studijska bibliotek* LJUBLJANA St. 287 hitita mtm)m (Uuiiuttnili M V Trata, v MrM, 1 dpctmbra 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll LIct fdttja f mcNcc L L 6M več. v fcliulmtl s mitnice, 2 ponedeljka. Naročntna: st 1 mesee L 8.-, celo leto L 75.—, v lMKoutv« oeae&M 30 stot. — O^jsantoa sa 1 mm prostora ca trgovabe in oMne ogUae 75 atot, z« L 1.20, cgltae denarnih cavedev L l-asi: 30 stot ca besed* najmanj L i EDINOST Ufdiiitvo is apravsiitfOi Tnt (3), ulica S. Francetu (TAasM 2a T* Icfom 11-57. Dopisi u) se pošiljajo izključno nredniitm, atfUai, reki*-mtcije in denar pa upravniitvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefrankiraae pisna se ne ipreenraja — Last. caložba ia tisk Tiskarne „Edinost* Feduredniitvo v Gorici: olics Glosue Ovducei St. 7, L n. — Telet *L 9Zt Olavnl in odgovorni urednik: prof. Filip Peric Poloial na Poljskem Dogodki, ki se razvijajo na Poljskem po majniškem prevratu, so brez dvoma precej zamotani. Cela vrsta najrazličnejših vesti in govoric se je v zadnjem času širila o tej slovanski republiki, v kateri igra sedaj glavno vtafpo maršal Pil sudski. Po majniškem prevratu, ki ga je popularni maršal izvršil s pomočjo levičarskih strank, se je Pilsudski pričel nagibati k desnici. Polagoma, z neka-ko premicijenostjo in na podlagi razr nih kompromisov se ,je v zadnjih mesecih približeval konservativcem in monarhistom. Stranke, ki so mu pripomogle do oblasti, so kmalu opazile, rta sc jim je Pilsudski odtujil, in oci-t 7jo mu sedaj, da spletkari proti republiki in da hoče vzpostaviti monarhijo. Danes še ni mogoče trditi z goto-\ jo, ali Pilsudski res dela. na izvedbi načrtov, ki mu jih njegovi včerajšnji zavezniki pripisujejo. Tudi ni mo-fcoče predvidevati, na kakih zgodovinskih in gospodarskih podlagah bi temeljila odprava republike in vzpostavitev kraljevine. Jasno pa je že sedaj, da si konservativni elementi na Poljskem na vso moč prizadevajo, da bi izpremenili sedanji režim; in ta izpre-memba bi gotovo ne bila v korist demokracije in svobode. t - Vlada, ki jo je 2. oktobra imenoval predsednik republike Mošicki, je bila sestavljena na podlagi spretnih transakcij med najrazličnejšimi strankami, Poljski vladni listi so tedaj mnogo pi-saAi o «veliki koaliciji* in o velikem prijateljstvu med .strankami. In bas to preveč vneto naglaša.nje prijateljstva med strankami koalicije je bilo zelo sumljivo. Žalostna predpravica Poljakov je namreč že od nekdaj ta, da ima. i o mnogo najrazličnejših mnenj in še več strank, ki se še nikoli niso gledale s preveč prijaznim očesom. Z&-to tudi ni bilo verjetno, da. bi se bili kar čez noč pobotali monarhisti in republikanci, konservativci in demokrati, inflacijonisti in deflacijonisti, re-aikcijonarci in revolucijonarci, desničarji in levičarji, ki jih je Pilsudski po-vaibil v svojo vlado. In vendar ni prav nič čudno, če se je Pilsudskemu posrečilo spraviti vse te ljudi v isti ka^ bin-et. Pomisliti moramo namreč, da so se tedaj z veliko vztrajnostjo širile 4*> Poljskem vesti o razpustu sejma in o proglasitvi diktature. Na, prvi seji nove vlade je maršal rekel med drugim, da se ravnotežje mad socijalnimi sloji vzdržuje navadno na ta način, da se v vladi izmenjavajo desnica in levica. «Jaz sem raje poklical v vlado obe skupini obenem — je rekel maršal». Takrat je tudi priznal, da se on prišteva med konservativce. Njegova železna roka pa je imela j^ač mnogo posla, če do sedaj v vladi ni prišlo do hujših sporov. Kadi nestabilnosti sedanjega parlamentarnega položaja se je Pilsudski odločil, da pritegne na svojo stran tudi plemstvo in veleposestnike. Pilsudski skuša, čimbolj utrditi moč eksekutivne oblasti, stabilizacijo notranjega položaja pa hoče doseči na podlagi tesnega sodelovanja konservativcev s plemstvom. Sestanek s knezom Radziwilom v Nieswieczu je bil v tem pogledu zelo značilen in poljski, pa tudi svetovni U k tega ni izpregiedal. Posledice sestanka so kmalu prišle na dan; knez Kadzivvil je pričel ustanavljati novo stranko in poljsko plemstvo je na nedvoumen način pokazalo, da hoče sodelovati v političnem življenju mlade poljske republike. Republikanske stranke so seveda v tej novi akciji, ki jo je skoro gotovo sprožil Pilsudski, \idele atentat proti republiki in so radi tega dvignile mnogo prahu. Nova konservativna stranka je sedaj ustanovljena in k njej so pristopili tudi najbolj izraziti predstavniki poljskega plemstva, ki bodo gotovo skušali vplivati na politični in gospodarski ustroj države. Kako se bo nova stranka uveljavljala, bo seveda poka^ zala bodočnost. Brez dvoma pa je pre-cflf upravičeno mnenje onih, ki pravijo, da bo plemstvo igralo v prihodnjih letih odločujočo vlogo. Dosedanja zgodovina Poljske, ugled in tradicije poljskega plemstva govorijo za to. S svojo politiko je Pilsudski pridobil na svojo stran aristokracijo in latifun-diste, ki so do sedaj zavzemali napram republiki negativno stališče. Na drugi strani pa postaja nesoglasje med Pil-sudskim in onimi strankami, ki sedaj obvladujejo položaj, vedno večje. Socijalisti so že dvignil bojni krik in pozivajo druge stranke, naj vstopijo v skupno fronto proti politiki Pilsudske-ga. Boj med desnico in levico je že izbruhnil. Verjetno je, da bodo v tem boju izginile vse one male stranke, ki nimajo nikakega ^določenega programa, ki tavajo med levo in desno, in ki njknmur ne prinašajo koristi. Le za nadlego so in v spodtiko. In ne bo nobene škode, Če bodo izginile. Prijateljska posodim med Italijo in Albanijo Za ohranitev «statnsa qno» Albanije Sodelovanje med obema državama - Reševanje spornih vprašanj petom arbitraže - Pogodba velja za pet let RIM, 1. (Izv.) Dne 29. novembra je bila podpisana v Tirani prijateljska in arbitražna pogodba med Italijo in Albanijo. Po kratkem uvodu, v katerem se povdarja, da naj omenjena pogodba okrepi medsebojne prijateljske od noša je in pa varnost obeh držav z ozirom na njuno geografsko lego, da naj prispeva. h konsolidaciji miru in potrditvi želj obeh držav, da se ohrani seda^ nji politični, juridični in teritorijalni položaj Albanije v okviru mednarodnih pogodb, določa besedilo pogodbe sledeče: Čl. 1. Italija in Albanija priznavata, da je vsako vmešavanje, ki bi bilo na^ perjeno proti juridičnemu, političnemu in teritorijalnemu statusu quo Albanije nasprotno njunim medsebojnim političnim interesom. Čl. 2. V obrambo višje omenjenih interesov se obe stranki obvezuj eti, da si bosti medsebojno pomagali in prierCno sodelovali; istotako se obvezuješ, da ne bosti sklepali s kako drugo državo-nikakih političnih in vojaških pogodb, ki bi zamogle škoditi interesom dwje stranke. ČL 3. Obe pogodbeni stranki se obvezuj eti podvreči sporna vprafamja, katerih bi ne bilo mogoče raerediti rednim diplom atičnim potom, posebnemu pomirjevalnemu ali arbitražnemu postopanju. Način tega postopanja za miroljubno ureditev bo določen v posebnem dogovoru, ki bo sklenjen v najkrajšem času. Čl. 4. Pričujoča pogodba, ki je sklenjena za dobo 5 let, bo lahko odpove-dana ali obnovljena eno leto pred njeno zapadlostjo. Čl. 5. Pričujoča pogodba bo po njeni ratifikaciji registrirana ipri Družbi nar rodov. Izmenjava ratifikacijskih listin se bo izvršila v Rimu. Tej vesti agencije Štefani posvečajo vsi večerni rimski listi kratke komentarje, v katerih enodušno povdarjajo, da tvori pogodba nov zgovoren dokaz miroljubnosti Italije, kateri pripisujejo nekateri zlobneži hudobne namene v njeni politiki na Balkanu. Je to nov člen v verigi pogodb, s katerimi je Mus-solini postopoma razrešil celo vrsto odprtih vprašanj in uredil celo vrsto spornih zadev, katere je zapustila svetovna vojna. «Pogodba z Italijo pa ima posebno važnost«, pravi „Tribuna", «ker je to prva pogodba, katero sklepa Albanija z drugo državo, ki je velesila in ki zagotavlja Albaniji njeno nedo- činu kako ugotoviti Število članov in pa višine njihovih plač. BM o svoii politiki Odnošaji z Italijo - ZbBžanje med Francijo ia Nemčije je potrebno za ohranitev ate PARIZ, 1. Včeraj je francoska zbornica nadaljevala razpracvo o proračunu zunanjega ministrstva. Na popoldanski seji je zunanji minister Briand podal obširen ekspoze o zunanji politiki. Glede odttošajev c Italijo je Briand rekel, da bi brS lahko boljši. Današnjemu napetemu stanje, so vzrok predvsem razna nezadovoljstva* in nekaka nervoznosL «Ohraniti moramo, je pri-«poročal francoski zunanji minister, hladno kri in mirne, živce; predvsem pa bi tisk na tej in na. oni strani ne smel slikati Jstvari v najbolj dramatičnih barvah. Res je seveda, da je treba poslaništva in konsalate spoštovali. Obstojajo gotova prsvHa, ki jih nihče ne sme prekršiti, če hoče ohraniti korektne in prijateljske mednarodne od-nošaje. Naš poalanik Je ukrenil potrebne korake, ko so se dogodile obžalovanja vredne manifestacije, in dobili smo takoj zadoščenje. V zadnjem času se je razmerje med obema državama izboljšalo. Naša vlada, si bo živo prizadevala, da vzpostavi vezi odkritosrčnega prijateljstva z Italijo. Pravijo, da je Italiji potrebna ekspanzija.. Francija ji je odprla vrata na »težaj, kakor ni to storila nobena druga država. Na svetu je dela za vse; in možnost gospodarskega, in finančnega sodelovanja tudi obstoja. Do danes se je z Italijani, ki so se naselili v Franciji in v njenih kolonijah, ravnalo prav tako kakor s Francozi. Mislim, da v nobeni drugi državi sveta ne sprejemajo italijanskih delavcev tako, kakor jih sprejemamo jni. Nekateri mi pravijo, da se bom moral srečati z on. Slussolinijem. Jaz £em z on. Mrmsolinifera že govoril in ne samo enkrat. Vse težave se bodo premostile, kajti nI mogoče da narod, ki zna prevdariti in ki je bolj peziti-*ven in praktičen kot se nekaterim zdi, ne bi mogel teh stvari razumeti. Vsaka dežela si lahko izbere tak režim, kakor sama hoče; in to najs nič ne briga. Če se nam'pa kaka stvar ne zdi prav in če nas kaS&J* mnenje žali, moramo kljubovati s tem, da se prema*-gujemo; zdrsniti pa nikakor ne smemo, kajti ni nikoli mogoče vedeti kam bi nas to privedlo. Stvari ne smemo tirati do tragike. Prepričan eem, da bo prišel pravi čas in da ni več daleč dan, ko bosta Francija in Italija izravnali vse težave ter bosta živeli v popolni harmoniji«. Briand je nato govoril Se o položaju v Tunisu in v Franciji, nakar je obrazložil politiko Francije napram Nem- Jrila takljivost. S to pogodbo izločuje itali-j čiji. Naglašal je uvodoma, da je trajna janska politika nesporazumi jenja in1 ohranitev miru nemogoča, če ne pride prispeva k jasnosti in tudi k odločitvi i <*® popolnega sporazuma med Franci-v vprašanju jadranskega ravnovesja, f V> ™ Nemčijo. Sestanek v Thoiryju je Neodvisna in prospevajoča Albanija I povzročil tudi pretirane upe, ker so ga tvori bistveni predpogoj tega vpraša^1 nm^ napačno tolmačili. Ze pred tem nja. Sedaj je pravica in naloga Italije,!sestankom so se med Francijo m Nemki je neposredno zainteresirana vele-jo vršili iivahm razgovori in se bo-sila, da čuva z vso odločnostjo more-! do vršili tudi v bodoče,^ predvsem pa bitna neopravičena vmešavanja dru-|»* zasedanjih v Ženevi. Jasno je, da gih v njeno neodvisnost«. Več ali mani obsojajo med ob*ma vladama še raz-istega mnenja so, kakor rečeno, tudi »a nesoglasje* kajti preteklosti se ne vsi ostali rimski listi. da izbrisati v par urah. Podlaga za spo---t razum se bo našla. Ko bo enkrat rešeno vprašanje varnosti Francije, ne bo več treba vmdrtevati kontrolne komi- Novo grško vlado sestavil Aleksander Zaimis ATENE, 1. Ministrski predsednik Kondilis je včeraj podal ostavko. Sporazum, ki je bil sklenjen med raznimi strankami, ki pridejo v poštev za sestavo vladne koalicije, je v vseh političnih krogih napravil jako povoljen vtis. Svoj odmev je imela ta stvar tudi na borzi, kjer je drahma občutno poskočila. ATENE, 1. (Izv.) Danes zjutraj je sestavljena koalicijska vlada, za katero so se pred dnevi, kakor smo poročali, zedinili voditelji posameznih strank. Ministrsko predsedništvo je prevzel Aleksander Zaimis. Komunistični poslanec na Francoskem obsojen na eno leto ječe PARIZ, 1. (Izv.) Danes je bila pred tribunalom v Nan$yju zaključena razprava proti komunističnemu poslancu Cachinu obtoženemu, da je ščuval francoske vojake v Maroku k nepokorščini. Poslanec Cachin je bil obsojen na 1 leto ječe in na plačilo globe v znesku 2000 frankov. Dosodki na Kitajskem Kantonske čete zavzele Han-Kov j, PARIZ, 1. (Izv.) S Kitajskega poročajo, da so kantonske čete zavzele Han-kow in da plenijo po mestu. V inozemskih kolonijah mesta je zavladala silna panika. Inozemske vlade so v mestu izkrcale večje mornariške posadke, da čuvajo inozemske mestne četrti in nježne prebivalce pred napadi ropagočih in pustošujočih čet. Atentat preti japonskemu regentu LONDON, 1. Iz Tokija poročajo, da je regent princ Hiro Hito na čudežen način ubežal atentatu. Ko se je vozil v avtomobilu po mestu, se je na vozilo obesil neki budhistični svečenik, ki je skušal priti princu do živega. Nakana se mu ni posrečila, ker ga je z avtomobila potegnil redar in ga aretiral. Našli so pri napadalcu dolgo bodalo, in aretiranec je priznal, da je hotel umoriti regenta. Poljski zunanji minister odpotoval v Ženevo VARŠAVA, 1. Zunanji minister Za-leski je odpotoval v Pariz in v Ženevo. Radi včerajšnjega j ugoslo venskega državnega praznika so nam izostala izvirna poročila iz Jugoslavije. Drobne vesti Nov ukrajinski list bo pričel v kratkem izhajati v Varšavi. Potegoval se bo za poukrajiniziranje pravoslavne cerkve v vzhodnih krajih Poljske. V Lvovu pa bo pričel izdajati svoje glasilo podpredsednik ministrskega sveta Bartel. Pod staro rusko zastavo je te dni privozila v rumunsko pristanišče Konstanco neka ruska ladja, ki je bila natovorjena z lesom. Pristaniške oblasti so vprašale vlado, ali je taki ladji dovoljen pristop v pristanišče. Odgovor je bil negativen in ladja je morala zapustiti Konstanco. Izhod na morje Madžari še zmerom iščejo. Govorili so sprva o Reki in o Splitu, «Pester Llovd» pa pravi sedaj, da bi bil bolj primeren Galac na Romunskem, ker bi se lahko uporabilo vodno pot po Donavi. Velika ležišča soli so že tekom vojne odkrili pri Provadiji na Bolgarksem. Te dni je neki kmet pri oranju naletel na kameno sol naj-boljSe kakovosti. DNEVNE PMia seja niiiMtia »da . „ _ ... . , saje v Nemčiji. Sploh pa ni niti mogoče bo razpravljala o odpustu sodnikovi* j t^ketx>m nadzorovati 62-milijonskj na. o novih predpisih za otvarjanje traovUjrod a terena industrij® je naravnost RIM, 1. (Izv.) Na predstoječi seji mi-[kolosalna. Vendar pa bo kljub temu tre- nistrekega sveta se bo med drugim sklepalo tudi o odpustu nekaterih sodnikov, katerega namerava predlagati pravosodni minister on. Rocco, na podlagi zakona o birokraciii. V ministrstvu za narodno gospodarstvo se marljivo sestavljajo predlogi, katere namerava na prihodnji seji ministrskega sveta predlagati minister za narodno gospodarstvo. Med temi bo tudi predlog, da se v bodoče dovoljuje otvarjanje novih trgovin samo proti položitvi znatne kavcije, katere višino bodo določali krajevnim potrebam primerno, posamezni prefekti. S to mero ba ustanoviti pri Družbi narodov posebno komisijo, kajti ne sme se sedaj izgubiti, kar je bilo že storjenega na poti k razorožitvi._ dterlit v Namilil I a opravka Rusija noče Imeti z Družbo BERLIN, 1. Včeraj je prispel v Berlin ruski komisar -za zunanje zadeve Čičerin. Njegov prihod v Nemčijo baje nima nobenega opravka s politiko. Či-čerin se hoče zdraviti pri nemških _ zdravnikih-specijalistih in bo radi te- so hoče doseči, da ne bi otvarjali trg'o-. ^ Se tekom današnjega dne odpotoval vin ljudje, ki ne razpolagajo s potreb- v Frankfurt. nim kapitalom a hočejo hitro ©bogateti, bodisi na stroške njihovih zalaga-teljev, bodisi pa njihovih odjemalcev. Povrhu tega se izdelujejo v omenjenem ministrstvu za narodno gospodarstvo tudi predlog! o merah, ki naj bi omogočale zmanjšanje uvoza gradiva in umetnih gnojil. Sestanek pri državnemu podtajnika Bottaiu RIM, 1. (Izv.) Danes se je vršil v ministrstvu za korporacije pod predsedstvom drž. podtajnika Bottaiia ob navzočnosti predsednikov vseh sedmerih sindakalnih udruženj sestanek, na katerem se je razpravljalo o prispevkih, katere bodo morali plačevati udruženi člani posameznih konfederacij. Nadalje se je razpravljalo predvsem o načinu določevanja prispevkov in o na- Popoldne je Čičerin obiskal Strese-manna in kancelarja Marxa ter se je z njima raegovarjal precej časa. čičerin se je pripeljal v Nemčijo na parniku, ker ni hotel potovati skozi Poljsko. Neki list baltiških držav ga je potom radia zaprosil, njaj kar z ladje sporoči svoje mnenje o Rusiji in Družbi narodov. Čičerin je odgovoril: «Sovjetska Rusija hoče ohraniti proste roke. Drugi naj store kakor hočejo. Mi ostanemo svobodni». _ Bogoljubov zmagal na Šahovskom turnirju v Berlina BERLIN, 1. Mednarodni šahovski turnir, ki se je vršil v Berlinu, je sedaj končan. Prvo mesto si je priboril Bogoljubov ,s 7 točkami. Rubinstein, ki je na drugem mestu, ima 6 točk. Zadnja seja pokrajinske ktmisiii za živila Dne 26. novembra se je vršil^ pod predsedništvom tržaškega prefekta gr. uff. Gas ti-j a seja pokrajinske komisije za živila. Prva točka dnevnega reda se je nanašala na ukrepe glede preostale bele moke. Bilo je sklenjeno, da bo komisija odločevala od slučaja do slučaja glede posameznih količin take moke. Nato je komisija razpravljala o fcasegi 68 kvintalov bele moke neke tržaške firme. Ker trdi ta firma, da dotična moka ni finejša nego predpisana enotna moka, sklene komisija, da se izvrši analiza v zdravstvenem uradu tržaške občine. Druga točka dnevnega reda se je tikala preostankov pšeničnega zdroba. Bilo je sklenjeno, da se ima to blago odstopiti izdelovalnicam testenin do 15. decembra 1926. Med tem časom je prodaja tega blaga občinstvu ustavljena in se dovoljuje le za bolnišnice. Nadalje je ^razpravljala komisija (O kemičnem laboratoriju zdravstvenega urada tržaške občine, kateri ne more izvrševati analize kruha tudi za druge občine pokrajine. Komisija sklene, da naj laboratorij izvršuje analize za druge občine le v slučaju velike nujnosti, dokler se laboratorij ne preuredi. Nato je komisija prešla, k razpravi o sestavi rženega kruha, in sicer glede vprašaji j a količine vlage, ki naj bo dovoljena pri tem kruhu. Tržaški zdravstveni urad predlaga, naj velja tudi za rženi kruh isti odstotek kot za ostali kruh, t. j. 30%. Komisija sklene, da sej posije tozadevno vprašanje ministrstvu in preide nato k razpravi o uvozu ržene moke. Tudi v tem pogledu sklene komisija, da se opozori na vprašanje ministrstvo. Nato sporoči prefekt komisiji, da je bilo predloženo ministrstvu za Italijo novo vprašanje uporabe moke iz šoje za izdelovanje kruha, in to z namenom, da bi se doseglo znižanje cen kruhu. Vprašanje je važno posebno za Trst, ker proizvaja neka tukajšnja oljarna zn«tne množine šoje ve moke. Ravnatelj občinskega zdravstvenega, urada pritrjuje tej pobudi. G. Sporeni-ju, prefekt urnemu komisarju pekov, je naloženo, da izvrši potrebne poskuse s tako mešano moko, čim prispe dovoljenje od ministrstva. Prefekt pripominja, da gre za sedaj le za predlog, katerega koristnost bodo morali dokazati ponovni poskusi. Nato je razpravljala komisija o raznih prošnjah firm in občin. Med. drugim je dovolila grško-pravoslavni cerkveni občini poraibo 300 kg bele moke povodom grškega cerkvenega praznika sv. Nikolaja. Komisija je nadalje > ugodila prošnji občine Dolina, da sme izdelovati kruh v komadih do 500 gramov, kakor tudi enaki prošnji občine Štjak. Končno je vzela komisija na znanje poročila iz raznih občin, na po- dlaii katerih ie razvidno, da se ie cena 1 niku. kruhu znižala skoro povsod za 10 sto-tink. V drugi seji, ki se je vršila istega, dne, je razpravljala in ukrepala komisija o raznih prestopkih, ki so bili naznanjeni. Jageslsvenskl državni praznik Včeraj povodom praznika, jugoslo-venskega državnega ujedinjenja se je .vršilo v tukajšnji srbsko-pravoslavni cerkvi slovesno blagodarenje. Obredu je prisostvovalo poleg uradnih zastopnikov osobje generalnega konsulata, dalje v velikem številu člani tukajšnje jugoslovenske naselbine kakor tudi številni meščani obeh narodnosti. Zvečer se je vršila pod pokroviteljstvom jugoslovenjskega, generalnega konsulata lepo uspela plesna zabava v dvorani «Tina di Lorenzo». - VODA Kakor smo opozorili že v včerajšnji številki, je danes popoldne nastopilo pomankanje vode radi poprav, ki se vršijo na glavni vodovodni cevi brojen-skega vodovoda- Poprave so se začele včeraj in bodo dovršene najbrže še le v teku današnjega dneva. Radi tega se bo občutilo pomankanje vode še ves današnji dan, tako da bo vzpostavljena redna preskrba najbrže šc le tekom jutrišnjega dneva. Opozorilo našim ljudem! (Iz urada Pol. dr. «Edinost» v Trstu) Razni naši ljudje po Goriškem, po Krasu in po Notranjskem so dobili neke vrste obvestila brez podpisa in brez datuma, ki pravi, da je pisee dobil iz Rima poročilo, č«š da so bile prošnje onih, ki se mislijo ieseMti v Mehiko, že izročene mehikan-skemu ministrstvu; da bo vhod približno v početku prih. leta, in da se mora v naprej položiti kavcija v znesku L 1000.— pri Živ-nostenski banki v Trstu, na kar da bo prošnja za izselitev rešena. Kakor rečeno, pisma nimajo ne datuma, ne podpisa in so zato sama po sebi sumljiva, da proizhajajo od ljudi, ki nimajo drugega namena, nego iskati žrtve med nevednimi nerazsodnimi ljudmi ter jih goljufati. Neko tako pismo, ki je bilo doposlano našemu uradu, je bilo stavljeno v kuverto z vtisnjenim naslovom: Giovanni Stenovich, commerciante in legnami, Corso V. E. III N. 11, II. p. Trieste, Casella postale 504, centro. Glasom poročil, ki so jih pred par meseci prinesli Časopisi, je bil Stenovich Član neke družbe, ki se je morala pred tukajšnjim tribunalom zagovarjati radi goljufij, povzročenih z izseljenci; člani te družbe so bili po kazenski razpravi tudi obsojeni na razne kazni. Ker je, po došlih nam poročilih, vsled propagande za izselitev v Meksiko, nastalo neverjetno veliko vznemirjenje in izse-ljeniško gibanje po deželi, opozarjamo naše ljudstvo, naj se pomiri, naj se ne da varati, na) se varuje sleparjev in naj bo oprezno. _ NOVI VOZNI RED Čitatelje opozarjamo, da je uvedla železniška uprava s 1. decembra nekatere spremembe v urniku prometa na železnicah. Na četrti strani objavljamo pregled odhodov vlakov po novem ur- ___t cEDDSQSX» ¥ Trata, dae -2. ik«.__„ Ad i Reke Mg knlifle „Garlife Katice** v criiiofljiiem leti 7 1) Predvsem bodo prejeli naročniki Goriške Matice II. snopič Bačarjeve knjige «Zdravje in bolezen v domači hiši». Prvi snopič je obsegal popis človeškega telesa. Pisatelj je to suhoparno snov obdelal kolikor mu je bilo pač le mogoče v poljudnem in lahko razumljivem in prebavnem tonu. Popis telesa je bil potreben, da bodo čitatelji laže razumeli opis bolezni, njihov .postanek in sedež v človeškem telesu. Celotno »travniško knjigo bo morala imeti sleherna naša hiša. Mi Slovenci do sedaj še nismo imeli, poleg drobne "Kneipove knjižice nobene poljudne zdravniške knjige in zato se je zgodilo, da so n. pr. že v tekočem letu po naši deželi nasedli ljudje tujim agentom in plačali samo za predplačilo neke zdravniške knjige L 60, stala jih bo pa 160 lir. Pri Goriški Matici jo pa dobe navrh _z drugimi knjigami. Opozarjajo se vsi naročniki, da na J. snopič in .na poznejše skrbno pazijo, da ju bodo Lahko dali vezati v eno samo knjigo. 2} Kot smo imeli letos naročniki Goriške Matico zanimivo knjigo «Nasi kraji v preteklosti^ tako bodo dobili prihodnje leto «Zgodovino naših domačih živali in pitanih rastlin«. 3) in 4). l>va naša pisatelja, sinova naše zemlje, živeča v "teh krajih, sta izasnovala In spisla več povesti. Pisatelj, doma iz ožje goriške dežele, obravnava v .povestih cTičarjev Tone», «£tefan izpod Skal« -in ffPrpe s 7Crasa» Življenje in običaje "Vipav-rev hi Kraševcev, France Bevk pa v zgodovinskem romanu «Nebesna znamenja« trpljenje našega ljudstva, posebno pa morskega v davnih časih turških vpadov. Zgodovinski roman «Nebesna znamenja« bo posebna iako obsežna knjiga m jo dobe kot neobvezno knjigo naročniki Goriške Matice, ako doplačajo 3 lire. 5) Skušala bo Matica, dane bo manjkala mladinska knjiga, primerna tudi za odrasle. Ker se cene knjigam ne povišajo in ostane za naročnike dosedanja cena 5 lir z doplačilom 3 Ur za obsežni fakultativni ®ev-.kov roman, ne hoch> imeli povejeniki težke naloge z nabiranjem naročnikov pri tem tako bogatem knjižnem daru Xiorifike Matice za prihodnje leto. Drulfvtat «MB „ — S. D. Adria. Jutri velmnžen člantfn sestanek v DKD. Naj niiiče ne motika! Točno ob 8.30! Iz tria Skesa ilvljenia Grozna smrt voznika - Zmečkan pod Pr«mtfO}$iffV Mfidarja .Leta 1924. je imenovalo društvo narodov mednarodni odbor znamenitih učenja-.kov in zastopnikov katoliške, anglikanske cerkve in mohamedanske vere, da preustroji koledar. Ta odbor je prejel 180 načrtov, od teh 33 iz Francije, 27 iz Zedinje-nih držav, 24 iz 'Nemčije iin -samo pet ;iz Anglije. Glavna napaka sedanjega koledarja rtiči v tem, da so posamezni meseci neenako-dolgi, da se 'prične mrse ci in leta z-razlita nimd tedenskimi dnevi tako, da se ne da iz' datuma sklepati, kateri dan v tednu je bil. Po dveletnem razmotrivanju in ;pwouče-vanju je napravil odsek svtye poročilo. Od vseh sprejetibjiačrtov priporoča samo dva, a ne za-enega ne za drugega -se -še ni moglo odločiti društvo narodov. Prvi načrt deli leto v -štiri enaka četrtletja z dvema mesecema jjo trideset dni in z enim mesecem po eden in trideset dni. Skupaj 364 dni. Manjku j oči 3G5. dan v navadnem letu ali manjku joč a dneva v prestopnem letu je pristavijo -v začetku ali na koncu leta kot praznika brez datuma. Ako ohrani teden kot doslej sed^m dni, -potem se ne doseže jS rtem, tla se vsak :mesec in vsako leto prične z enakim tedenskim dnevom. .Drugi načrt pa deli leto v trinajst .mesecev po štiri tedne, torej po osem in dvajset dni, kar da zopet le 3(J4 dni. 365. oziroma še 3G(J. dan se priključijo letu v začetku ali na koncu. Na ta način se prične vsak mesec z nedeljo.-Ker bi^ja imelo leto trinajst mesecev, se ne more deliti v četrtletja in polletja. Odbor se ^»dovdljuje ~v svojem poročilu, da pojasni dobre in slabe straniobeh načrtov. Samo v ceneni vprašanju nastopa odbor odločneje; -v -soglasju z zastopniki :raz-nih ver .zahteva, naj se določi za velikonoc ona nedelja, .ki sledi drugi soboti v aprilu. Poba, v kateri laliko pade velika noč in ki je znašala doslej pet in trideset dni, bi se skrčila na ta način na šest dni. Toda vsi ii načrti niso novi. Društvo -narodov bo imelo "težko -stališče, preden se odloči bodisi za to ali ono preustrojitev koledarja. _ iEelsldsshe zroze med Trstom in ČeiioslcfcgašJko V pondeljek so vršili poskusni direktni telefonski pogovori med Trstom in iPl?-mjem, važnim čehoslova&kim industrijskim središčem, ki ima številne trgovske stike s .Trstom. Poskusi so se popolnoma iti skoro bipna, .kajti 'nesrečni mož je imel zmečkan prsni koš in je poleg tega za-dobil še druge notranje poškodbe. O nesreči so bili obveščeni miljski orožniki, ki so izvršili izvid na licu mesta ter spravili na varno konja in voz. Identifikacija Neznani utcipljenec, o Jcaterem smo poročali, da so ga pretekli petek potegnili iz morja pri pomolu «Audace», je bil včeraj končno idrvutifo^r^vn, poznala ga je -njegova sestra Katarina Teja iperroceam iii :je včeraj »pol- dne prišle v ^mrtvašnico onestne bolnišnice ter si ogledala .predmete, ki so jih našli pri njem. in ryegcwo obleko. Nesrečnik je 54-letni iežttk Josip Teja iz Vicima, odkoder .se »je nedavno preselil 'V Tast, ikjer pa mi imel stalnega brvaiiSčah Ženska, stanuje v ulici -Donota. št. 7, je povedala, da jo je brat obiskal preil kakima 14 nftnevi aspečer ob pozni uri; J»l je nekoliko vinjen. Od tedaj ga ni več videla. Najbrž je nesrečni mož po nhiakm pni sestri trenil ik morju, da Jh si poiskal prenočišče na. rkaki ladji, «kjer je ae večkrat prenočeval. Brezdvomno je radi rpijanosti padel v morje in žalostno utonil. Danes predpoldne bo tempi o prepeljano na pokopališče pri Sv. J\aii. Veliku tatvina w skJndiiču prepro« Predpreteklo nor so zlikovci posvetili svojo grabeži j fvd pokornost skladišču preprog, -ki ga ima trgovec Jurij Hadži Andi-nian v ulici Cassa del Kispamiio št. 2. S pomočjo ključev, "k-i so bili brezdvomno izborno ponarejeni so odprli dvojna vrata ter tako prišli 'brez vsakih ^eSkoč v dkiadi-^šue, 4cjer «o nasti bogato ixbero dragocenih perzijskih in turških preprog. KajFOitia -«o ^i zlikovoi izbrali le najfinejše blago. Odnesli so 20 preprog v skupni vrednosti o-kdli 20:000 Mr. Bi^kone bi bili -radi Andi-niana še bolj oškodovali, pa jih 'je -menda kdo 'motil pri «delu», «fla niso tega storili. Ravnali so se pač po .pregovarn: «Kdor ni 3 Tiialini .zadovoljen____» Tatvino -ud Dilkrili uslužbenci fcvrdke, -ko so včeraj zjutraj odprli skladišče. O dogodku je liila taikoj obveščena policija, ki sedaj z vso vnemo išče -zlikovce in preproge. — Tržaško sodišče tobak. Hrvatm Uvim pok. I«na iz Trsta je dtodolaren, da je dne 26. nktzttra t. 1. jmi razkladanju tobaka z mieega Xloydovega parnika odnesel približno 30 dkg tobaka in ga skušal nesti iz proste luke. Obtoženec priznava dejanje. Je pred kaznovan, zato predlaga drž. pravdnik zanj zapor 1 leta in 1 meseca in 500 lir £lobe. Sodišče je obsodilo Hrovatina na 10 mesecev in 5 dni ječe in M> lir ghibe. Ogrtač. iGorradmi Pina vdova Pere o iz Ancone se je zagovarjala včeraj pred tu-1 "kajšnjhn sodiščem Tadi tatvine volnenega ogrtača, -katerega je odnesla ^iz garaže v ulici S. Pietro («Bologira»). Priča Michelich pove, da je videl Corradinijevo vzeti šal z avtomobila in ji .potem sledil, dokler ni .bila aretirana. Šal je last nekega Stelana Henrika. Obtoženka priznava dejanje iri srhu tega priznava še zločine, o -katerih =sploh ne go^iri obtožnica, in "sicer, da je odnesla iz restaVKacije »reber več mamiz-negra corodja in iz treatavraciie «AlIa citta - Pri.znav* dejanje v celoti, sna* v tukajšnji kotlini at mnogokrat za: JžDa pride do šip, je moral prepilezati dva [metra itimik ,«id. Je že predkaznovan radi ifilvinv. Sodišče je obsodilo Vrabca na 2 leti in '22 dni zapora in 50 lir globe. Vrhu tega bo imel nad sabo 1 leto policijsko nadzorstvo. VinoinUge. Kot zadnji se je včeraj pred tukajšnjim kazenskim senatom zagovarjal :cadi ifvalificirane tatvine Škerlavaj Viktor, obdolžen, da Je pred dobrim mesecem v prosti luki pil iz odprtega soda vino in da «0 agenti, ko so ga ustavili, našli pri njem dva venca suhih fig. TTstaVljen je bil od marešjala Faccioll «Ustavil sem ga le iz varnostnih -ozirov. — -Skerlavaj je namreč že p re dkaz n ovan« pravi marešjalo. Sodišče je obsodilo škerlavaja na 1 mesec in 22 dni zapora. mžfrftgft POHOTA. Sada HoctemhianBai pred iiiiffftop. Danes se začne pred tukajšnjo poroto proces proti Rimijanki Nadi Monterubia-nesi, _ki je to pomlad v lastnem hotelu .. „ . x , ._ , , , , ustrelila natakarja Hirschmajma. Po nje- di Parenzo» lstotako — v .obeh krajih kot I nih izjavah ji je Jiatakar Hirachmann že fili^aJunja. dolgo dvoril in enkrat porabil priliko, ko Corradimjeva je obsojena pogojno na 6 ]e bil njen soprog v Rimu ter jo posilil. Idož ^ŽffuZo stal kitih -jz enertne moke v lileb-1 Vodovoda" ckih od 150-200 ^r. L Vm k^; knrii iz j Pred vojno smo ^e^ vodovod, ki nam enotne moke s Sladkorjem, mlekom ali je napeljala tovarna Leykam za nado- oljem v Oblikah jpo 50 gr. po L 3.^0 kg; mestitevipokvarjene vode po vodnjakih, ki kruh iz enotne -moke mešane s turščno «e je ibila pokvarila od špisita, kateri se je v hlabih po pdl 'kg ^po L "2.40 kg; truh Zatekal iz celuloze. Vodovod je bil jiapeljan iz enotne moke anešame z iženo v hleb- 0^ tovarne jio .glavni cesti proti Gradiški ^kili od ^00 gr. mo L leg; kruh izl^01^ -do J^« SZ^ZL Px-Pa tlk Gregoričeve hiše, druga pri enotne nroke ™sane z iženo v TnaSili Kovkču (sedaj Hoscher), tretjk naproti lilebčkih .po "50 «gr. jso L ^20 kg. Tudi meso .poslane cenejše. T goriških mesnicah se mu jniiža cena za šti-.ridesel centezimov pri kg. Za sedaj bo se .določile sletleše cene pri javni razr ^prodaji: meso prve vrste in prve kakovosti od L HM) cdo X 9^-40; meso druge vrste in druge .kakovosti od X 6.40 do X 8.40. » Tozadevna ifmfffija pri irgovski obrtni zbornici je določila pod predsedstvom kemiBarjevflgii namestnika j^g. Aniona Grzana dne ^9. novembra 1026. za glavna hranila sledeči cenik: Jmljši riž X 220-225; navalim riž X 215 vdo 520; tupščna moka X 118-120; navadne testenine X &35r34D.; isladkor V kristalih L ^ftO-®^; semensko olje lir »740-750; domača slanina X 800-810; e-.^0—fiD; selena pesa tHB—»0; ibdlo a^tje Trgovec Trmberto G en ti lom o je ^vileraj javil na policijskem komesarijatu v oib'ci Sanita, da mu je i>il ukraden .«ad£*ek jegulj, vreden 450 lir. — Na isti koDiisaiajat se je predvčera jšnjim prišel pritožit uradnik .Aranand G&-Iimberti, kateremu je .zmanjkalo kolo,, vredno 800 lir, »ki ga je pustil za kratek čas brez -nadzorstva na nliei. Utre žrtvi avtomobila Ko je 49-.letni pomorski ^kapitan Ezio Gi-rardi, stanujoč na Corso Garibaldi ~št. 20, šel sinoči tfedli 19. ure v družbi nekega znanca po tr^ni Gdldoni, ga je v iiližini •Ulice Macrzini 710 dr I neki javni «-vio, ki je pravmil iz^omenjene 'ulioe na trg. jPri ^acicu se je Girardi ranil na levem -sencu, a k sieči ne hudo. Nesrečni kapitan je bil prepeljan *v mestno Trotrušnico, kjer so nru ra-Tio, nzdravljivo -v -6 dneh, izleciTi -in obve-zuli; nato =je bil nm lastno željo prepuScen domači oskrbi. — Slična -nezgoda, se ;je -pripetila včeraj: popdlflne TmnDgalu-Giirso GaribditJiTm ulice !E. Tati. Tam je rarto, ki ga fje ^soodil lerfcai .Anton JPerUirra, stanujoč w ulici .Gimi-mer< iale/«t. Al, podrl 4-iatnega^ilvija Pon-lon, stanujočega v ulici Amerigo Kespuc-. ci št. li. Ser je šofer naglo zavil TVFtran in. ustavil, dečko ni ^rrisel 3>od kolesa, pa se je kljub temu pri paflcu precej inido pe- zlomil «i je ^lesvo ^fjuftnkro se ihudo opraskat ipo rokah iin nogah, ^ofer je zjmepeijal orsroka v -mestrto ilMilni^uieo, jfcjer -so ga .-^»pejeli v tkiruKgični 0—250; ze-i lenorudeča paprika 18&—krompir ob Sabsida Anitrej, šest in petdeset detni -kmet z ©ornbei^ga, je epseval .po .bese-tlilu obtožnice občinskega ifinvaja. .Sodnik ga je oprostil ;m utemeljil to oprostitev s tem, da -se izverile ibesede uasm-dno razžaljen je časti, glede »katere se ^pa ni bila vhzžila ovntiha e. ^Oiirek?o«5Hla je povsod ICoi^iča Antona iz Kojske^a, dokler se ta ni tega naveličal. a kakor se vidi, se tvrdka "Bruimer za občinska vodovod niti ne zmeni več. Prosimo našega gospoda -poteštata, naj ijvrdko ifinnmer opozori na to njeno dolžnost. In ako bi ne pomagala opozorite,v, — naj hi gosp. poteštat napravil zato primerne korake. V .soboto ^o bih odpuščeni iz službe zelo mnogi delavci tovarne Brunner. Domačih delavcev odpuščenih iz tvornice smo našteli 91. "V pondeljek so se nekateri -teh od-puBeenih delavcev zatekli k r odu pote-štBrtu -s prošnjo, da iii jim pomagal do zo-petnega ustopa na delo. Gosp. poteštat jim je obljubil, da bo^on posredoval. Ubogi lju-" dje, ravno sedaj na zimo jim preti huda. Kako preživeti sebe in družino, če ni za^ služka. So skoraj vsi taki, ki nimajo nika-kega premoženja. JZ BOVŠKEGA. _Bovec, 29. 11. I£t2ti. Opomba nradništva: Prejeli smo še naslednje poročilo o letošnjih hudih urah po Bovškem ter v prvih .premožnih akcijah. Kot povsod v gorah, je tudi v naši kotli-aii divjal vihar Jn lfiihko trdim, da si je nje-igova sila izbrala rravno naše vasi za -svojo največjo .žrtev. _Majveč so tiipele vasi Bovec, Dor, tlezsoča in Kal - Koritenca. Sunki viharja so b!K tako močni, da se je ljudstvo balo za svoje .hiše. Velika sreča je, 'dani kilo človeških žrtev.^škoda je-velika, povzročena na strehah, ki bo še precej časa vidna. Vrbutega je še .močni naliv dežja .mnogo pripomogel, da se je škoda povečala. "Nalivi so tudi zopet povzročili, da so vode narasle. Soča in "Koritenca, kakor vsi dragi -hudourniki, so narasli zelo nad nor-malo. V Trenti je otlnesla -Soča še zadnje Jirvi, Jti «0 vezale bregove, ^edaj obstoja to. — Danes nas je zapustil kara M n irski maiv šal, poveljnik tukajšnje Bekcije. Odhaja v penzijo. Tukaj je bal skoro dve leti. Bil je mož na mestu, strog, a pravičen. Bil je zelo priljubljen pri prebivalstvu. Dobro bi bilo, da bi ga tudi njegov namestnik posnema* v dobrobit državi in ljudstvu. Odhajajočemu maršalu in njegovi družini pa se želi srečno življenje v privatnem življenju, nje govima otrokoma pa, da naj bi ne pozabila jezika, Ici sta se ga naučila med našim ljud-s tvom. * » * Povprečna škodaznaša: V .Bovcu L 25.000 v Dvoru L 15.000, v Ceizsoči L 35.000, v Ka-lu-Koritnici L, 15.000. Poleg te škode bodo oškodovani ljudje pri prodaji živine po sedanji izredno nizki ceni. Mostove je odneslo: Za Dvorom, deloma v Kogu-Cezsoškem ter vse med Bovcem i o Trento - razven 4coritniškega. Cesta proti Trenti je na mnogih krajih odnesena in uničena tako, da je promet med Bovcem, Sočo in Trento mogoč samo za pešce. Reška pokrajina SENOVO PBI BISTRICI Deževje, gospodarstvo Malone dva meseca je neprestano deževalo, da nas je spravljalo v obup. Najmanjšega dela ni bilo mogoče opraviti, ne da hi se bil človek zmočil. Z veliko muko smo spravili pod streho zadnje poljske pridelke in še z večjo smo sejali. Seveda je veliko setve izostalo. Treba bo misliti na pemlađno setev, ki ni pri nas v navadi. V taki od večnih dežjev zbiLi zemlji ne morejo mlade rastline uspevati. Višek naliva pa je bil v petek, 19. t. ni. Lilo je od 4. do 8 ure, da je hilo vse pod vodo. Starejši možje ne pomnijo take&a dežja, ki je, umevno, povzročil dbčtrtno škodo na zemljiščih in poteh. Tudi t-o mnenja, da bo po dežju pritisnil mraz, ki se ga zelo boje. Kako ne, ko nimajo kurjave, nifi stelje. Kmetijski sestanek, znaki pomladi. Tudi ta sestanek je vreden, da ga omenimo, ker kaže vedno večje zanimanje kmetovalcev za vzajemno kmetijsko gospodarstvo. V nedeljo je hilo naže shajulitic o nabito polno. JEiilo je nad 70 udeležencev, jned temi nad eno četrtiriko mladih. — Dnevni red je bil tako obširen, knkor so vedno bolj obširne nase potrebe. T*riSli smo do sledečih sklepov: 1) 'Poskrbi se za nakup nekaj bikov švicarske sive pasme in morebitno tudi ju--nic (po naročilu kmetovalcev). Biki -se raz-dele .predvsem v vasi, ki ne razpolagajo s jdemenjaki, in sicer posestnikom, Jti se .javijo za to pripravljene. Ji) -Nujno potrehna je ustanov rt ev zadružne vnovčevalnice za naše sadne pridelke in zgradba zadružne žganjekuhe posebno, Jcer sedanji domači -kotli bodo v kratkem času izginili, in to hotiisi s prevelikimi pristojbinami, konkurenco ali pa tudi s prepovedjo. 3) Trnavsko-bistriški posestniki se načelno strinjajo z namero o napravi skupnoga pašnika, jposebno za mlado m jalovo živino. V *ta namen se vrši v soboto 4. t. m. ob 7. uri zvečer sestanek trnovskih živinorejcev. 4) V nedeljo 5. t. m. ob 2.30 popoldne se vrši sestanek sadjarjev v svrho posveto-« vanja in dogovora o sadnih vrstah, (jablane, hruške), ki naj bi se gojile v nalSih vaseh. Omeniti moramo, da je posertil -sestanek tudi voditelj novoustanovljenega kmertij-sko-potovalnega urada v Trnovem g. -dr. BancD, ki bo imel svoj urad, kjer je bil občinski urad. Tudi okrajna kmetijska zadruga bo, kot kaže, polagoma zrastla na številu članov. Kmetovalci, pristopajte, družite se! immi m umetnost TRNOVSKEM GOZDU — ^ „ ^ fflKtoinuiiilmii asitthffi ostaje je »bil 40-^80; "»Isib j^ffl*" v _______ _ . _ ______' * .»in botri 1 1 Ar/ »vir V t wavi/i I .aaAm* uh> i49^feini Aežrik Tincanc Geahot. stanujoč na liireti št. 31ožs Je grafi delu vV .prost; :itiki HI. ddlfiirka hnfle iiiezgoda. Ko doWJ; Jižol v štročhi .mnli 400—50Q;'-nara- J* T*'^mbufvrmc*: Pnrtrim^rlanflo -pre-dižnik ; repa sladka 40—«0: Jtepk Ifela ^ ^ ^Bflnnaippn^l' 120^150; korenje 70 -100; sbina^fl) ^^ ^ ^ y.naž ?afl,to-l 400: čebuki 30—55- Česen 130 __jiiuitte puđ&nnbe nxa idesimui kotom. Spp^jsfh Sadje: Jabolka 70—490; -trruSfee w kirairprčiii ^oiblelok, b® mu! ikostanj «mHronb> 100-^25H); ^Fozđje — IBMh, pomaranče 100—220 za kvintal, 35—40 L za zaboj; limone —v—. — del ie jajca, kokos, Obleke in petdeset ««n a^d p y Trento, in^iaer oui, Mf4raUv Wia, «1to ?a Kumar ^azabji on T>ersolje T^rancma. &iavni cesfij a ludi ta je zelo neVarna, ker •Dvajset dni se _bo onoral xato pokoriti. |so žice ^popustile. *Vrhutega je tudi cesta 'Bovee-Trenta na mnogih tkrajih pretrgana, tako da z vozovi-sploh ni mogoče v Trento. 4»edaj popravlja cesto »ena nlpinska «totni-jaiz-Čedada in mora se priznati, da se trudijo z malimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, jKjfH-aviti -vsaj toliko, da se bo lahko prevažal .živež. Obenem se popravljajo •tudi privatne tbrvi, da se stvori -zopet -zveza med hrogovi -Soče. Tudi -vlada je poslala nekoliko denaraiih zneskov, iki so se razdelili med une, ki so imeli največje škode.: Sedso je upadel po vseh vrhovih .-sneg in lupanj« je, da Jk> do ikonca lela .mirno. V Soči se sliSijo se vedno potresni sunki in sicer precej močni, tačko da je 'ljudstvo zelo vznemirjeno. Tudi v -Bovcu je prejšnji teden ttvrfkrat Streslo. To tresaitje pa "ni Tipkaj novega, kajfi stecra poročila pravijo, da •so se pred 1S0 dffti, 4ld«d hiti ravno rtuki na- fhBmmtor "V torek "kmalu po kosilu je izjavil B uda i Josip, bivajoč v hiši St. 107, da gre počivat, in prosil, naj bi ga, ne molili. I>ružina je §1« po svojih opra vilih i« jsele zvečer, Jto so prinesli v spalno sobo luč, so opazili, da se je l>il Tevez .tačar že obesil. Potrdil je močan fca-"velj ji a tramu pod "Stropom jn zanko, *v katero, _stopivši aaa mizo, vtaknil gtevo. Obvestili so .se karabinirji, 'M so prišli jia Uče .mesta, prišel Je "tuđi ^dravntk, Iti -hi mogel drugega, "kakor ii^ulv^ i smrt, *ki je nastopila pred par uranii. Budal Josip je Jail star komaj đva in jpetdeset M Vzrok -liči ro^riHn y njege- par 4eiioov 1 čuvati postelje. POmSUifE za^Marskofosnilei iwi, glSali "tudi laki potresni sunki, ffio nmeva se, poročalo. IFmttfe »adfcBfewIRitofljim, Miteta pa! prostim «trašno opustošenje, iz katrtrega iijo -v lEsfitn. AmOds w v^pri^iB v «owru orili ai|a (obifl) an groza. Jttikjer drevesa, le -Stori ca ni vninflinib rthlanli ^mučanki kiurzi., anale iz visoke Irasve Jtai aapnžčani okost-j >ia fa^okgB 3)6 amrtjf Jn irntnukUirji. — n jaki, "ki so -svoji n^orti in ^po- 'Skoda fe. fla ni pripravTjenega ter^nn. in minu razdeiania. "Prei obrasrfle doline, "ki X.ep dan, kakršnili je bilo letos malo. ^Utiramo pot skozi grmovje v neprosojni gozd. V vrhovih dreves pošumijova hludna -sapica spremljana z žvrgolenjeni in čiv-.kanjein ptic. V vrhuncih gričev pordeva -solnce. Vrste se jase ju grmovje pomešano z drevjem. Vseokrog močna tišina, čuje se le globoko dihanje naSih pljuč v tem svežem zraku. Vsi srno zatopljeni v krasoto narave, ki se nam ob lem trenutku poraja neizrečeno lopa ler zo]jet izginja. V Ijtcz-mejnost valove ^riči in hribi, -obkrožujoč :nas s svqjo Tesnobo in mogočnoistja. — .Nehote-se ustavi korak--Oh - oh! isimo v gozdu. Prsa se razširijo, duža začuti sladki mir, v pozabnost se umakneta zlo in gorje, ki vladata Človeštvo. Zardi se kot bi stopil v svetišče, ki ga je izdelal največji umetnik sveta. "Visoko in nemo mole drevesa -kot sveae :11a žrtveniku. sKamor sega oko, «mua helhiti teh prirodnih stebrov, Jvi po-bLLSčevajo v neki tajiiuitveni -sveihibi. 2.CLsx'y .ci začutiš, da -so to brezštevilne statue, spominjajoče nas na prošlost in večnost. T*od nami in pred nami globoke lijaste doline, posejane z vitkimi -svečami, kot bi jih kdo uvrstil v krogu. «Ali se ti ne zdi to kot iarasrno svetižčr, ki prekaša -vsako domače,« pravi tovariš. «Res je, in ob tej čarobnosti in veličanstvu -začutim, kako velik je Bog,» sledi odgovor. Zdramimo se iz zamaknjenega opazovanja m hitimo po Stezi skozi gozd. liesno in lev d strmi drevje .nad uami. "Npjiriča-kovsno občutimo s ttah -vrhunoev rti^pek očitok: tcivaj 'bočete, vi ljudje, tod, vi skru-liitelji evetižč, -čemu nas .motite v temi sve--tem juiru!» -Nekaj nam stisne .srce in mi hitimo, a pomilovanje se dviga ~v duši drevesom, delu našega življenja, "v pmios narodu, krepka ^sot on, dbsojena na 'konec... ^ot nas *vodi ob nizu iLjastih ddlin, iki jih je rastvorila mač wntle. Poraščene so V5»e m ignato, nekatere ne puste miti pogleda do svoje globočine, kot bi "Ćulile izgine drevje. "2e globoke so le ddline; člo--vek strmi nad močjo prirodne sile :in po-maga 'drffbgfi. (Goosd se irazmakne; preti rnomi se truz- V Trstu, dne 2. decembra 1928». « EDINOST* m. so bile podobne oltarjem, so kakor grob. Globoke jame zijajo v potnika s Črno teraso na dnu, kjer je demon v plesu pel konec mogočnemu gozdu.' Hodili smo naglo, ker nas je bilo strah. Le skrivoma smo se ogledavali. Čutili smo maščevalno očitanje narave. Poredkoma smo sreeavali stare očake in velikane, ki so nas prešerno gledali, kot bi hoteli reči: ^Uničujete nas, a uničite sebe!« Zadeli smo na vas. Spustili smo se h hišam, kjer smo se okrepčali. Dela nam je dobro resnost in šegavoSt stanovalcev. Vsakdo bi mislil, da dobi v takih samotah napol divjake, a bi se hudo zmotil. Našo pozornost je zbudil zanimiv pogovor kmetov: «Cudno jadramo,« pristavi eden, «sedaj da bi še priimke menjali!« «Eh, kaj boš tisto! Ce bi ti poznal zgodovino Slovanov!» «Dobro, ali čudno je, da so bili Slovani, posebno nekateri, bolj nazaj?« «Nič ni čudnega; svobodni niso bili tako kot so bili na primer Nemci. — Ali, kako je vse šlo in se menjavalo! Kje so Huni, Goti, Longobardi, Nemci, Turki in drugi!« Tišina pretrga za trenutek pogovor. «Da, čudno je, kako vse mine.« Molčali smo vsi in se zamislili. — ž. ž. samo v svoji domovini, ampak tudi v deželah, ki so jih rimske legije zasedle, so gradili poleg krasnih stavb, trdnjav, vodovodov, cest itd., katere še današnja tako dovršena tehnika občuduje," i neštevilno.obmorskih zgradb; na Francoskem in Angleškem vidimo še danes njih ostanke. Skozi dolgo dobo vidimo, da uporabljajo v svetilnikih popolnoma; primitivno kurivo: les, premog itd.; šele kasneje je na Francoskem olje izpodrinilo imenovane kurilne snovi. Leta 1790. pa so prvič uporabili Argandovo svetilko, kakor jo imamo v naši stanovanjski luči z prožnim stenjem, in sicer v svetilniku, ki se nahaja ob izlivu reke Gironde. Približno trideset let kasneje je francoski fizik Fresnel iznašel posebno vrsto leče, katere imenujemo dioptrične in katadioptrične krožne leče, katerih opis bi nas zapeljal predaleč na fizikalno polje. Njim večjo svetovno razstavo znnmk v velikem, deset nadstropij visokem poslopju, Grand Central Palastu. Najdragocenejše znamke so čuvali policisti v civilu, seveda oboroženi. Dva tisoč ljudi je obiskalo vsak dan to Zanimivo razstavo, v kateri je bilo razstavljenih štiristo osemdeset najdragocenejših zbirk iz vsega sveta. Mr. Hind iz Utike (Sev. Amerika) je razstavil svoje znamenite redkosti, tako ono znamko iz britske Guyane (Južna Amerika) za en cent, ki se nahaja na svetu edino le v tem izvodu. Hind je dal zanjo pred dvema letoma 160.000 frankov in tedaj je bil frank še nekaj vreden. Obiskovalci razstave so občudovali tudi zbirko znamk z vsega sveta v neuporabljeni obliki, ki ji je lastnik neki W. E. Hawkins. Med razstavljalci je bil tudi Adolf Passer iz Prage, strokovnjak za turške znamke in dr. Emil Diena iz Neaplja, ki velja kot največji poznavalec stare Italije. Največjo zbirko je se imamo zahvaliti, da imamo danes tako perfektne svetilnike. V principu razstavil Alfred M. Lichtenstein iz sestoji luč svetilnika, iz svetilke močne j Newyorka. Bilje zato odlikovan, kakor svetlobe (danes je v velikem številu f so se tudi etiiifcevale osebe, ki so se svetilnikov uporabljena elektrika), o--izkazale v Hlapeli stični literaturi in ti-Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, drža vni krog katere se nahaja prizmatična j skarne, ki so izdelale najlepše znam-mlekarski instruktor. Izdala Zadružna stena in v njenih straneh velike leče. ;ke. zveza v Gorici. Založila Katoliška knji-;Radi učinka imenovanih leč izhajajo garna v Gorici- Velika knjiga obsega iz svetilnika, žarki združeni v snopih- 28G strani, 132 slik. Evo naslove glavnih poglavij: Mleko za sir. Gretje mleka.. Zasirjenje. Obdelovanje strdi. Pred-sirjenje. Dogrevanje. Sušenje. Dviga- valih, in sicer v številu, kolikor ima prizma strani. Cela luč se slednjič vrti okrog navpične osi. Po svetlobni barvi in vrtilni hitrosti luči, to se pravi u £jui ciijc a. uukmii iii iia " —**— "" "" - "™ ■ " ■ l. Izdelovalni predpisi raznih vrst'— zadene gledalca, in med naslednjim t. Zvara. Mehki siri. Poltrdi siri. snopom, razlikujemo svetilnike. Po- nje drobljenca- Stiskanje sira. SoJenje po intervalu časa., ki poteče med tre-sira„ Zorenje sira. Bolezni in napske nurkom. ko en snop žarkov — svetloba* sira sira Poltrdi siri. Trdi siri. Siri iz ovčjega časi se vrteče luči pošiljajo svojo svet-mleka, Kozji in drugi siri. Beljakovin- lobo v intervalih štirih minut; pri hiški siri. Gospodarstvo 3irarn. Suho , tro se vrtečih pa znaša ta medčas le mleko. Dobava zgoščenega mleka. Iz- nekaj sekund. delava, mlečnega prahu. Izdelava mleč-l Vsakemu ladijskemu kapitanu izro-nega sladkorja. Kazein. Mlečni kamen, j če pomorske oblasti seznam vseh sve-Zdravila in živila. Sir v škatlicah. — j tilnikov posameznih obrežij, njih svet-Cena knjige: nevezana 20 lir, vezana 23 lobnib barv in intervalov. Ponekod u-lir. V Jugoslaviji cena ista Preračun, porablja jo tudi dva svetilnika, ki se lir v dinarje po dnevnem kurzu na dan; nahajata, v neposredni bližini drug po-prodaje. Dobiva se v Gorici v Katoliški; leg drugega. Kar se tiče barve svetlo-knjigami, pa tudi po drugih knjigar- be svetilnika, se uporablja skoraj iz-nah v Italiji in Jugoslaviji. ključno bela, zelena ter rdeča. Razen navedenih svetilnikov z inter-mitent.no svetlobo imamo še one s stalno — feu fixe. Pri teh pa ne tvorijo žarki, izhajajoči iz svetilnika, oblike valjev, ampak stožcev, kateri se s svojo površino dotikajo morske gladine; znano je namreč, da ima zemlja I krogli podobno obliko, katero imenu- mu OGLASI BE8UTZ-S£I29ivia fa*23,pOBk* »prevodi v vseh j«zikfh. (1518 9EČKI za £Mčfcaai&MO tovarno se iščejo; predstaviti se v čctrtrtL, pri Pili Oberie, Androna S. Tecla 1822 HIŠICA, (3 sob«, kuhinja, voda, plin, zemljišče) se proda. Roiano, ^"»»p santa 285 1818 Za praznik predstavlja ODUSt Izredno priliko za nakup. Popust se odbije pri blagajni na vseh stalpih cenah, ki so v resnici nizke in označene na vsakem predmetu. JZ « STANOVANJE (ena .ali dve sobi in kuhinja) išče gospa sama, T-iača. najemnino za dve leti naprej. Androna S. Tecla ISTIH, Peric 1819 UČITELJ ali učiteljica za angleščino se išče. Ponudbe pod «An|leifiw» na ajpravništvo 1820 TRTE CEPL2SMSE -odlikovaše trtnice. črne vr-j ste: refošk, bargoaja. fcankinja, merlot, črnina, por- | tugalka, atikante i. t, d. Bele ^rste: ribola, grganja, > klarenca, malvazija, rlat^Mn. rizling, glera. savi- i gnon, jn razne namizne. Cenik na zakte-» vo zastonj. Ivan ForSč. Preserje p. Komen. 1821 < lažne zanimivosti Susiilnifcl nsKiinj ta sedel Novi svetilnik v tržaški luki je skoraj dovršen: še nekaj časa in njegova . .... , . _ močna svetloba se bo razlivala daleč **** rotacijski elipsoid (razdalja med tja po morju ter bo mornarjem v straš-! obcma tečajema je /,90 manjša od lili nočeh neurja, ko bo vaJovom njih fŠZ**"**}' dejst™ ladja le igrača, rešilni kažipot ter živo , h? dotik^isce med stozcem m marsko upanje na rešitev. j gladino tembolj oddajmo čim višji je Že Hom-r nam v svojih pesmih opi- ^ stozca: • toT^ ^»odišče svetlobe; snie, kako so Grki zažigali kresove na sf P" svetilnikih s fiksno svetlo- gričih ob morju ter s tem označaliiP?1*?* posebna pažnja na vismo mornarjem ob hudih nevihtah mesta, ^et^nika* /aka vidimo da ima sve-kjer laliko brez večje nevarnosti pri_ tilnik na. otoku Vis zan&ce v višini 30 stanejo. Lahko si pa, mislimo, da je bil m naf n???em' om pri Rovinju v Istri efekt takega, kresa silno malenkosten,*'P c<\10,i1U,^ < mi je svetilnik, da se ic taka svetloba le slučajno ter^em dal!sf *fl ^enovano dotikaJišee, le na majhne razdalje zapazila. Tak tem prej bo torej luč zadela mornara; način zaznamovanja varnostnih p.ri- ^cveda mora razaalji «igoVa.na» tudi stanišč seveda ni mogel zadovoljevati;svetlobe. Slednjič ne smemo po-pričelo se je graditi stolpe, na katerih 7almi šo ™ ?ejstvo, da žarki, iziiaja-so sežigalf les, premog itd. Najlepša >ocl 1Z svetilnika rumajo v resnici pretaka zgradba se je nahajala v Aleksan- Hle smeri ampak krivo; to radi raz-driji, katero so prištevali med sedme- ^e gostote atmosfenčmh plasti; zar-ro čudežev sveta Pričel jo je graditi kl- ^ prehajajo skozi te plasti, se Ptolomej Lagi, dovršil jo je Ptolomej; ~ lomii° (celjska refrakcija) is okrog leta 250. pred Kr.i J, s t£ . . ... _.xx x Iz poročil, ki so Srn ohranjena, dn-ln]k<>ra ™ dotikališčem še večja. Vsi ti zna v »to. nadstropje je nosilo veliko število visokih stebrov, ki so tvorili obenem razkošne galerije; celotna zgradba je bila iz mramorja. Na terasi je gorel ogenj, in ako smemo verjeti starim opisovalcem, ki so kaj radi z bombastičnimi besedami marsikaj pretiravali, je dajal ta ogenj jačjo svetlobo nego naši sedanji, tr.ko dovršeni svetilniki. Svetilnik, katerega je ukazal sezidati kasneje Klavdij v Ostiji, luki-Rima, je bil biiie le majhen posnetek onega v Aleksandri ji. Mnogokrat pa so razbojniki na zelo nevarnih mestih zažigali kresove, ka- Fhyladelphius okrog leta 250. pred KrJ™. » tem P06^* razdalja med svetil-T poročil, ki so nam ohranjena, do- .. .. . . ... _ _ ••varno, da je ta, zgradiš ve tilnik ob- ™°"lontJ bJ.s aa i^ih l uiitvo. 1801 s^Rpgsr-7 MLIN s šlirami tamnu, z vodno močjo reke Idrijce, se proda prostsvsilno. ■Zastopništvo ima Franc Vclikonja, stesln »ijitfc, Sv. Lucija. 1798 SM1LAJOD ffapoŠLi sok), kbno sredstvo proti arteriosklerozi, u«nn>li,i mu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u^jicžU Sntiiao sredstvo, posebno priporočljivo za oadbe, -stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni C—teflanovich, Trst, Via Giuiiani 42 (paralelna ulica Via deli'is tria). (1524) PRSNI SIRUP priporočljiv sproti kroničnemu kašlju in In iiiiliijrfiiiin aickcžiani. Steklenica za odrasle L 7.50, za «troke L 5.—. Dobiva se samo ▼ lekarni Castefemovicfc, Trst. \5»a Giuiiani 42. 1481 3AEICV, avioriairatia, il<)iliwni ina, sprejema noseče. Adele Emeisscbttz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Gisaastica), lastna vila, tel. 20-64. 1428 BABICA, a vi nrainaa, sprejema noseće. Govori slovensko. Slavec« Via Giulia 29. Telefon 33-1% 1517 BABICA, diplomamna sprejema noseče. Madon-nina 10, II, 1808 OBJAVA. terim so v nevarnosti ^ nahajajoči ^^ I^f«^ za^ljiva mornarji sledili. Ladja., katero so vrgli v takih nevarnih krajih valovi na suho, je bila last onega, Čigar je bila zemlja. Najlepši svetilnik nahajamo pa. brezi-dvomno v času rimskega imperija. Ne luč svetilnika, ga. obiskujejo in šumenje in tuljenje vihre ga. venomer opozarjata na težko odgovornost. I. S. Največja svetovna razstava Pred kratkim časom je o-tvori 1 v New-Yorku predsednik Cooiidge naj- V pondeljek, 4hie decembra t. 1. dopoldan, ofe Si uri se bo vršila v pisarni odvetnika L,. Vadnal v Postojni — radi selitve — prodaja iz proste roke zemljišča vložek' št. 78, obstoječega iz hiše št. 3 v Pred jami pri Postojni, gospodarskega poslopja, zemljišča v izmeri 12 ha 58 a 26 m? ter raznih priti-klin. Najmanjši ponudek naša lir 67.000. Hiša je zidaka * opeko, krita in vsebuje kuhinjom 2 -sobi; gospodarsko po-; jslc-pje obsega 'hlev za 8 glav živine, 2 j kleti, 2 lopi in 2 svinjaka. Med zemljiškimi parcelami je gozd,; ki meri 4 ha 02 a 82 m'. (1257) Gospodinje ! Kdor dobro kapi....... ta prihrani. Z „O. O. prlpiavlte tako pfjačo, ki odgovarja vsem zahtevam. Rabite ta Izdelek In prepričali se bodete o njegovih Izbornih kakovostih: Moč — Lepa barva — Okus — Prihranek ! Zastopnik: B. Poiesello, Gorica, Corso VItt. Etn. 47, tel. 1X1 mi LIH iiiBiii llfMBBfll SV. MIKLAVŽ j ROMEO CIPRIANI - Trst, Piazza Gotdoni 12 J Ob te) priliki bo prodajala tvrdka ROMEO CIPRIANI Trst — Piazza Goldoni 12 po posebnih cenah z 20% popu Bogata izfeera rokavic, mal Iz fnštanja in volne, ovojk, bombazastih m vol-oenA nogavic, svileni* in volnenih šerp, zimskih kap, pull-over, giiets in športnih maj po vseh cenah. Najbogatejša zalega Izdelanega perila in na meter. Najnovejši dohodi vseh 5-Uskih novosti snkna za obleke, plaščev i a toil- lcurs od L 14.25 naprej. Nogavice in maie iz bombaža in volne za otroke« ženske In moške. Popotna izkera drobnarije. Oovorl se slovenski. CORSO 11» Urad crnima fttnzuumi se preseli 0 016 HflUfiO itI I. Vsled preselitve bo urad v četrtek, Z t m. zaprt. (i2M> Mm! mm partUE Mitits m ivl nak. JAKOB BEVC 1247 mm te zlatarna Trst, Cmmpo S. Giacomo 3 21? tO ▼ t baki ron«tici po »»jvtfjih oeaah Krom plačuje vi^e kot dragi. raznorrstirll vr in liaienia«. Ne pozabite^ da ima tvrdka „iM EfSšlaad4' Tnt.C«rseim(I,2S nzsprotl usUvljaloici IZSOfPUlj. 0!5!eKp pesrsni* e I250 lu-lc ifiouffisKo bliso Ustna krojcohca 1. reda Padružaca t I0SIK Ma Castete« (hiša Lapajae} Govori te slovensko ftKT^ BBB PODLISTEK JULJSS VERNE: (176) Skrivnostni otok — Tudi >az se ne bojim navadnega potresa, je odgovoril im in plamen sta se dvigala iz žrela; toča žlindre se je usula na tla; toda biio ni nobenega izbruha lave. To je bil dokaz, da niso ognjeniške mase dosegle zgornjega roba osrednejega dimnika. «In vendar bi rajSi videl, če bi se izlila! je rekel sam pri sebi Cir Smith; tako bf bil vsaj gotov, da je lava na§la svoj navadni izhod. Kdo ve, Če si ne bo izsilila drugega iztpda? — Toda v tem ne tiči nevarnost IKapitan Nemo je prav slutil Ne, v tem ne tiči nevarnost!" Cir Smith se je povzpel na veliki gorsk' greben, katerega odrastki so oklepali Ki' tasti zaliv. OA tu je mogel pregledati stara lavne proge. Ni imel nobenega dvoma, 1I9 izhajajo te lave iz izbruha, ki se je izvrši) pred pradavnim časom IV. •EDINOST* V Trsta, dne 2. decembra 1921. Hči ruskega pisatelja Dostojevskega V vasi Grils pri Bolcanu je umrla te dneve hči znamenitega ruskega pisatelja Fedorja MihajloviČa Dostojevskega Fedorovna Dostojevska. Bila je znana kot dobra prevajalka, a tudi kot pisateljica je slovela. Rodila se je leta 1871. v Petrogradu, vzgojena je bila v hiši svojega očeta. Po njegovi smrti jo je dal odgoje vat takrat vsemogočni nadprokurator svetega anoda Konstantin Pobjedonoscev. Najprej je prevajala nemška in italijanska dela na ruski jezik, kmalu nato je pa spisala sama roman «Emigrantinja», v katerem opisuje usodo Rusinje, ki je pregnana v Sibirijo. Leta 1922. so izšli njeni spomini na njenega očeta, knjiga, ki je sedaj skoraj že v vse evropske jezike prevedena. Na sedanjo rusko vladavino je bila zelo jezna, ker je njo, hčerko velikega pisatelja, oropala vseh literarnih pravic in jo tako pahnila v bedo in pomanjkanje. Gorovje na potovanja. Gorovje v tessinskem kantonu v Švici ne daleč od mesta Bellinzona se pomika naprej. Gorovje Albino nudi velezanimivo naravno čudo potujočega gorovja. Seveda preti velika nevarnost nekaterim vasem in mestom, ki se nahajajo na poti, po kateri se gorovje premice. Potujoče gorovje meri dvanajst km~ in je povprečno 1400 m visoko. Geologi študirajo vzroke in so se po večini zedinili v meneju, da gre za notranjo zemeljsko drčo. Navadno spremljajo tako drčo potresi, v tem slučaju pa ni potresov, ker se premice zemlja polagoma. Gorovje Albano potuje, kakor so zmerili, naravnost proti mestu Bellinzona, ki se mu pa ni treba prav nič bati, ker ga obvaruje drugo' hribovje, ki leži med mestom in potujočim Albinom, In ta obrambni zid je iz granita. Porotniki v klavznri. Pred newyorško poroto se je začela razprava proti bivšemu ministru za notranje zadeve Fallu in proti petrolej-skemu magnatu Dollieni-ju, kateremu je, kakor navaja obtožuica, minister prepustil državna nafto vsebujoča zemljišča v vrednosti sto milijonov-dolarjev, za. kar je dobil od magnata sto tisoč dolarjev. Za razpravo vlada po vsem New-Yorku veliko zanimanje. Državni pravdnik je zahetval, da ne smejo priti porotniki ves čas, dokler zveze med Švedi in Angleži in sicer v književnem oziru. Takoj nato je stopil švedski poslanik v Londonu k Shawu in ga končno pregovoril, da je preklical svojo izjavo, s katero je bil odklonil nagrado. Shaw se je dal prepričati, da se njegova želja ne more drugače udejstviti, kakor da sam ustanovi z nagrado potrebni fond za zbližan je švedskih in angleških književnikov. Švedska akademija, ki razdeljuje nagrade, je rešena na ta način velike skrbi, kajti pretila ji je z odklonitvijo od strani Shawa nekaka blamaža, kakršna se še ni bila zgodila, odkar podeljuje (že 26 let) nagrade. Ciganski pregovori Boljši je lešnik v žepu, ko oreh na drevesu. Boljši je hrom osel, ko crknjen konj. Bos ali s škornji, v grob moraš. Samo v zrcalu vidiš svojega najboljšega prijatelja. Goreča treska ugasne v vodi, pa bodi ta Čista ali motna. Mrtvega konja osedlaš, če poljubiš staro žensko. Molčeč mož je kakor gosli brez strun. Revežu sezida hišo edino le smrt. Če kure pijejo vino. Profesor na kmetijski šoli v Fontaine-bleau M. Joubert je ugotovil s poskusi, da se prisilijo kure, da nesejo več jajc, Če se doda njihovi dnevni krmi majhna količina vina. Šest kur, krmljenih na ta način, je zneslo v štirih mesecih 169 jajc več ko šest drugih kur, ki niso dobivale vina. Kako vpliva alkohol na peteline, o tem molči profesorjevo poročilo. ZgoMske drobtinice In anekđcte iz žtoijenia pokojnega cesarja Franca Jožefa Ob desetletnici smrti predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa so listi za kratek čas nekoliko pridvig-nili zastor pozabljenja, ki zakriva spomin na vladarja, s katerim je bila skoro sedem desetletij vezana usoda nekdanje mogočne podonavske monarhije. Ob tej priliki so bile objavljene razne podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja, v katero je usoda vpletla toliko neveselih dogodkov. V svojem življenju se je Franc Jožef dosledno držal nazorov, v katerih je bil vzgojen. Bil je zakrknjenega značaja, malobeseden, strog in natančen do skrajnosti; čut dolžnosti, ki mu ga je v zgodnji mladosti vcepila v dušo ral, toda vkljub temu je sodnik ugodil zahtevi državnega pravdnika. Porotniki bodo torej vseh šest tednov, liko časa bo menda trajala razprava, zaprti, v klavzuri in ne bodo mogli priti s svetom v dotiko. Nov dohodek mestni blagajni. Mestni svet v Altdorfu v Švici je sklenil poseben davek na kratke lase in sicer pri ženskah. Vsaka ženska, ki bo trajala razprava, z nuianjim *ve-|uj va nabok<> razvit; v tem oziru je bil strog tudi napram sebi. Morda , so bile tudi te njegove lastnosti koli-kor toliko vzrok, da je v svojem življenju užil bore malo radosti; menda veselja sploh ni poznal, kajti malokdo ga je videl, da bi se kedaj nasmejal. Ko je po umoru cesarice Elizabete prišel na Dunaj neki novinar, da bi poizvedel, kakšen vtis je napravila ta vest na cesarja, je zvedel ock njegovega si je ostrigla lase, bo morala plačevati! generalnega pobočnika, da cesar m po-vsako leto pol franka. Mestni sveto- j kazal nikake posebne potrtosti; dejal vale i so že pri prvi seji vplačali davke! je, da ga je ta nesreča doletela po volji božje Previdnosti, zato da jo bo vdano prenesel, kakor je prenesel prejšnje udarce usode. Pobočnik je še omenil novinarju, da ne verjame, da bi sploh kaka stvar mogla izpremeniti tira cesarjevega življenja, ki je živel mirno in brez veselja-. Franc Jožef je živel zelo redno; po leti je vstajal ob pol petih, po zimi pa ob petih zjutraj; k počitku je legel ob 9. uri. Ta urnik je izpremenil le v izrednih slučajih, kakor n. pr. kadar je bil pri njem na obisku kak vladar ali pa ob kaki drugi izredni svečanostni priliki. V jedi in pijači je bil zelo skromen; pri kosilu ali večerji je ostal pri mizi le 30 minut, pri uradnih pojedinah pa 50 minut. Užival je samojedi, pripravljene po dunajskem načinu. Ko mu je nekoč dvorni kuhar, meneč, da ga bo veselo presenetil, pripravil neka posebna jedila, za katera je prejel recept iz Pariza, jih je cesar zavrnil, rekoč, da ne mara za umotvore francoske kuharske umetnosti. Kot konservativec in zvest svojim navadam, je cesar mrzil vse novosti; nihče ga ni mogel pripraviti do tega, da bi enkrat govoril po telefonu; tudi na električno dvigalo ni nikoli stopil in v svojem dolgem življenju se je samo dvakrat vozil z avtomobilom. To se je zgodilo o priliki obiska angleškega kralja Edvarda v Ischlu. Krojačem je dal cesar malo dela, ker je vedno nosil svojo vojaško uniformo, izvzemši pri potovanjih v inozemstvo. Na predvečer njegovega odpotovanja v Pariz, ko je moral v naglici opremiti svojo garderobo, ga je krojač opozoril, naj si da prikrojiti smoking, ki je bil tedaj zelo v modi «Ah, smoking,» ga je zavrnil vladar; «to bi bil tisti frak brez gub, ki ga nosijo obiskovalci «Opere» in «Burgtheatra». Ne, rečem vam, da ta nerodna moda ni zame.» Tudi s člani svojega spremstva je bil Franc Jožef brezobziren in nestrpen, kakor sploh s komurkoli, ki je imel opraviti z njim O tem se je prepričal na lastni koži elegantni kancelar Beust, ki je ob neki priliki dal obleči nekatere visoke uradnike iz ministrstva za zunanje zadeve v razkošno uniformo rdeče barve z zlatimi na&ivl. Cesar jih je sicer dobro poznal, pa ko jih je uzrl v novih uniformah, se je obrnil h kancelarju in ga vprašal, kdo so oni gospodje. Grof Beust, nemalo presenečen radi nepričakovanega za svoje žene in hčere in so prepričani, da si niso mogli izbrati boljšega ob-dačljivega predmeta od modernih ženskih frizur, saj bo menda morala vsaka ženska prispevati k blaginji mesta in v njegovo blagajno. Radikalno sredstvo zoper glavobol. Gospo Ano Watt, sedem in petdesetletno vdovo iz Bufala (Zedinjene države Se v. Amer.) je bolela precej časa sem glava. Poskusila je bila razna sredstva, a vsa so bila brezuspešna. Da se reši temeljito bolečin, je skočila v nia-garski vodopad, in res je ni več bolela glava. Utonila je. Arabski pregovori Hočeš jesti dateljne, ne smeš prekli-nj i pečk. — Že z rozino moreš pričeti ti; o\ino z vinom. — Vsi brivci se uče britja na glavah sirot. — Tudi muhe poznajo obraz mlekarice. — Vsak pozna grenki okus svojih lastnih ust. — Zanimaj se za bodoče sosede, preden kupiš hišo. — Kdor izdeluje barve, lahko svojega osla rumeno pobarva. — Ubožec je vedno tujec v svoji domovini. — Prepis ne more odnesti nobenega mramornatega kamna- — Datelj-nova pečka preboli marsikak udarec. — Lopo zapestnico ima človek rad, lepo zapestje ljubi. — Ni je nobene skorje, ki bi se ji drevo smililo. — Tudi mrtvi kanji odseva ropaželjnost iz oči. Fiidobivanje jekla po kemični poti Te dneve se je prijavil na tozadevnem uradu v Berlinu nov patent. Gre namreč za popolnoma nov način proizvajanja jekla. Prvi poskusi so se naplavili v anilinskih tovarnah v Badnu. Uspeh je nepričakovan. Sedaj se je posrečilo železo kemično tako obdelovati, da nastane iz njega jeklo, ki prekaša v vsakem oziru topljeno jeklo. Na nov način pridobljeno jeklo je mnogo trše, a kljub temu prožnejše. Stroški za proizvajanje po novem načinu so celo nižji od dosedanjih. Vsekakor je to zelo važna Iznajdba, ki bo vplivala na železno industrijo v nepregledni meri. Pisatelj Shanr In Nobloft nagrada Kakor smo že poročali, se je podelila Noblova nagrada zat književnost za leto 1925. angleškemu pisatelju Shawu. Zgodilo se je, česar ni nobeden pričakoval. Shaw je odklonil nagrado in izjavil, naj se rajši uporabi njemu namenjena da so to uradniki iz ministrstva. «Glej no,» ga je zavrnil cesar s porogljivim nasmehom, «mislil sem, da so dvorni služabnjki.» Od tedaj se uradniki seveda niso nikoli več prikazali na dvoru v uniformah. Z ministri, s katerimi je ravnal kot z navadnimi uradniki, je bil čestokrat brutalen. Edinole grof Taaffe, s katerim je bil prijatelj še od mladih nog, in stari grof Tisza, za katerega je vedno kazal zanimanje, sta bila deležna njegovega zaupanja in njegove naklonjenosti. Pripovedujejo, da je grof Tisza nekoč pri kosilu na4 dvoru izpil v dušku pol kozarca mrzlega piva. Cesar, ki je to zapazil, gsL je prijazno opozoril, da si bo na ta način pokvaril želodec. «Veličanstvo,* mu je z velikoj prisotnostjo duha odvrnil grof, «ogr-( s ki ministrski predsednik mora imetij izvrsten želodec.» | Zadnji dnevi življenja starega vladarja v samotnih sobanah schdnbrun-' skega gradu so bili aelo žalostni. Ko' je že dva tedna bolehal na vnetju bronhijev, je hotel dne 21. novembra' 1916. ob pol petih sprejeti pri svoji pi-. salni mizi ministre,, (hof&ega cerimo-1 nijarja in načelnika voja&ke pisarne. Kmalu potem mu je njegova hči nad-vojvodinja Marija Valerija sporočila vest, da je papež naročil nunciju mons. Valfre d i Bonzo, na.j mu podeli apostolski blagoslov. Ko je nuncij izvršil svoje poslanstvo, sta obiskala umirajočega cesarja prestolonaslednik nadvojvoda Karel in njegova žena Žita. Tekom obiska, ki je tt&jal fe malo minut, je cesar neprestan® prelistaval vojaške akte. Popolcčne Franc Jožef poklical k sebi dvarKega zdravnika-dr. j a Kerzla in postm?ŽBika ter ju na-i prosil, naj ga spremita- v spalno sobo,' kjer je ostal sam z zdravnikom. Bolnika je od časa. do Saša. mučil kašelj;! dihal je težkov kakor masraioči. Ob 21.; uri je cesar naročil ztErasraiku, naj ga zbudi zjutraj ob &. uri, ker ima še mnogo delav ki ga nt utegnil končati. Nato se je obrnai na drugo stran, ka-j ker da bi hotel zaspati; a iz prs se mu je izvil bolesten stok. Bilo je po njem. Nobenega sorodnika ni bilo ob mrtva-; ški postelji vladarja, ki je štel med potomstvom štirideset sinov, vnukov in pravnukov. v Dolini: pri g. Josipu Jerjan. ▼ Matenfivasi: Kmetska Posojilnica in hranilnica oddaja med svoje Člane 40% kalijevo sol iz skladišča mlekarne v Pre-stranku. Patent za Šoferja Popoln tečaj L 200.—. 53. tečaj se je končal danes. Prihodnji in zadnji tečaj začne v soboto, zadnji dan za rpisovanje. Pension za celo dobo tečaja L 200.—. Kralj, Opčine, zalog« koles. Za Postojno in okolico posebna šola t Postojni, restavracija «Pri Lem», Začetek v petek dne 3. t. m. Za Idrijo in okolico začetek v četrtek 9. t. m. Idrija, Hotel Didič. 1258 f M Mehko baržunasto kožo dobite novega neprekosljivega mila BANFI z rabo 1 L= znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je najboiše Slamoreznice znamke «Mayfart» Z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji. (1251) TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU, Ulica Torrebianca 19, in Raffinerfa 7. kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, krtov, divjih in do* mačih zajcev iid. itd. Sprejemajo se poši!ja«ve po pošti. . ^i^iissfi - Trst Via Cessre Sattttti 10, II. nad., vrata 16 P radno prodale KRONE, GOLDINARJE ZLATO in S&i^O obiščite zlatarno STERMiN Via Mezzinl It. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuaujem listke mestne zastavljalnice. 1220 SEMENSKT Tržaška kmetijska dražba javlja, da bo sprejemala prijava za smoemtki krompir iz Jugoslavije aMN S* ta aKta Vabimo interesente^ đa sa odlašajo z na-ročitvijo, ker bo ieto» vsFeđ velikih poplav splošno p om a rt-jUtan j e- krompirja. Pismena narnJEila sprejema TRŽAŠKA IflBK DRUŽBA V TKSTU ulica Tt«» Mgnf 19. - Tel. 44-30 Semena Is ti PTjula ^toebšSme TRŽAŠKA HXK VKUtBA V TRSTU iioa v 2atojp; Semena; zajamčena ift »veža vrtna, poljska in cvetlrčfie semena, dospela iz Nemčije. Trave: laška ljulka, angleška ljulka, francoska pahovk* ali klavnica, mačji rep itd. Detelje: lucerno ali večno deteljo in domačo ali triletno deteljo. Umetna gnojila: Superfosfat, Thomasovo žlindro, 40% kalijevo čilski soliter in žveplenokisli amonijak. Sire j« ta kK9tt|Kko orodje: Slamoreznice znamke MAYFARTH, pluge, plužna telesa, gnojnične sesalke, travniške in njivske brave, artočne posnemal-nike in razno ročno kmetijsko orodje. Dendrin aH dr ememš karbolinej Sredstvo za pokončavanje raznih drevesnih škodljivcev, zatiraaje mahu in lišaja ter raznih glivičnih trosov na sadnem drevesu. Umetna gneJBa, 49% kalijeve sol, slamoreznice Mayfa*ffe itd. iz naše zaloge imajo na razpolago: V Trnovem; Mlekarska zadruga, katera ima tudi pluge čeških za&mk itd. v Vipavi: pri Kmetski posojilnici; v Sežani: v trgovini GoljevšČek; '■l1! IJflJJHR lilBah pilila. ZO-krftsdH m kaiiia ilalo plačuje po vtfjih cenah nege vsak drugi Albert P o vb —.urama Trstj Via Maztinl 4S 1119 Za vsako potrebo na papirju Vam justreže najsolidnejŠe in z najnižjimi j cenami tvrdka • mm* ki razpolaga z veliko 1252 zalogo papirja in vrecic Izvoz na debelo. Trst, mi P. L Polestrlna St. 1 FiRRO CHiNA PiCi&TTI OkreoCevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet prati MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE (1^53, LEKARNA ZANETTI - TRST - VfaMazzini Odhodi vlakov Pomen kratic: o = osel>ni vlak, ob = ubrzani, b = brzi vlak, m = mešan vlak. TRST -- TRŽIČ 5 (o), 5.25 (o), 0.10 (o), GA5 (b), 7 (b), 8.25 (o) 8.50 (b), 10.35 (b), 12.30 (o), 15 (b), 15.15 (l>), 15.25 (o), 17 (b), 17.25 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (b), 23.45 (o). TRŽIČ — TRST 4.31 (o), tf.57 (oj, 7.10 (o), 8.44 (o), 9.23 (b), 10.21 (b), 10.55 (o), 10.42 (b), 11.46 (b), 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grijanu m Miramarju), 13.35 (b), 14 (o), HUl (o), 17.14 (o), 17.48 (bj, 18 (o), 19.24 (b), ^2.01 vo), 22.32 (o), 23.12 (b). TliST — BSNETK2 5 (o), 7 (b), 8.05 (1), 8.50 (b), 10.35 (b), 15.15 (bj, 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (1), 18.20 io), 20 (b), 23.45 (o). BENETKE — TP.ST 0.40 (o), 5.25 (o), tt.32 (1-2), 3.10 (b), 8.57 (b) 10.55 (b), 12.15 (oj, 15 (b), 17.25 (1), 18.35 {oj, 20.20 (bj. TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.25 (o), K.45 (b), «.25 (o), 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b), 19.20 loj b) iz Gorice : U.C (oj, 7.22 (o), 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 (o), 16.27 (b), 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) i z V i d m a : 5.05 (o), 0.55 (o), 9.0?> (b), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o, do Gorice), 18 (b), 20.10 (o) b izGorice: 6.08 (o), 7.50 (o), 9.42 (b), 13.02 (b), 10.23 (o), 18.42 (b), 21.13 (o). TRST — GORICA — PCB3RDO a) iz Trsta: 0.10 (b), 0.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, do Gorice) b) i z G o r i c e : 7.50 (b), 8.35 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 19.22 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz P o d b r d a : 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (ob), 17.10 (o), 19.40 (b) b) izGorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno p.), 10.09 (b), 13.30 (ob), 19:21 (o), 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o, do Nabrežine, tu zveza z vlakom, ki odhaja ob 10.13), samo iz St. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13.41 (ob, do Št. Petra in v Kekoj, samo iz St. Petra 10.42 (o), 15.50 (o) 18.35 (o, na Reko), sam4 'iz Št, Petra 21.10 {o)-,1 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b). POSTOJNA — TEST 2 (b), 4.55 (o), 0 (b), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b), 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o), 19.50 iu) 20.55 (o, do Št. Petra), iz št. Petra 21.23 (o). KESA — ŠT. PETE H 5.25 (o), 8,10 (o), 12 (m), 15.45 (o), 19.15 (o). ŠT. PETER — REKA 5.27 (o), 8.05 (o), 9.25 (o), 11.49 (o), 10.35 (o) 21.49 (o)! TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (O, Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 10.25 fo, ^o Buj). GORICA - AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o), 33.03 (o), 17.50 ^o). KOBARID — ČEDAD 0 (o), 10.50 (o), IG (o). TRST — HERPLI.JE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu ?vp/a s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 0.08 (o) in 19.50 (o), —» 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 0.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 10.35 (o), 17 40 (o, samo do Kanfanara). .vsota/ za boljše. in tesnejšo vprašanja, mu je spoštljivo pojasnil, EMr B Sti f fl Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za • P^B W EHV dom In vsako obrtnijo. - Potrebščine -TRST* Vi« Muda vacchla 3 Napeljave t motor, pogonom. Popravila _Brezplačen pouk v vezenju »aglstratoM Najprikladnejša skladišča izdelanih OBLEK za moike in dečka 9 Alle Grandi Fabbriche' TRST - Uršo GarlMldl 10 - Telefon 31-21 nudijo stolno svojim odjemalcem popolno izbero Izdelanih oblek, Pnleiots in Banglan, Olster in povr&ftikov za moške in dedke kakor tudi uMo »por Ini h in mornarskih oblek« plaSCev lodM S Derivatom, pevrinikov in deinlh plaitev za šolarje in o^kTkakWtnđbogato Izbero ta- ln lnose»sM0> Masa za naročila po meri, za katera se jamči najpopolnejša izvršba. LASTNA KROJAČSNICA I. REDA. Mi. M M «• Ilillll. ca 'S in Hnkis regi s trovana zadruga z orne j eni n poroštva s u radu j« v tvoji lastili hiši ulica Torrebianca 19, l. naJst. inm Sprejema navadne hranilne vlo^t ni knjižice, vloge na tekoči račun W vlo za čekovni promet, ter jih obrezuje večje in stalne v!ogs po dogovof-L Sprejema „Dinarje" na tekači ražin in jh obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, luaaice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostna cettta (safs) Orodne ure za stranki ođ 8V» do 13 lo od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Stav. tale?. 25-67. 98G MIŠMI stoo. denarni zavod matirajte v „Edinosti"