Zatorej keršanaki očetje in matere! iftite г vestno skerbjtS bogaboječnoet v mlade serca otrök vsaditi, in odvračujte vso, kar jim na telesu in duši škodovati utegne. Krotite v njih hudo poželenje, in varvajte se, de jim ne bote še sami skušnjav in Klabe priložnosti delali ali privolili. Še le vadite jih, si kej odreči in premagovati se, de si bodo zatajevanje samiga sebe prilastili, brez kteriga človek v resnici nikoli srečen biti ne more. Varite svoje otroke pohujšanja in zapeljevanja, in v Božjim strahu jih izrediie. f šoli in r cerkei — tom naj se vidijo vasi otroci. V ta dva kraja jih vodite in pošiljajte; in de bodo ondi prejeti navki sad obrodili, * besedo in izgledam doma poskerbite. Tako vam bodo otroci v veselje in tolažbo izrastli in v podporo vaše starosti; z lahko vestjo in mirnim scrcam bote potem o smertni uri svojo dušo Gospodu izročili.
Pa (udi vi, voditcli nedolžne mladine! duhovni in drugi učiteli! o prizadenite si vse, de bote otročiče od omenjenih slabili priložnost po svoji moči odvračevali, njih nedolžnost skerbno varovali, in ljubezen Božjo v njih sercih redili in ohranili! Veliko veliko dobriga bote s tem storili, in veliko zasluženje in plačilo za to pri Bogu imeli.
Xarodski obieaji v Železnikali. VII. Velikonočne veselice. Med veselice iu igre, kijih mladina o velikonočnih praznikih pri nas igra, se štejejo: Žumrc klicati, kloCtavca, Marajona, Jera truma. Orla, Farbe, Zamorčke in Koller šivati. —
/umra kličejo le dekleta, in scer takole: Pod lipo napravijo dve klopi, ki ste si nasproti in kake 3 sežnje ena od druge oddaljene. Na eno klop se vsedejo tri, na drugo klop vse druge dekleta , kar jih igrati hoče. Zdaj zapojejo ua pervi klopi sedeče tri dekleta:
Le vun je jezdil Ž inner, Le vun je jezdil njega drug. —
Vse dekleta : O kaj nam hoče Žumer? na drugi klopi 0 kaj nam hoče njega drug.
Tri dekleta: On hoče vaÄo hčerko,
On hoče važo hčerko. —
Vse dekleta : Mi je ne damo Žumru,
Mi jo ne damo njega drug!
Tri dekleta: Le dajte mati hčerko,
Dokler jo možje prosijo.
Vse dekleta: Mi je ne damo £umru ,
Mi je ne damo njega drug!
Tri dekleta : ("e je sami ne daste,
Jo po sili vzamemo. —
Vse dekleta: Lc si jo zberi Žumer,
Le si jo zberi njega drug! —
Tri dekleta zdaj eno, ktero si bodi po imenu pokličejo, ker zapojejo na priliko:
O Icsem lesem Micka Sprelepa mlada Micika, in pri tih besedah se presede poklicana na drugo klop k unem trem, in zdaj zopet začnejo pesem od konca prepevati. To gre po tem tako dolgo, dokler perve tri vsili deklet na svojo klop ne skličejo. Potem je igra končana. Da mora ta igra silno stara biti, spričnje nje lepi miloglasni (mol) napev, v kterem veje prav staroslovanski duh. —
Kloftarca igrajo navadno odrešeni fantje. Xa nizek čevljarski stol se vsede en fant z ruto v rokah, ktero pri enem koncu der&i, drugi fant, ki ga varha imenujejo, prime ruto za drugi konc. Vsi drugi se vstopijo v kolobar okoli nju. Kadar varh na stolu sedečega fanta med besedo „dober je" po glavi kercne, se igra začne ; fanije skušajo zdaj na stolu sedečega po herbtu al po glavi bunkati, al varh ibčno okoli njega skaklja iu ga prav umetno brani; gleda pa tudi, da bi on kterega zadel, vender se ne sme daljej oddaljili, kakor je ruta dolga, ktero obadva ves čas vsak za svoj konc deržati morala. Če kteri na stolu sedečega fanta, brez od varha zadel biti, vdariti more, zakliče: ena, in potem pri vsakem vdarcu štejejo eno naprej do devete, sc pravi,
ie je varh (ako nevkrelen, da on poprej nobenega zadeti nemore; Če pa kterega zadene, sede poleni nadeti na stol, poprejšni na stolu sedeči potem varje, pervi varil pa odstopi in tako gre igra zopet od začetka naprej. Ako se primeri, kar se pa redko zgodi, da bi do devele našteli, se potem varh na slol vsede in poprej na stolu sedeči varje. Tako igrajo naprej, dokler se nc naveličajo. Opomnim še, da so varili včasih tudi prav malopridni; posebno, če kakega tevčka varjejo, nalašč pustijo, da ga do kake sedme prav dobro po herbtu krišpajo. Če ima pa varh na kterega piko, da bi ga rad na stol spravil, šepne na stolu sedečemu, ki potem stol v roko vzame in obadva urno skočita za odmenjenim , da ga varh zadeti more. Pri tej igri je velikokrat .smeha in šalj dovolj.
Marajo» jc zlo navadna igra, vender jo imenovana skoraj v slednem kraju drugač. Marajona igrajo pri nas fantje in dekleta, vendar vsak posebej. Odločijo si en kraj, kterega „cilj" imenujejo, in scer nar rajši na kakem razpotju, da se od več strani do njega pritliti more. Zdaj se vstopijo v kolobar in kakor bi srečkah, se preštevajo do ene določene številke. Katerega zadnja številka zadene, ta potem lovi. Zdaj se lovec k .cilju* vstopi in šteje tlo 20, al 50, al 100 in med tem se morajo drugi razkropiti, ker potem lovec prec loviti začne. Kterega vjame, ga vdari po herblu izrekši besedo: „cilj je moj in tvoj;" kteri pa srečno do cilja prileti, taistega se s roko dotaknivši ravno te besede izreče, in potem čaka, da so drugi al polovljeni al srečno k „cilju* dospeli. Izgovorijo se pa poprej, al bo pervi al zadnji od lovca vjeti potem drugi pot lovec; če pa nobenega ne vjatne, lovi potem še enkrat, dokler poslednič kterega ne ulivali. Tako igrajo
naprej, dokler se jim poljubi. —
(Dalje «ledi.)
Listouoaa.
Iz Krope na Gorenskem. Čudno se r.di nekterim visoko častitim gg. duhovnikom, kteri me poznajo, kakor ludi drugim mojim daljnim prijatlom in znancom. da sim učiteljsko službo v Hrrnni cah na Notrajnskem popustil, in se v Kropo podal. Ne Čudim se tistim, kterim se čudno zdi, da sim i* Hrenovo