlo finančno poročilo Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki prinaša razrez sredstev po porabnikih za leto 1997. Postavka Slovenski kulturni sklad Ponče in Planika Ukve pod postavko Slovenci v Italiji izkazuje vsoto IST 23,531.696,39,-
Želeli bi pojasniti, da zgornja vsota nikakor ne predstavlja izključno sredstev, namenjenih raznovrstnemu delovanju S.K.S. Planika in Sklada Ponče. Pač nam je Urad v letu 1997 nakazal sredstva v višini 150.000.000 italijanskih lir kot enkratno pomoč pri reševanju prostorske stiske S.K.S. Planika. Sedanji prostori, ki si jih delimo z lokalnim sedežem SLORI, v skupni izmeri 80 m2 se namreč nahajajo v pritličnih, nepodkletenih, neizoliranih prostorih nekdanje orožniške kasarne v Ukvah (lastnik hiše je podjetje Alpe srl iz Gorice), ki so premrzli in prevlažni celo v poletnem času, pozimi pa se je v njih nemogoče dlje zadrževati brez polne zimske oprave.
Otroci k pouku slovenščine sedajo v bundah in škornjih, polovico otrok pa moramo poučevati v samostanu šolskih sester v Žabnicah.
Poleg tega so prostori v Ukvah premajhni: največji, knjižnični in klubski prostor, lahko sprejme največ dvajset ljudi. V takih razmerah smo prisiljeni iskati nove, primernejše prostore v nakup ali najem, ki pa nam jih do danes žal še ni uspelo najti.
Ne glede na težke prostorske razmere pa naše Središče vsako leto poleg tečajev slovenskega jezika in glasbe prireja vrsto kulturnih prireditev, vsaj eno na mesec, od katerih so nekatere že tradicionalne in v zamejstvu in Sloveniji dobro znane, ter vrsto klubskih in prostočasnih dejavnosti, razstav, koncertov, ekskurzij, poletnih in intenzivnih tečajev slovenščine, letno kolonijo s tečajem slovenščine, otroške raziskovalne tabore in še kaj.
Obvestilo
Obveščamo vas, da bomo v petek, 16. oktobra, ob 20. uri v Na-borjetu v Beneški palači odprli razstavo z naslovom »Arhitektura na južnem Koroškem«. Sopri-reditelj je še Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Razstavo bo odprl univ. prof. dr. Peter Fister, večer pa bo popestril Ženski kvartet iz Borovelj pod vodstvom Edija Oražeta.
Rudi Barthalot, Slovensko kulturno središče Planika, Kanalska dolina
Pismo bralca
Še o popravnih izpitih
V Slovenskem vestniku z dne 1. oktobra t. I. berem, da je prišlo med gospo Vido Obid in ZG za Slovence v Celovcu do nesoglasij zaradi ocenjevanja pri jesenskih popravnih izpitih. Nočem se direktno vmešavati v ta spor, mislim pa, da bo morda koristno, če sporočim, kakšen je postopek pri popravnih izpitih na dunajskih gimnazijah.
Ustni popravni izpit traja petnajst do trideset minut. Ko je izpit zaključen, kandidat zapusti za trenutek razred. Medtem se izpraševalec (Prüfer) in prisednik
(Beisitzer) na kratko posvetujeta o oceni (Notengebung). Ko se zedinita, pokličeta kandidata v razred in mu takoj sporočita, kako sta ocenila izpit (Note). V primeru, da se ne bi mogla zediniti, mora odločiti direktor (Schulleiter).
Na Dunaju torej ne odloča razredna konferenca in se o tem tudi ne posvetuje, ali je kdo popravni izpit uspešno opravil ali ne. Razredna konferenca samo odloči, ali učenec, ki popravnega izpita ni pozitivno opravil, lahko kljub temu z eno petico napreduje v naslednjem razredu ali ne (Berechtigung zum Aufsteigen).
Prof. mag. Miha Kulnik, Dunaj
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
Številni navijači Šmihela in Rikarje vasi so se na sončnem nedeljskem popoldnevu veselili napete in zabavne tekme in dolgočasno jim zagotovo ni bilo.
Tekma je bila precej izenačena, čeprav Rikarjani niso prav našli svoje linije. Pred-
pokazali ofenziven nogomet, toda zdelo se je, da je sodnik Krappinger hotel prevzeti glavno vlogo, s tem daje ustvarjal napeto atmosfero. Rumeni kartoni na obeh straneh so bili večinoma odveč in kadar bi bili primerni, jih je Krappinger
daljnjih rumenih kartonih je tudi še Rikarjan Truschner predčasno odšel »pod prho« in mnogi so se vprašali, ali bo še kdo ostal na igrišču. Izid derbija z 1 : 1 je bil po igri povsem pravičen.
Zabave in začudenj v derbiju ni manjkalo, za kar je poskrbel
vsem sredinski igralci so svoje napadalce pustili na cedilu. Šmihel je povedel kar po nekaj minutah z 1 : 0 (Kotnik). V nadaljevanju si je moštvo priigralo še nekaj lepih možnosti, toda še pred koncem prvega polčasa so Rikarjani lahko izenačili z zadetkom Strasserja.
Po odmoru sta obe moštvi
»pozabil«. Po zadetku Šmi-helčanov v drugem polčasu je odločil na ofsajd, kar niti za Ri-karjane ni bilo razumljivo. In ker ga je Christian Groß povprašal po vzroku, je lahko zapustil igrišče.
Nekaj minut pozneje se je iz vzrokov, kijih ni mogoče razkriti, isto zgodilo Lutniku. Po na-
sodnik Krappinger, za katerega bi bilo morda priporočljivo, da prebere knjigo »Osnovna nogometna pravila«.
Šmihel - Rikarja vas 1 : 1 (1 : 1). Zadetka: Kotnik; Strasser. Rumeno-rdeči karton: Ch. Groß, Lutnik (oba Šmihel); rdeči karton: Truschner (Rikarja vas). Sodnik: Krappinger. T. G.
OSTALI IZIDI 1. RAZRED D:
Klopinj - Grebinj 4:1, Ruda -Vovbre 4 : 0, Maria Rojach -Metlova 2 : 2, Železna Kapla -Labot 1 : 0, Šentlenart - Žitara vas 1 : 0, Šteben - Eitweg 3 : 0 12. krog (17./18. 10.): Grebinj
-	Šteben, Žitara vas - Železna Kapla, Ruda - Maria Rojach, Rikarja vas --Klopinj, Metlova
-	Šentlenart, Vovbre - Eitweg, Labot - Šmihel.
2. RAZRED E
Marjan Velik se po rdečem kartonu v tekmi proti Pliberku lahko sedaj koncentrira na svoje delovanje kot trener Dobrle vasi.
Rezultati: Žvabek - Preitenegg 1:1, Pliberk II - Dobrla vas 1 : 0 Naslednji krog (17. 18. 10.): Dobrla vas - Šmarjeta, Reichenfels - Žvabek.
PODLIGA-VZHOD
Bilčovščani so slavili veliko zmago proti 4. na lestvici - Wel-zeneggu. Rezultat tudi v tej višini (5 : 2) bil povsem zaslužen, kar kaže izredna učinkovitost proti do sedaj neporaženi ekipi Welzeneg-ga. Sedaj so že na 7. mestu lestvice. Globašani pa so v nasprotju doživeli hud poraz proti Lieben-felsu (5. mesto) kar z 1 : 4. Manjkajoča konstanca v tekmah je bil eden izmed vzrokov za slabo »predstavo«. Vseeno so še na 3. mestu, toda z zaostankom.
Naslednji krog: Globasnica - Šentpavel, Pokrče - Bilčovs.
2. RAZRED C
Moštvo Sel je po remiju proti Ledincam zgubilo vodstvo na lestvici. Rezultati: SAK II -Donau 1 : 2, Dholca - Sele 1 : 1 Naslednji krog (17./18. 10.): Sele - Ledince, SAK II - Poreče
REGIONALNA LIGA
SAK je v soboto gostoval v Pa-schingu in se vrnil s porazom (1 : 3). Po precej izenačenem prvem polčasu, v katerem je moštvo Paschinga povedlo v 40. minuti, je prišel SAK pod pritisk. Zanki je zaradi prekrška dobil rdeči karton. Lojze Sadjak je sicer v 65. minuti zadel iz enajstmetrovke, toda v času treh minut sta Kaiblinger in Pajazetovič zadela kar dvakrat za Pasching in to je bila že dokončna odločitev. Pliberčani so slavili delni uspeh. Proti Lienzu dosegli remi s 3 : 3. Povedli so z 1 : 0, toda v zadnjih 15 minutah prvega polčasa je ekipa Lienza zadela kar trikrat. Pliberčani so zasluženo izenačili z dvema zadetkoma Miklaua. Borbenost pliberškega moštva je bila tokrat zgledna -točka za Lienz je bilo darilo.
10. krog: SAK - Hartberg, Pliberk - Grieskirchen.
BOKS
Avstrija - Slovenija pri Šoštarju
V soboto bosta v Globasnici boks-programu bodo med dru- degen«. Vstopnice lahko še do-gostovali reprezentanci avstrij- gimi sodelovali avstrijski prvak bite v predprodaji v gostilni skih in slovenskih boksarjev, ki Franci Wieser, mladinski prvak Šoštar po 100 šilingov in pri bodo v primerjalnem tekmo- Martin Sadounik in Marjan večerni blagajni po 120 šilin-vanju prikazali gledalcem na- Oraže. Za glasbeno zabavo bo gov. Vsi prijatelji boksa in zapete boje. V 10 dvobojih in kik- poskrbela skupina »Die 2 Hau- bave so prisrčno vabljeni!
SENZA CONFINI 2006
Obisk evaluacijske komisije bo odločilen
Od 25. do 27. oktobra bo -istočasno z državnimi predsedniki evropskih držav - gostovala na Koroškem evaluacijska komisija IOC. Preverila bo skupno reklamiranje Slovenije, Furlani-je-Julijske krajine in Koroške za zimsko olimpiado leta 2006.
Prednost tega, da bodo navzoči evropski predsedniki prav ob istem času in z njimi od 1500 do 2000 novinarjev, je, da bodo člani komisije lahko videli funkcionalnost tiskovnega centra v Celovcu in da bodo zagotovo slišali o podpori različnih drugih držav za idejo »Sen-za Confini 2006«.
Največji politični problem za pridobitev olimpiade je
Schengenska meja med Avstrijo in Slovenijo, saj komisiji ne zadošča le pričakovanje vstopa Slovenije v EU že pred letom 2006. Poteka pa razprava o možnosti, da bi v času olimpiade schengensko mejo premestili bolj južno ali pa da bi olajšali njen prestop.
Pozitivno vzdušje Korošcev želi avstrijski olimpijski komite pokazati tudi s tem, da jih vabi na maraton v Celovcu 26. oktobra. Vsak udeleženec bo dobil olimpijsko majico in organizatorji maratona upajo na množično udeležbo, kar bi zagotovo napravilo dober vtis pri članih mednarodne eValuacij-ske komisije.	T. G.
KOLESARJENJE
»Paco« postal profesionalec
V torek je Peter Wrolich skupno z Renejem Haselbacherjem v Stuttgartu podpisal pogodbo pri novem nemškem moštvu, ki je naslednik ekipe »Gerolsteiner«. Njegovi novi kolegi v »Sportgruppe II« so Tobias Steinhäuser (zmagovalec »Giro delle Regioni 1995«), Uwe Peschel, Slovenec Branko Filip in Michael Rich.
»Ekipa je potrebovala res hitrega tekmovalca, torej idealno za
me in Reneja Haselbacherja. V nekaterih dirkah bom zagotovo imel svoje prostosti in to je bil eden izmed najvažnejših vzrokov za mojo odločitev«, tako pravi Wrolich. Seveda je igrala vlogo tudi dobra ponudba glede financ. V četrtek »Paco« že odpotuje z novim moštvom pod vodstvom Rudija Altiga in Hansa-Petra Holzerja na dirko po Guatemali. Na tej poti veliko uspeha!
ŠPORTNE VESTI
Košarka
V prvi košarkarski prvenstveni tekmi so juniorji KOŠ-a z eno točko prednosti premagali nasprotnika iz Beljaka. Tri sekunde pred koncem tekme je Klemenu Karischu uspela trojka, kar je pomenilo prvo zmago v prvi tekmi.
Najuspešnejši igralec je bil Marko Prušnik, ki je poskrbel kar za 28 točk. A V Beljak -KOŠ 55 : 56 (27 : 20)
Odbojka
Za moštvo »SK Zadruga Dob« je bil start v novo sezono ra-zočarljiv. Po porazu v derbiju proti Hypu z 1 : 3 v prvem krogu je v soboto sledilo naslednje razočaranje. Enns je bil na tujem premočan za Dobljane, ki v
nobeni fazi niso mogli pokazati svoje zmožnosti. Rezultat 3 : 0 za Enns je bil dokaj zaslužen in igralci Doba se bodo morali čim prej spet spomniti svojih moči iz prejšnje sezone.
Enns - SK Dob 3 : 0 (-5/-9/-5)
Odbojka / ženske
Ženska ekipa Doba igra neuspešno v 2. zvezni ligi-vzhod. Ekipa je podlegla tako Hartbergu (1:3) kakor tudi Vöslauu (2 : 3).
Nogomet / ženske
Ženska ekipa Sel je do sedaj odlično nastopala v ženski nogometni ligi. Po treh krogih je z dvema zmagama in enim porazom prva na lestvici. V soboto so Selanke igrale proti Rapidu Lienzu in zmagale s 3 : L V naslednjem krogu gostuje v Selah Šmarjeta/L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 36	Silvo Kovač
Calvo - Haman / Montilla 1974
Tudi preigravanje končnic je lahko poučno in zabavno. V poziciji na diagramu je prav tak primer. Črni, ki je na potezi, ima ob raznobarvnih lovcih
8 7 6 5 4 3 2 1
a b c d e f g h
prednost kmeta. Ali to prednost v nadaljevanju lahko uveljavi, je naloga reševalcev, ki se bodo ob trenju oreha seznanili tudi z novimi elementi šahovske igre - s končnico.
Rešitev št. 35
S potezo LTe7!! je beli želel prekiniti obrambo črnega po sedmi vrsti in diagonali d3 -f8, kolikor bi črni vzel trdnjavo l...Te7:. V partiji je črni najprej poizkušal l...Db7+ 2.Le4 De4:. Črni ni videl izhoda in je žrtvoval damo. 3.Tge4: Le7: 4,Te7: in črni seje vdal!