44 številka.
Trat v ponedeljek 13. februvarija 1905
Tečaj XXX
IsIuJa vsaki dam. -mm
Tt.i i« ob nedeljah io prutrkih ob f». uri, ob po.iedeljkih oh 9. uri zjutrmj
P^.Bi^B«1 iterilLe se prodajajo po 3 nov6. <6 stot nk), x tmo^ib 'obakt-iDah ▼ Trstu m okolici Ljub'iani. G rici Olji Kranja Mariboru, t eloveu. Idriji, Petru, Seia« i' Nabrtžin-, Novemme«tu itd.
l>«J»*e is aaroefee »prejema uprava lista Edinost", ulira GUr^i« ».alalti it. 1H. — Trudne ure so od i. pop. do «». z*e*er. — Cere oplaaom 6 at na vn*to petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi
- - -	TELEFOK štev. 1157
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znate
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez do poslane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi ne se poMl<ajo na uredništvo lista. Nefrankorana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijejje pošilja*i na upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. (iiorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konorcij lista „Edinost". — Natisnila"tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica 6iorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilniČni račun St. 841.652.
Vojna na skrajnem Vztoku.
Brzojavne vesti i.
Kuske izgube pri SandepN.
PETROGRAD 12. List „Ruskoje Slovo*4 )e prejel iz Mukdena sledeče poročilo : Izgube v bitkah pri Sandepu in Lantun-%ovu od 25. do 29. januvanja so določene. Dne 5 februvarija je dospel v Mukden zadnji transport ranjencev, skupno 267 raniennih, in 100 bolnih častnikov, 9439 ranjenih in 3000 bolnih vojakov. Transport je bil ob 24 stopinjah mraza silno težaven Na bojišču ni ostal noben ranjenec. Morda je nekoliko težko ranjenih umrlo vsled mraza, vendar so to le posamezni slučaji
Nizozemska vlada nadzoruje vohune.
HAAG 12. Vlada v nizozemski Indiji strogo nadzoruje vohune obeh bojujočih
strank.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
PETROGRAD 12 Vesti ražširjene v inozemstvu, da odpotuje veliki knez Nikolaj Nikolajevič v Mandžurijo, se ne potrjujejo.
Izjava japonskega poslanika v Londonu.
LONDON 12. Japonski poslanik Ha-;aši je podal včeraj sledečo izjavo: Vse moje informacije nasprotujejo vestem, ki so navidezno zelo razširjene. Najbrž se bo vojna nadaljevala. Lz dejstva, da so bile pomnožene japonske vojne sile ob reki Šaho, je razvidno, da se bo od japonske strani vojna nadaljevala. Japonska je pa pripravljena skleniti mir, kakor je bila od začetka sovražnosti, ter rada pristane na ruske predloge, da se vojna svrši. Toda taki predlogi morajo priti od druge strani in Japonska noče skrpanega miru. [Pogoji morajo biti taki, da bodo mir in prijateljske razmere med Japonsko in Rusijo zavarovani.
Pogovor z generalom Steseljem.
PETROGRAD 12. Dopisnik „Novoje Vremja" v Adenu je imel dne 10. t. m. pogovor z generalom Steseljem. Isti je izjavil, da je bilo za 25 verst dolge obram bene ćrte v Port Arturju samo še 8000 vojakov, od teh je polovica komaj mogla stati na nogah. Na razpolago je imel le granate malega kalibra in 2 milijona patron za puške, ki so malo koristile nasproti japonskim topovom 11 palcev. Živila so pošla, za časa oblegovanja je dospela v pristani&če samo ena džunka z živili. Fort Liaotešan je bil važen le za obrambo od morske strani Smrt generala Kontra-denka je bila za posadko velik vdarec.
PODLISTEK.
1:7
Prokletstvo.
&«odovir«tfi roman Avfpnata ftenoe — Nadaljeval in dovrftil I. E Tomlć.
Pr*vel
I. C
— A kaj je s kraljem ? je vprašal Stjepko, skočivši po koncu
Ha! Ha ! Ha ! Se vprašuješ, mladi ntumnt-i, se je nasmejal Ivaniš od jeze. Kaj je i ranjenim jagnjetom. ko ga zapuščaš v žrelu volka, kaj je z nezavestnim vtop Ijencem ko ga ne moreš potegnti iz valov derece vode ? Vlekli so ga na Višegrad zalili so mu v rane strupa mesto zdravila, a ko se je mlada njegova kri upirala smrtonosn m kapljam, so mu zaprli usta, ušesa in nos. zadušili so kraljevo dušo zadavili so ne samo poštenega človeka ampak tudi poštenega kralja. Nad krvavim ble dim mrtvim truplom so s popivanjem sla vili slavo zastrupljevalka Jelisava, ra bojnik gorjanski in strahopetec ŠiSman, ki se
Med Steseljem in drugimi generali ni bilo nesporazuinljenja. General Fock, ki je odšel v japonsko ujetništvo, je bil Ste-seljev prijatelj. Na vprašanja o vedenju admirala kneza Uhtomskega je Steselj molčal. Rekel je le, da je bil admiral odstavljen od službe na ukaz carjev, in ne vsled odloka vojnega sodišča. General Steselj, se nadeja, da bo Rusija konečno zmagala. Soproga iteseljeva ni bila ranjena. Konečno je Steselj rekel : Mi smo storili svojo dolžnost. Mi nismo imeli več nobene nade ter smo vedeli, da nam ne moreta pomagati ni Kuropatkin ni baltiška eskadra; mi smo morali kapitulirati.
Tretja eskadra.
LIBAVA iz. Tretja eskadra utegne odpluti jutri na skrajni vztol- .
Japonci zaplenili parntk ,,Parov4.
TOKIO 12. Japonci so uplenili par-nik „Paros", ki je bil namenjen v Vladi-vostok ter je *ozil materijal za gradnjo ladij in živila.
Dogodki na Ruskem.
Položaj v Petrogradu.
PETROGRAD 12. V mestu se mir ni kalil. V tovarnah so se dogodili posamični izgredi. Putilove tovarne so dovolile delavcem raznih koncesij, toda odklonile so osem urni delavnik.
PETROGRAD 12. V mestu je vse mirno. 16.000 delavcev, ki pripadajo štirim tovarnam, štrajkajo še. Nekoliko tovarn, v katerih se dela, varuje vojaštvo
PETROGRAD 12. Petr. brz. agentura poroča : Poročila, ki so razširjena v inozemstvu, da se je pri predsedniku mini-sterskega sveta vršila hišna preiskava in da so bili tem povodom najdeni razni spisi, so prosta iznajdba.
Štrajk v Varšavi.
KRAKOV 12. »Cza^f poroča iz Varšave, da ni govora, da bi štrajk še ponehal. Vsi štraj kujoči delavci stavijo, ne oziraje se na neugodne prometne in trgovske razmere, prav ogromne zahteve. Agitacija se razteza tudi na poljske delavce po občinah in na posle po velikih posestvih.
VARŠAVA 12. Zopet je pričel včeraj splošni štrajk. Razpoloženje prebivalstva je zelo slabo.
Štrajk v Batumu
BATUM 12. Štrajk traja dalje. Promet blaga na železnici je ustavljen. Strojevodja nekega vlaka, ki je manevriral, je bil umorjen. Zbog nemirov je bila gimnazija zatvorjena. Primanjkuje živil.
Carjev ukaz
PETROGRAD 12. Tukaj je popolnoma vse mirno Car je izdal ukaz, naj se sestavi odsek, ki bo določil vzroke ne-
zadovoljstva petrograjskih delavcev, da se zamore v bodoče odvrniti vsako nezadovoljstvo.
Sklicanje zemskega sabora
PETROGRAD. 12. Zemski sabor se skliče baje za dne 28. februarija. V istega se bodo volili zastopniki gubernij in okrožnih pokrajin. En zastopnik pride na 50.000 glav mestnega prebivalstva.
*"ocijalni demokrat je proti vojni.
OPOČKA (gubernija Prkov) 12. V vojašnici reservnega batalijona so našli proglas s pečatom socijalnodemokratiškega odbora iz Rige, v katerem se vojake poživlja, naj se upro odpošiljanju na bojišče.
dečkov in 125459 deklic; šolo je obiskovalo pa samo 102.400 dečkov in 72.005 deklic S k o r e j 100.000 otrok ni torej obiskovalo šole.
Lev Tolstoj in 22. januar. Kakor poroča petrograjski list »Rus«, sestavlja sedaj Lev Tolstoj veći članek o vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki od 22. januvarija t. 1. Članek izide v inozemstvu. Dogodki so Tolstega silno pretresli. On da ne simpatizira z nobenim obeh nasprotnikov, katerih spor je dal povod do spopadov dne 22. januarja. Šibkeja stranka da se bori z napačnimi sredstvi.

Brzojavne vesti. Kossnth na avdijenci pri cesarju.
DUNAJ 12. Ogrski biro poroča: Cesar je vsprejel danes predpoludne Kossutha v posebni avdijenci. Kossuth je podrobno razložil politični položaj s stališča neodvisne stranke. Vladar je Kossutha pazljivo poslušal ter vzel na znanje njegove izjave. Košut se je mudil pri cesarju tri četrt ure ter bil z največim odlikovanjem odšlo vlj en.
Bolgarski knez Ferdinand v Berolinn.
BEROLIN 12. Včeraj je knez Ferdinand obiskal razne poslanike. Opoludne je obiskal bolgarsko diplomatično zastopništvo, a zvečer je prisostvoval svečani predstavi v opernem gledališču. Danes do-poludne zapusti knez Berolin.
Čestitka avstrijskega cesarja italijanskemu kralju
RIM 12. Cesar Fran Josip je brzojavno čestital kralju Emanuelu na inicijativi radi osnovanja mednarodnega poljedjel-skega zavoda, ki najde gotovo, kakor cesar ne dvomi, odmeva v vseh deželah. Viktor Emanuel se je cesarju zahvalil.
Predsednik Roosevelt o sklepu miru.
LONDON 12. Iz Ne\v-Yorka poročajo, da je predsednik Roosevelt baje izrazil osebno mnenje, da je malo nade, da bi se sklenil mir pred koncem bojev, ki se bodo vršili na poletje.

Drobne politične vesti.
Vojaški novinci. Za leto 1905 zahteva vojno ministerstvo 103.100 vojaških novincev, in sicer 59.024. za avstrijske detele : poleg teh še 14.500 novincev za deželno brambo.
Šolske razmere na Hrvat s k e m. Na Hrvatskem je bilo naštetih za šolo godnih otrok 267.489 in sicer 142.180
je povrnil, čim je ču'., da ga na potu ne čaka sablja — okolo trupla so plesali kolo in žnjimi izdajice naše krvi. Danes prihajajo semkaj v polnem slavju, danes vodi krvnik Gorjanski Jelisavo in Marijo v to Slavonijo našo. Da da, Horvati premagani, vsa dežela mora kloniti pred noge krvavi oblasti, zlati podkupnini. Ha ha, ha ! Po zaoili so, da je Bog v nebesih, da Ae stoji na rameni Horvatova glava. Danes je dan maščevanja. Mladenič, je prijel Ivan š, sko
■
čivši po koncu, brata za roke, ti si Horvat, ti si moj brat. Nu, ako je v tebi kaplja krvi v kateri drhti usmiljenje, ako je le ena žilica v tebi. ki trepeče v ženskem strahu, bolje bi bilo. da se nisi rodil, in , pri Bogu. ako mi u borbi izda le en tre-notek da ti je srce mehko, s tem le mečem spravim te s sveta.
— Ne boj se brat! je odgovoril Stjepko, do moje sablje je le ena pot ki gre narav nost iz mojega srca, a v tem srcu je zapisano globoko : smrt za pravico in zakon ! Prisezam ti to.
— Ha ! je kriknul Ivaniš vzdignivši roko nad očesi in pokazavši s prstom v
ravnino vidiš li, kako se blišči tam v daljavi ?
—	Vidim.
—	Čas je. gredo.
V hipu je pritisnil Horvat kapo na glavo, zagrabil za ščit in buzdovan, dvignil glavo visoko, zažvižgal trikrat slično ptici, a žvižeg je odmeval dalje in dalje po bregovih.
Drevje in grmovje je vživelo, kakor da si odprl zemljo iz gostega zelenila so ustajale blesteče čelade, ščiti, sulice ali ni bilo čuti ni ene besede — samo gluho šepetanje je šlo po šumi.
—	Ti ostani tu, je rekel Ivaniš, se svojimi strelci in da se niti ne makneš. Pusti, naj gredo mimo prvi konjeniki. Ko pride glavni roj, sipaj !
A ti ?
—	Jaz udarim na konju spredaj, Be rislav od zadej, prior vranski stoji tam v zasedi, a brat Lacko se usuje s pešci z brega ko se zameša zmešnjava Z Bogom in ne troši strelic zastonj.
/' Bogom ! Dobra ti sreča, je odgovoril Stjepko, ali predno je izgovoril,
Domače vesti.
Iz sodne službe. Sodni tajnik na višem deželnem sodišču v Trstu, dr. Fran A n d r i c h, ki nosi značaj in naslov de-želnosodnega svetovalca, je imenovan svetovalcem dež^lneg i sodišča v Trstu.
Sodni tajnik na okrožnem sodišču v Gorici, dr. Teodor Stegu, je premeščen na deželno više sodišče v Trstu
Došebrižnikom y Kaznilnici t Kopra je imenovan srbskopra vosla vni župnik Miloš Rončarevič iz Biljane v Dalmaciji.
Starka k lesarjev t Nabrežini. Prejeli smo: Delo je vstavljeno že deseti teden. Delavci oziroma njih odbor nima zdaj načina, da bi se pogajal in da bi se kakor bodi popravile diference. Nekaj smo zakrivili mi delavci sami, še več pa nekateri gospodarji. Temu dokaz je, da večina malih gospodarjev ne vstrajajo več pri zahtevah velikih, ampak iščejo dotike z delavci. Ti mali gosDodarji vedo, da je stvar vendar drugačna, nego je pripovedal provzročitelj vsega Favetti. Izjava v >Pic-colu« je bila sicer navidezno jako nedolžna in je morda napravila kaj utiša na one, ki si tega gibanja prav ne tolmačijo, ali na delavce je ostala brez utiša. Oni »co-municato« je sicer res rekel le toliko, da so vrata odprta vsem, brez razlike ali so organizirani ali ne. Toda za nas domače klesarje ni to vse eno, ker na ta način se more v Nabrežino priklatiti vsakdo in morda tudi najnevredneji italijanski »kru-mir«, in bi delal škodo delavstvu o vsaki priliki. Organizirani delavci so pa dobri. Pomisliti treba da krumirji (delavci vsi-| ljivci) so tu le Italijani, katere bi hotel Favetti privleči semkaj, ter iztirati domače delavce. O tena računa seveda tudi, da bo mogel z italijanskimi delavci laglje konkurirati v obrti. „Comunicato" v „Piccolo" trdi tudi, da v tarifi in delavskem redu ni nikakih diferenc. Ali če primerjamo s tarifo 1903 vidimo takoj, da je precej to-
izginil je Ivaniš med gosto vejevje.
Stjepko je razvrstil strelce. Vsi so se poskrili za grm. za deblo, držeči svoje loke napete. In zopet se je povrnil vodja k hlodu, tu je bil najbolji vidik. Da gredo. V daljavi se je pojavljalo vedno več kopja iz zemlje, trepetajočega podobno zvezdam. In vila se je zastava, a nisi videl prav, čegava. Četa ni bila posebno velika, sami konjeniki. Sedaj si videl bolje, kako se je četa pomikala po cesti. V glavni gruii se je pomikal pozlačen voz. V njem sta sedeli dve ženski za njim je šel drugi, tretji, cela vrsta voz. Sprevod je šel | očasi, bil je še \ recej daleč. Pred n o precej oddaljeno, je šla četa konjenikov pod oklopom. Vodil jo je debel človek, debele glave. Napredovali so počasi, skoro leno, vodja je gledal na desno in levo. Videlo se mu je, da se ničesar ne plaši in da ne pričakuje nič hudega. Sedaj so bili na ovinku blizo brega. Stjepku je j ordečelo lice, roka mu je segnila po meču, umaknil se je za korak v grmovje, a ne iz strahu, ampak, da ga ne vidijo.
(Pride še.)
ćek kršenih. Sedaj hočejo dclavci razveljaviti tarifo, ki velja od 1903 do 1906 in istotako odkloniti spomenico gospodarjev ter uvesti boljši red. a mezdo primerno uravnati. Će hoćejo gospodarji dobro sebi in delavstvu, in će noćejo provzroćati škode N'abreiini. naj pridejo delavstvu nekoliko nasproti, da se tako izognemo sovraštvu, ki bi imelo slabe posledice za obrt v Nabrežini. Gospodarji naj uvažujejo te naše besede.
Vojaške testi. Iz Gorice pišejo: Ker se tako naglo ne more preskrbeti vojašnice za oni eskadron "huzarjev, ki pride v Gorico dne i. aprila, bodo ti začasno nameščeni pri posamičnih osestnikih, ki imajo zato pripravne hleve. — Ker v Tolminu n« dovolj prostora, da bi se tam namestil en celi lovski batalijon, bodo nameščene začasno 3 stotnije v Kanalu, jedna pa v Tolminu.
Pomanjkanje Tode imajo v Gorici vsled stalnega suhega vremena. Pri mestnih vodnjakih »akajo ženske nestrpno po več časa. predno prihajajo na vrsto, da nato ćijo vode. Vča-ih mora tu ii redar poseči vmes da prepreči pretepe.
Možko učiteljišče t Ljubljani je imelo v prvem tečaju tekočega šolskega leta 139 gojencev, žensko učiteljišče pa 168 gojenk.
Gimnazijo t Kranju je koncem I tečaja tek. šolskega leta 1^04/5 obiskovalo 353 rednih učencev in 5 pri vat sto v ; početkom šolskega tečaja je bilo 362 rednih učencev in 2 privatista.
Vode je pričelo primanjkovati po vaseh v postojnskem sodnem okraju. Ljudstvo je trpelo pomanjkanje vsled poletne aušt, a sedaj je prišla še zims a suša.
Slapenska posojilnica v Vipavi je imela leta i<k>4- — 1,310.263 K 83 stot prometa.
Tnjei ▼ Opatiji. Od 1 septembra
1904 do 8. februarija 1905 je prišlo v Opatijo 7.904 tujcev. Od 2. februarija 1905 do vštetega 8. februarija je priraslo 357 oseb. I)ne 8. februarija je bilo navzočih
1401 oseb.
„Škrata4" je izišla b. številka ter ima poleg raznovrstne vsebine 12 večih in malih izvirnih podob.
»Škrat« štane 10 stotink.
Pozabila je v restauraciji -Balkan« — povodom plesa tržaških gospa - neka gospica svojo pahljačo, ki bi jo kaj rada nazaj dobila. Kdor je pahljačo naAel, oziroma shranil, je naprošen najuljudneje, da prinese isto v naše uredništvo.
Krvav doerodek t žtranjarni. Na vogalu ulic sv. Cecilije in Miramar, poleg kolodvora južne železnice se nahaja žga-njarna gospoda Ferdinanda Pečenko. V tej žganjarni je bil — da je stregel pivcem _ 16 letni Makao Marmolja Včeraj popoludne ob 3 uri in pol je prišel v žganjarno težak Josip Osenkovski, stanujoči na Greti št. 15, ter zahteval od dečka, naj mu da žganja. Dečko je pa zahteval, naj mu da Osenkovski prej denar, ker namreč Osenkovski večkrat ni hotel plačati, kar je bil izpil. Osenkovskega je pa jezilo da dečko zahteva od njega denar naprej U?r je pograbil neki prazen kozarec ter ga hotel zaiučati v dečka. Ta je pa pobegnil na galerijo, ki se nahaja v žganjarni ter od tim vstrehl z revolverjem na Osenkovskega. Zadel ga je v čelo. Osenkovski se je takoj ves krvav in nezavesten zgrudil na tla.
Pozvali so telefoni^nim potom zdravnika se zdravniške postaje, ki je dal ranjenca nemudoma odvesti v bolnišnico. Vročekrvnega Marmolja je pa policijski oficijal Schabl vzel na zapisnik ter ga dal odvesti v zapor \ ulico Tigor.
Loterijske številke iz žrebane dne 11. februarija: Gradec 87 32 14 4 81.
>MC	=
Razne vesli.
Glavobol. Ce ti kri reveč sili v glavo, vzemi toplo kopel za noge, toda 2 do 3 ure po obedu. Vodi primešaj malo kisa in
soli. Mesto tega namočiš lahko zvečer bele
nogavice v mrzli vodi, jih dobro izžmeš, natakneš na nogi ter jih v postelji dobro zaviješ v volneno plahto. V takih nogavicah ostaneš lahko vso noč. Tudi smeš to večkrat ponavljati, seveda moraš biti o tem previden, da nikdar ne ustaneš, dokler niso noge popolnoma suhe. Za nervozoni glavobol pa pij ćaj iz melise in oražnega cvetja. Peščico tega čaja stavi v vrel krop ter pusti, da se kuha 5 do 6 minut. Tak čaj pomaga tudi onim, ki trpe na pomanjkanju spanja.
V kateri dobi naj se dekleta muzi jo.
Neki odlok, ki so ga izdale zdravnice v Curigu na Švicarskem o sposobnosti za možitev ženskega spola, pravi, da je treba povsem opustiti sklepanje ženitev, predno so dekleta dovršila osemnajsto leto. To da je potrebno ne le z estetičnega. moralnega in gospodarskega stališča, ampak tudi zdravstvenega. Ko bi bilo zdravnicam poverjeno, da izdelajo zakon o možitvi, tedaj bi one določile dvajseto leto kakor najnižji rok. Pa niti v dvajsetem letu ne dosezajo v naših časih in pod našim podnebjem ženske svoj popolni razvitek. Oja-čenje dispozicije za večo malokrvnost, za bolezen na jetrih, prezgodnja telesna in duševna starost mater in slabotno potomstvo, vse to so posledice prezgodnje možitve
Velikanski dijamant, ki so ga nedavno našli blizo Pretorije v Transvalu je vreden 120 milijonov kron. Angleži hočejo ta dijamant podariti svojemu kralju, zato se po vstm angležkem kraljestvu zbirajo prinosi, da naberejo gorenjo s\ oto.
Suho listje kakor gorivo- Suho listje je rabilo dosedaj za steljo oziroma za gnoj. Sedaj javljajo iz Pariza, da so tamkaj iznašli način, kako se listje umetno stisne ter se iz njega napravi gorivo, ki nado-mestuje premog ter je tudi mnogo ceneje.
Grozen čin v pravosodni palači. Iz Berlina poročajo 8. t. m.: Danes se je izvršil v pravosodni palači grozen čin. Justični svetovalec Lovvenfeld je ravno pričel razpravo pravde glede ločitve nekega zakona. Razprava se je imela vršiti med trgovcem Ackerjom iz VViesbadena in njegovo so-rogo. ki sta privedla seboj 4-letnega sinčka in 6-letno hčerko Sodnik se je zastonj trudil da bi soproga pomiril ter preprečil ločitev, o čemer je povdarjal, da v slučaju ločitve pri, ade deček materi v oskrbo. Ta okolnost je moža tako razbu rila, da se je med kratkim presledkom razprave podal v bližnjo sobo. kjer je bil deček, ter je iz revolverja ustrelil na dečka, Xa to se je vrnil v sodno dvorano ter ustrelil še sam sebe. Otrok je umrl na potu v bolnišnico.
Najdražji ples je priredil pred par leti milijonar Hvde v Nevv Jorku. Sijajno je pogostil o tej priliki 500 gostov kar je vse stalo 120.000 dolarjev.
Nevspel izlet V zrak. Mladi elektrotehnik v Lyonu, Gardet, je iznašel stroj za letanje. Te dni je izletel v zrak. Stroj je v začetku dobro funkcijoniral, ali nakrat se je pokvaril. Gardet je padel iz višave 30 metrov globoko ter si zlomil nogo.
Neprijetna zamena. Bavarski viši poštni urad v Reznu je bil nemalo iznenadjen, ko je nedavno mesto službenega poročila neke poštne odpraviteljice v bavarskem Gorovju prejel pismo tiste uradnicc na nje nega ljubimca, v katerem pismu je bilo polno izrazov najgorkeje ljubezni Uradno poročilo je pa prejel ljubimec mesto lju-bavnega pisma, /.e naslednjega dne se je v uradu poštne odpraviteljice pojavil poštni kontrolor iz Rezna, ki je pa našel urad popolnoma v redu ter je potem v riza-nesljivi obliki obvestil uradnico o uvodni zameni.
Višek blagodušnosti Iz A mer ke poro čajo : Xeki tat, ki je po noči vlomil v hišo nekega gospoda \Vade v Orange (Ne\v-Jersey) ter odnesel obilen plen, je pustil na mizi listek, na katerem je bilo pisano : „Želim Vam srečno novo leto. Vam udam tat4". — Sledečega dne je bil v listih oglas
g. -Wade, ki se je glasil: „Srečno novo leto. tat! Želim srebrnino svoje stare matere. Ne raztopite jo. Zastavite jo ter mi pošljite zastavni listek in jaz Vam pošljem novoletno darilo, ako mi priobčite na kak način naj Vam ga dostavim".
Družba sv. jKohorja in nje naloga.
Res je, da se mnogo čita in se bo čitala, ker je v njej vojna, Turek, Bosna in ker je vse še v doglednem času, in je stvar zanimiva, a mnogi so sami v njej zapopadeni. Res je, da se bo za to mnogo čitala, no, nam je to žal Menda nobena druga v to plačana družba ne deluje toliko za širjenje patrijotićnega čuta, kakor pri nas Mohorjeva. In vendar tako pisana kolidira z narodnim čutom. Bošnjaki so čutili, kaj st bliža Ne miru germanizacijo so nesli naši fantje v Bosno, ki preti danes, da postane nov steber Drangu „nacli Osten !* Agrarno vprašanje v Bosni je zadnje čase slabše, nego je bilo prej, in sedaj je nemško madjarski raja veči berač, nego je bil turjki. Ako se je hotelo pisati o okupaciji, smelo bi se v ^knjigi, ki jo izdaja slovenska družba slovenskemu narodu, t»isati le v tem smislu, ne pa v tem, kakor je v resnici knjiga pisana in kakor bi se ne bila smela nikdar izdati. Umeje-mo čutenje pisatelja, ki živi v tistih sferah. On ima, kakor vojak, te misli, ne smemo pa vsega našega naroda hipnotizirati z njimi. Mi Slovenci smo gotovo že dovolj pomagali izvrševati tisti „poklic na Balkanu", to se pravi: podpirati nemški „Drang nacli Osten". A zdaj se čuti poklicano še Mohorjeva družba, da prikriva narodu resnico, ko je vendar že čas, da izpregledamo Italijani in Madjari delajo v Avstriji intrige. Nemci vodijo vojne, mi Slovani pa le žrtvujemo in žrtvujemo. V tem smislu se je smela izdati taka knjiga.' V tem pa, kakor je sedaj, nikdar ne! Prav je, da se izdaja taka knjiga — dasi imamo že podob ih —. Pisana pa bi morala biti za slovenski narod v slovenskem duhu! Kakor narod nismo mi imeli iti po kaj v Bosno, a družba je narodova, ne državna. Kakor državljani smo morali iti ! In kako se nam godi za vso naš<"» zvestobo : to naj bi se pokazalo. Ne, v tem znamenju ne odgovarjaš svojemu namenu ! Ne v tem. v znamenju Cirila i Metodija je tvoje delo, če hočeš, da si narodna družba . . . . ! Bodimo odkriti ! Jednaka narodna družba na Češkem ne bi storila tega. Kaj bi mi rekli, ko bi se izdala na Hrvaškem za narod knjiga, kjer bi se slavilo Hrvate, ker so krvaveli za interes Madjarov in bi se jim velevalo: le pojte in storite še tako ! Tudi na brate morate streljati če zapovejo Madjari ! Mi bi tega ne odobravali in bi ljudi, ki bi izdali tako knjigo, imenovali Madjarone.
Javljam slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo
mirodilnico na Op čin ah
na štev.	(nasproti, kjer je l»8a pre in
zraven kavarne »Ali' "Eletrovia«). Pri tej priliki naznanjam da imam v zalog vsakovrstne droge, petrolej itd., ter v kratkem jo založim tudi sfc raznim železicm in šipami. Cene brez k »nkurenee. Nadoj a je se .pripne slavnega občinstva beležim udaui
EMIL CUMAR. wvv/V/VWW^/N/VV/\/V
— „S AN U S" M
novi higijeni&ni zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Barriera 28
******* ********
Podpisani naznanja cen j. občinstvu, da je prevzel dobro poznano
iL
gostilno „Al Trifoglio
= v ulici Belvedere št. 5. =
V gostilni se toči izvrstno istrsko, dalmatinsko in vipavsko vino in tudi kuhinja je vedno preskrbljena z gorki mi in mrzlimi jedili.
Priporočnje se obilega obiska, beleži spoštovanjem
F. Buković. ****************
55
r
razpisuje tiekaj mest potovalnih uradnikov. — Reflektantje naj s prošnjami predlože tudi reference svojega dosedanjega službovanja.
Generalni zastop banke „Slafije" v Ljebljani.
Dr. N.	Fertilio
npaeijalist za bolezn	1 nosa, grla In uAea
VI. Torre bianra	
iTogal Torrente).	TRST
ORDINUJE: od 10—1	2 predp.. 3—4 pop
od 4—5	pop. brezplačno
ANTON	SKERL
Tovarna poaMtva
Aleksander Levi Minzi
- ulica Tesa št. 52 * -
(v i mlini Mftl ,
ZALOGA.
•Piazza Resartt (šolski postaji
■"*jtjc d® ar a< bati	o^^i'iu
Sprejemajo se *sakovr:tnf it!k jc posebnih naftrtih
Daftrovtc o*at>	L* trm. -.i
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Trst.
j Zastopnik: tovarne tulji in motokoles „Pnch".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofouov in fonografov. Zalogu priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, kolen, motokoles itd. i Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah TELEFON štev. 1734.
>Ttim——i
Sprejemajo se vsakovrstna »lela in po , posebnih načrtih. =====
tm- Mrs van cenit brezplačna in franio.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
«i{To^pZrgoni»^:| johišhra in tapetari^
Izbor drog, barv, čopiče v, pokosti. parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca Itd. itd.
ulica Malcanton štey. 1
po zelo nizkih ceunb.
79
S t

Narodni kolek je vdobiti pri upravi „edinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PU NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
■prejema zavarovanja človeškega življenj« po najratno vretnej ftih kombinaci-/*o ped tako ogodnimi pogoji, ko no-NH draga zavarovalnica Zlasti je sjedao zavarovanje na doživetje in Min i zmanjšuj očimi m vplačili.
V »a* član ima po preteku petih let pravico do dividende.
,SZi A VIJ A"
- vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ===== Rezervni tM 26,217.694.46 K Izplača* odškodnine: 76,924.623-17
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, dkode cenjuje takoj in najakuntneje.
Uživa najboljSi sloves, koder posluje
Po follfcosti draga fsejenuia aavaroTalalea aaee drtare a rseskozi aloTansfco-aarodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Gaaonlai zastop v LJubljani, čeg&r pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obćnokoribtne namene.