PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novem bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni e Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
~n
•n
»59
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL št. 227 (11.950)
Trst, nedelja, 23. septembra
Ob začetku tekmovalne sezone
Mnogo športne sreče in še večjih uspehov
Intervju s senatorko KPI Jelko Gr
Politična volja lahko postopek za globalno zaščito
k_X-
01)0 KALAN
Poletje se je izteklo, pred nami je sezona ekipnih športov. Danes stopijo na igrišče nogometaši klubov, ki tekmujejo v drugi amaterski ligi, tem bodo sledili nogometaši tretje kategorije. Nekoliko kasneje pa bodo z boji začeli košarkarji, odbojkarji in odbojkarice, namiznoteniški igralci in — če se ne motimo — tudi balinarji.
Omenili smo le prvenstva prvih c-kip. Tja do pozne pomladi bodo pa stopili na igrišče še mladinci in mladinke v vseh panogah. Vsi se sprašujemo, kakšna bo prihodnja sezona; vsi želimo, da bi bila uspešnejša kakor v preteklem letu. Je to možno, lahko ponovno dosežemo take zavidljive uspehe?
Oglejmo si na kratko najvažnejše uspehe iz pretekle sezone. Ne smemo pozabiti na Sama Kokorovca, člana Poleta. Res je, da ne spada kotalkanje med skupinske športe, a postati evropski prvak v juniorski kategoriji le ni od muh.
Med ekipami pa je ženska namiznoteniška vrsta Krasa postala italijanski prvak. Mnogo let so se Kraševa dekleta potegovala za ta naslov, pot do uspeha je bila zelo trda, a vendar je prišel za naše društvo tudi ta srečni dan. Zaradi tega bodo Kraševke nastopile v pokalu evropskih prvakov. Tudi to je rekord: nobena zamejska športna ekipa še ni nastopila v pokalu evropskih prvakov. Želimo jim srečno pot!
Lahko bi še navedli kopico pokrajinskih in deželnih naslovov, ki so jih osvojili naši najmlajši atleti z Goriškega in Tržaškega.
Zavedamo se, da bo zelo težko no-noviti take uspehe v sezoni 1984/85, a vendar ne smemo takoj vreči puške v koruzo, ali pa se sprijazniti z mislijo: »Bo že nekako« ali pa »Bomo naredili, kar bo mogoče«. Torej stran z malodušjem ! Nihče ne dvomi, da se bodo športniki borili z vsemi svojimi močmi, saj nihče ne gre na igrišče za to, da bi ga zapustil premagan. Vsi vedno upamo in si želimo, da nam bo uspel podvig tudi ob najtežji preizkušnji. Potrebujemo pa jekleno voljo, nujna je stroga disciplina in zavest, da se borimo za u-speh kluba, kateremu pripadamo.
Kluba ne sestavljajo le igralci, tudi če le-te vidimo na igrišču. Za njimi stojijo trenerji, odborniki ; na robu igrišča se zberejo navijači, vaščani podoživljajo njihove težave ; delo teh ljudi je mnogokrat nehvaležno, saj so prav oni tisti, ki morajo rešiti finančne in tehnične probleme ekip. Odborniki so odgovorni pred vsemi, ki podpirajo zamejsko telesno kulturo in njihove odločitve so lahko tudi usodne za politiko kluba. Tekmovalci se morajo s svoje strani prilagoditi tekmovalni disciplini kluba, saj je °d njihovega tekmovalnega in moralnega obnašanja odvisen lik dru-
štva. Neprijetni izgredi vržejo slabo luč na celotno društvo in ne le na tega ali onega tekmovalca. Opustiti moramo nesimpatične in nekulturne izbruhe ali pa teatralne geste, ki so le plehko in nekoristno posnemanje obnašanja — vrednega obsojanja — svetovno znanih športnih zvezd. In vendar prav veliki šampioni dokažejo svojo zrelost z resnim in dostojanstvenim obnašanjem.
Ta pripomba velja v enaki, oziroma še v večji meri navijačem. Rjovenje, zmerjanje, preklinjanje in žaljenje nasprotnika ali sodnikov ni znak navezanosti na društvo, ampak je znak podkulture. Tudi tako obnašanje so naši navijači povzeli iz televizijskih prenosov, iz fotografij in komentarjev športnih časopisov. Pustimo grde navade drugim, mislimo s svojo glavo, bodrimo naše športnike, a pustimo vso nešportno navlako izven stadionov in telovadnic. Zamejska telesna kultura ne potrebuje nekulturnega odnosa.
Izgredi navijačev otežujejo delo odbornikov, ki žrtvujejo svoj prosti čas za to, da se drugi zabavajo in ne zato, da bi drugi delali škodo in kvarili ugled društva.
In končno še zadnja misel: naša telesna kultura ne stremi le za športnimi in tekmovalnimi uspehi, vsaj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
VPR.: Sen. Gerbčeva, vsako leto poslušamo isto pesem, da se bo jeseni nadaljevala razprava o zakonskih osnutkih aa globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Jesen je tu in zaenkrat lahko samo ugotovimo, da je bil napovedani datum za nadaljevanje razprave — 13. september — ponovno odložen. Ali mislite, da se bo razprava res v kratkem stvarno in učinkovito nadaljevala, ali pa smo ponovno priča zavlačevanju v nedogled?
ODG.: Res, vsako leto ista pesem. Koliko jeseni je že minilo in Slovenci še vedno čakamo na globalno zaščito!
Vprašujete me, če se ho vsaj letos »v kratke/n« stvarno in učinkovito nadaljevala razprava v senatu.
No, pogoji in možnosti so, kakor so bili lani in še leto prej in še prej. Prihodnji teden bo v avli višje veje parlamenta stekla razprava o gradbeni pomilostitvi. Zato bo manj časa za delo komisij. A naslednji teden, se pravi od 1. oktobra dalje, komisija za ustavna vprašanja brez težave lahko posveti 15 ali 20 minut svojega dela imenovanju ožjega odbora za poenotenje besedita predloženih zakonskih osnutkov in da določi obisk krajev, kjer živi slovenska manjšina v Italiji.
Predsednik komisije je vsem nam ponovno obljubil, da bo vpisal na dnevni red slovensko tematiko. Tokrat se nismo potegovali samo komunisti. Tudi senatorji drugih strank, med njimi senator Castiglione, so zahtevali, da se razprava o globalni zaščiti nadaljuje.
Kot vedno je to stvar dobre volje, politične dobre volje. Nastopov v tej zvezi je bilo veliki». Vsenazadnje je Primorski dnevnik vedno zelo objektivno in točno poročal o njih, kakor tudi o vseh obljubah odgovornih predstavnikov. Vendar se je doslej zadeva neverjetno zavlačevala in v pravem trenutku, ko bi se morali lotiti konkretnega dela, smo opazili, da je »dobra volja« naglo zapustila avlo prve komisije v senatu in namesto o Slovencih, so začeli razpravljati o povsem drugih vprašanjih.
Ne smemo se vdati in delati moramo vsi, enotno, da se končno razprava zopet odvije in da pridemo do zaželenih sklepov. Ponavljam : dovolj je 15 ali 20 minut, da imenuje komisija ožji odbor. Odbor bo opravil ostalo. Petnajst ali dvajset minut dobre volje.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vrsta Gromikovih sestankov v New Yorku
Petkovo srečanje Gromiko - Reagan : nadaljevanje prekinjenega dialoga
NEW YORK — Koledar sovjetskega zunanjega mi nistra Andreja Gromika, ki se mudi v ZDA ob priliki 39. zasedanja Generalne skupščine OZN, je kot kaže dodobra napolnjen. Včeraj se je že drugič sestal s kitajskim kolegam Wu Xueqianom, potem ko Moskva in Peking kar dve leti nista imela nobenega stika na ravni zunanjih ministrov in so se torej nakopičila številna vprašanja, ki zadevajo zlasti dvostranske odnose med obema socialističnima državama. Že danes pa bo Gromiko videl tudi ameriškega predsednika Reagana, pa čeprav le na družabnem sprejemu, ki ga ob
Vprašanje j usa v tržaški občini
MA 4. STRANI
Katinara: brez pouka
NA 5. STRANI
zasedanju Generalne skupščine OZN prireja Bela hiša. Izmenjala si bosta torej kvečjemu zdravici, medtem ko se bosta resnih pogovorov lotila prihodnji petek v Beli hiši, za katere si je ameriški predsednik vzel kar štiri ure časa z delovnim kosilom vred.
Pred tem najvažnejšim sestankom bo šef sovjetske diplomacije v prihodnjih dneh srečal tudi britanskega zunanjega ministra Geoffreya Howea, v sredo se bo pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Shultzem, v četrtek pa s predsedniškim kandidatom, demokratom Walterjem Mondalom.
Vsa pozornost opazovalcev pa je seveda usmerjena na petek in na številna ugibanja, kaj bo prinesel ta prvi, zgodovinski sestanek ameriškega predsednika Reagana z enim najvidnejših sovjetskih državnikov. V krat kem pogovoru z novinarji se Reagan ni hotel konkretneje izjasniti o vsebinskih pripravah na srečanje, čeprav je priznal, da ima v mislih številne predloge in alternative. Glasnik Bele hiše Larry Speakes je nekoliko natančneje povedal, da bo Reagan postavil na dnevni red pogovorov tudi vprašanje posameznikovih pravic in svoboščin v SZ ter nadzora nad oboroževanjem, o samem srečanju obeh državnikov pa je dejal, da ga Reagan jemlje kot priložnost za nadaljevanje prekinjenega dialoga na visoki ravni med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Negotovost glede dolarja
WASHINGTON — Nenadejan padec dolarja, ki je po izrednem vzponu v vsej celinski Evropi (ko je v Italiji dosegel popoldne kotacijo 1.949 lir), nenadno nazadoval v petek zvečer v Londonu na 1.890 lir, ponoči v New Yorku pa celo na 1.888 lir, je vnesel v kroge mednarodne finance še večjo negotovost. Predvsem niso še povsem jasni razlogi tako nenadnega, dasi ne ravno velikega, preokreta. Ameriški finančni minister Regan je zanikal, da bi prispevala k blažitvi nakupovalne mrzlice državna banka s prodajo dolarjev. Ostaja zatorej razlaga, da je pripisati znižanje tečaja nastopu nemške državne banke
Sedaj vsi čakajo na jutrišnjo obnovitev menjav po vsem svetu, da se pokaže, če gre zgolj za začasen zastoj, ali za dejanski preobrat na finančnih tržiščih. Vsi se namreč zdaj bojijo močnega padca dolarja, ki bi enako močno pognal kvišku nemško marko in na splošno vnesel še večjo zmedo
Per tini: Ne pozabim da sem bil partizan
BASSANO DEL GRAPPA — »Nikoli ne pozabim, niti na Kvirinalu, da sem bil partizan in da sem se boril za svobodo in socialno pravičnost,« jc naglasil predsednik republike Sandro Pertini na vsedržavnem srečanju partizanskih poveljnikov v Bassanu del Grappa, kjer se je tudi poklonil zastavi »prostovo jcev svobode«, ki so jo prvič po 40 letih prinesli z zgodovinskega muzeja Pri Oltarju domovine v Rimu in prisostvoval simpoziju 0 italijanskem odporništvu, pri katerem sodeluje okrog 2.000 bivših partizanov in mladincev.
Predsednik republike se je v Bassanu udeležil tudi spominske slovesnosti za žrtve nacif ašističnega poko a Pred 40 letih v dolinah Brente in Piave, prej pa je v Rovereto prisostvoval simpoziju o miru na gneu Mira-mare. Tu se je srečal z veliko množico domačinov m udeležencev simpozija, ki so ga sprejeli z običajno topli no. Po maši za žrtve vseh vojn, ki so jo darovali duhovniki vseh veroizpovedi ob prisotnosti diplomatskih Predstavnikov 20 držav, je ob koncu slovesnosti zazvonil zvon, vi it iz topov, ki jih je darovalo 19 držav, ude leženk prve svetovne vojne. Pertini je tudi ob tej priložnosti ponovil svoj poziv k odpravi vojn in utrditvi miru
KPI z referendumom stopila v vrste družbenih pogajalcev
RIM — Zastopniki KPI so včeraj dopoldne oddali sezname z milijonom podpisov, ki so jih v zadnjih mesečih zbrali za referendum, ta pa naj bi dokončno odločil o usodi vladnega dekreta, s katerim so bile ukinjene štiri točke draginje doklade. Stekel je torej formalni postopek za razpis referenduma, medtem ko bo moralo u-stavno sodišče pregledati podpise in se prepričati o njihovi pravni neoporečnosti. Zadnjo oviro predstavlja še odločitev o tem, ali je take vrste referendum sploh možen in torej v skladu z obstoječo zakonodajo. Kakorkoli že, stekel je mehanizem, ki se utegne izkazati za neizprosnega v smislu, da je z njim pobuda KPI že postala sestavni del rednih pogajanj med družbenimi silami.
Za KPI pa vendarle referendum predstavlja predvsem grožnjo : kolikor je znano, želi vodilna skupina
stranke zbrane podpise uporabiti kot sredstvo pritiska, da bi se pogajanja čim bolje iztekla, ne računu pa toliko z njihovim dejanskim tehničnim in političnim učinkom. In res, polemike, .zlasti v vrstah Confindu-strie/so še naprej zelo žive. Generalni direktor zveze je prav včeraj vztrajal pri nevarnosti referenduma rekoč, da bi vrnitev štirih ukinjenih točk premične lestvice pomenila od pravo vseh dosedanjih uspehov v boju proti inflaciji. Edini pravilni recept je po njegovi presoji povsem tradi cionalen: še močneje skrčiti vse mehanizme usklajevanja plač z inflacijo. S stališči Confindustrie, oziroma njenega predsednika Lucchini ja, se očitno strinja tudi proračunski mini ster Romita, ki je izjavil, da si bodo morali natančne odgovornosti deliti prav vsi brez izjeme.
Včeraj v Celovcu
Končale so se igre treh dežel
CELOVEC — Včeraj so se v Celovcu končale desete, jubilejne igre treh dežel z udeležbo mladinskih reprezentanc Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine.
Kot v petek so bili tudi včeraj najuspešnejši predstavniki iz Slovenije, medtem ko so se fantje in dekleta iz naše dežele slabše obnesli. Edino ekipno zmago so namreč dosegli v moški košarki.
V reprezentanci Furlanije - Julijske krajine pa je bilo tudi več naših športnic in športnikov, ki so v nekaterih panogah povsem častno branili ugled našega športa. To velja predvsem za namiznoteniške igralke Krasa. Od posameznikov pa se je uveljavil tudi rokometaš Mitja Čebulec z Opčin.
Sicer pa je bil značaj in namen iger, da se mladi treh sosednjih dežel pobliže spoznajo in spoprijateljijo. V tem pa so tudi letošnje igre uspele.
NA 10. STRANI
• Mnogo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tako bi moralo biti. Samo izraz manjšine in to nam nalaga še večjo odgo-vorst. Slovenska beseda med tekmovanjem opozarja občinstvo širom po Italiji, da živi na tem vzhodnem delu Italije drugi narod, ki želi le svobodno živeti, ki želi — tudi prek športnih tekmovanj — dokazati svojo vitalnost, dokazati utemeljenost zahteve, da se mu' priznajo pravice, o katerih se le načelno govoii; vse pa ostane le pri načelih, ki zvenijo že skoraj kot puhle obljube.
Pred nami so torej dolgi meseci trdega dela, in na žalost tudi razočar ranj, saj ne moremo vsi in vedno zmagati. Zavihati moramo rokave in resno poprijeti za delo: uspehi ne bedo izostali, tudi če ne bomo sklatili zvezd z neba.
Vsem športnikom pa mnogo športne sreče v upanju, da bo ob koncu sezone seznam zmagovalcev še daljši od letošnjega. ODO KALAN
□ ATENE — Grško ministrstvo za promet in komunikacije je končalo vsa nujna opravila v zvezi z izvajanjem sporazuma o graditvi ceste skozi Dojrani, kjer predvidevajo, da bodo odprli nov mejni prehod med Grčijo in Jugodavijo. Sporočilo tega ministrstva poudarja, da bodo z dograditvijo novega prehoda uresničili dogovor, ki so ga dosegli na nedavnem zasedanju mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med Grčijo in SFRJ. (dd)
Pred jutrišnjim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada
Med deseterico »bogatih« razhajanja o zdravljenju svetovnega gospodarstva
Na sliki (telefoto AP) : italijanski zakladni minister Goria, ki je predsedoval sestanku »skupine desetih« v Washingtonu.
WASHINGTON — Pred jutrišnjim začetkom letne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke sta bila konec tedna v Washingtonu pripravljalna sestanka dveh skupin, ki delujeta v okviru tega mednarodnega finančnega organizma. Gre za »skupino desetih«, ki združuje finančne ministre prav toliko industrijsko najrazvitejših držav na svetu in za »skupino 24«, v kateri so zbrani zastopniki dežel v razvoju.
Nadaljnje poglabljanje razkoraka med gospodarstvi »revnih« in »bogatih«, visoke obrestne mere in vse večja precenjenost dolarja, nujnost večje mednarodne likvidnosti in torej omejevanja zadolženosti dežel v razvoju so temeljna vprašanja z dnevnega reda bližnje skupščine Mednarodnega denarnega sklada. V tej zvezi je s sestanka »skupine 10« prišlo dokaj lakonsko sporočilo, ki pravi, da so si finančni ministri izmenjali stališča o mednarodnih gospodarskih perspektivah in o vprašanjih politike sklada ; tako skopo in kratko sporočilo pa daje slutiti razhajanja znotraj deseterice najrazvitejših zlasti okrog dveh najbolj perečih vprašanj : mednarodne likvidnosti, brez katere si ni moč zamisliti premostitve sedanjega občutljivega trenutka v svetovnem gospodarstvu, in zgornje meje posojil, ki naj bi jih mednarodni sklad dal na voljo najbolj zadolženim državam.
Prav g’ede teh dveh vprašanj pa ni bilo nobene nejasnosti na sestanku »skupine 24«, ki nasprotno, zahteva povečanje mednarodne likvidnosti in možnosti najemanja posojil pri MDS. Države v razvoju se izrekajo za enakopravnejši gospodarski dialog med dolžniki in upniki in torej za reformo mednarodnega finančnega sistema.
Obema sestankoma na rob pa se je nepričakovano oglasil ameriški finančni tajnik Reagan in oznanil, da bo na skupščini MDS predlagal poglobljena pogajanja med »revnimi« in »bogatimi« za rešitev problema mednarodne zadolženosti in nadaljnjega gospodarskega razvoja. Hkrati je tudi napovedal začetek raziskav o dolgoročnih posledicah svetovne finančne krize.
□ LJUBLJANA — V laboratorijih tovarne zdravil Krka so sintetizirali novo zdravilo za zdravljenje ulkusa na želodcu in dvanajsterniku z imenom venter (sukralfat).
Zdravilo venter, ki je plod lastnih raziskav, bo dopolnilo in obogatilo izbor zdravil za zdravljenje teh bolezni. Venter se od drugih zdravil razlikuje po tem, da deluje lokalno in nima stranskih učinkov. Uporabo sukralfata je vključila v program zdravljenja ulkusa na želodcu in dvanajsterniku tudi ameriška uprava za promet z živili in zdravih. (dd)
Kot posledica četrtkovega atentata
Ladje ZDA bodo odplule v Bejrut
BEJRUT — Po trditvah mednarodnega Rdečega križa in libanonske civilne obrambe naj bi bilo dokončno število mrtvih v bombnem atentatu na ameriško veleposlaništvo v libanonskem glavnem mestu 24, ranjenih pa 50. Namen samomorilskega voznika dostavnega vozila je sicer bil doseči podzemsko parkirišče in tam sprožiti peklenski stroj, kar bi po-
vzročilo popolno uničenje celotnega veleposlaništva, vendar se je ustavil le sedem metrov pred palačo in tam sprožil. Veleposlaništvo so u-radno divorili le pred dvema mesecema, ni pa imelo vseh varnostnih garancij.
Ameriške oblasti so medtem odločile, da bodo poslale tri vojne ladje, ki naj bi z morja pred bejrutskim
zalivom branile ameriško vojsko v libanonskem glavnem mestu. Vendar pa so zunanji opazovalci prepričani, da je ta ukrep povsem nekoristen, saj so se proti ameriški atentati nadaljevati tudi takrat, ko je bila pred Bejrutom zasidrana vsa ameriška šesta flota.
Pomočnik ameriškega državnega tajnika Richard Murphy, ki je prispe' v Bejrut, da bi osebno sledil preiskavi o atentatu, je dočakal pravo vojno vzdušje. Spet so se začela obstreljevanja med redno libanonsko vojsko in Džumblatovimi druži, ki so trajala kake štiri ure. Med bitko na planoti jugovzhodno od Bejruta je bilo ranjenih šest vojakov libanonske vojske.
Medtem se je zdravstveno stanje a-meriškega veleposlaništva v Libanonu Reginalda Bartholomewa, ki je bil ranjen v četrtkovem atentatu, zelo izboljšalo, tako da se je danes z Richardom Murphyjem že pogajal z libanonskim predsednikom Aminom Džemajelom o trenutnem napetem položaju v Libanonu.
Nova obsodba Južne Afrike
JOHANNESBURG — Neredi v južnoafriških rudnikih se še nadaljujejo. Po incidentih v rudnikih zlata v Waterpanu, kjer je izgubilo življenje osem rudarjev, so prejšnjo noč izbruhnili neredi v nekem rudniku zlata zahodno od Johannesburga. Neredi so terjali dva mrtva in sto trideset ranjenih.
Glasnik policije je izjavil, da je agente poklicalo vodstvo rudnika potem ko so skupine rudarjev začele kamenjati vodstvo in zažgale nekaj slamnatih streh bližnjih poslopij. Policija je proti črnskim rudarjem uporabljala gumijaste naboje.
Prav v teh dneh pa so evropski parlamentarci skupno z delegati iz afriških, karibskih in pacifiških držav na skupnem zborovanju v Luksemburgu soglasno obsodili rasistično politiko Južne Afrike. Ta država pa razen rasistične politike ogroža tako ekonomsko kot tudi vojaško države, s katerimi meji.
• Politična volja lahko pospeši
NADALJEVANJE S 1. STRANI
VPR.: Pred leti smo si Slovenci v Italiji prizadevali, recimo v okviru dela v Cassandrovi komisiji, da dosežemo od vlade, da predloži svoj zakonski osnutek. Se. V j pa so vse tri stranke, «a katere se skoraj vsi Sloven* ( izrekamo, predložile svoja zakonska besedila in svoje besedilo je predložila tudi Krščanska demokracija. Vendar se še vedno šušlja o nekem vladnem osnutku, ki ga je pred skoraj letom dni minister Romita napovedal v poslanski zbornici. Kakšno vlogo bi lahko imel, po vaši oceni, tak zakonski osnutek?
ODG.: O tem sem že mnogokrat javno povedala svoje osebno mnenje. Vse doslej so bili zakonski osnutki, ki so jih obljubljale razne vlade v zadnjih sedmih letih, le izgovor za zavlačevanje začetka razprave v senatu. Isto se je zgodilo z Romito. Slednji je obljubil vladni osnutek ravno takrat, ko so se vladni ljudje zbali, da se bo v kratkem začela razprava v senatu!
Minilo je od takrat že deset mesecev, a se iz teh obljub ni porodilo nič stvarnega.
Povrhu vsega je minister Romita zapustil mesto ministra za dežele, v katerega svojstvu je obljubljal vladni osnutek za slovensko manjšino in se je že lotil novega dela. Na Slovence je menda že popolnoma pozabil.
Tudi tokrat, kakor vidite, je bila obljuba že ponovno neokusna šala!
V svojem vprašanju prav pravite: vse stranke, za katere se Slovenci izrekamo, so svoj osnutek predložile. Med temi sta dve stranki, ki sestavljata steber osrednje vladne večine. Čemu torej še en osnutek? In še: kakšen naj bi bil? Naj bi bil tak, kakor so ga sestavljali funkcionarji ministra Romite?
O tem besedilu, kd ni nikoli prišlo v javnost, se šušlja, da je bilo tako slabo, da je celo oni, ki ga je predložila KD, mnogo boljši.!
No, če je tako, naj si določeni ministri raje pridržijo svoje zakonske predloge v predalih in naj nam pustijo, da gremo naprej z našimi v parlamentu!
VPR.: Ko se ho razprava začela in boste začeli obravnavati posamezne predloge, bodo o nekaterih vprašanjih nedvomno prišla do izraza različna mnenja, Katere so, po vaši oceni, bistvene razlike in katere med temi strogo načelne, da pri njih Slovenci ne moremo popuščati?
ODG.: Najraje bi videla, da se o tem izreče pred vsem slovenska enotna delegacija, oziroma zastopstvo vseh Slovencev v Italiji. A menim, da je najvažnejše
vprašanje to, da smo Slovenci ena sama skupnost v vsej Furlaniji - Julijski krajini in da mora država z nami enakopravno ravnati, oziroma : priznati mora vse Slovence v deželi, ne glede na kraj bivanja, in zaščititi mora vse naše pravice, v Trstu, v Gorici in v videmski pokrajini.
Največji spor bo očitno nastal med političnimi silami v parlamentu okoli tega vprašanja, ker se KD ne strinja z načelom enakosti vseh Slovencev v Italiji, temveč Slovence ločuje na tržaške in goriške, in zanika obstoj dela manjšine v videmski pokrajini. To načelo KD zelo očitno izpričuje v svojem zakonskem osnutku. Ostali trije osnutki KPI, socialistične stranke in Slovenske skupnosti, pa odločno zagovarjajo prisotnost ene same skupnosti Slovencev v treh pokrajinah naše dežele. Pri tem nikakor ne smemo popustiti.
Drugo težko vprašanje je raba slovenskega jezika v javnih uradih. KD bi hotela vsiliti dva seznama občin tržaške in goriške pokrajine, kjer naj bi se uporabljal slovenski jezik v javnosti v različnih odstotkih. Ostale tri stranke pa mislijo drugače. Predvsem ne pozabljajo na Slovence videmske pokrajine in rabo jezika v javnosti upoštevajo na podlagi realnih, stvarnih potreb in načela pravičnosti ter odklanjajo zaprte sezname in neprodome lestvice, določene ob pisalni mizi nenaklonjenega funkcionarja — birokrata. Določeni krogi se boje, da bi mi poslovenili javne urade in osebje italijanske narodnosti! Gre za bojazen, ki nima stvarne podlage.
Mi nimamo nobenega namena vsiliti naš jezik nikomur. Hočemo le zaščititi svoje pravice do rabe materinega jezika v javnosti in doseči enakopravnost z večinskim narodom. Tudi se bojijo, da bi s tem za konom povzročili brezposelnost osebja italijanske narodnosti v javnih uradih. Ni ta naš namen: Slovenci se v celoti, kot skupnost, borimo proti brezposelnosti in za službeno mesto za slehernega človeka, ne glede na narodnost. Vprašanje je le, da zagotovimo zaposlitev v javnih uradih potrebnega števila ljudi, ki naj bi jamčili možnost uporabe slovenščine vsakomur, ki bi se v teh javnih uradih želel posluževati pravice do rabe materinščine.
V tem pogledu smo seveda nepopustljivi. Ni naš namen bremeniti javno službo z nepotrebnimi stroški, tudi ne zahtevati, kar ni potrebno. A zahtevali bomo v teku razprave v parlamentu vse, kar krvavo potrebujemo, da izpričamo javno, brez bojazni in ovir, naravno, svojo narodnostno identiteto.
Razgovor zapisal BOJAN BREZIGAR
S.A.C.A.T.
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tu|e znamke avtomobilov
TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 • 772002
UME®
SCHOOL
benedici video programme
INTENZIVNI TEČAJ RUŠČINE
Navječ 8 slušateljev v skupini Nekaj drugačnega v tvojem mestu.
TRST — TRG PONTEROSSO 2 — Telefon 040/ 69337
Agraria ORIGINA
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za zaupanje, ki smo ga bili deležni
v 25 letih delovanja.
AGRARIA ORIGINA lastnik G. Zanier OPČINE - Narodna ul. 48
ŠOLA ZA KROJENJE M ŠIVANJE
E. DESCO
Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi)
DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehniko
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Ob nekem parlamentarnem vprašanju
Nasprotujemo upravnim omejitvam poslov po avtonomnih računih
Vprašanje je potrebno na pristojnih ravneh reševati v duhu dobrososedskih odnosov
TRST — Poslanca Krščanske demokracije Rebulla in Coloni sta zastavila ministrom za zunanje zadeve, za industrijo, trgovino in obrtništvo in za zunanjo trgovino parlamentarno vprašanje, da bi izvedela, kako nameravajo vrniti ravnovesje goriškemu in tržaškemu avtonomnemu računu, in s tem zavarovati območje, ki preživlja globoko krizo, in ohraniti operativni inštrument, ki je imel pomembno nalogo v obmejni blagovni menjavi in ki ob ohranjanju svojega prvotnega recipročnega značaja lahko v prihodnosti še koristi italijanskemu in jugoslovanskemu obmejnemu območju.
Poslanca Rebulla in Coloni poudarjata važnost avtonomnih računov z Jugoslavijo za goriško in tržaško gospodarstvo in navajata pred meseci izrečeno zaskrbljenost gospodarskih dejavnikov obeh pokrajin nad odločitvijo jugoslovanske vlade, da omeji promet po avto nomnih računih na 15 odstotkov celokupne menjave. V sklepnem delu svojega vprašanja se podpisnikoma dozdeva, da jugoslovanska podjetja preko svojih v Gorici in Trstu odprtih podružnic z usmerjanjem poslov na nekatera, povečini jugoslovanska podjetja, na neprime ren način konkurirajo italijanskim podjetjem.
Do sem po naše zapisana interpelacija poslancev, katere sicer nista posredovala Primorskemu dnevniku, dobili pa smo jo iz drugih virov. K temu bi najpreje želeli opozoriti, da gre za zapleteno in obsežno vprašanje odnosov, o katerih se govori na raznih ravneh in predvsem v okviru prijateljskih, konstruktivnih stikov zbornic: tržaške in goriške na tej, slovenske in hrva-
ške na oni strani. Obstajajo mešani odbori na vladno-upravnih ravneh, ki so prav gotovo odgovorni in usposobljeni, da razpravljajo in rešujejo brez nepotrebnega hrupa tako pomembna gospodarska vprašanja.
Glede bistva stvari pa moramo ponoviti znano sta lisce slovenskih zamejskih gospodarskih in političnih krogov, da smo za čimvečjo obmejno izmenjavo, da smo proti kakršnim koli upravnim omejitvam, kot smo> na primer zavzeli stališče proti depozitu in proti administrativnemu omejevanju avtonomnih računov.
Končno je treba glede delovanja nekaterih jugoslo Panskih podjetij na tukajšnjem obmejnem pasu ponoviti stališče Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je že protestiralo proti jugoslovanskim podjetjem, ki zgolj trgujejo, pri čemer pa gre tudi za spoštovanje zakonskih določil na tej in oni strani meje.
V besedilu interpelacije obeh poslancev ni nobenih dvoumnih namigovanj, vendar se žal prepogosto v tej zvezi meče vse v en koš in se slovenska zamejska po d jet jo, lost pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, in torej podjetja italijanskih državljanov, prepogosto in zlonamerno zamenjujejo z jugoslovanskimi podjetji.
Končno je treba celotno vprašanje obravnavati tudi v realnih obsegih v odnosu na celoten gospodarski potencial in pri tem izhajati iz že tolikokrat soglasno izražene želje, da se gospodarski razvoj na meji utrdi in pospeši brez nepotrebnih polemik.
BOGO SAMSA
Pogovor z vodjo gradnje tiskarne Borisom Racetom
Kako je pred 40 leti na Vojskem nastajala tiskarna Slovenija
V soboto, 29. t.m., bo na Vojskem proslava 40. obletnice partizanske tiskarne »Slovenija«, ki bo za to priložnost ponovno obratovala in bo v njej ponatisnjena prva številka »Partizanskega dnevnika«, predhodnika današnjega »Primorskega dnevnika«.
Zanimanje za udeležbo na tej proslavi je med našimi čitateljd veliko, kot je tudi veliko zanimanje med tistimi, ki so tiste težke, a slavne čase sami preživljali, pa tudi med vsemi tistimi, ki so pri Primorskem dnevniku, oziroma pri Založništvu tržaškega tiska delali vsa povojna leta, od raznašalcev, uradniškega o-sebja, tiskarjev, novinarjev, stalnih naročnikov in drugih.
Da bi pomen tega dogodka, oziroma proslave, čimbolj približali našim či-ta tel jem, predvsem mladim, smo zaprosili za razgovor enega od protagonistov dogodkov, navezanih z začetkom delovanja tiskarne »Slovenija«, Borisa Raceta, tedanjega vodjo gradbenega oddelka pri Pokrajinski tehniki in sedanjega predsednika SKGZ.
Tiskarna je nastajala, oziroma ste jo gradili v času, ko so na tem področju potekale številne ofenzive nemške vojske. Kako je bilo mogoče v takšnih razmerah ustvarjati tako važen in pomemben objekt?
»Kot si že v začetku sama povedala, so bile tedaj na tistem področju Primorske stalne ofenzive nemških enot. Zato je bilo treba za tiskamo poiskati prostor, ki bi bil dovolj skrit, da bi ga nacisti ne odkrili, in dovolj varen za ljudi, ki bi v tiskarni delali. Zato so seveda gradbena dela te tiskarne potekala na Poseben način. Barake, v katerih je Potem delovala tiskarna, so bile lesene. Izdelali so jih najprej na eni od žag, nato pa so jih morali zopet razstaviti na posamezne dele, jih oštevilčiti in tako po kosih prenesti z vozovi v bližino tiskarne.«
Je bila razdalja od žage do prostora, do katerega ste prenesli gradbeni material, velika?
»Približno tri četrt ure hoda je bilo, Lahko povem, da so nam domačini pri tem zelo pomagali, največjo pomoč pa nam je nudil domačin Peter Kogej, ki nam je tudi s svojim vozom in živino prevažal ta material.«
Poleg lesa ste potrebovali tudi marsikaj drugega?
»Seveda, tiskarna je predvsem potrebovala tiskarske stroje in drugi material za tiskanje. Enega teh strojev, težak je bil nekaj stotov, smo nabavili v Milanu. Od tu je bil prepeljan v Gorico, potem v Renče, od tam pa skozi vso Vipavsko dolino z vozovi v bližino tiskarne. Vse posamezne kose tega stroja smo nato, privezane z vrvjo, previdno spuščali po strmini v globino, kjer je stala tiskarna. Podobno smo prenesli v tiskamo tudi ostali material.«
Ste še kje drugje nabavljali vse, kar je bilo potrebno za gradnjo tiskarne?
»Cerkno je bilo v tistem času primorska partizanska metropola, to seveda v času, ko ni bilo v bližini nemške ofenzive. V primeru sovražnikovih ofenziv, so so partizanske edini-ce umaknile. No, v Cerknem je bila tudi trgovina z železnino, kjer smo nakupili žeblje, kljuke in podobno.«
Danes se nam zdi skoraj nemogoče, da je lahko v tistih, tako težkih časih tiskarna sploh delovala.
»Časi so bili res izredno težki. Konspiracija okrog tega objekta je bila, iz razumljivih razlogov, izredno velika (mi smo sicer vedeli, da se lahko na domače ljudi zanesemo, a skrb za nemoteni potek delovanja tiskarne, je narekoval čimvečjo previdnost. Tiskarna je bila za tiste čase moderna. Prostori so bili sicer skriti v temnem gozdu, zato smo zajezili vodo, ki je tekla tam v bližini, jo po ceveh
speljali do turbine, od te na generator, ki nam je tako proizvajal električno energijo, ki je poganjala oba tiskarska stroja in ki je razsvetljevala tudi delovne prostore, v katerih je delalo okrog 50 ljudi, stavcev, strojnikov, novinarjev, in ne smem pozabiti na kurirje, ki so nam prinašali papir, odnašali pa časopis, tako da so ga naši ljudje čimprej prejeli. I-meli smo tedaj seveda le ročno stavljenje časopisa, ker nismo imeli strojev. To delo so med drugim opravljala tudi nekatera mlada dekleta, ki so se v kratkem času hitro privadila temu poklicu.«
Kakšni so tvoji občutki ob tokratni obletnici?
»Predvsem sem zadovoljen, da se je tiskarna, kot objekt ohranila. V tistem času je bilo veliko podobnih objektov, kjer so se skrivali borci, ali pa smo imeli skrit razen material in vendar teh objektov ni več. Tiskarna pa je ostala kot priča tedanjih časov in takratnih razmer. Danes je tudi dostop do tiskarne lažji in zato menim, da bi bilo prav, da si jo čimveč ljudi, predvsem mladih, ogleda.«
Ker si omenil mlade, bi te hoteli vprašati, kaj lahko ta tiskarna in praznovanje tako pomembne obletnice mladim pomenita?
»Seveda ima naša mladina drugačno predstavo o dogodkih, ki smo jih mi tedaj preživljali. Ogled tiskarne ji bo marsikaj osvetlil in tudi približal pomen delovanja te tiskarne, ki je v tedanjih težkih časih lahko ustvarjala edini dnevnik v okupirani Evropi. Vesel bi bil, da bi zato proslava te obletnice uspela, mislim pa, da bi bilo prav, da bi si jo mladi ogledali tudi sicer, ko načrtujejo izlete, ali druge ekskurzije.«
NEVA LUKEŠ
Brezposelnost naglo narašča
V Gorici se je v četrtek prvič sestal pokrajinski odbor za tržišče dela, katerega ustanovitev je predvidel deželni zakon štev. 76/81. Na seji so se soočali z nadvse zaskrbljujočimi podatki o zaposlitveni krizi na Goriškem. Predstavnik pokrajinskega u-rada za delo Concetti je na primer podal sledeče številke: med letom 1982 in 83 je število delavcev, ki so izgubili zaposlitev, naraslo za 31 odstotkov, od 1.985 na 2.600. Srednje število brezposelne mladine (pod 21 letom) je bilo lani 573, oziroma 52 odstotkov več kot leto prej, ko je zaposlitev iskalo 378 mladih. Za 40 odstotkov se je tudi povečalo skupno število iskalcev prve zaposlitve, ki je že preseglo 1.070 enot.
Obsežnejc o teh podatkih in o zaključkih seje odbora za tržišče dela bomo poročali v prihodnjih dneh.
Prenovitvena dela v Koprskem gledališču
KOPER — Vsaj še tri milijone dinarjev bi morala do konca leta zbrati Občinska kulturna skupnost, da bi lahko že sredi decembra, vsaj zasilno odprli vrata Koprskega gledališča in s tem omogočili najmlajšim ogled novoletne predstave Sneguljčica, ki jo pripravlja gledališka skupina pri Zvezi kulturnih organizacij Koper. Za prenovo Koprskega gledališča, ki so jo za čeli po dokončani letošnji spomladanski sezoni, so doslej porabili že 8,5 bilijona dinarjev. S temi sredstvi so zamenjali celotno električno instalacijo, zabetonirali oder in pododrski prostor ter postavili betonsko ploščo, na kateri bodo uredili šivalnico, garderobo in sanitarije. Da bo prenova gledališča stala več, kot so načrtovali, se je pokazalo že na samem začetku gradbenih del, ko so gradbinci pri izkopih pod odrom naleteli na talno vodo. Samo za odtok vode so zato porabili milijon dinarjev, precej »lukenj« pa se je poka zalo tudi pri samih načrtih prenove. Sicer pa bo za dokončno ureditev Ko Prskega gledališča potrebnih še več kot deset milijonov dinarjev, saj bo Potrebno prenoviti ogrevanje in prezračevanje, odrsko tehniko, scensko razsvetljavo in protipožarno zaščito. (I. U.)
Vrhničani v Gonarsu
V okviru prijateljskih stikov, ki trajajo že nekaj let, je včeraj delegacija občine Vrhnika obiskala Gonars, kjer se je odvijal celodnevni športno-kul-tumi spored. V dobrodošlici gostom iz Slovenije je župan Gonarsa Ottavio Joan ugotovil, da s takimi in podobnimi manifestacijami se utrjuje prijateljstvo in razumevanje med na-
rodi in to še posebej velja za obmejne kraje. Podobne ugotovitve so izrekli tudi predstavniki vrhniške občine in si zaželeli, da bi tako sodelovanje in prijateljstvo z Gonarsom trajalo še vnaprej.
Na sliki: župan Gonarsa izreka dobrodošlico gostom iz Vrhnike.
TRŽIČ
LA MAGLIA
moška in ženska oblačila
Vas pričakuje v novi trgovini z najnovejšo kolekcijo jesen-zima
Ul. Roma 59 — Telefon 0481/73174
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA NEMŠČINA SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni teča|i za vse stopnie
tečaji PETER PAN za otroke od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. S. FRANCESCO 6 — TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
Vse za šolo
trenerke
telovadne copate torbe
za športno opremo
TRŽIČ - ULICA PARINI 5 - TELEFON 0481 / 45735
DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO
razpisuje
natečaj za izvirne slovenske radijske igre
z namenom, da bi pospešili nadaljnjo rast tovrstne ustvarjalnosti v slovenskih deželnih oddajah Radia Trst A.
Natečaj obsega tri kategorije:
a)	izvirna radijska igra;
b)	izvirna radijska igra za otroke in doraščajočo mladino;
c)	izvirna radijska igra v narečju.
—	Natečaja se lahko udeleže avtorji s stalnim bivališčem v Italiji.
—	Predložena dela morajo biti izvirna in neobjavljena, oblikovno morajo ustrezati zahtevam radiofonskega medija.
—	Vse izvirne radijske igre naj tematsko posegajo v živo stvarnost današnjega trenutka. Izvirne radijske igre za otroke in doraščajočo mladino pa naj ponazarjajo svet otrokove domišljije.
—	Določene so naslednje nagrade:
a)	izvirna radijska igra: prva nagrada 600.000 lir, druga nagrada 450.000 lir, tretja nagrada 300.000 lir;
b)	izvirna radijska igra za otroke in doraščajočo mladino: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir;
c)	izvirna radijska igra v narečju: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir. tretja nagrada 200.000 lir.
—	Avtorji morajo poslali svoja dela s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 31. januarja 1985.
—	Interesenti lahko dvignejo izvod pravilnika natečaja na Deželnem sedežu RAI - Slovenski sporedi - Ulica F. Severo 7 - Trst.
Vaški odbori hočejo sami upravljati jusarsko premoženje v tržaški občini
Jusarski odbori tržaške občine, predvsem openski, so ugotovili, da tržaška občinska uprava nima zadostnega posluha za zahteve in stališča prebivalstva, kateremu pripada jusarsko premoženje. Občinsko upravo so večkrat opozorili, da ne more samovoljno sprejemati raznih u-krepov v zvezi z jusarskim zemljiščem; obstaja namreč več primerov, ki gredo od ustanavljanja zaščitnih oaz, do izdajanja dovoljenj za odlaganje odpadkov, za izgradnjo bczbolskcga igrišča na Proseku, do prodaje zasebnikom jusarskih zemljišč in podelitve jusarskih področij za pobude, ki nimajo nič skupnega s potrebami krajevnega prebivalstva, ki jih je občinska uprava sprejela, ne da bi sploh vprašala za mnenje jusarske odbore.
Dokaz takega samovoljnega razpolaganja z jusarskim premoženjem je tudi v sklepu deželnega odbora (objavljen je bil v Uradnem listu z dne 5.7.84), s katerim je deželna uprava pooblastila tržaško občino, da lahko proda skoraj 17 Ha jusarskega zemljišča davčnih občin Opčine in Bane za skupno vsoto 111 milijonov lir. Zemljišče je bilo tako razlaščeno po približno 650 lir za kv. meter, služilo pa naj bi, tako se govori, za potrebe avtoporta. Dva meseca pred tem pa je deželni odbor (Uradni list z dne 9.5.1984) pooblastil tržaško občino, da lahko proda jusarsko zemljišče v kontovelski in openski davčni občini za gradnjo hitre ceste; cena prodaje pa je tokrat znašala poprečno od pet do sedem tisoč lir za kv. meter. Nerazumljivo je torej, zakaj sta bili zemljišči prodani po tako različnih cenah (eno po 650 lir, drugo pa od 5 do 7 tisoč lir na kv. meter), oboje pa je bilo speljano na osnovi sklepov deželnega odbora iz leta 1984. Samo po sebi se razume, da bi jusarski upravičenci za zemljišča, ki naj bi služila za avtoporto, prejeli več kot eno milijardo lir za potrebe openske in banovske skupnosti (in ne 111 milijonov lir), ko bi zemljišče bilo prodano po od 5 do 7 tisoč lir na kv. meter. Zakaj dvojna mera?
Zaradi vseh teh razlogov so predstavniki jusarskih odborov sklenili zahtevati od prefekture, da skliče volitve za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, kot predvideva zakon 278/57 o ustanavljanju vaških odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Predstavniki odborov so že imeli razne sestanke: srečali so se z deželnim komisarjem za likvidacijo j usa Z anetti jem, s pristojnim funkcionarjem deželnega edbomištva za kmetijstvo dr. Urbanom in bili so tudi na prefekturi. Povsod je bila podprta njihova zahteva po sklicanju volitev za ločeno upravljanje jusa. Posebno na prefekturi je bilo poudarjeno, naj bi te volitve bile sklicane v soglasju z občinskimi upravami ; v tem primeru je prefektura izrazila pripravljenost za sklicanje volitev že v teku letošnjega novembra.
Glede na dejstvo, da v ostalih občinah tržaške pokrajine ni problemov za upravljanje jusa, ampak obstajajo le v tržaški, so se jusarski odbori te občine, posebno proseški, obrnili na upravo, naj jim izroči jusarsko premoženje in naj se temu ne upira. Tudi Kmečka zveza bo s svoje strani nastopila pri tržaški občini, da bi se čim prej sklicale volitve, ki jih zahtevajo vaški odbori.
Za skladnejše delo izvoznih konzorcijev
V rdeči dvorani Trgovinske zbornice bo jutri, 24. t.m., dopoldne zasedanje predstavnikov izvoznih konzorcijev iz vseh treh Benečij. Pobudo za to je dal deželni konzorcij za razvijanje zunanjetrgovinskih poslov Friulgiulia z namenom spodbuditi omenjene organizme k skladnejšemu delu.
»Prix Italia« v tržaški Pomorski postaji
Včeraj na sporedu dva slovenska prispevka
»Izpoved hudodelca« je takorekoč zaključila izločilni del sporeda niza radijskih iger na letošnjem »Prix Italia« v Trstu. Drago Jančar v tej igri na izviren način razkriva človeško usodo zaprtega mladega prestopnika, ki po storjenem zločinu skuša najti v celici vzroke usodnega dogodka. Gre v bistvu za hudodelčeve spominsko izpovedi, junak obnavlja dogodke kot mu jih narekuje spraševanje o tem, kaj se je v resnici zgodilo...
Režiser Aleš Jan je igro gradil večplastno in stereo tehnika mu je omogočala nekakšno nadgradnjo v prikazovanju raznih situacij, ki jih v komaj slišnih tonih spremlja učinkovita renesančna glasba.
Jančarjevo delo pa ni bilo edina slovenska predstavitev včerajšnjega dne. Istočasno je tekel tudi dokumentarec ljubljanske televizije »Beg«, kateremu pa iz razumljivih razlogov (človek ne more biti na dveh krajih) nismo mogli sledi1:
Prvi krog je tako sklenjen. V nastopajočem icu .r. ~v ..	vnk.at pre-
gledala oddaje, ki so se uvrstile v finale in nato odločila : zmagovalce bodo razglasili na slovesni akademiji v soboto. Ob vsem tem bo še nekaj razprav o raznih televizijskih in radijskih žanrih, vse udeležence »Prix I-
talia« pa čaka v nedeljo izlet v Slovenijo, ki ga ob sodelovanju RTV Ljubljana prireja Radio Koper,
Dvodnevni izlet KZ na Dolenjsko
Letošnji avtobusni izlet Kmečke zveze, ki bo v soboto 29. in nedeljo 30. t.m., bo vodil po Dolenjski. Izletniki bodo odpotovali iz Trsta ob 7. uri in se mimo Ljubljane podali v Ivančno Gonco, Mujjuvu, z.v_.«.»"iiOc:,K, L>o«enj-fr.iVMP ,->■ ... ‘.ni, Semič, Metliko in Otočec do Novega mesta. Na poti si bodo ogledali razne kmetijske kom-
'r-..-. -,vi,j dmge zanimivosti. V nedeljo pa bodo obiskali Pleterje, Agrokombinat TOK, Brežice, Grosuplje in se nato vrnili proti Trstu. Cena izleta je 95.000 lir, vpisovanje pa vsak dan v tajništvu Kmečke zveze.
• Jutri bo v katedrali Sv. Justa nastop svetovno priznanega organista Hansa Haselbocka. Koncert, ki ga v okviru manifestacije »Glasbeni september« prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, se bo pričel ob 20.30. Dunajski umetnik pa se bo predstavil s skladbami Clerembauta, Dandrieuja, Vivaldija in Mozarta.
Danes v Iticmanjih na pobudo KD Slavec
Veselica kot v starih časih
Počasnost občine: cokla za handikapirane
Učinkovitost sklada »M. Čuk« nična brez novega priliva
Prireditveni prostor na Zrebčevem je te dni spet prizorišče praznika, ki ga je priredilo KD Slavec iz Ricmanj. Vendar gre tokrat za nekoliko drugačno sagro. Odbor društva si je namreč zamislil veselico na način, kakor so jih pri nas prirejali pred prvo vojno in takoj po njej. V tem smislu so tudi natisnili plakat in sestavili program, ki ga bosta izpolnila dva mešana zbora in sicer domači mešani zbor Slavec in mešani zbor Jadran iz Dekanov. Izbira ni naključna, saj sta ta dva zbora tesno sodelovala v obdobju, na katero se sedanja veselica nanaša. Dalje bodo v programu nastopili tudi dramska skupina iz Dekanov s šaloigro (skečem), godba na pihala iz Ricmanj in tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca. Glasbene in pevske točke so organizatorji skušali oblikovati v starem stilu. Po takratnem običaju bo na veselici tudi srečkanje (loterija) in streljanje ter umetni ognji. Poskrbeli pa so tudi za čimbolj verodostojen okras prireditvenega prostora, ki so ga pred nekaj tedni povečali in izpopolnili. Za večerno zabavo pa skrbi ansambel Platana iz Kopra.
Čisti izkupiček veselice je društvo namenilo graditvi spomenika žrtvam in pretrpelim v dobi fašizma od leta 1919 do 1945. (ris)
Predstavnika KD Slavec v Blovicah na Češkem
Predsednica KD Slavec iz Ricmanj Viviana Žuljan in tajnik Boris Kuret sta v začetku septembra zastopala ricmanjsko društvo na proslavi 700-letnice ustanovitve mesta Blovic v okraju Plzen na Češkoslovaškem. Biovice so bile rojstni kraj duhovnika, dirigenta dn narodnega buditelja Jožefa Ver hartyckega, ki je bil leta 1893 nameščen v Ricmanjih kot dušni pastir in je leta 1894 ustanovil bralno in pevsko društvo, ki je pozneje dobilo ime Slavec. Biovice svojega uglednega sina niso pozabile; toliko je res, da je pripisati le tragičnemu slučaju, da se župan Blovic Jan Laska ni udeležil 90 letnice društva letos maja v Ricmanjih. Ob slovesni priložnosti proslave 700-letnice mesta sta Žuljanova in Kuret navezala na Češkem prvi živi stik in sta se vmi a domov polna lepih in globokih vtisov o mestu, njegovih prebivalcih in njegovih voditeljih.
V nedeljo, 9. septembra, ju je v sejni dvorani narodnega zbora mesta Biovice okraja Plzen sprejel župan Laska s svojimi sodelavci. Boris Kuret je gostiteljem orisal življenje in problematiko Slovencev na Tržaškem. (RIS)
Šolska vrata so se na široko odprla, da bi sprejela vase vse učence in dijake, kar jih premoremo. Skozi ta široko odprta vrata pa je privrel na dan marsikateri problem, ki smo ga med poletnimi počitnicami po stari navadi zavestno potisnili v senco pozabe.
Eden takih vozlov je vprašanje spremljevalcev, ki jih pri pouku potrebujejo v pomoč handikapirani o-troci. Namestitev in vzdrževanje teh spremljevalcev spada v pristojnost občine. Ta pa se ne odlikuje, kot je splošno znano, po prožnosti in iz svoje sklerotičnosti prepočasi reagira na potrebe svojih varovancev — občanov. Ni naš namen, da bi ugotavljali, ali naj bo občina zaradi občanov ali občani zaradi občine...
Namen, ki nas vodi, je drugačen : prekiniti prakso, da bi se spremljevalci za handikapirane otroke nameščali šele takrat, ko bi pouk že globoko zaoral proti koncu sončnega leta. Zaradi tega smo se v četrtek zbrali predstavniki sklada »Mitja Čuk«, da bi po podatkih, ki jih je o potrebah handikapiranih otrok izdelala naša psihopedagoška ekipa, ugotovili, kakšno je stanje in kaj lahko storimo.
Podatki so zelo zgovorni :	štiri-
najst naših otrok potrebuje sprem-ljevat ca za katerokoli dejavnost. Sli-
ka je jasna — dokler spremljevalca ni, otrok ne more obiskovati pouka. To pomeni, da mu bo dano — v imenu toliko opevane osebne svobode — šele januarja stopiti v skupnost ostalih vrstnikov, ki jih je narava pravičneje obdarovala.
Sklad »Mitja Čuk« tega noče, ker se njegovi predstavniki iz vrst psi-hopedagoške ekipe, socialnih delavk, posebnih pedagogov in staršev handikapiranih in tistih otrok, ki jim pravimo normalni, zavedajo, da se da z dobro voljo celotne naše skupnosti marsikaj storiti. Zaradi te volje in da bi ne izpuhtelo vse v prerekanje o pristojnosti, v zavesti, da mora vsak sprejeti nase vsaj delček odgovornosti za boljšo prihodnost otrok s težavami, se je sklad »Mitja Čuk« odločil po svojih močeh pomagati. da bi handikapirani otroci čimprej dobili možnost obiskovanja pouka, da bi torej čimprej dobili spremljevalca.
Toda finančna učinkovitost nekega sklada je odvisna od dobre volje ljudi, protagonistov skupnosti, v kateri sklad deluje. In prav ta učinkovitost je pri skladu »Mitja Čuk« trenutno premajhna, da bi lahko sklad omogočil spremljevalca oziroma o-bisk pouka vsem štirinajstim otrokom.
Naš apel je torej jedrnat: Daruj-
te za sklad »Mitja Čuk«, ki je namenjen vsem otrokom v tržaški pokrajini, ki imajo težave: psihične, fizične, družinske, z okoljem... Le s prispevki, ki se bodo nabirali v skladu »Mitja Čuk« boste lahko sami videli na obrazih malčkov, ki jih je usoda zaznamovala, širok nasmešek zadovoljnega otroka, ki sme z vrstniki obiskovati skupno dejavnost.
Sklad »Mitja Čuk« vam bo v otipljivi obliki pokazal vrednost vaših prispevkov — z vašo pomočjo in s posredniško vlogo sklada bodo lahko handikapirani slovenski otroci začeli obiskovati pouk že prihodnji mesec.
Vpisovanje v tečaj slovenskega jezika
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje v letošnji tečaj slovenskega jezika in kulture. Učne ure tečaja se bodo po raznih stopnjah vrstile dvakrat tedensko v popoldanskih in večernih urah pod vodstvom slovenskih učiteljev. Interesenti se lahko vpišejo v tajništvu ustanove, Ul. Valdirivo 30, vsak delavnik od 17. do 20. ure, razen ob sobotah.
Danes bo na Opčinah koncert posvečen trobilom in tolkalom
V	okviru reipentabrskih »Glasbenih popol-dnevov stare in sodobne glasbe«, ki jih pri reja Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu, bo danes ob 18. uri na sporedu koncert posvečen trobilom in tolkalom. Tržaškemu občinstvu se bodo namreč v dvorani o-penskega Prosvetnega društva predstavili člani Trobilnega kvinteta ljubljanske Akademije za glasbo in Giorgio Cerutti (tolkala). Obeta se nam torej izredno zanimiv koncert tako glede neobičajne komorne zasedbe, kot glede repertoarja, ki nam ga bodo izvajalci predsta vili.
Člani Trobilnega kvinteta (Miran Majcen in Aleš Bolje - trobenta, Boris Dvoršak - rog, Dušan Kranjc - pozavna, Darko Rošker - tuba) obiskujejo ljubljansko Akademijo za glas bo, sicer pa se že nekaj časa posvečajo skupnemu muziciranju. V zasedbi kvinteta so imeli že več samostojnih koncertov, med drugim naj tu omenimo, da so bili letos nagrajeni na glasbenem tekmovanju v Prištini.
Giorgio Cerutti je iz Brescie, diplomiran je v modernih tolkalih, zanima pa se tudi za staro glasbo in sam izdeluje kopije izvirnih instrumentov.
V	čemu je torej novost koncerta? Predvsem v dejstvu, da nam izvajalci predstavijo renesančne in baročne skladbe v taki obliki, kot so si jih dejansko avtorji zamislili. Rokopisi namreč ne vsebujejo notnega zapisa za tolkala, vendar po pismenem izročilu vemo, da je bil takrat običaj izvajati skladbe za trobila ob improvizaciji tolkal.
Že od nekdaj so bila trobila zelo važna.
Zgodovinski viri pričajo, da so bili v Ljubljani trobentači prisotni vse od 16. stoletja da/je. Skupine so štele navadno štiri člane, katerih trije so bili trobentači (igrali so kornet ali pozavno), eden pa pavkist. Udeleževali so se posameznih mestnih slovesnosti in z glasbo pozdravljali prihod posvetnih in cerkvenih veljakov v Ljubljano. Zanimivo je, da so bili takrat trobentači posebno cenjeni, saj so si zagotovili najvišje mesto na družbeni lestvici; sploh ne moremo primerjati njihovega ugleda z ugledom, ki so ga bili deležni drugi izvajalci (takratni piskači in goslači).
Zasedba, ki združuje trobila in tolkala, je torej zgodovinsko utemeljena in njena izbira ima neoporečno filološko verodostojnost, saj imajo izvajalci na razpolago obilo originalne literature.
Danes bodo člani Trobilnega kvinteta s sodelovanjem Giorgia Ceruttija predstavili izbor skladb pozne renesanse in baroka. Slišali bomo tako dela Gabrieli ja, Praetoriusa, Poša, Dow landa, Holboma, Putrella in Scheddta. V glavnem gre za štiriglasne oz. petglasne plese, kontrapunktistična instrumentalna dela, v katerih sozvočje glasbil ustvari mogočne, barvno bogate slike.
Nedvomno bo ta koncert obogatil glasbeno življenje na Tržaškem. Morda so tu pri nas zdaj — obratno kot v 17. stoletju — trobila le nekoliko zapostavljena napram drugim instrumentom, saj jih srečamo skoraj izključno v sklopu »godb na pihala«. Tak koncert bo to rej le pripomogel, da bo občinstvo in seveda mladina spoznala v pravi luči te instrumente in njihovo originalno literaturo.	ES
Čar Chopinove romantike s pianistom Campisi jem
Chopin in Campisi, skladatelj in izvajalec v redko ubranem romantičnem sozvočju. Večer, ki ga je številnim poslušalcem nudil »Glasbeni september« v četrtek zvečer v luteranski cerkvi, je bil eden tistih, ki lahko polno zadovoljijo tako zahtevnega ljubitelja glasbe, kot tistega, ki mu je muzika le površinski užitek.
Raimondo Campisi, razmeroma mlad pianist, ki je svoje glasbene študije opravil v Milanu in ga je koncertantna pot že leta 1972 popeljala preko številnih natečajev v široki svet od Francije do Sovjetske zveze, od Španije do Poljske, se je predstavil kot umetnik izjemne muzikaličnosti in tehnične izpopolnjenosti, kot mojster, ki muziko ne le interpretira pač pa tudi doživlja v vseh njenih melodičnih in čustvenih odtenkih.
Zdi se, da Chopin še posebej ustreza njegovemu muzikaličnemu značaju. Brezmejna širina romantičnih valov, osvobojenih formalnih ritmičnih shem in prekipevajoča v vedno novih barvnih odtenkih od neponovljive lirične božajoče nežnosti do odločnih, malodane bojevitih poudarkov, je imela v Campisiju pianista, ki je globoko prodrl v ta intenzivni glasbeni čar in ki je tudi svojo klavirsko igro sprostil formalističnih shem in podrejenosti tehničnim zahtevam inštrumenta in jo povzdignil v sfero čistega muziciranja.
Tako smo lahko v zaporedju štirinajskih valčkov, ob občudovaju pianistove vrhunske tehnične sproščenosti, ves čas poslušali komaj nakazano valovanje plesnega ritma v neštetih poigravajočih se oblikovnih in melodičnih odtenkih. V Boleru op. 19, eni od skladb, ki bolj svojstveno izstopa iz Chopinovega opusa, bo-
gastvo skladateljeve ritmične inventivnosti. Tri mazurke op. 59 so nam v pianistovi globoko podoživljam interpretaciji pričarale radostni, čustveni in nežno lirični del poljske ljudske duše, Andante spinato in Velika briljantna po-loneza op. 22 pa njeno nasprotje v odločnih, krepkih na trenutke tudi bojevitih melodijah, ki jih je Campisi izvajal z vehementnim zanosom, z mojstrskim obvladanjem klaviature, z izenačeno tehniko obeh rok, ki mu dovoljuje, da izvablja iz klavirja tako nedopovedljivo mehke in barvite harmonije, kot krepko, moško poudarjano glasbeno govorico.
Kdo ne bi s takega večera odhajal potešen v najbolj plemenitem smislu glasbenega uživanja? (jk)
Ljubitelji narave za zaščito Ospa
Tri združenja za zaščito okolja (tržaški oddelek »Italia nostra«, italijansko združenje za zaščito ptic in tržaški oddelek WWF) so zaprosila miljsko občino, da takoj objavi odredbo, ki naj bi prepovedovala odlaganje odpadnega materiala v eno izmed največjih je-zerc rečice Osp. Združenja opozarjajo miljsko občinsko upravo na pomen ohranjevanja in varstva te reke; v teku je namreč tudi načrt, ki predvideva obnovitev parka na tem področju.
-s-
Po osnovni protest tudi na nižji srednji šoli
Na Katinari včeraj brez pouka
Pokrajinski svetovalci KPI za hitro rešitev krize SSG
Na obeh slovenskih šolah na Katinari včeraj ni bilo pouka. Po starših osnovnošolskih otrok so se v petek zvečer tudi starši srednješolcev, ki obiskujejo oddelek šole sv. Ciril in Metod, odločili, da ne pošljejo svojih otrok v šolo iz protesta zoper nevzdržno stanje na šoli. Učilnici v prvem nadstropju in prostor - »učilnica« v pritličju šolskega poslopja na Reški cesti so bili tako včeraj prazni.
Protest zaradi prostorske stiske na obeh slovenskih šolah na Katinari se je po stavki na nižji srednji šoli še zaostril. Starši so včeraj naslovili na prefekta brzojavko, v kateri ga ponovno opozarjajo na izredno težko stanje na obeh šolah in prosijo za
v
posredovanje, ker so se vsi dosedanji poskusi za rešitev vprašanja izjalovili.
Na petkovem sestanku na tržaškem od borni št vu za šolstvo je sicer prišlo do točnih predlogov, ki pa so j:h italijanski starši le deloma osvojili. Privolili naj bi v preselitev enega razreda iz šole Milčinski v prostor v bivši policijski kasarni (na ta način bi dobila šola Milčinski primerno učilnico v poslopju v Ul. Marche-setti), ne strinjajo pa se z zamenjavo učnih prostorov na nižji srednji šoli. Italijanski starši tudi malo verjamejo v obljube odbornika Vattova-nija o hitri gradnji telovadnice in u-čilnic za italijansko šolo na Katinari.
Priznati pa je treba, da so tako na sestanku na odborništvu kot tudi na srečanju staršev pokazali izredno dobro voljo, da bi se položaj le razrešil, in tudi njihova izjava ob koncu petkovega srečanja priča o njihovi odprtosti, da bi vprašanje rešili sporazumno med obema etničnima skup-nostima na Katinari.
Protestna akcija slovenskih staršev se bo brzda nadaljevala tudi prve dni prihodnjega tedna. Starši namreč zahtevajo, da jim odbornik Vat-tovani predoči primerno rešitev za piostorsko stisko. Edini predlog v tej meri so doslej iznesli italijanski starši na petkovem sestanku. Kdaj se bo končno odvetnik Vattovani resno lotil vprašanja, za katerega je kot občinski upravitelj odgovoren? Od odgovora na to vprašanje je v mnogo-čem odvisno še koliko časa bodo slovenski otroci na Katinari brez pouka.
• Tržaški naravoslovni muzej in tržaška sekcija gobarske zveze »G. Bre-sadola« priredita jutri, 24. t.m., ob 19. uri predavanje z naslovom »Gobe v živo«. Srečanje bo potekalo v konferenčni dvorani muzeja, U:. Ciami-cian 2. Vstop prost.
Pokrajinska svetovalska skupina KPI je na predvčerajšnji seji pokrajinskega sveta predložila javno vprašanje, kaj namerava ukreniti pokrajinski odbor za dokončno ureditev položaja SSG v Trstu. Komunisti pri tem opozarjajo na vlogo, ki jo ima ta ustanova v tržaškem kulturnem življenju, tudi kot posrednica italijanske gledališke kulture. Finančne težave so med vsemi tremi tržaškimi gledališči najhuje ukleščile prav SSG: zategadelj se komunisti obračajo na pokrajinsko upravo s priporočilom, naj slednja ukrene vse, kar je potrebno, da bo SSG uspešno izpeljalo letošnjo gledališko sezono in nemoteno delovalo tudi v prihodnje.
Komunistična svetovalska skupina naroča {»krajinskemu odboru, naj preveri in uravnovesi denarno pomoč pokrajinske uprave tržaškim gledališčem, predvsem SSG, obenem pa naj spodbudi k temu tudi druge krajevne in deželne ustanove, predvsem deželni odbor, ki naj končno preseže svojo zgolj poroško vlogo glede bančnih posojil: čas je, da se s stvarnimi ukrepi zavzame za odpravo primanjkljaja, ki kronično pesti deželna gledališča.
Pokrajinski odbor naj končno spod-
Se vpisovanje v tečaje 150 ur
Tudi letos prirejajo naše državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom tečaje »150 ur«. Tečaji, ki se z uspehom ponavljajo že nekaj let, so namenjeni predvsem delavcem in delavkam, ki iz raznih razlogov nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje se je zak]jučilo že ta teden, vendar so prireditelji sklenili, da bo vpisovanje podaljšano za zamudnike še za par dni v naslednjem tednu. Kdor bi se torej rad vpisal v tečaje, mora oddati na tajništvih nižje srednje šole v Dolini ali nižje srednje šole pri Sv. Jakobu prošnjo (obrazec, ki ga dobi na tajništvih) in rojstni list; kdor ni dopcinil še 21. leta starosti pa mora oddati tudi potrdilo o dokončani šoli.
Na Krasu tudi sodra, ki pa
Dež in nevihte :
Jesen, v katero se je poletje prevesilo ob sinočnjem enakonočju, se je napovedala z dežjem in nevihtami, tako da so tudi zagrizeni optimisti izgubili upanje na sončen in topel konec tedna. Trst je v noči od petka na soboto, ko sta se znesli nad našim ozemljem kar dve nevihti, zalilo 19 milimetrov dežja, včeraj zjutraj pa ga je padlo še za nadaljnjih 10. Po Krasu je bilo neurje, ki je prihajalo od zahoda, iz furlanske nižine, pomešano s sodro.
Po naši mali telefonski anketi pa kaže, da ni povzročila večje škode. V glavnem se je znesla nad zahodnim Krasom, okrog Praprota, S livnega in Mavhinj. Veter, dež in sodra so močno oklestili listje, tu in tam je padel tudi grozd, hujšega pa ni bilo. Če je toča tokrat
ni povzročila večje škode
prišla je jesen
prizanesla letini, ji prav gotovo ni mokro in vlažno vreme. »Letošnja letina je problematična,« nam je dejal vinogradnik Zoran Part vel iz Mačkolj. »Vreme je bilo manj ugodno, tako da bi sedaj potrebovalo grozdje vsaj teden dni sonca, da bi se zvišala stopnja sladkorja, in nato seveda alkohola. Hujše je verjetno na Krasu, kajti v Bregu je vedno topleje kot drugje. Vsekakor se tudi letos držimo poprečja.« Ivan Terčon iz Sliv-nega je tudi mnenja, da bo letošnja trgatev poprečna, čeprav ga daje skrb, da bi grozdje zaradi kislega vremena začelo gniti. Njega in druge vinogradnike žal ne moremo potolažiti z dobrimi napovedmi za bližnje dni, posebno če verjamemo dolgoletni izkušnji tržaškega me-tereologa, prof. Silvia Pollija.
Lepo vreme šele oktobra...
Mejni prehod pri Botaču sprejel le redke izletnike
Slabo vreme je prekrižalo načrte vsem, ki so včeraj in danes nameravali izkoristiti priložnost prostega prehoda meje pri Botaču. V noči na soboto je silovito neurje, ponekod tudi s točo, ohladilo tudi najbolj navdušene in včeraj so nam iz Botača sporočili, da je bilo pogumnih izletnikov z dolinske strani zelo malo. Strme blatne steze in mokrota vsepovsod kajpada niso vabljiv napotek in tako se je bilanca izletniške menjave močno prevesila na jugoslovansko stran, od koder je k nam prišlo več Pešcev, najbrž po nakupih. Tako je bilo včeraj, morda pa bo danes vreme vsaj nekoliko prišlo na roko izletnikom, tudi tistim, ki jih mrzle in vlažne sape ponavadi zadržijo doma. Spomnimo še, da je meja danes odprta od 9. do 18. ure.
Po 20 urah pogasili požar pri Sv. Ivanu
Po skoraj 20 urah trdega dela je tržaškim gasilcem včeraj popoldne u spelo popolnoma pogasiti silovit požar, ki se je razplamtel v petek zvečer v podstrešnih prostorih enega od poslopij v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Ognjeni zublji so uničili 150 kvadratnih metrov strabe. Iz varnostnih razlogov so morali približno 60 ljudem, ki so stanovali v poslopju, preskrbeti zasilna bivališča.
Kakšno je pravzaprav bilo letošnje poletje in kaj si lahko pričakujemo od vremena v prihodnjih dneh? Bo zima res huda, kot nekateri napovedujejo? Vprašanja, ki prav gotovo zanimajo naše bralce, smo obrnili na znanega tržaškega vremenoslovca, prof. Silvia Pollija.
»Letošnje poletje bi lahko označili kot posebno hladno, deževno in spremenljivo, čeprav ni nobena vrednost dosegla rekordnih številk. Res je, da se je število neviht dvignilo močno nad poprečjem in to še posebno v septembru. Čeprav se še ni iztekel, je razsajalo že osem neviht, v zadnjih 30 letih pa smo v tem mesecu
zabeležili poprečno le tri. Poglejmo temperaturo: v poprečju je junija bila 20,3 stopinje Celzija, julija 23,0, tako kot tudi avgusta. To pomeni za okrog eno stopinjo manj, kot v zadnjih tridesetih letih. Pri tem moramo upoštevati, da gre za poprečje in da je na Krasu (spet poprečno) temperatura nižja za 3 stopinje. Hladne je torej, toda brez rekordov. Naj spomnim, da je od leta 1841 bil v Trstu najhladnejši poletni dan 1. junija 1873 (pa tudi 14. junija 1874), ko je temperatura padla na 7,4 stopinje. Najtopleje pa je poleti bilo 31. julija 1873, ko so zabeležili 37,5 stopinje. September pa je značilen
tudi po količini padavin: teh je v poprečju bilo običajno 90 milimetrov, letos pa lahko že sedaj naštejemo 93,5.
Zaradi zelo široke fronte nizkega pritiska in hladnih zračnih gmot nad vso Evropo, ni pričakovati ugodnega vremena še nekaj dni. Po izkušnji in statističnih vrednostih pa sem prepričan, da bomo imeli v prvem delu oktobra lepo, sončno vreme. Drugače ne more biti. Po nestalnem vremenu vedno pride do večjih razjasnitev. Glede zime pa takole: absolutno prerano je karkoli napovedovati, zato ne verjemite nikomur. O zimi se bomo pogovarjali konec oktobra.«
S povratkom k sončni uri (30. t. m.) prične veljati tudi nov vozni red vlakov
Ob treh zjutraj danes teden, 30. septembra, bo ukinjena poletna ar legalna (zakonita) ura in vrnili se bomo k sončni: uma kazalca bomo torej pomaknili za 60 minut nazaj. Istočasno bo nastopil tudi nov vozni red vlakov. Potniške kompozicije se bodo ob treh zjutraj po poletnem času ustavile na najbližji železniški postaji, tiste pa, ki bi morale odpe.jati med 2. uro in 2.59, bodo zadržane na izhodiščnih postajah Na glavnih železniških postajah bodo sicer natančni seznami omenjenih vlakov, ki jih bo železniška uprava dala vidno razobesiti.	. .. . .
S ponovno uvedbo sončne ure bodo zaceli tudi spet voziti vlaki, ki so jih skozi poletje nadomestili z avtobusnimi medkrajevnimi programi. To so: v ak, ki ob 23.20 odpelje iz Vidma proti Trstu, ob 20.02 iz Trsta proti Vidmu, ob 19.30 iz Trsta proti Portogruaru, ob 9.38 iz Trbiža proti Kanuji in ob 6.27 iz Kamije proti Trbižu. Dne 1. oktobra pa bo spet začel voziti vlak, ki ob 4.37 odpelje iz Portogruara v Trst.
Pomožno osebje KZE začelo stavkati
Sto petdeset fantov in deklet, ki so začasno uslužberu pri Krajevni zdravstveni enoti kot pomožno osebje in jih hočejo sedaj odsloviti, se je predsi-hočnjim odločilo za stavko. Obenem je med drugimi nameščenci KzE zavladalo nekakšno stanje pripravljenosti. Te dni je delegacija prizadetih bila na razgovoru z načeniki svetovalskih skupin v deželni skupščini, ki so izrazih solidarnost in voljo po ukrepanju, vendar se v tako kratkem času ni nič spremenilo in delovna sila na prepihu se je odločila za poostritev Protesta. V torek ob 12.30 bo odposlanstvo, v katerem bodo neposredno za-interesirani uslužbenci in zastopstvo sindikata h IALS-CISAL, ods.o na se-s tanek s prefektom.
Dežela in pokrajina podpisali sporazum o sodelovanju na elektronskem področju
Deželni odbornik za finance Rina di in predsednik tržaške pokrajinske uprave Marchio sta s podpisom ustreznega sporazuma formalizirala sodelovanje med upravnima telesoma na področju elektronske obdelave podat kov. Pokrajina namreč že od začetka lanskega leta izkorišča za večji del računovodstva naprave deželnega elektronskega informacijskega sistema SIER s sedežem v Ul. sv. Frančiška. V bodoče se ga bo posuževala tudi na področjih obračunavanja davka IVA ter inventurnih, ekonomalnih in drugih dejavnosti. Odbornik Rinaldi je ob podpisu sporazuma izrecno poudaril Važnost tovrstne elektronske službe v okviru prizadevanj za izboljšanje jav-noupravnega aparata in istočasno zmanjšanje zadevnih stroškov.
Za vedno je odšel Ivan Slavec eden najstarejših Dolinčanov
Tiho, kot je zadnja leta živel, je pred nekaj dnevi odšel od nas Ivan Slavec iz Doline št. 122, eden najstarejših vaščanov.
Pokojnik se je rodil 4. oktobra 1896. V svojem dolgem življenju je poskusil marsikaj grenkega, a je do zad njega diha ostal zvest narodu in jeziku, v katerem ga je naučila govoriti mati.
V prvi svetovni vojni je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in se je boril r;a ruski fronti. Po oktobrski revoluciji leta 1917 so ga Rusi ujeli kot pripadnika 97. pešpolka, leta 1918 pa se je vrnil v Jugoslavijo, v vojsko kralja Aleksandra. Boril se je za združitev Koroške in štajerske z Jugoslavijo. Leta 1919 je prišel domov in nekaj čaaa obdeloval kmetijo, nato se je zaposlil v tovarni olja v Ža-vljah.
Kot zaveden Slovenec in osveščen delavec se je leta 1922 začel boriti proti fašizmu in se zgodaj vpisal v komunistično partijo. Med delavci v tovarni pa tudi po vaseh dolinske občine je širil protifašistično literaturo in kmalu postal fašistom sumljiv. Bil je aretiran in večkrat v zaporu, kjer so ga tržaški kvesturipj mučili in pretepati.
Kot partizanski aktivist je že leta 1941 dobil zvezo in začel organizirano delovati za Osvobodilno fronto. Po razpadu Italije je postal v Dolini referent za gospodarska vprašanja. Tudi po vojni je bil zgledno aktiven, in zvest član vaških organizacij. Od vsega začetka je bil zvest bralec Primorskega dnevnika, neutrudno pa je posegal tudi po vsakovrstni publicistični literaturi in bil razgledan starec zdravega mišljenja.
Odkar mu je umrla žena Ivanka je živel sam, a vendar nikoli zapuščen, saj smo ga vaščani spoštovali in je bil vsesplošno priljubljen. Zdaj uživa na dolinskem pokopališču spokojni mir. Naj mu bo lahka domača gruda.
DOROTEA BANDI
ALOJZ KRMEC
Vespa v hondo
V trčenju med vespo in motornim kolesom honda v križišču Ul. S. Spiridione in S. Nicolò sc je huje ponesrečil voznik honde, 17-letni Enrico Chiatti iz Sesljana 60/A, ki je privozil po Ul. S. Nicolò v smeri proti nabrežju. Mladenič je zadobil odprt zlom desne noge. Okreval bo v dveh mesecih.
budi tudi vlado, da bo z izrednimi posegi pomagala deželnim gledališčem, hkrati pa z ustreznim zakonom podprla dejavnost gledališč, pri čemer naj posebno pozornost nameni manjšinskim in obmejnim gledališčem, kot je to delno skušala že ministrska okrožnica v začetku letošnjega leta.
Iz Trsta na Dunaj na spalnih ležiščih
S tržaške železniške postaje odpelje vsak večer ob 20.52 tako imenovani Osterreich Itatien Express, to je brzovlak, ki povezuje naše mesto prek Vidma in Trbiža z Dunajem in Miinchnom. V času od 3. junija do 29. septembra se je mogoče peljati do Dunaja tudi v vagonu s spalnimi ležišči I. in U. razreda (»cuccette«). Ker hi čez šest dni to službo železniška uprava morala ukiniti, je predsednik Trgovinske zbornice Tombesi posredoval tako pri italijanski kot pri avstrijski upravi železnic, češ da bi tak ukrep škodoval poslovnim možem. Dejstva, da spalna ležišča doslej niso bila zadostno zasedena (zaradi česar naj bi pravzaprav službo odpraviti), Tombesi ne pripisuje nezanimanju zanje, temveč negotovostim glede redne direktne zveze do Dunaja, pa tudi okoliščini, da železniška uprava ljudi s to službo ni zadostno seznanila. Ravnatelj tukajšnjega železniškega okrožja Troilo je nazadnje javil predsedniku zbornice, da bodo sklep o ukinitvi službe s spalnimi ležišči nanovo proučiti.
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga biti deležni ob prerani izgubi naše drage
Celestine Gregori vd. Pernarčič
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Grudnu, g. župniku, cerkvenim pevkam, gospe Boži, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremiti na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svojci Mavhinje, Krmin, 23. 9. 1984
ZAHVALA
Ganjeni ob torkih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage
Tilke Purger por. Žerjal
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastiti njen spomin. Posebna zahvala zdravnikom in osebju III. pnevmološkega oddelka za skrb in nego, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Svojci
Bol junec, 23. septembra 1934
23. 9. 1981	23. 9. 1984
Danilo Simoneta
Čas mineva, a hvaležen spomin nate obstaja neomajen v naših srcih.
Družina
Zgonik, 23. septembra 1984
23. 9. 1980	23. 9. 1984
Ob četrti obletnici smrti naše drage
Marije Milič por. Ostrouška
se je z ljubeznijo soominjajo mož Karlo in hči Marta z družino.
Salež, 23. septembra 1984
SKD Slavec - Ricmanje
vabi DANES, 23. septembra, na
VRTNO
VESELICO
Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 16. uri začetek kulturnega programa s sodelovanjem :	godbe
na pihala iz Ricmanj, mešanega pevskega zbora in dramske skupine Jadran iz Dekanov pri Kopru, tamburaškega zbora F. Prešeren iz Boljunca in mešanega pevskega zbora Slavec iz Ricmanj.
Kulturni spored bo zaključila pirotehnična predstava umetnih ognjev in žrebanje srečk (10 nagrad). Od 20. do 24. ure ples z ansamblom Platana iz Kopra.
V primeru slabega vremena bo kulturni program v Kulturnem domu v Ricmanj ih ob 18. uri.
GLASBENA MATICA TRST
ODDELEK ZA STARO GLASBO Deželni sedež R AI v Trstu
Danes, 23. t.m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
TROBILNI KVINTET AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE in GIORGIA CEROTTI -tolkala
Vabljeni!
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Mala dvorana
Danes, 23. septembra : »1984 - Orwel-lovo leto«. II. mednarodni festival znanstvene fantastike.
Velika dvorana
V	četrtek, 27. t.m., ob 19.30: Simf. orkester Slovenske filharmonije. Modri abonma 2. - dodatni.
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom v torek, 25. septembra, ob 19. uri.
Okrogla dvorana
V	petek, 28. t.m., ob 22. uri in v nedeljo, 30. t.m., ob 20.30: M.' Jesih »Grenki sadeži pravice«.
koncerti
VERDI
V petek, 28., ob 20.30 in v nedeljo, 30. t.m., ob 18. uri bo otvoritev simfonične sezone 1984-85. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Pinchas Steinberg, na sporedu pa bodo skladbe Stravinskega, Glazunova, Čajkovskega. Kot solist bo nastopil violinist Fernando Selvaggio.
Od torka, 25. t.m., dalje bodo pri blagajni gledališča (tel. 631-948) na razpolago vstopnice za oba koncerta.
Jutri, 24. septembra, ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa nastopil organist HANS HASELBOECK.
Združenje za hemopatične in neopla-stične bolnike (AGMEN) vabi v petek, 28. t.m., ob 20.30 na dobrodelni koncert, ki bo v gledališču Rossetti. Sodelujejo Carlo Cossutta, Gloria Scalchi, Giuseppe Botta, Francesco Ellero D’Artegna, Stella Doz in otroški zbor Piccoli cantori della Città di Trieste. Izkupiček koncerta je namenjen zdravljenju otrok, ki bolehajo za krvnim rakom.
_______	KNJIŽNE IZDAJE
HŠET
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Založba, Milan Bufon, Marij Čuk in Ace Mermolja
vabijo na predstavitev svojih novih leposlovnih del. O knjigah bosta spregovorila Ivanka Hergold in Peter Kolšek.
Literarni krst bo v domači kleti pri Ladiju Kocjanu - Na Brcah -Dolina pri Trstu 147 (parkirišče pred društveno gostilno),
v četrtek, 27. t.m., ob 18.30.
Nasvidenje!
IMG1***1
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi v četrtek, 27. t.m., ob 17.30 na otvoritev razstave
ARS COPIANDI
Razstava eksponatov »copy art« je organizirana v sodelovanju z »grupo 78«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel
pričenja z rednimi vajami v sredo, 26. t.m., ob 20.30. Želja je ojačiti ženske pevske vrste in zato vabimo k sodelovanju nove sile!
KD Slovan - Padriče obvešča, da so PEVSKE VAJE za moške ob ponedeljkih in za ženske ob četrtkih ob 20.30 v zadružnih prostorih. Zaželeni novi pevci in pevke!
kino
Ariston 15.30 — 22.10 »Noi tre«. Režija P. Avati.
Fenice 16.30 — 22.15 »Beat Street«.
Barvni film za vsakogar.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Gerard Damiano - Wild dreams«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Skarak -Rosso nell’oceano«. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 15.15 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Emanuelle - IV.«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.45 — 22.00 »La časa«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 — 22.00 »All'inseguimento della pietra verde«.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »L’uomo che sapeva troppo«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Amore tossico«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.00 — 22.00 »Octopussy - Operazione piovra«. R. Moore.
razstave
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta do 4. oktobra razstava slikarja Costanza Schiavija.
V	Mali galeriji v Sežani razstavlja slikar Peter Rehar. Razstava bo odprta do 8. oktobra.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
v petek, 28. t.m., ob 20.30 odprtje 1. samostojne razstave tapiserij MAGDE TAVČAR. Umetnico bo predstavil prof. Milko Rener. Vabljeni!
SLOVENSKO
'SZŽH&če
V TRSTU
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke in učenci ter drugi otroci, starejši od 6 let.
Vpisovanje in podrobne informacije od 9. do 13. ure do 29. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, telefon 040/734-265.
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v petek, 28. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih.
Pevski zbor Lipa iz Bazovice vabi stare in nove pevce na sestanek, ki bo v ponedeljek, 1. oktobra, ób 20.30 v Bazoviškem domu.
KD Lipa sklicuje sejo jutri, 24. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Obvezna je prisotnost vseh odbornikov.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v soboto, 29. t.m., ob 17. uri na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29 sestanek vseh prijavljenih na tečaj glasbene vzgoje. Srečanje bo v Gallusovi dvorani.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Zofke Kalc daruje družina Žagar (Baronova) 10.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na pok. Justo Kodram vd. Stubelj darujeta Gracijela in Aleksij
10.000	lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Bruna Toma-selle daruje Boris Zidarič z družino
20.000	lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Marije Matjašič daruje svakinja Marta 10.000 lir za TPK Sirena.
Ob 3. obletnici smrti Danila Simonete darujejo Milka, Boris in Nada Simo-neta 100.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Ob 5. obletnici smrti očeta Janka Obada daruje sin Zdravko z družino
20.000	lir za ŠK Kras.
V	spomin na Justo Stubelj darujeta Janko in Cvetka Obad 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na svoja mrtve daruje Bruna Daneu z možem 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Celestine Pernarčič daruje družina De Giorgi 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade ter
10.000	lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Celestine Pernarčič daruje družina Tommasi 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade ter
10.000	lir za SK Devin.
V	spomin na Učkino m cimo Anico Ščuka daruje Živka Marc 30.000 lir za otroški zbor šole V. šček.
V	spomin na dragega Marja Miliča daruje družina Učja Corazze 50.000 lir za sekcijo KPI J. Pertot - K. Starc Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina na Emila in Marja Miliča darujejo Marjo in Margherita Puntar 27.000 lir, Guerrino Husu
7.000	lir, Slavoljub Štoka 10.000 lir, Leopold Vatovec 10.000 lir, Marjo Briščik
5.000	lir, Vida Gerlanc 10.000 lir, Marjo Zaharija 10.000 lir, Livijo Albi 10.000 lir ter Alojz Kapun 10.000 lir za sekcijo KPI J. Pegan - K. Starc Prosek - Kontovel.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 23. septembra SLAVOJKA
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 — Dolžina dneva 12.08 — Luna vzide ob 4.10 in zatone ob 18.39.
Jutri, PONEDELJEK, 24. septembra NADJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 14,8 stopinje, zračni tlak 1002,5 mb narašča, veter 26 km na uro severovzhodnik, vlaga 91-odstotna, dežja je padlo 7 mm. nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILE SO SE: Ilaria Digrassi, Gioia Apollonio, Alessandra Crevatin.
UMRLI SO: 68-letni Alfredo D'Agostino, 95-letni Giuseppe Pollini, 73-letni Zivadin Petrovič, 78-letna Luigina Pi-setta, 84-letna Maria Castriggiano vd. Fiatanti, 74-letna Maria Rabusin vd. Ctinelli, 58-letni Giovanni Indrigo, 85-letni Giovanni D’Andrea, 85-letna Anna Calligaris vd. Babudri, 84-letna Carla Senich vd. Sussini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV.
aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Na-
brežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
LOTERIJA
BARI	23	Sli	28	62	70
CAGLIARI	61	56	18	82	87
FIRENCE	19	12	27	10	38
GENOVA	79	9	15	62	45
MILAN	59	56	57	63	18
NEAPELJ	74	40	62	56	57
PALERMO	45	14	65	72	tl)
RIM	27	33	49	77	7
TURIN	66	26	58	84	1
BENETKE	45	40	27	89	55
ENALOTTO
121 2X2 X 1 2 XXX
KVOTE:
12 — 22.025.000 11 — 800.000 10 —	76.400
mali oglasi
V OKOLICI PADRlč (golf igrišče) sem izgubila črnega, nemškega ovčjaka, brez ogrljaka. Ime mu je Loky. Najditelj bo dobil nagrado. Tel. na št. 040/829-922 ali 226-246.
PRODAM 3-sobno stanovanje, skoraj novo pri Sv. Ivanu. Tel. 040/567-939 od ponedeljka dalje ob urah kosila.
MALE BELE KODRE prodam. Ponudbe na telefon 061/263933.
KUPIM staro hišo z zemljiščem na Krasu. Tel. 763-119.
KROJAČNICA KOŠUTA ponuja za jesen in zimo nove vzorce blaga za športne hlače, suknjiče, plašče, obleke, volnene jope za moške ter ženska krila, in plašče. Drevored D’Annunzio 11.
PRODAM Fiat 500/L, letnik 1971. Tel. 040/229-453, v delavnikih od 13. do
14.	ure in po 20. uri, v sobotah in nedeljah zjutraj.
PRODAM hišo s 1.200 kv. m sadovnjaka, centralno kurjavo, telefon, 4 km od Postojne ob glavni cesti za Reko. Ponudbe na telefon: 067/54416 zvečer ali 061/340477 zvečer.
IŠČEM harmoniko. Telefonirati v večernih urah na št. 040/200-743.
VAJENEC. Gostilna vzhodnega Krasa išče vajenca z voljo do dela. Telefonirati v jutranjih urah na št. 226-301
PRODAM nezazidljiv teren v Boljuncu. 1.840 kv. m. Tel. 228-390.
PRODAM Volkswagen v dobrem stanju. Tel. 228-390.
PRODAM od 200 do 300 kg grozdja vrste tokaj. Telefon 0481/33090.
PRODAM otroško posteljico, stajico, voziček in otroška oblačila. Tel. na št. 040/730-495.
NUDIM pomoč pri gospodinjstvu enkrat tedensko. Tel. 040/815-105 od 14. do
15.	ure.
GOSPA S PRAKSO išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica, po možnosti v mestu. Tel. 811-396.
16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 811-396.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja v nedeljo, 30. t.m., izlet na Gorenjsko z ogledom raznih spomenikov in muzejev. Cena izleta vključno s kosilom 23.000 lir. Odhod s Trga Oberdan ob 7. uri. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30 (2. nad.) vsak dan, razen sobote od 17. do 19. ure, tel. št. 732-858.
čestitke
Danes praznuje na Opčinah 16. rojstni dan HELENA. Vse najboljše ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
A
Danes se poroči nas godbenik PAOLO ŠEMEC
Njemu in njegovi izvoljenki vošči vso srečo v skupnem življenju
godba na pihala Vesna Križ
A
Jutri praznuje svoj 80. rojstni dan
EDVARD GRUDEN Ob visokem jubileju mu iz iz srca čestitajo žena in hčerke z družinami.
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC sporoča, da bodo danes odprte na Tržaškem naslednje servisne posluje (z mastnimi črkami navajamo tiste, ki imajo na razpolago tudi dizel)
AGIP — Drevored D’Annunzio 44; Mi-ramarski drevored 49; Istrska ulica 50; Ul. I. Svevo 21; Largo Sennino 10
TOTAL — Ul. F. Severo 2/2; Largo A. Canal 1/1; Devin - Nabrežina 129; Ul. D'Al viario 14; Nabrežje Granulia 12; Strada del Friuli 7; Ul. Re-voltella 110/2
ESSO — Nabrežje N. Sauro 8; Scsljan SS 14 Devin - Nabrežina; Trg Val-maura; Ul. Severo 8/10; Miramar-ski drevored 261.
IP — Ul. Giulia 58; Ul. Carducci 12. API — Sprehajališče S. Andrea
NEODVISNA — SIAT Trg Cagni 6
Oktobra zasedanje o razvoju menežerstva v bančništvu
»Nove menežerske naloge italijanskih bank: stvarnost in perspektive«: to je snov debat, ki se bodo zvrstile na vsedržavnem študijskem zasedanju v dneh 25. in 26. oktobra v našem mestu na pobudo družbe Trieste -Consult. Ta je bila ustanovljena leta 1973, bavi se z raziskavami na področju višjih oblik gospodarjenja, a med njenimi člani so Tržaška hranilnica, zavarovalnici Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurtà, Trgovinska zbornica in krajevno združenje industrijcev.
Na zasedanju bodo univerzitetni docenti in poročevalci iz delovne skupine za proučevanje marketinga v sklopu ustrezne podkomisije bančniške-ga združenja ABI proučili nedavno predloženo študijo omenjenega združenja o tem, kaj vse je na menežer-skem področju treba ukreniti za tehnološko posodobitev osnovnih bančnih storitev. Tu gre na primer za vprašanja strateškega načrtovanja, nadzora nad upravljanjem denarnih zavodov in pravilnega izkoriščanja človekovih sposobnosti za dosego čim-večje storilnosti
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
I
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-98
tfikj
foto-kino
Potovalni urad »AURORA«
vabi na nas'ednje izlete in potovanja :
od 5. do 12. okt. — v MADRID in ANDALUZIJO. Cena izleta 625.000 lir. 7. in 9. okt. — na BRIONE. Cena 58.000 lir.
13. m 14. okt. — v CELJE in ROGAŠKO SLATINO. Cena izleta 65.000 lir. 27. in 28. okt. — na otok RAB. Cena izleta 67.000 lir.
Od 1. do 4. nov. — na MALI LOŠINJ. Cena izleta 98.000 lir; od 1. do 4. nov. — v BUDIMPEŠTO. Cena izleta 282.000 lir; od 1. do 8. nov. — na CIPER, v JERUZALEM in BETLEHEM. Cena izleta 698.000 lir.
Na razpo'ago so tudi prvi programi za božič in novo leto na BLEDU, v CELJU in ZAGREBU.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »Aurora« — Trst — Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
informacije SIP uporabnikom
I
Plačilo telefonskega računa
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za V. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve.
1
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
%	&iSlP
ssssss.^
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Ponedeljek, 24. septembra
Nedelja, 23.
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Secret Valley - TV film 10.25 Nils Holgersson - risanka
11.00	Maša
11.55	Praznični dan - 13. oddaja 12.15 Zelena črta
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	La tempesta - film
Igrajo :	Van Heflin, Silvana
Mangano, Geoffrey Mohe
16.00	Športne vesti
16.20	Meran : Konjske dirke
16.45	Športne vesti
16.50	II ritorno del Santo - TV film
17.45	Športne vesti
Neposreden prenos svetovnega r prvenstva v motonavtiki iz Milana
18.20	90. minuta - Športna oddaja
18.40	Aubrey
18.50	Ital. nogometno prvenstvo Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Melodramma - TV priredba, 4. in zadnji del
21.30	Dnevnik
21.40	Športna nedelja
22.40	C’era una volta il cinema 23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Glasba našega stoletja
10.55	Velike puščave - dokumentarec
11.45	Charlie Chan a Reno - film Igrajo: Sidney Toler, Ricardo Cortez, Phyllis Brooks
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	D gufo e la gattina -komedija
9.25 Poročila
9.30	živžav - otroška matineja
10.15	Jack Holborn -TV nadalj.
10.45	Prevzetnost in pristranost -TV nadalj.
11.40 625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
16.15	Vrnitev swinga - glasbena oddaja
16.45	Alpe-Jadran - informativno-do-kumentarna oddaja
17.30	športna poročila
17.45	Mi igramo jazz - film
19.10 Risanka
19.26 Zrno do zrna
20.00	Balkan ekspress -TV nadalj.
20.55	Zadnji lov - TV reportaža
21.25	Radnički - Partizan - reportaža
21.55	športni pregled
22.25	Poročila
CANALE 5
8.30	Enos - TV film
10.45	šport
12.15	šport
13.00	Superclasaifica Show
14.00	Kojak - TV film
15.00	L'uomo che capiva le donne -film
17.00	Esperimenti I.S. : il mondo si frantuma - film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Speciale Festival Venezia
20.25	Film d’amore e d’anarchia -film
22.25	Love Boat - TV film
23.25	Che cosa hai fatto quando siamo rimasti al buio? - film
RETEQUATTRO
8.30	Io e Bamaby - film
10.00	Le avventure del capitano Homblower, il temerario - film
12.00	Quincy - TV film
13.00	Maurizio Costanzo show in tour
15.15	Mai dire si - TV film
16.15	Tre cuori in affitto - TV film
16.45	Ladro lui, ladra lei film
18.45	Giamo dopo giorno - TV film
20.25	II seme del tamarindo - film
22.45	Charlie's Angels - TV film
23.45	L’ultimo valzer - film
ITALIA 1
8.30 H magnifico dottor Dolittle -L'uccellino azzurro - risanka
10.15	II meraviglioso paese - film
12.00	Angeli volanti - TV film 13 .00 šport
14.00	Deejay Television - Video E-state '84
16.30	Caccia grassa - film
18.30	L’uomo di Singapore - TV film
19.30	H circo di Sbirulino 20.25 Autostop
22.30	7 scialli di seta gialla - film 00.30 La notte della paura - film
septembra
TELEVIZIJA
16.05	D cammino della speranza -film
17.45	Dnevnik 2 - Športne vesti
17.50	Ital. nogometno prvenstvo
18.20	Buster Keaton v filmu Medeni tedni
18.40	Dnevnik 2 -
18.50	I professionals - TV film Meteo 2 - vremenska napoved
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.30	Storia di un Italiano - film z Albertom Sordijem
21.40	Per amore e per onore - TV film
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Discover: Il mondo della scienza - 2. del oddaje
23.35 Dnevnik 2 - Vesti
23.40	šola in vzgoja :
Predstava in ideja - 2. del
Tretji kanal
12.15	Fiestas grandes - glasba, ples in folklora
12.45	Dnevnik 3 - Neposredni šport
13.10	Koncert skupine Gruppo GND 13.55 Discoestate '84
15.00	Dnevnik 3 - Neposredni šport 17.25 La strada della felicità - film
Igrajo: Paulette Goddard, James Stewart, Burgess Meredith
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.20	Deželni šport
19.40	Cantamare - glasbeni program
20.30	Domenica gol
21.30	Perchè si - Perchè no - 3. del
22.05	Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
23.15	Concertane
The Strangless 1977 - 1982
Zagreb
10.55	Pulj: Proslava ob 40-letnici u-stanovitve 43. istrske divizije
13.00	Tri krat deset - izobraževalna oddaja
13.30	Govorimo o zdravju - izobraževalna oddaja
14.00	Narodna glasba
14.30	Jack Holborn -TV nadalj.
15.20 Nedeljsko popoldne
17.05 Cyrano de Bergerac - film
18.55	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
20.00	Balkan ekspress -TV nadalj.
20.55	Morje, ljudje, obale - dokumentarec
Koper
17.00	Glasbena oddaja
19.00	Risanka
19.30	Dolgo iskanje - dokumentarec
22.00	Prostor za tujca - drama '
23.00	Zeit im Bild - čas v sliki
12.00	Sampei - risanka
12.30	Yattaman - risanka
13.00	Šport
14.00	Bonanza - TV film
15.00	Star Trek -TV film
16.00	Film
18.00	Sam il ragazzo del West -risanka
18.30	Sampei - risanka
19.00	Yattaman risanka
19.30	Mama Linda - TV film
20.20	Jim l’irresistibile detective -film
22.20	L’ascesa dello Shogun - 6. del
23.00	Poliziotto di quartiere - TV film
24.00	Film
TRIVENETA
12.30	I 12 legionari - TV film
13.15	Risanke
16.30	TV film
17.30	Risanka
18.00	L’incredibile dottor Hogg - TV film
18.30	II re che venne dal Sud - TV film
19.30	The Great Detective - TV film
20.30	Dobri vojak Švejk - film TV film
22.00	Fuga disperata -
22.30	TV film
23.00	E licantropo e lo Yeti - film
TELEFRIULI
16.00	Birdman Galaxy Trio - risanka
16.30	Baldios - risanka
17.30	Attenti ai ragazzi -TV film
18.00	Abbasso la miseria - film
19.30	Sport
20.30	I due orfanelli - film
22.15	Natale al campo 119 -Film
ITALIJANSKA
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... Raffaella? - zadnji telefonski poziv
14.05	II mondo di Quark - znanstvena oddaja
15.00	Trije nečaki in majordom -TV film
15.30	Šola in vzgoja
16.00	L’impareggiabile dottor Snug-gles - risanka
16.30	športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II fedele Patrash - risanka
17.30	Tutti in pista nel sesto continente: Vivere di corallo
17.55 Brendon Chase - TV nadalj. -1. del
18.25	Zim Zum Zam - 4. in zadnji del
20.00	Dnevnik
20.30	FIST - film
22.35	Dnevnik
22.45	Gremo v kino
22.50 Dnevnik 1 - Posebnosti
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	II regno degli animali - risanka 12.10 Codice rosso fuoco - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capital - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
Paroli amo - nagradno tekmovanje
16.00	Stanza n. 13
16.25	Šola in vzgoja:
Ostržek zakaj? - 4. del
Ljubljana
17.20 Poročila
17.25	Smogovci - otroška serija 17.55 Zgodovina mednarodnih telekomunikacij
18.25	Podravski obzornik 19.30 Dnevnik I
20.00	Karadžordževa smrt - TV drama 21.35 Dokumentarec meseca :
Poletni čas, zimski čas 22.15 Dnevnik II
Zagreb
17.45 Zgodbe bosansko - hercegovskih pisateljev
18.00	Pripovedke narodov in narodnosti Vojvodine
19.30 TV dnevnik
20.00	Kretničar - drama
21.10 Meridiani - zunanjepolitična oddaja
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
17.00	TV poročila 17.05 TV šola:
Dežela kivijev
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Una vita da vivere - TV film
10.30	Laz zanella - film
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Help! - glasbena oddaja
13.00	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Fatto di sangue fra due uomi ni per causa di una vedova : si sospettano moventi politici -film
22.25	Love Boat - TV film
23.25	Šport
00.25 Dietro lo specchio - film
RETEQUATTRO
8.30 Tre cuori in affitto - TV film 9.00 Giochi di spiaggia - film
11.00	Oltre il destino - film
12.45	Alice TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Giorno dopo giorno TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	L’angelo scarlatto - film
16.50	Scooby Doo - risanka
17.50	Fantasilandia - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
19.30	Chips - TV film
20.25	Cuba - film
22.30	Maurizio Costanzo show in tour 00.45 Welcome to Los Angeles - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Pronto... c’è una certa Giuliana per te - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno
12.30	Lucy Show TV film
13.00	Bim Bum Barn
I fantastici viaggi di Fiorellino
TELEVIZIJA
16.55	Due e simpatia :
La freccia nera - 5. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 La pietra di Marco Polo -
TV film
18.00	La volpe e la lepre - risanka
18.15	Programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	I professionals - TV film Meteo 2
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Dnevnik 2 - Chip, ovvero quando il piccolo è... grande - oddaja o svetu kompjuterjev
21.25	Colombo - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Vesti
22.50	C'era una volta un musicista: Erik Satie
23.20 Oddaja o judovskem življenju in kulturi
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.55	šola in vzgoja :
L’uomo degli insetti - 2. del
Tretji kanal
16.00	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.30	Speciale Orecchiocchio:
I Breackers
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.30	Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja :
Otroštvo v mestu - 1. del
20.30	Indagine sui sentimenti - 3. del
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja :
Lorenzo de’ Medici il Magnifico - 2. del
22.10	II processo del lunedì
23.15	Dnevnik 3
23.25	Dnevnik 3 - Deželne vesti
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi nasledn je vesti :
GONARS (Videm) — Obisk delegacije z Vrhnike
VIDEM — Tovarne z mešanim kapitalom
PODBONESEC (Videm) - Otvoritev novega stadiona
DOBERDOB (GO) — Manifestacija za ladjedelnico
GRADIŠČE OB SOČI (GO) - Obnova mestnih jeder ŠPORTNI DOGODKI:
KRIŽ — Nogomet: Vesna - Radio Sound
GORICA — Balinarski turnir GORICA — Odbojkarski turnir
17.30	Papirnati tiger - film
19.30	TVD Stičišče
19.50	Klub srčnih bolnikov - dokumentarec
20.20 Ellery Queen - TV film 21.10 Narodna glasba :
Folklorna skupina iz Vodnjan 21.40 TVD Vse danes
21.50	Nočni film
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.45	La casa nella prateria -TV film
18.45	Kung-Fu - TV film 19.50 I Puffi - risanka
20.25 L’armata Brancaleone - film
22.40	New York, New York -TV film
23.40	Sorrisi di una notte d’estate -film
TELEPADOVA
13.00	Sampei risanka
14.00	Mama Linda - TV film
15.30	Cara a cara - TV film
16.30	Star Trek - TV film
18.00	Sam, ragazzo del West - risanka
18.30	Black Star - risanka
19.00	Hero High - risanka
19.30	Mama Linda TV film
20.20	Harlequin - film
22.20	Satana in corpo - film
24.00	Film
TRIVENETA
13.15	The Great Detective TV film
14.30	Mal d’Africa mal d’amore -film
18.00	I naufraghi - TV film
18.30	II re che venne dal sud - nadalj.
19.30	The Great Detective - TV film
20.30	II territorio del fuorilegge - film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	Acque amare - film
TELEFRIULI
13.00	Nogomet
14.30	Veronica il volto dell’amore -TV film
15.30	Longbridge Story - TV film
16.45	Dražba
19.30	Veronika il volto dell’amore -TV film
20.30	Sport
22.15	100 ragazze per un playboy film
HAIHO
Nedelja, 23. septembra
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Ra janu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja:
10.00	Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Uhač in njegova druščina«. Napisala Branka Jurca, 2. del; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Toč ali kabaret za pasje dni«. Izvajajo Boris Kobal, Noemi Calzolari in Sergej Verč ter glasbena skupina, ki jo vodi Miran Košuta. 12. oddaja (ponovitev) ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: 14.10 Kulturna srečanja; 15.00 Na počitnicah; 16.00 Turizem ; Glasbene dimenzije; 17.00 Šport; 18.00 Nikolaj Vasiljevič Gogolj : »Ženitev«. Komedija.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.07 Radijska igra za otroke: James Kriiss: Srajca srečnega človeka, Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.30 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
14.20	Humoreska tega tedna, Balzac:
Nevarnost prevelike kreposti ; 14.45 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža ; 15.55 Pojo amaterski zbori, 12. oddaja iz Naše pesmi 1984; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Pavel Lužan: Odčarani krog; 18.30 Na zgornji poici; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih -. Skupni program JRT; 23.05 Dane Zajc:	Kepa pepela; 23.15
Poletni ritmi; 00.05 - 4.30 Nočni pra gram - glasba.
Ponedeljek, 24. septembra
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 9.00 Otroški kotiček; 9.40 Film; 10.10 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana : U-bald Vrabec: Ritmične impresije, George Gershwin : Koncert v F duru za klavir in orkester, Ludwig van Beethoven : Simfonija št. 5 v c molu, op. 67, Pianist Aleksander Vodopivec, dirigent Samo Hubad; 11.30 - 13.00 0-poldanski zbornik : Zapiski na robu;
12.00	Roman v nadaljevanjih : Alojz
Rebui'a: »Duh Velikih jezer«. Slušna igra o Frederiku Baragi, 3. del; Glasbeni potpuri ; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij : zbor: »Nova et velerà« iz Fare, ki ga vodi Marco Ghillone, na reviji v Tapoglianu 24. septembra lani; Glasbena priloga; 14.10	17.00 Radijsko popoldne: Tri
slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ; 16.00 Plesna ura sede; Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor : Klasični album; 18.00 Monografija; Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00 Poročila; 4.30	8.00
Jutranji program - glasba; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... Opero Thais Julesa Masseneta?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križem-kraž; 14.05 V gosteh pri zborih juga slovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča; 20.00 Pop barometer; 21.05 Glasba velikanov (Sergej Prokofjev : Koračnica iz opere »Zaljubljen v tri oranže«, Koncert za violino in orkester št. 1 v D-duru. Simfonija št. 7 v cis-molu) ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Ob domačem ognjišču; 23.05 Literarni nokturno, Drago Flis: Osamljeni bik; 23.15 Zimzefene melodije; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
JUGOSLO VANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
ZASEBNE POSTAJE
TELEPADOVA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Uradno odprli preurejeni transfuzijski center in laboratorijski oddelek v splošni bolnišnici
V	prisotnosti deželnega odbornika Renzullija ter številnih predstavnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, zdravnikov in funkcionarjev Krajevne zdravstvene enote, so včeraj dopoldne v goriški splošni bolnišnici uradno izročili namenu prenovljene in sodobno opremljene prostore laboratorijskega oddelka ter transfuzijskega centra. V obeh oddelkih se sicer dejavnost redno odvija že nekaj mesecev, v transfuzijskem centru celo že od maja lanskega leta. Obisk in prisotnost deželnega odbornika Renzullija pa je bila priložnost tudi za opredelitev bistvenih vprašanj deželne in državne politike v zdravstvu in priložnost za prikaz sta nja in problemov zdravstva na Goriškem.
V	svojem izčrpnem poročilu je predsednik goriške KZE Cesare Calzolari povedal, da se z odprtjem dveh centrov v bistvu zaključujejo dela, iz obsežnega načrta posodabljanja in preurejanja goriške splošne bolnišnice, načrta, ki ga je odobril še upravni svet bolnišnice, pred pričetkom izvajanja zdravstvene reforme in umestitvijo KZE. Dežela je za finansiranje zadnje skupine del, kamor spada tudi preureditev transfuzijskega centra in oddelka za a-
nalize uporabila 5,4 milijarde lir. Za specifična posega pa je šlo okrog 700 milijonov. Ob tem je predsednik KZE Calzolari posredoval vrsto podatkov o funkcionalnosti obeh oddelkov ter o storitvah, ki jih tu opravljajo bodisi za interne kakor za zunanje paciente. V drugem delu poročila pa je Calzolari opozoril na vrsto težav, ki močno hromijo javno zdravstveno službo na Goriškem. Tu so predvsem nerešena vprašanja nadomeščanja osebja, ki odhaja v pokoj ali na druga delovna mesta, finančne težave (ki pa so bile zaenkrat za silo rešene), nejasnosti glede načrta preureditve zdravstvene službe v deželnem in krajevnem merilu.
Calzolari je dejal, da so v okviru prizadevanj za varčevanje in smotrnejšo uporabo sredstev namenjenih zdravstvu že, čeprav s težavo sprejeli precej odločitev o zapiranju raznih oddelkov in krčenju storitev, da pa so nekateri načrti, ki sem jim ni mogoče odpovedati, tako uresničitev oddelka za oživljanje in intenzivno nego ter oddelka za nuklearno medicino.
Zelo jasen je bil v svojem posegu deželni odbornik Gabrielle Renzulli. Dejal je, da je treba na reševanje
vprašanj v javnem zdravstvu gledati realistično, ob upoštevanju nelahkega gospodarskega stanja. Nemogoče je še naprej delati po na čelu vse vsem in se je treba nujno odločiti za racionalizacijo. Osrednje zdravstvene ustanove v deželi naj bi imele v bodoče sedež v štirih po krajinskih centrih, vse ostale zdravstvene ustanove in službe, bo treba temu prilagoditi. Renzulli je nanizal tudi vrsto podatkov iz katerih izhaja, da je naša dežela tudi lani, glede poprečnega stroška na prebivalca na področju zdravstva pri vrhu lestvice (713 tisoč lir) v državnem merilu. Državno poprečje znaša 591 tisoč lir. Strošek v goriški KZE pa je bil lani -302 tisoč lir. To so podatki, ki narekujejo takojšnjo in temeljito preureditev. V Furlaniji - Julijski krajini smo lani za zdravstvo namenili 807 milijard lir.
Sicer pa je deželni odbornik Renzulli sklenil svoj poseg z nekoliko optimistično napovedjo, da se stanje, vsaj kar zadeva finančno plat izboljšuje. Izgledi za leto 1985 torej niso tako črni.
Po slovesnosti v predavalnici šole za bolničarje je bil ogled transfuzijskega centra in laboratorija za analize.
v
Se nekaj prostih mest na tečajih strokovnega izobraževanja
V organizaciji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje se je v Števerjanu uspešno zaključil tečaj vinogradništva in kletarstva. Obiskovalo ga je dvanajst slušateljev, ki jim bodo v kratkem, na posebni slovesnosti izročili diplome.
Medtem se v zavodu za poklicno izobraževanje že pripravljajo na novo šolsko leto, med katerim nameravajo še razširiti dejavnost in ponuditi več možnosti za dopolnilno strokovno izobraževanje v materinem jeziku. Ne gre namreč pozabiti, da je tečaj vinogradništva in kletarstva v števerjanu potekal v slovenščini, v sodelovanju s strokovnjaki iz matične domovine. Podoben tečaj namerava zavod za poklicno izobraževanje prirediti tudi na Goriškem Krasu, kjer vinogradništvo spet pridobiva na pomenu. Tečaj bo po vsej verjetnosti — odločilnega pomena bo seveda število prijav — v Doberdobu.
Poleg tečaja za vinogradnike pa je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje na Goriškem v šol-
skem letu 1984-85 razpisal še dva tečaja: za programerje na elektronskih računalnikih in za operaterje v zunanjetrgovinski dejavnosti. Na razpisanih 20 mest v prvem tečaju se je do zdaj prijavilo 17 slušateljev, nekoliko nižje pa je zanimanje za drugo možnost dopolnilnega izobraževanja, saj se je v tečaj prijavilo le osem slušateljev na 15 razpisanih mest. Sicer pa se bodo predavanja pričela že v kratkem, pravijo na zavodu. Kljub temu, da je prvotno določen rok prijav (15. september) že mimo, bodo upoštevali tudi prijave, ki bodo prispele z zamudo, pred samim pričetkom tečajev.
Prijave sprejemajo na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici, Ul. Morelli 14 (tel. 32844) in v uradu Kmečke zveze v Ul. Malta 2 - tel. 84644 (za tečaj vinogradništva).
včeraj-danes
Zobozdravnik dr. IGOR FRANKO bo sprejemal za prve preglede začenši z oktobrem po novem urniku, in sicer ob četrtkih od 10. do 12. ure.
Pomembna vloga tečajev 150 ur v izobraževanju za odrasle
Skoraj gotovo letos tudi slovenski tečaji
V pokrajinski sejni dvorani je bilo včeraj zanimivo študijsko srečanje na temo »Kakšne perspektive za tečaje 150 ur«, ki sta ga priredila goriška pokrajinska uprava in deželni inštitut za izobrazno izpopolnjevanje, raziskovanje in eksperimentiranje IRRSAE. Preden poročamo o poteku srečanja pa želimo posredovati razveseljivo vest, da bo letos po vsej verjetnosti možno odprtje tudi slovenskega tečaja 150 ur na nižji srednji šoli »Ivan Trinkor. Lani je ta tečaj odpadel zaradi premajhnega števila vpisov (potrebnih je vsaj 16 prijav), glede na letošnje število vpisanih pa je pričakovati, da bomo letos imeli v Gorici tudi slovenski tečaj dopolnjevalnega izobraževanja za odrasle. Uradni sklep o odprtju slovenskega tečaja bi morala v kratkem sprejeti pristojna šolska oblast. Tu naj povemo še, da je, kljub izteku roka za vpis, še vedno možna prijava zamudnikov, ki bi želeli z obiskovanjem enoletnega tečaja pridobiti diplomo nižje srednje šole.
O vlogi teh tečajev dopolnilnega izobraževanja je tekla beseda na včerajšnjem posvetu, še prej pa v pe tek zvečer na srečanju vseh bivših goriških tečajnikov, ki se ga je ude ležilo več sto ljudi. Ne da bi se spuščali v podrobnosti posameznih
zelo poglobljenih poročil — med drugimi so včeraj dopoldne govorili pokrajinski odbornik za šolstvo Spaz-zapan, predstavnica IRRSAE prof. Briguccia, ravnateljica pokrajinskih muzejev dr. Massau in predstavnik ustanove CEDE iz Rima dr. Lichtner, medtem ko so v popoldanskem delu poglobili predvsem metodološka in didaktična vprašanja v zvezi s prirejanjem tečajev — gre zabeležiti, da so vsi poudarili prvenstveni po men stalnega izobraževanja odraslih.
V tej perspektivi je treba gledati na tečaj 150 ur, da se premosti določena kriza v zanimanju za te o blike izobraževanja. Tečaji ne smejo biti samo sredstvo za pridobitev šolske diplome, ampak priložnost za kulturno osveščanje in poglabljanje poznavanja raznovrstnih področij.
Težava je v dojemanju realnih potreb s strani uporabnikov, saj te potrebe, ki objektivno obstajajo, prihajajo le s težavo do izraza. Zato je toliko bolj pomembno, da celotna problematika tečajev in drugih o-blik stalnega izobraževanja ne ostane omejena na šolsko okolje in na ozek krog poznavalcev, pač pa da se okrog vprašanj vzbudi širše zanimanje s strani raznih družbenih komponent.
Kulturne in športne prireditve ob Jesenskem prazniku v Standrežu
Štandrežci vabijo ob koncu prihodnjega tedna na vrsto športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. V organizaciji kulturnega društva »Oton Župančič« bo v petek, soboto in nedeljo Jesenski praznik.
Pester spored obsega športne prireditve, nastop godbe na pihala in mimohod mažoretk, koncert kanta v to-rja Gina Pipie, nastop plesne skupine iz Nove Gorice itd.
Tridnevni praznik se bo pričel v petek, 28. t.m., ko bo ob 18.30 v telovadnici v Standrežu prijateljska tekma v odbojki med Olimpijo in Valom. Za tem pa na ploščadi doma Andreja Buda,'a disko-ples in koncert kantavtorja Gina Pipie. V soboto, ob 19. uri, bo mimohod mažoretk iz Ljubljane, ob spremljavi godbe na piha’a iz Cerknega. Dekleta bodo šla v sprevodu od trga do doma Andreja Budala, kjer bodo imela nastop.
Nedeljski spored se bo pričel ob 20.30, ko bo ob spremljavi ansambla »Gruppo goriziano« nastopila novogo-
Toplo se zahvaljujemo Mariji Majnik iz Stare Fužine, ki nas je tako lepo sprejela in pogostila ob njenem 86. rojstnem dnem ter ji želimo, da bi še mnogo let praznovala
Gosti iz Gorice
riška plesna skupina z latinsko-ame-riškimi plesi. Vse dni bodo za obiskovalce na razpolago domače jedi, domače pecivo in pijača.
Zobozdravniki na simpoziju
Zobozdravniki in zobni tehniki naše dežele so se zbrali v Števerjanu, na strokovnem simpoziju, ki se je začel včeraj. Zborovanje se odvija v Farmentinijevem gostišču, zaključilo pa se bo danes.
Razstava o razvoju italijanske pošte
V deželnem avditoriju v Gorici so sinoči odprli zanimivo razstavo o razvoju poštne službe v italijanskih deželah. 'Razstavo je pripravil mednarodni študijski center aa proučevanje zgodovine poštne službe v sodelovanju z Zvezo filatelističnih in numizmatičnih društev.
• Na sedežu sindikata kovinarjev (FILM) v Ulici Pacinotti v Tržiču, bo jutri, ob 17.30 skupščina delavcev bivše tovarne Detroit. Preučili bodo položaj, ki je nastal po proglasitvi stečaja družbe Detroit,
Do 3. oktobra vložiti prošnje za povračilo škode po poplavi
Z avtom zavozil s ceste in prelomil cementni drog
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Andrea Donda. Marzia Grion, Maria Agnese Visin-tin, Matteo Zuccon. Matteo Scarpin. Alessandro Perco. Erica Lorenzon, Cristina Medeot. Michele Blažič in Raffaele Sdrigotti.
UMRLI SO:	73-letna upokojenka
Antonia Fabretti - Sussi, 88-letna u-pokojenka Eleonora Illeni vd. Viez-zoli, 91-letni upokojenec Alberto Les-sia, 95-letna upokojenka Pia Valen-tinuzzi, 80-letna upokojenka Lucilla Ritossa vd. Lininger, 69-letna redovnica Maria Fatur, 65-letna gospodinja Maria Grguric - Quai, 75-letna upokojenka Anna Crasnich vd. Nanut, 63-letni upokojenec Ettore Scafala.
OKLICI : finančni stražnik Giuseppe Di Meo m bolničarka Violetta Grudina, inštalater Franco Triusso in strojepiska Luigia Andrian, šofer Ezio Bregant in uradnica Maria Faggionato, finančni stražnik Paolo Ca-rongiu in študentka Anna Perilli.
POROKE : delavec Gualtiero tellina in gospodinja Elisabetta S tacili.
Na Erjavčevi cesti v Novi Gorici bo danes ob 10. uri slovesnost ob odkritju doprsnega kipa dr. Engelbertu Besednjaku.
obvestila
KD »Oton Župančič« obvešča, da bo jutri prva vaja za otroški in mladinski pevski zbor. Člani naj se zberejo ob 15. uri v domu A. Budala. K sode lovanju vabijo tudi otroke, ki laru niso bili v zboru. V poštev pridejo otroci, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo.
Prav tako jutri, ob 20.30 pa se bodo na prvi vaji po poletnem premoru zbrali člani mešanega pevskega zbora-
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici vabi predstavnike društev in organizacij na razširjeno sejo, ki bo v mali dvorani doma v torek, 25. septembra ob 18. uri. Na dnevnem redu je vzporejan je dejavnosti v sezoni 1984/85.
prispevki
Pred približno enim letom — v noči od 16. na 17. oktober lani — je hudournik Koren poplavil na desetine stanovanj, vdrl v trgovine, skladišča in kleti. Več mesecev so se odvijale razprave, tudi zelo žolčne, kako pravočasno in predvsem na podlagi katerih zakonskih norm priskočiti na pomoč prizadetim občanom. Edino možnost je takrat predstavljal deželni zakon št. 68 iz leta 1982, ki pa je vseboval precej omejevalnih določil. Tako naj bi bili določene denarne podpore deležni le lastniki stavb, kjer je voda paško dovala temelje ali druge nosilne strukture. Takih primerov pa je bilo bolj malo.
Kmalu se je pokazala potreba po izglasovanju novega zakona, oziroma sprejetju ustreznejših določil. Rok za predložitev prošenj na osnovi prvega zakona je potekel že marca letos, zatem pa je dežela sprejela nov zakon —- o odpravljanju posledic naravne nesreče v Kamiji — ter v tej normi predvidela tudi posege za prizadeto področje v Gorici.
Novi zakon je veliko ugodnejši od prejšnjega. Občani, ki so lani utrpeli škodo ob poplavi, bi morali biti ob možnostih, ki jih daje novi zakon, podrobno seznanjeni, pa tudi o roku za predložitev prošenj, ki poteče 3. oktobra, letos. Če so spomladi že vložili prošnjo za odškodnino v smislu zakona 68, je prošnjo smatrati za neveljavno in je treba
vložiti novo, sklicujoč se na novi zakon. Predložiti je treba tudi ustrezno dokumentacijo o obsegu škode. Prošnje je treba vložiti pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela, do 3. oktobra.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Zaradi mokrega cestišča je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletel v cementni drog telefonske napeljave. Zgodilo se je včeraj dopoldne, okrog 10. ure na cesti med Doberdobom in Devetaki, na ostrem ovinku pri Poljanah. Šofer, Giovanni Spizzo iz Tržiča, je imel pri tem zvrhano mero sreče. Trčenje je bilo namreč dokaj silo-
vito, tako da sc je prelomil cementni drog, šofer pa je ostal nepoškodovan. Tudi na vozilu, fiatu 124, je gmotna škoda precejšnja.
Na cesti od Doberdoba proti De vetakom je nekaj ostrih ovinkov, na katerih prihaja precej pogostoma do podobnih nesreč, zlasti ob dežju. Tokrat na srečo ni bilo ranjenih, pač pa bo moralo zavarovanje plačati družbi SIP stroške za postavitev no vega droga.
Ogenj v mizarski delavnici
Stresa je v petek ponoči, med hudim neurjem, ki je zajelo zlasti trži ško območje, zanetila požar v mizarski delavnici Romula Tortola v Pierisu, Ul. Pascoli 9. Ogenj je najprej zajel stikalno ploščo. Zgorelo je nekaj desk in orodja.
Sicer so gasilci imeli v petek ponoči polne roke dela. Malo po 23. uri so jih klicali k ločniškemu mostu, kjer je gorel avtomobil. Isto gasilsko vozilo je nato poseglo na Ceglem, kjer se je v neki hiši vnela stikalna plošča, nato pa še v Foglianu, kjer je gorel fiat 850.
Gasilci iz Tržiča so ob pomoči goriških kolegov ter posebne ekipe potapljačev iz Trsta včeraj dopoldne potegnili iz morja fiat 500, last 32-letne Sonie Violin iz Ronk.
Ob 41. obletnici smrti partizana Ivana Cotiča z Vrha, ki je padel 22. septembra 1943 na Goriški fronti, daruje sestra Vida z možem Mir-kotom 100.000 lir za kulturno te športno središče na Vrhu.
Za kulturno in športno središče na Vrhu je Benjamin Juren iz Polac daroval 200.000 lir.
kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Breakdance«-Glasbeni film.
VITTORIA 15.30-22.00 »Quelle viziose
di buona famiglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00—22.00 »Windsurf« (U vento nelle mani).
Tržič
PRINCIPE 16.00-22.00 »Star 80«. Prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR 16.00-22.00 »Footlose«-
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.30 »Boško Buha«. 16.30-18-30 —20.30 »Bojevniki Bronxa«. SVOBODA 16.30 »Boško Buha«. 18 3« »Anie«. 20.30 »Eemapuela H. — ante devica«.
DESKLE 17.00 »Buck Rogers - junak vesolja«. 19.30 »Ljubezen na vrtiljaku«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84-879-
1?
GORICA -Tel. 81032
Korzo Italia 76
EKNOMEC
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE —
REGISTRATORJI SWEDA
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
•i' je-L-4
La Goriziana
______________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
ZTT predstavlja knjigi Bufona, Cuka in Mermolje
»Krst« bo v četrtek v Dolini v kleti domačina Ladija Kocjana
Navadno se jesen ne začenja samo z orumenelimi listi, trgatvijo in ohlajenim deževnim vremenom, ta čas se začenja tudi »nova kulturna sezona«, kot temu pravimo. Kulture seveda ne gre prekinjati in deliti na letne čase, je pa vendar tako, da je v določenem obdobju kulturno čelo bolj intenzivno, v drugem pa manj.
Ta »naša kulturna jesen« (ne v metaforičnem, ampak čisto časovnem smislu) se začenja z najboljšimi obeti. Kljub preteči roki krize bo oktobra prva premiera SSG, še prej (še ta teden) pa bo tudi pomenljiv literarni dogodek, tako čisto naš, a obenem seveda vseslovenski.
Založništvo tržaškega tiska, ki se v slovenskem kulturnem prostoru čedalje bolj uveljavlja in razprostira svoje tipalke, bo v četrtek, 27. t-m., predstavilo dve knjižni noviteti naših besednih ustvarjalcev. V Prijaznih in domačih prostorih dolinske kleti, ki jo je dal na razpolago gospodar Ladi Kocjan, bo krst »Rondoja« Milana Bufona in »Igre v matu« pesnikov Aceta Mermolje in Marija Čuka.
»Rondo« je knjižni prvenec tržaškega prozaista Milana Bufona, ki je nase že opozoril z objavljanjem svojih del v osrednjem slovenskem in zamejskem tisku in bo s svojo prvo knjigo dal v presojo celovitejši Prikaz umetniškega oblikovanja.
»Igra v matu« pa je že peta knjiga Aceta Mermolje in Marija Cuka. Posebnost te pesniške zbirke je v tem, da gre za skupno objavo dveh pesnikov, ki sta se »ujela« v sorodni tematiki, katero pa seveda Predstavljata na samosvoj in izviren način, z vsemi oblikovalnimi značilnostmi obeh avtorjev, kot tudi z novimi pristopi do pesniške govorice. Knjiga bo nemara pomembna tudi z literarnozgodovinskega vidika, saj sta objavljena dva obširna eseja o Čukovi in Mermolje vi literarni poti. Študiji je zagotovil ljubljanski kritik in esejist Peter Kolšek, ki bo spregovoril o knjigah, medtem ko bo nekaj misli o Bufonu izpostavila Pisateljica Ivanka Hergold.
Skratka, v četrtek bo ob 18.30 pri Dolinčanu Ladiju Kocjanu svojevrsten kulturni dogodek. ZTT se je odločilo za nekoliko neobičajno Predstavitev tudi zato, da nudi širši publiki (tudi vaški) vpogled v delo •n ustvarjalnost naših pesnikov in pisateljev.
Po prvem tednu sporeda na tem mednarodnem natečaju
0 nekaterih delih na »Prix Italia«
»Prix Italia 1984« je v celoti posvečen radiu in televiziji, vendar ima v programu tudi nekaj zelo zanimivih televizijskih del, ki so nekako vezani z ožjim svetom filma. Sama sem iz obširnega programa »Prix Italia« izbrala dela, ki so me bolj zanimala prav po tem. kriteriju, kaj in koliko jih veže na filmski svet.
Ob izbiri prvega nisem imela dvomov: »The British Film Institute, BFI«, televizijski dokumentarec radiotelevizije Belgije. BFI (zloguj po angleško) slavi letos petdesetletnico »rojstva« in dokumentarec, ki smo ga videli na začetku tega tedna opisuje, kaj vsega je BFI dosegel v tem pol stoletju neutrudnega delovanja. Pravzaprav, kaj je BFI? V prvi vrsti je to filmski muzej, veli ki filmski arhiv, v katerem hranijo na tisoče filmov iz vseh koncev sveta in je eden najbogatejših na svetu. Kar pa je najvažnejše, arhiv je na razpolago tako rekoč vsem in to brez posebnih birokratskih pregrad.
Ob prehodu iz nemega filma v zvočno obdobje so nekatere producentske hiše zmetale v morje na tisoče filmov, ki so jim ovirale v skladiščih. Danes jih lahko v BFI spet gledamo. Tako kot lahko spet gledamo »Napoleona« Abela Ganca, ki so ga filmski zgodovinarji že pred leti odpisali kot eno izmed največjih izgub na področju filma. BFI pa
seveda ni neke vrste čudodelna ustanova oziroma ni samo to. Je prav gotovo eden izmed najbolj popolnih in sodobno urejenih študijskih centrov, kjer se zbirajo vsi, ki jih filmska umetnost na kakšen način zanima. BFI jim nudi vse, od menze do neskončne zbirke diapozitivov, od kopice projekcijskih dvoran do knji-zniče. V Inštitutu izdajajo tudi posebne mesečne publikacije in organizirajo zelo zanimive filmske cikluse. Poleg tega so pred leti pristopili tudi k filmskih produkcijam in finančno sodelujejo in pomagajo nekaterim izmed angleških avtonomnih produkcij.
Ena izmed teh je Central Indipen-dent Television, prisotna na »Prix Italia« z delom »Made in Britain« Davida Lelanda. Made in Britain je Trevor, 16-letni huligan, tetoviran po vsem telesu, zmaji na rokah, ime na tilniku in kljukast križ na čelu. Rasist do skrajnosti, Trevor najraje razbija šipe ir, krade avtomobile. Vse to, ne da bi mu v Angliji vzeli vsaj prstnih odtisov. Made in Britain je tudi sistem urejevanja poboljševalni in kazenskih postopkov pri mladoletnikih. Vse je tako urejeno in prikazano, da lepše ne bi moglo biti. Potem ko si se nalum-pal, te pošljejo šest tednov v posebno poboljševalnico, ki spominja na naše dijaške domove, kjer si dejansko prost, a pod strogo, tajno
Iz besede v prostor
Danilo Lokar: SAMOGOVORNIKI
Pravzaprav je že življenje Danila Lokarja pi-Celjska zgodba, ki predvsem s svojo časovno ra;zraaknjenostjo ter kontinuiranim opusom pome-nf Mrazilo posebnost — verjetno ne samo znotraj Ravenskega kulturnega prostora. Rojen 1982 v Ajdovščini, dijak goriške realke, kjer je med dru-Qim urednik lista »Pobratimija«, maturant 1910, Poten pa delno presenečenje: ni se odločil za nsateljevanje kot poklic, pač pa za medicino, ki študira na Dunaju. Diplomira leta 1917, služ-uie kot zdravnik na lem istem Dunaju, pa na ironti v Furlaniji, kasneje v Ajdovščini, v Trstu, •0-Orebu in potem 30 let v Ajdovščini do svoje uPokojitve. Na Dunaju ga inspirira ekspresioni-stlcno slikarstvo, pozneje se druži v medseboj-nem vplivanju predvsem s Pilonom, pa tudi Kraigherjem ter Grudnom; po načelih literarne zgo-ovine je s svojega zornega kota proučeval pred-,Sen Preglja in Prousta, sicer pa velja za Iju-®ce9o opisovalca Vipavske doline, Krasa, Trnov-' s*ega gozda, Hrušice, Nanosa in Goriške ravani :®r za tisto véliko skupino primorskih pisateljev Pašnikov, v kateri so Gregorčič, Gradnik, Pre-f'i. Pevk in Kosmač. In še ena »pozitivistična« dnimivost: svojo prvo knjigo, »Podobo dečka« je zdal leto 1956 (!), ko mu je bilo torej 64 let.
, Njegova najnovejša knjiga »Samogovorniki« do-Q2uje, do so zunanji — čeprav utemeljeni in ve-°d°stojni podatki — le informativen del takšne-®a Pisatelja, kakršen je Danilo Lokar. Splet 6 namreč dosledno posega, in to praktično otraj vsake novele, v notranje tokove življenja, se razkrivajo pozornemu opazovalcu in doživ-osk za v^asih povsem običajnimi, večkrat celo 'ketskimi zunanjimi podobami. V skrčenju zuna-tot z®°.dbe in v poglobitvi notranjih usodnih pre-je Lokar pravzaprav mojster svoje vrste.
Takšna je že prva novela »Zvodnica«, ki sicer postavlja razviden in zanimivo profiliran okvir majhne partizanske čete, obkoljene od premočne nemške sile, za in v osebo komandirja Janeza pa razplete globinsko teorijo, ki je presenetljiva, istočasno pa obarva ves sicer konkreten dogodek v posebne, dokaj skrivnostne in skorajda temačne barve, ki so za pisatelja tako zelo značilne.
Tudi druga novela, »Benjo«, nadaljuje opis sa-mogovorništva, ki je značilen za pisateljeve osamljene oziroma posebne junake. V tej noveli uvaja Lokar temo iztrganosti, nenavadne, nekoliko čudaške, zato pa trpke in korenjaške osamljenosti, ki je posredno značilna za vse »samogovornike«: ti pač odkrivajo zaradi odmaknjenosti od zunanjega sveta in zunanjih sogovorcev samega sebe kot partnerja v življenju in pogovoru. V pričujoči noveli je navzoč odlomek o času, tako značilen za pisatelja, spominjajoč na Prousta in njegove časovne prostore, ki v čudni, na videz nedrama-tični ustavljenosti kopičijo v sebi usodne podatke, preplavljajoč osrednjo osebo in prizore, ki izginjajo v novih podobah.
»V besu« je zanimivo pisateljevo srečanje s prikaznimi v osamljenem letoviškem kopališču, predvsem s pometačem, ki je nekakšen usodovec ali ura, ki odšteva čas, ter s starejšim gostom, ki je silno občutljiv na vse, kar moti idilo narave, čistost, red in lepoto. Novela je nedvomno zanimiv in značilen primer Lokarjeve sposobnosti, zajeti na videz skromen zato pa globinsko toliko izrazitejši dogodek.
Daleč najobsežnejša je predzadnja novela »V Trst«, ki se sicer razlikuje od vseh ostalih po močnejši zunanji zgodbi in pa — kar ni navzoče v ostalih zapisih — po poskusu stopiti notranjosti
in osebe z zunanjimi prelomnimi dogodki, ki se jim pravi propad majhnega, drobnega kapitalizma in zmaga velikega zasebnega gospodarstva. Osrednja oseba je Tonin, ki že nekaj časa z izgubo prodaja kože in se potaplja v dolgove; zaradi neuspehov se je moral odreči županstva, odpustiti mora del odvečnih delavcev, končno pa njegova zgodba konča v nenavadnem soočenju z odpuščenim delavcem, ki postane vratar v velikem hotelu v mestu. Novela ima sicer vse značilnosti Lokarjeve nenavadne lastnosti, videti v na videz običajnih dogodkih pretok temnejših in usodnejših sil, je pa mestoma dokaj deklarativna.
»Pismo« je ostra samoironična korespondenca z nekom, ki pozna pisatelje do tiste grozljive me re, da lahko že govorimo o drugem jazu. Z večkrat naravnost uničujočim razkrivanjem se kaže naslovljenčeva duša kot lenobna, vendar silno ambiciozna narava, ki je že zdavnaj izdala samo sebe, oziroma se sprijaznila z manj veličastno podobo svojega življenja in pisateljevanja. Na koncu sta ostala dva: mrtvak v njej in on sam kot zunanja lupina.
Skratka: tako nevsiljivo, kot se knjiga uvaja, tudi izpred oči bralca tiho in skrivnostno izginja. Do naslednjih srečanj s pisateljem?
JANEZ POVŠE
Sporočilo bralcem
Zaradi obilice materiala, ki se je nagnetel na uredniški mizi, smo prisiljeni za danes »preskočiti« objavo našega podlistka Med nebom in peklom. Svetinovo delo bo nadaljevalo svojo pot s torkovo številko našega dnevnika.
kontrolo. Družba, ki te je pahnila od sebe, te še ni odpisala in ti daje možnost, da se »spreobrneš«. Kaj pa, če naletiš na trdoglavega Trevor ja? Potem ves sistem »made in Britain« propade. Vprašanje, ki izhaja iz Lelandovega dela, je jasno. Je res Trevor tak brezizhodni problem, ali ni morda kazenski sistem pod vprašajem? Ko Trevor prestopi prag pravega zapora si postavimo vprašanje ali ne izhajajo prve usodne napake že iz šolskega sistema, ki postavlja na prvo mesto šolo in šele na drugo starše? Dejansko nam postane Trevor, s svojim sovraštvom do vsega in vseh, simpatičen. Bodimo pozorni na igralca Tima Rotha, ki mojstrsko odigra vlogo »shinheada« Trevorja. Čez nekaj časa ga bomo videli z Lauro del Sol, Fernandom Reyem in Johnom Hurtom v filmu »The Hit«. Za 22-letnega gledališkega igralca ni malo.
Da ostanemo deloma še v Veliki Britaniji, vzemimo iz bogatega programa TV dramo »An Englishman Abroad« (Anglež v tujini) Johna Schlesingera. Osrednja lika sta samo dva: Goral Browne, igralka Ro-yal Shakespeare Company, ki igra samo sebe in Guy Burgess, špijon, v interpretaciji Alana Batesa. Celotna zgodba se odvija v zasneženi Moskvi, kjer Burgess povabi na kosilo gledališko igralko, da bi od nje dobil vsaj kako vest o Angliji, o mami, o svetu, ki ga ljubi in ki ga je moral pustiti. (Saj je bil špijon!) Neverjetno, kako težavno je priti iz enega konca Moskve do Bur-gessovega stanovanja. Posebno za našo priletno igralko (ki pa je bila ’58. leta gotovo mlajša in prikup-nejša). Stalno ima za petami skupinico ljudi, domnevamo, kolegov angleškega špijona v lokalni verziji. Tempo se bliža detektivki; kaj hoče Burgess od igralke in zakaj ji je pustil izrecno sporočilo, naj s sabo prinese šiviljski meter? Vprašanje na odgovor bomo dobili z zadnjimi sekvencami, ko se bo Burgess od pravil z doma kot pravi Anglež, od čevljev do klobuka in seveda črnega dežnika.
Zaključek tega kratkega pregleda filmske rdeče niti, ki veže programe »Prix Italia«, pa prepustim delu, ki se zadnje čase najbolj pogosto pojavlja na naših velikih in malih ekranih, Bizetovi »Carmen«. V filmski spisek sem postavila to glasbeno televizijsko delo zato, ker so ga v Franciji programirali v kinodvoranah, zato ker je neke vrste Readers’ Digest selection originalne opere in zato, ker je fotografijo podpisal tisti Sven Nykvist, ki je dobil Oscarja za »Fanny in Aleksander«. Fotografiji gre tudi vsa čast in hvala, tako kot moramo pohvaliti fantazijo vseh, ki so Carmen zreducirali na 80-minutno tragedijo, kjer spoznamo še samo se-gudillo (ples) in manzanillo (pijačo). Vse ostalo je velik miš maš. Po svoje zelo prijeten, čeprav pevci morda niso najboljši, vsekakor pa ne moremo zahtevati Placida Dominga ali Mingenes-Johnsonove. Če pozabimo na originalne verzije Bize-tove opere, bomo prav gotovo lahko sprejeli tudi Brookovo delo.
EVA FORNAZARIČ
Razstava o gospodarstvu med obema vojnama
. Mussolini na obisku v Toskani. Ženska, ki v X. v°jni izgubila dva sinova, mu predstavi Bal li Oba fantka sta oblečena v uniformo lule, skoraj od nog do glave. Skoraj, kajti ria ■i°. bos. Uniformo je dala država, dena-J za čevlje očitno ni bilo. o -, f.° fotografijo se začenja velika razstava ^Julijanskem gospodarstvu med obema voj-ske a’ ^ 80 j0 v prejšnjih dneh odprli v rim-m Koloseju. Gre za največjo razstavo o Podarstvu v tem obdobju, za širok pogled ja/aj na vse, kar se je gospodarskega dogasi^ V bstem obdobju, vključno s tisto, sicer jo 0rnn° in predvsem teoretsko dejavnostjo, ki Zacija *reba Pripisati protifašističnim organi-
(je]^ravzaprav se razstava začenja prav s tem gn X*1- Slika Pertinija, ko je bil zidar v iz-stih >Va. n°kaj podatkov o osrednjih osebno-o aatijanskega protifašizma, nekaj podatkov Pori-ZP°nu fašizma na oblast (z napako, kajti Sova • ba se je 16. novembra 1922 ob gla-v2dr--1JU ° nast°Pu prve Mussolinijeve vlade, Žali,*0 ^ »Južnih Tirolcev« je zgrešen. Vzdr-[w, s° se trije Južni Tirolci in štirje slovanski RorryvCi’ Slovenci Wilfan, Lavrenčič in Pod -ijah • er Hrvat Stanger), podatki o konfina-Srad' *n Posebnem sodišču ter nekaj drugega ba ]XVa' Na primer pismo, s katerim je druž-skritrI'>n*eX.a*ani >>na «snovi zakona o rasni di ho ^Hnaciji« odslovila nekega uslužbenca, očit tC03-
le ,a Prvi del razstave, ki je z gospodarstvom aarn°n° povezan, je bil sestavljen z očitnim iisto°nL>m’ c*a obiskovalca opozori, da je vse • kar bo videl na razstavi, le ena plat
medalje, le gospodarski uspehi in neuspehi nekega režima, ki je bil totalitaren in izrazito represiven. Ta del razstave je tudi koristen za razumevanje nekaterih odtenkov, ki jih je mogoče opaziti pri posameznih delih razstave, ki je razdeljena na sektorje, ki gredo od monetarne politike do industrije, od socialne in sindikalne politike do zavarovalništva, od prevozov do urbanistike. Večji del gradiva predstavljajo fotografije, precej pa je tudi eksponatov: na trgu pred Kolosejem znana »litto-rina«, tramvaj, Piaggiovo letalo in slavna isot ta fraschini, prestižni avto medvojnega časa. Na razstavi sami pa še topolino in balilla ter rdeči spider alfe romeo; tu so modeli vlakov in letal ter modeli ladij, od prekooceanskih parnikov vključno s Saturnio, ki je Tržačanom dobro poznana, do vojnih ladij, med katerimi izstopa križarka Taškent, zgrajena v Italiji za potrebe sovjetske vojne mornarice. Mnogo je manjših eksponatov: telefoni, pisalni stroji, računski stroji, nekaj orožja, pa tudi oblačila, kuhinjski pribor, porcelan. Skratka, razstava ni samo zgodovinsko zanimiva, je tudi lepa paša za oči in zato nedvomno toliko privlačnejša.
Če se sedaj povrnemo k osrednjemu predmetu razstave, to je k zgodovini italijanskega gospodarstva med dvema vojnama, je moč tu nazorno videti nastanek in uveljavljanje fašistične oblasti. Na primer iz številnih razstavljenih lepakov, ki so leta 1919 in vse do leta 1922 predvsem trgovski in se šele tedaj začenja dolga metamorfoza in postajajo iz leta v leto vse bolj režimski. Prav tako iz urbanistike, ki prehaja iz leta v leto v večjo monu-
mentalnost, do načrta rimskega Eura, ki ga na srečo niso uspeli v celoti uresničiti.
Isto velja za gospodarsko politiko. Razstava prikazuje spremembe v gospodarski politiki, nastanke nekaterih davščin, ki so bile v veljavi še dolga povojna leta (IGE in »compie montare«), spremembe v politiki dela (uvedbo trinajste plače in nastanek »fašističnega zavoda za socialno skrbstvo«, iz katerega je po vojni nastal INPS), pa tudi nastanek in rast nekaterih velikih industrij (slaščičar Molta je imel tedaj majhno slaščičarno v Milanu). Velika pozornost je namenjena prevozom in gradnji cest, po čemer je italijanska fašistična ob last pravzaprav slovela, še zlasti v kolonijah. In končno še radio, telefoni, tisk, znanstvene raziskave s Fermijem in Marconijem na čelu.
Gre nedvomno za dosežke, ki so pustili svojo sled v zgodovini. To razstava tudi nazorno in stvarno prikazuje. Kdor pa želi večjih podrobnosti, mu je na razpolago bogat in zajeten katalog z zgodovinskimi orisi vsakega gospodarskega sektorja posebej in s fotografskim gradivom, ki je celo bogatejši od razstave same.
Še kratek pregled tistega, kar razstava prikazuje iz dežele Furlanije-Julijske krajine: predvsem ladjedelništvo s tržiško ladjedelnico in z izredno fotografijo treh podmornic v ledenem oklepu iz leta 1929, ko je bila zima najhujša v tem Stoletju. Nato zavarovalništvo, Assicurazioni Generali in RAS, s kopijami zavarovalnih polic Mussolinija, in apostolskega nuncijo v Bolgariji monsignorja Roncallija, kasnejšega papeža Janeza XXIII., s tablicami, ki
jih je zavarovalnica pritrdila na poslopja, ki jih je zavarovala (tudi v srbohrvaščini, v katalogu pa še v slovenščini), z obrazci zavarovalnih polic (tudi v cirilici — za Jugoslavijo — in dvojezične, angleško arabske, za Egipt) in končno, v katalogu, s poslopji v fašističnem slogu, na Oberdankovem trgu in na Kor-zu Italia. Nadalje je tu obširna razstava tiskarne Modiano, s fotografijami in številnimi lepaki, končno pa pomorske družbe. Verjetno je to res vse, kar je bilo takrat gospodarsko pomembnega v Trstu in na področju dežele Furlanije Julijske krajine sploh. Zelo malo je tudi eksponatov, ki zadevajo Istro in Dalmacijo: menda samo dva, fotografija reške rafinerije in turistični lepak italijanske ustanove za turizem ENIT, ki vabi v Zadar.
Ob koncu še ena ugotovitev. Omenil sem že nevsiljivost, s katero razstava prikazuje medvojno obdobje; tu nočem govoriti o kaki akritičnosti, kajti že izbor posameznih eksponatov in fotografij ustvarja nekakšno kritičnost do obravnavanega obdobja. Ob pčegledu razstave imaš predvsem vtis, da je, med pripravami, prevladovala predvsem skrb za strokovnost in, brez prikrivanja političnega ozadja, je tu politika precej odrinjena. Tako so zelo redke slike z Mussolinijem, tudi ni dokumentov — predvsem časopisnih odrezkov tiste dobe — ki bi poveličevali duceja in režim. Razstava se omejuje na dejstva, podaja dokaj stvarno sliko gospodarstva tiste dobe in prepušča oceno gledalcu, seveda z uvodno politično podlago, ki opozarja, kaj je fašizem dejansko pomenil.
BOJAN BREZIGAR
Včeraj na desetih jubilejnih igrah treh dežel v Celovcu
Naša dežela osvojila le eno zmago
Nino La Rocca zgubil s K. O.
MONTECARLO — V svojem prvem in toliko pričakovanem srečanju za svetovni naslov v velter kategoriji je Nino La Rocca, italijanski državljan mavretanskega porekla, zdržal le šest krogov: svetovni prvak, Američan Don Curry, ga je namreč v šestem krogu s silovitimi udarci spravil na tla. La Rocca je sicer vstal, vendar je bil v naslednjem napadu ponovno brez moči proti nasprotniku, ki ga je znova podrl.
Zmaga Američana pa se je nakaza la že v prvih krogih, ko ga je sicer La Rocca nekajkrat zadel, vendar je bilo očitno, da njegovi udarci niso pustili nobenega sledu, medtem ko se je takoj videlo, da so Don Curryjevi udarci pretresli La Rocco.
V ostalih srečanjih večera v Mon-tecarlu je evropski prvak v velter kategoriji Giorgetti s ko v 3. krogu zgubil proti Whaeyu (ZDA), svetovni prvak v pctelinji katesori ii San toval (ZDA) pa je po točkah v 15 krogih premagal Romana (Ven.).
Iz Celovca poroča BRUNO KRIŽMAN
CELOVEC — Reprezentanca Furlanije - Julijske krajine se je na srečanju treh dežel v Celovcu slabše odrezala. Atletsko ekipo je že v petek močno ohromilo državno atletsko prvenstvo, celotno delegacijo pa so že ob prehodu meje na Trbižu zdesetkali karabinjerji, ki so zaradi nepopolnih dokumentov poslali domov »brez borbe« kar šest članov iz raznih športnih vrst.
Košarkarji so odnesli edino zmago za Furlanijo - Julijsko krajino. V prvi tekmi so dobesedno pregazili »nesrečne« Korošce z nenavadnim rezultatom 173:41. V odločilnem srečanju pa so Slovenijo po zagrizeni bor-
bi po zaostanku v prvem polčasu naj prej dohiteli in v finišu premagali z 92:81.
Nekaj zadoščenja so naša dekleta dobila tudi v namiznem tenisu kjer so v ženski ekipi nastopale kar tri ekipe ŠK Kras. V drugem srečanju so dekleta Furlanije - Julijske krajine premagale Koroško s čistim 9:0. D. Guštin je prispevala dve zmagi, K. Marušič dve, trikrat pu je zmagala T. Ukmar. Rokometna ekipa je izgubila z 11:15 proti Koroški in z 11:16 proti Sloveniji. V obeh srečanjih se je kot najboljši strelec izkazal Mitja Čebulec, dijak z Opčin, ki je dal Korošcem pet golov, Slovencem pa štiri in je bil sploh najboljši član ekipe. V rokometni ekipi je nastopal tudi Giulio Tavčar z Opčin.
Izjave nekaterih naših udeležencev.
MITJA ČEBULEC (rokomet) : »Na
turnirju je bila najboljša slovenska e-kipa. Slovenski igralci so se odlikovali po telesni pripravljenosti in po hitrosti. Tu je bil tudi ključ njihovih zmag. Sicer smo tehnično bili skoraj na e-naki njihovi ravni.«
KSENIJA MARUŠIČ (namizni tenis): »Že prej sem vedela, da so slovenske igralke daleč najboljše in negativen rezultat proti njim ne preseneča. Od tega turnirja sem pričakovala vsaj eno zmago, ki pa žal ni prišla.«
MARJAN GUSTINČIČ (atletika) : »Že nekaj časa sem vedel, da bom nastopil v tej reprezentanci in se na nastop tudi primemo pripravil. Žal je bil moj rezultat nekoliko slabši od predvidenega, menim da je k temu botrovalo trenutno nerazpolože-nje.«
REZULTATI NAMIZNI TENIS
ŽENSKE: 1. Slovenija, 2. Furlanija
Julijska krajina, 3. Koroška. MOŠKI: 1. Slovenija, 2. Furlanija - Julijska krajina. 3. Koroška.
KOŠARKA
1. Furlanija - Julijska krajina, 2. Slovenija, 3. Koroška.
'ROKOMET
1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Furlanija - Julijska krajina.
TENIS
1. Koroška, 2. Slovenija, 3. Furlanija - Julijska krajina.
STRELJANJE
1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Furlanija - Julijska krajina.
SABLJANJE
MOŠKI: 1. Koroška, 2. Furlanija -Julijska krajina, 3. Slovenija.
Sinoči v italijanskem košarkarskem pokalu
Goričani presenetili v Vidmu
Kakovostna odbojka v goriškem Kulturnem domu
Drevi troboj Olympie
Australian — Segafredo 92:102 (37:47)
AUSTRALIAN VIDEM:	Lorenzon
13, Valerio, Luzzi Conti 4, Dali pagič 30, Cagnazzo 12, Turel 4, Graberi 12, Gaddy 17, Oamuzzi, Tamada.
SEGAFREDO GORICA: Sfiligoi 14, Ardessi 22, Nobile 8, Bullara 2, Bon, Mayfield 33, King 16, Biaggi 7, Stra maglia, Lorenzi.
VIDEM — Videmski Australian, ki ga trenira Aca Nikolič in za katerega igra Dražen Dalipagič, je sinoči v italijanskem košarkarskem pokalu doživel hud spodrsljaj. Videmčani so sicer igrali okrnjeni (poznala se je predvsem odsotnost Delta Fiori ja), vseeno ni bilo pričakovati, da bodo tako zanesljivo izgubili.
Goričanom pa gre priznati, da napredujejo iz tekme v tekmo. Tokrat je bil še zlasti učinkovit Mayfield, pa tudi Ardessi je metal točno na koš. Pri Videmčanih je kot običajno nosil gtavno breme Dalipagič, ki je dosegel 30 točk.
Znova brez
MOSKVA — Tudi četrta partija svetovnega šahovskega prvenstva med Karpovom in Kasparovom se je končala z remijem. Predvčerajšnjim sta šahista potegnila 41 potez in nekateri so napovedovali, da je mladi izzivalec Kasparov, ki je tokrat imel bele figure, le v nekoliko boljši poziciji. Ko pa sta Karpov in Kasparov včeraj sedla za mizo, sta potegnila le tri poteze in se takoj sporazumela za remi.
Peta partija bo na sporedu jutri, Karpov pa trenutno vodi z 1:0 z zmago, ki jo je dosegel v tretji partiji.
Cancellotti v finalu
BORDEAUX — Z zmago proti Paragvajcu Pecciju (6:2, 6:2) se je Italijan Francesco Cancellotti uvrstil v finale mednarodnega teniškega turnirja v Bordeauxu, kjer se
Danes Stefanel — Benetton
V okviru italijanskega košarkarskega pokala bo Stefanel, za katerega igra tudi bivši jadranovec Vitez, danes odigral prvo tekmo tudi na domačem igrišču, in sicer proti Benettonu iz Trevisa, katerega je 'že premagal v gosteh, kot je tudi v gosteh odpravil goriški Segafredo. Za Stefanel bo prvič v Trstu nastopil tudi novi Američan Ben Coleman. Srečanje se bo pričelo ob 18.15 v športni palači, vstopnice pa se sučejo od 5 do 10 tisoč lir.
Jugoslovanski košarkarski pokal
Ljubljančani
uspešni
Olimpija Smelt — Beograd
105:83 (51:48)
LJUBLJANA — V osmini finala jugoslovanskega košarkarskega pokala
zmagovalca
bo danes pomeril s Špancem Higuera-som, ki je v drugem polfinalu odpravil Američana Brovvna (7:6, 6:2).
Lo Bello suspendiran
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske zveze sodnikov je vse do 8. januarja prihodnjega leta izključila nogometnega sodnika Rosaria Lo Bella zaradi nekaterih izjav tisku. Po mnenju te komisije je šlo za hude in žaljive izjave na račun drugih članov. Lo Bello ima sedaj vsekakor možnost, da vloži priziv.
Gavazzi prvi v Romagni
LUGO (Ravenna) — Na tradicionalni kolesarski dirki po Romagni je zmagal Pierino Gavazzi, ki je v zaključnem sprintu prehitel Mantova-nija, Švicarja Sollembergerja in večjo skupino drugih tekmovalcev.
je sinoči ljubljanska Olimpija Smelt zanesljivo premagala moštvo Beograda. Najboljša v ljubljanskih vrstah sta bila Vilfan (29 točk) in Subotič (28).
V derbiju tega kola je zagrebška Gibona odpravila beograjskega Partizana s 96:83 (45:40).
OSTALA VČERAJŠNJA IZIDA: Slo-boda Dita - Budučnost 72:64; Želje-zničar - Zadar 71:85.
Pollardova v Trstu
Latuanja Pollarti, ki je bila lani najzaslužnejša, da je tržaški košarkarski prvoligaš Ledisan uspešno nastopal v prvenstvu, je včeraj dopotovala v Trst iz New Yorka.
Clyde Mayes k Jollyju
CANTU’ — Italijanski košarkarski prvoligaš Jollycolombani Cantù je za to sezono kot drugega tujca najel Američana Clyde ja Mayesa (center, 204 cm, 31 let).
Ali zapustil bolnico
NEW YORK — Po štirih dneh, v katerih so zdravniki opra vib vrsto pregledov, je bivši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Muham-mad Ali zapustil bolnico v New Yor-ku. Kot smo že poročali, nekateri menijo, da kaže začetne znake Parkinsonovega sindroma, sedanji izvidi pa bodo pokazali, če je v tem kaj resnice.
Medcelinski košarkarski pokal
Še ena zmaga Bancorome
Po prepričljivi zmagi v prvem nastopu je bila Bancoroma uspešna tu di drugič. Tesno, s 73:71, je namreč premagala dosedaj še neporaženega argentinskega prvaka Obras Sanita-
Kullumi dom v Gorici bo danes prizorišče kakovostne odbojke. Športno združenje Olympia je namreč pripravilo odbojkarski turnir, na katerem Inaio igrali okrepljena postava Olympie, Volley bali iz Vidma (igra v A-2 ligi) ter čehoslovaški prvoligaš Bu-dejovice. Vsekakor izredno zanimiva pobuda, ki bo dala možnost ljubiteljem odbojke, da prisostvujejo vrhunski igri.
SPORED TURNIRJA 19.00: Olympia - Češke Budcjovice 20.00: Olympia - VB Videm 21.00: Češke Budejovice - VB Videm
Otvorili igrišče
v Podbonescu
VIDEM — Predsednik deželnega odbora Antonio Comelli je včeraj otvoril novo športno igrišče v Podbonescu. Igrišče, za katerega so potrosili 241 milijonov lir, so zgradili z deželnimi, državnimi in občinskimi prispevki ter s prispevki CONI.
rias in sedaj skupno z Argentinci vodi na lestvici. Izida:
Bancoroma - Obras Sanitarias 73:71 (40:40) ; Barcelona - Marathon Oil 109:99 (55:48).
LESTVICA: Bancoroma in Obras Sanitarias 4, Barcelona in Sirio 2, Marathon Oil 0 (Sanitarias in Marathon Oil imata tekmo več).
PRIHODNJE KOLO: Barcelona -Bancoroma; Sirio - Obras Sanitarias.
Janhua 235 cm
ŠANGAJ — Na mednarodnem a-tletskem mitingu v Šangaju je najboljši rezultat dosegel domačin in svetovni rekorder Zhu Janhua. ki je v višino skočil 2,35 m, medtem ko je Vzhodni Nemec Gerd Wessig o-stal pri 2,27 m. Janhua je naskakoval tudi svetovno znamko na 2,40 m, vendar so se vsi trije poskusi, čeprav za malo, izjalovili.
89-Ietnica AS Edera
Včeraj so na društvenem sedežu v Trstu proslavili 80-letnico ustanovi; tve športnega društva AS Edera, ki ima zelo bogato športno dejavnost v raznih disciplinah.
Odložili peto regato
PORTO CERVO — Včerajšnjo regato svetovnega prvenstva za 12-me-trske jadrnice so morali zaradi Pre' močnega vetra odpovedati. V vodstvu je trenutno »Victory 83« (26 točk)
Sporočilo
dopisnikom
Pred samim pričetkom tekmovalne sezone smo se v uredništvu dogovorili za vrsto sestankov z našimi stalnimi dopisniki, brez pomoči katerih si športne strani Primorskega dnevnika sploh ni mogoče zamisliti. Prvi sestanek, in sicer z nogometnimi dopisniki bo že jutri, v teku tedna pa bodo na vrsti še dopisniki košarke, odbojke in ostalih panog, ki jih pri nas gojimo. Menili se bomo o obliki in načinu poročanja, o honorarjih in vseh praktičnih problemih, s katerimi se dopisniki in uredništvo dnevno spoprijemamo. _ Sestanki bodo v sejni sobi našega uredništva, v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje. Vrstni red sestankov je naslednji :
Jutri, 24. t.m., ob 20.30 Nogometni dopisniki Sreda, 26. t.m., ob 20.30 Dopisniki ostalih panog Četrtek, 27. t.m., ob 18.30 Košarkarski dopisniki Petek, 28. t.m., ob 20.30 Odbojkarski dopisniki Dan in uro sestanka z genskimi dopisniki bomo sporočili naknadno.
Zaradi pomembnosti srečanja vabimo vse dopisnike, da se ga zanesljivo udeleže.
kratke vesti - kratke vesti
Svetovno šahovsko prvenstvo
Ženski odbojkarski troboj
Zmaga Friulexporta
Ženski odbojkarski troboj na stadionu »1. maj« v priredbi združene ekipe Friulexport je bil pravzaprav spodletel poskus predprvenstvenega nabiranja igralnih izkušenj. Naše mlade igralke so namreč naletele na odločno prešibek odpor tržiškega Canona in Pierisa. če je bilo gladko zmago proti Canonu (D liga) sicer pričakovati, saj je Friulexport s tem nasprotnikom doslej vselej zmagal, pa je začetniška igra Pierisa (novinec v C-2 ligi) dokaj presenetila. Velja omeniti, da je Pieris, ki je bil lani v D ligi edina boljša ekipa od Friulexporta, nastopil v dokaj okrnjeni postavi, kljub temu pa bi bil moral pokazati kaj več.
Igralke Friulexporta proti taki konkurenci niso mogle pokazati svojega znanja,
IZIDI: Friulexport Canon 3:0 (15:9, 15:13, 15:5); Canon - Pieris 2:1 (15:11, 8:15, 15:7); Friulexport -Pieris 3:0 (15:1, 15:3, 15:4).
FRIULEXPORT: Lajris Žerjal, Sandra Foraus, Martina Ukmar, Sandra Stoper, Aleksandra Pertot, Erika Garbini, Loredana Umek, Tanja D’Am-brogio, Kristina Mauri, Ivana Venier.
Ožji odbor ŠK Kras je na svoji za dnji seji sklenil, da se preuči možnosti za ustanovitev novega odseka, ki bi se ukvarjal z moškim in ženskim rokometom.
Ta prediog je bil že nekajkrat predmet diskusije v okviru društvenega odbora. Sedaj pa, ko so odbojkarji skleniti, da se ne vpišejo v moško D ligo in je pod vprašanjem tudi njihovo nastopanje v prvenstvu prve divizije, je bil predlog dokončno osvojen. ŠK Kras se je v zadnjih letih stalno soočal z mladinsko problematiko v zgo-niški in repentabrski občini .in v tem sklopu z dejstvom, da sc mladi odločno premalo udejstvujejo na športnem področju. Da bi se to problematiko osvetlilo z vseh zornih kotov, je bila spomladi izvedena anketa med otroki, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo na območju zgoniške in repentabrske občine.
Poleg ostalih zanimivih informacij je iz ankete razvidno, da je zelo nizko število tistih, ki se ukvarjajo s športom. Eden od primarnih razlogov za tako stanje pa je, po mnenju an-katinarcev, preozka izbira športnih
panog na tem področju in to pred vsem za ženske. Nekateri anketiranci pa so med predloge za morebitne nove panoge uvrstili tudi rokomet. Ker se s to športno panogo ne ukvarja nobeno zamejsko športno društvo (razen nižje srednje šole Kosovel na Opčinah), se je odboru zdelo primerno, da preuči možnosti za ustanovitev te športne zvrsti predvsem za mtadino zgoniške in repentabrske občine. K sodelovanju pa so vabljeni tisti mladinci in mladinke iz drugih krajev tržaške pokrajine, ki bi jih ta panoga zanimala, če bo zanimanja dovolj, bo društvo v kratkem poskrbelo za primerne vadbene prostore. Kar zadeva kadre, pa je ló-as že navezal stike s priznanimi strokovnjaki iz matične domovine, kjer je rokomet na visoki tehnični ravni in je tudi zelo razširjen. Prvi stiki so bili že vzpostavljeni tudi z italijansko rokometno federacijo.
O vseh teh problemih bo govor na informativnem srečanju, ki ga društvo prireja v sredo 26. t.m., ob
20.30	v prostorih krožka v Zgoniku. Na srečanju bodo prisotni tudi tre-
nerji; če bo interesentov dovolj, bi v kratkem že začeli s treningi.
Že v tem tednu se bo tako lahko u-gotovilo, če obstajajo dejanske možnosti za uvedbo nove panoge pri ŠK
Kras, ki se bo tako pridružila osta lim uspešnim panogam in dala tak novega elana, v trenutku, ko se v Zgoniku z naglimi koraki bližanw liko let pričakovani telovadnici. ("'
<5> JtS $> S	•&
& /
,.V ,wsw/ .
##
qrepheservee
v'	'	fntnlrt/klišarna
fotol It/klikama
Ulica G. Gozzi, 1 - 34134 TRST - Tel. 040/44174
V drugem kolu italijanskega drugoligaškega prvenstva
Prvo gostovanje Triestine
čeprav je Pescara v prvem kolu izgubil v Pisi, današnjo prvo letošnje gostovanje Triestine je vse prej kot lahko. Poraz Pescare v Pizi je bil Povsem nezaslužen. Proti moštvu, ki odkrito meri na povratek v A ligo in Se je zato primerno okrepilo, so nam-feč varovanci trenerja Catuzzija odigrali zelo dobro tekmo, kar je presenetilo samega tržaškega trenerja Giacominija. Pescaro sta pokopala le dvomljiva zadetka domačinov, prvi iz enajstmetrovke, drugi menda iz »off-side« pozicije.
. Jasno je torej, da bo danes Pescara JKno naskakoval zmago proti Triestini. sicer bi se lahko že po dveh ko-hh znašel v neugodnem pa ožaju. Triestino čakajo tako razpoloženi nasprot-n*ki, ki si Drž želijo oddolžitve.
. Pričakujemo torej dokaj previdno jgro tržaškega drugoligaša, ki bi mu r°čka še kako ustrezala. Namen je jasen: Pescara po splošnem mnenju ne razpolaga z dovolj dobrimi napadalci, Triestina pa je letos znatno o-repila obrambno vrsto, povrhu pa una v nasprotnem napadu svoje najboljše ofenzivno orožje.
Giacominija pred gostovanjem tare Predvsem odsotnost poškodovanega Gamberinija. S kom ga bo nadomestil? Dejstvo, da v Trst, baje iz o-sebnih razlogov, ni prišel član Avel-hna Bertoneri, ki ga je tržaški klub najel sredi tedna, je še toliko bolj « ^Salilo pomanjkanje zadovoljivega stevi a veznih igralcev. Kakorkoli že, n°. v Pescari Gamberinija najverjetneje zamenjal Vailati.
današnji spored
Pescara - Triestina; Arezzo - Em-P°H; Bologna - Pisa; Cagliari - Cc-sena- Camnobasso - Bari; Catania -jdibenedettese; Genoa - Taranto; ^ecce - Varese; JVionza - Padova; rarma - Perugia.
V ITALIJANSKI A LIGI
Popravni izpiti
Derbi Fiorentina - Milan in popravki1 izpit Napolija proti močni Samp-durii sta osrednji tekmi drugega koki1 italijanskega prvoligaškega prven-trir .Tnko v Firencah kot v Neaplju njrzlično pričakujejo prvi domači na-tdp tujih asov S ocratesa in Marado-
Socrates
ne', nasprotniki pa so kot nalašč, da to pričakovanje le še stopnjujejo.
Še težje bo Napoli ju, od katerega vsi pričakujejo zmago, čeprav ima pred sabo nadvse neugodnega nasprotnika,
saj bi utegnila biti Sampdoria presenečenje letošnjega prvenstva.
Udinese bo igral doma z Laziom, ki je v prvem kolu doma izgubil s Fiorentino in je že v vrtincu polemik. Vi-demčane čaka težka naloga, bodisi zato, ker se bodo spoprijeli z živčnim in agresivnim nasprotnikom, bodisi zato, ker se morajo tudi sami z zrna go oddolžiti domačemu občinstvu za ne preveč briljantno predprvenstvo.
DANAŠNJI SPORED
Ascoli - Verona; Cremonese - Torino; Fiorentina - Milan; Inter - Avellino; Juventus - Atlanta: Na noli -Sampdoria; Roma - Como; Udinese -Lazio.
Iskreno se zahvaljujemo ŠD Primorcu ter vsem, ki so pripomogli, da je nogometni turnir »memorial BRUNO KRIŽMAN-ČIČ« lepo uspel.
Družina Križmančič
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Vodilna moštva v gosteh
Sedmo kolo v prvi jugoslovanski nogometni ligi prinaša nekaj zanimivih tekem in obeta spremembe predvsem na vrhu lestvice. Vse tri vodeče ekipe namreč gostujejo. Najbolj zanimiva tekma tega kola bo nedvomno v Sarajevu kjer četrto plasirano Sarajevo sprejema Hajduk, ki pa je v gosteh skoraj bolj nevaren kot v Splitu. Od vodilnih gostuje Partizan v Nišu, kjer bo imel zelo težko delo z Radničkim. Na papirju ima najlažjo nalogo vodeči Željez-ničar, ki gostuje pri novincu Iskri, ki pa na domačem igrišču igra dokaj uspešno in težko prepušča točke nasprotnikom.
V drugi ligi čaka ljubljansko Olimpijo še eno težko gostovanje. Po katastrofalnem porazu v Brčkem je prišlo na krmilu Olimpije do spremembe in je Gugolja zamenjal Frančeškin, ki bo ekipo vodil v Banja Luki proti Borcu. Naloga Ljubljanča-
nov je zelo težka in z morebitnim porazom bi se še bolj zasidrali na zadnjem mestu.
Zanimiv obračun pa se obeta ljubiteljem nogometa v Mariboru, kjer vijoličasti gostujejo bivšega prvoligaša Čelika. Mariborčani bodo nastopili oslabljeni, saj zaradi kartonov ne bodo igrali glavni obrambni igralci. Kljub temu pa Mariborčani računajo na osvojitev obeh točk.
DANAŠNJI SPORED
1.	ZVEZNA LIGA: Sarajevo - Hajduk; Velež - Dinamo (Z); Osijek -Budučnost; Iskra - Željezničar; Sutjeska - Ri jeka; Priština - Vojvodina; Vardar - Sloboda; Crvena zvezda -Dinamo (V); Radnički - Partizan.
2.	ZVEZNA LIGA: Borac - Olimpija; Šibenik - Jedinstvo (Br); Rudnik - Split; Leotar - Novi Sad; Ki-kinda - Jedinstvo (Bi); Maribor -Čelik ; Proleter - Spartak; Rudar - GOŠK; Crvenka - Vrbas.
mnenje
Aldo Rupel
Delo je steklo
Po poletnem premoru je delo v naših športnih društvih ponovno zaživelo. Z obnovljeno aktivnostjo društev pa ponovno začenjamo tudi z rednimi tedenskimi mnenji predsednika Odbora za telesno kulturo pri SKGZ prof. Alda Rupla.
Na igriščih in v telovadnicah na Goriškem je že nekaj tednov vse živo. Ob koncu počitnic t.j. ob koncu avgusta in v prvih dneh septembra so se začeli zbirati odborniki in simpatizerji društev na pogovorih, katerih glavni namen je bil začetek vadbe. Vadba je v glarmem vezana na pripravljenost igralk in igralcev, na va ditelje in na razpoložljivi prostor. Pri nekaterih moštvih in skupinah je manjkala ena od omenjenih postavk, pri nekaterih pa kar vse tri. Zato je bilo treba pohiteti in ugrizniti v nekaj »kislih jabolk«, vendar kaže, da je skoraj vsem uspelo urediti razmere in znosne pogoje vadbe.
V nekaterih moštvih so obstajala ali obstajajo še druga vprašanja, ki ne pogojujejo le uspešnosti tekmovalne sezone, temveč sam obstoj delo vanja. Gre za naveličanost, za psihično iztrošenost igralcev ali vaditelja oziroma za naveličanost tiste osebe v moštvu, ki že leta in leta igra vlogo »motorčka« z vsem naporom, ki ga taka vloga pomeni: obveščanje, prepričevanje, upravljanje, stiki z dejavniki izven moštva, stalna prisotnost finančnega vprašanja idr.
Ob nekaterih pojavih šibkosti, katere vzroke smo ravnokar navedli, je treba zabeležiti pojav, ki nas lahko samo ohrabruje: vsaj štiri društva so povečala število svojih moštev. Gre za odseke, ki se bavijo z odboj• ko. V Doberdobu se odvija mednarodni nogometni turnir obmejnih moštev.
V	odbojki je napovedano mednarodno srečanje na visoko kakovostni ravni.
V	Brdih se odvija športni teden. Polna zasedenost telovadnice Kulturne ga doma, podobno stanje v sovodenj-ski telovadnici in veliko zanimanje
za štandreško dopolnjujejo sliko. Nekatera moštva so kondicijsko pripravo izvedla na neke vrste trim stezi, ki jo je Dežela uredila v Pevmi, menimo pa, da je doslej bilo premalo naših športnikov na tem objektu. Prav je, da se na območju Pevme in Osla-vja sliši na rekreacijskem prostoru tudi naša govorica.
Očitno je, da nima ta zapis namena omeniti vseh podrobnosti v zvezi z začetkom sezone. Dve sta vseeno še vredni omembe: odločitev, da gresta odseka ritmične telovadbe in gimnastike v tekmovalno izkušnjo in načrt pobud za jesenski čas s strani Teritorialnega odbora Združenja, ki predvideva balinarski turnir, kolesarsko prireditev, štafetno tekmovanje čez drn in strn ter v sodelovanju z Upravnim odborom Kulturnega doma prikaz borilnih športov.
Na Goriškem je vodilna panoga odbojka ki po številu moštev in organizacijski zgradbi daleč presega nogomet in košarko, katerim sledita gimnastika in namizni tenis; vmes so še rekreacija, kotalkanje in splošna telesna vzgoja za otroke; v seznam vsekakor spadata še balinanje in lokostrelstvo. Posebno poglavje predstavlja smučanje, ki mu lahko z dogovorom in usklajenostjo naporov povečamo kakovostno raven, čeprav je prisiljeno živeti nekoliko odmaknjeno od pobud in načrtov, ki se uresničujejo na Tržaškem.
Končno še šola. Ne zaradi tega, ker naj bi bila manj važna ali nasprotno ker bi predstavljala poslastico ob koncu precej pozitivnega opisa položaja. Šolska struktura se zadnja premakne ob začetku delovne sezone. Kljub temu, da pričenjamo šolsko leto že nekaj časa v prvi polovici septembra, so upravni zapletljaji z imenovanji, razredi, vzporednicami, poslopji in številom učencev in dijakov tolikšni, da onemogočajo urejen začetek pouka na splošno in telesne vzgoje z vzporedno pripravo na šolska prvenstva še posebej, če se bodo pripravljenost, razumevanje in vzpodbudno vzdušje na srednjih, zlasti pa premik na o-snovnih šolah iz prejšnjih dveh let nadaljevali, lahko pričakujemo nekaj prijetnih presenečenj tudi v šolskem športnem življenju.
RUPEL
obvestila
domači šport
ŠK Kras
”a>nerava ustanoviti rokometni odsek a Hoške in ženske. Vse zainteresirali vabimo na informativni sestanek, • bo v sredo, 26. t.m., ob 20.30 v , °storih krožka v Zgoniku. Udeleži-te se!
ŠD Kontovel
sporoča, da so odprta vpisovanja za ritmično telovadbo za deklice letnikov 77, 78 in 79. Treningi se bodo pričeli v torek, 2. oktobra. Prijave sprejemata telefonsko Alida Emili (tel. št. 225879) in Marina Cibic (tel. 225051).
Kras
rpi_Vc^a’ da se bo z oktobrom pričela y kreacijska telovadba za odrasle, iJuvanje in podrobnejše informaciji,. do 30. t.m. pri Lilijani Budin, Salež • ki. 040/229375 v popoldanskih urah.
ŠD Kontovel
^°r?ča, da so odprta vpisovanja za vobično telovadbo za ženske. Prija-■>,,Ve lahko pri Alidi Emili (tel. št.
in P" Marini Cibic (tel. št. r , D- Treningi se bodo pričeli v to-ek- 2. oktobra.
Vodstvo tekmovalne smučarske ekipe obvešča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in petek. Člani ekipe naj bodo ob 17. uri pri vhodu v telovadnico Pristaniških delavcev na Proseku.
ŠZ Bor —
Namiznoteniška sekcija obvešča, da bodo redni treningi za igralce letnikov 1971-76 na liceju Prešeren vsak torek in petek od 17.30 do 19.30. Vabljeni tudi začetniki !
Danes
Nedelja, 23. septembra 1984
NOGOMET
2. amaterska liga
16.00	v Križu: Vesna - Radio Sound;
16.00	v Bazovici: Zarja - Campi Elisi Prisco
Naraščajniki
10.30	v Bazovici: Zarja - San Luigi;
10.30	v Dolini: Breg - Roianese; 10.30 v Trstu Ul. Flavia : Olimpia - Vesna;
10.30	v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo
Najmlajši
9.00	v Dolini: Breg - Muggesana;
10.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-na - Kras
Začetniki
11.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-na - Primorje; 9.15 v Gradišču: Tor-
riana - Juventina; 9.15 v Doberdobu: Mladost - San Marco
Memorial Severina Devetaka
17.00	v Doberdobu: Mladost - Sa-grado
Turnir v Podgori
15.00	v Podgori: Sovodnje - Gorizia mladinci
ODBOJKA
Mednarodni turnir prijateljstva na Reki Moški
9.00: Bor JIK Banka - Ri jeka ; Val -Bulevard; 10.00: Fužinar - Bor JIK Banka ; Bled - Val; 14.00: finale za 5. mesto; 15.00: finale za 3. mesto; 16.00: finale za 1. mesto Ženske
9.00: Sloga - Ri jeka; Meblo - Mar-čana: 10.00: Nova Gorica - Sloga;
Meblo - Paloma Branik; 14.00: finale za 5. mesto; 15.00: finale za 3. mesto; 16.00: finale za 1. mesto.
Mednarodni turnir v Gorici v Kulturnem domu
19.00: Olympia - Češke Budejovice; 20.00: Olympia - Volley Ball Udine;
21.00	Češke Budejovice - Volley Ball Udine
BALINANJE
Mednarodni turnir ŠD Gradina
9.00	v Gorici: nastopajo Gradina, Pevma, Solkan; 9.00 v Doberdobu: nastopajo Sovodnje, Gorica, Vrh
Memorial Justa Grgiča
8.00	v Padričah, Bazovici in Gro-padi: nastopajo Brest, Aluminij, Galeb, Modri val, Brin, Dol, Draga, Burja, Kraški dom. Zarja in Gaja.
Obnovljena telovadnica v Nabrežini
^Nabrežinska občinska telovadnica sed- daU časa v popravilu in do iJt^J s« športniki Sokola v glavnem n^rah na odprtem igrišču. V po-lovri^k' 24. septembra pa bo teli Do k 5a Popravljena in tudi urniki (vvrabe telovadnice so že določeni, čez	do petka od 14.30 pa
sednvt' ’iro lSe bodo zvrščali športniki SovL ^P°rinih društev, medtem ko U, ®°bote in nedelje namenjene tek-hici • 6 dodamo še to, da v telovadko m2jutraj trenirajo srednje šole lah-r,a .Hirnodušno sklepamo, da je objekt čini 6 °biskovan javni prostor v ob-jann. Sokol je zaradi svoje razve-Hju dejavnosti dobilo pri podeljeva-pa .Mrihkov največ terminov, vendar Hote Ravnaj ne zadoščajo za ne-Dni^10 delovanje in kvalitetno delo. jjg ?tv° se bo potrudilo, da bo dobilo teinr^ge roke za treninge v šolskih vadnicah v Sesljanu in Devinu.
V JV^PORED TRENINGOV * NABREŽINSKI TELOVADNICI M arka
MJNiBASKET (letnik 1973 in mlaj-PRnt?rek in Petek od 14.30 do 16.00; od ir/™ANUA (letnik 1972) : petek Čet,* ?0 do 17-30; DEČKI (letnik 1971) : trtek od 17.30 do 19.00.
Odbojka
MINI VOLLEY (dekleta letnika 1973 in mlajša) : ponedeljek od 16.00 do 17.30; četrtek: od 14.30 do 16.00; »UNDER 15« IN STAREJŠA DEKLETA (letnik 1972 in starejše) : torek in četrtek od 19.00 do 20.30.
Dva termina sta bila določena za ekipo Mebla, eden pa za skupno košarkarsko ekipo. Vabimo vse začetnike, ki mislijo igrati odbojko ali košarko, da se čimprej javijo odgovornim za posamezne ekipe pri ŠD Polet.
TEČAJI OBLIKOVANJA KERAMIKE
za odrasle in otroke
šolski zavod enenkel
Trst - Ulica Battisti 22 - Telefon 761989
^icmcafU
PRIMO ROVIS	**
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato Izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo kavo no vašem domu z obvezo, do bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kovne mešanice CREMCAFFE «o vam na razpolago v degustacij na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah
AEROBIKA BOUTIQUE
dresi - hlačne nogavice - telovadne
golenke - copatke
torej prav vse za aerobiko pri
tommagini
Trst - Ul. Mazzini 37-39
Naročnino Mesečna 10 000 lir • celoletna 120.000 lir. - V SFRJ Številka 20 00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180 00. letno 1.800 00 din. za orga nizacije in podjetia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poélnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržoSkega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 Ur za mm viSme v Sirim 1 stolpca Moli oglasi*1 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18'? Osmrtnice, zahvale m sozolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecch, 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
primorski
TRST Ul. Montecch! 6 PP 559
Tel. |040| 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 meggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Semse
lideje L JzTT m tiskar" Trsi
bentaR«*« rveze Ceeopton* ■delalkov FIEG
23. septembra 1984
Pri Gibraltarski ožini
Nesreča sovjetske podmornice
WASHINGTON — Kaže, da imajo zadnje čase sovjetske podmornice zvrhano mero smole. V četrtek so japonske izvidnice opazile v neposredni bližini japonskih otokov sovjetsko podmornico tipa »Golf II«, ki je bila očitno pokvarjena, saj se je kadilo iz nje, sovjetski minolovec pa je iz nje črpal vodo.
Včeraj pa se je v bližini Gibraltarske ožine spet zgodila »prometna« nesreča, v kateri je bila spet vpletena sovjetska podmornica. Po trditvah ameriške televizijske družbe »CBS« in po pisanju ameriškega dnevnika »Washington Post« naj bi v četrtek zvečer trčili sovjetska tovorna ladja in pa podmornica na atomski pogon tipa »Victor«. Kaže, da je tovorna ladja zelo poškodovana in da se bo v najkrajšem času potopila, iz istih ameriških virov pa izvemo, da ima podmornica ves sprednji del poškodovan, vendar pa da škoda ni nepopravljiva. Podmornici so že pohitele na pomoč sovjetske vojne ladje, ki se mudijo v bližini Gibraltarske ožine.
Gverila v Kolumbiji
BOGOTA’ — Skupina oboroženih gverilcev je včeraj napadla neko šolo na področju južno od kolumbijskega glavnega mesta Bogoté ter zadržala kot talce preko tisoč dijakov in 38 profesorjev.
Ko je policija obkrožila šolo. so gverilci, pripadniki gibanja FARC
(Oborožene kolumbijske revolucionarne sile), izpustili lijake, zadržali pa učno osebje.
Po nekajurni napetosti so pripad niki policije šolo napadli. V akciji je bila ena oseba ubila in dve ra njeni, aretirali pa so tudi štiri gverilce, od katerih je bila ena ženska..
Kitajska proizvaja sodobno orožje
PEKING — Ob 35-letnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske bodo na vojaški paradi v kitajskem glavnem mestu, v kateri bo sodelovalo pol milijona vojakov, predstavili najnovejše povsem kitajsko o-rožje. Kakor je mogoče sklepati iz Tporočil, bodo prikazali v svetovnem pogledu najsodobnejše orožje na raketni in jedrski pogon. Iz tega je mogoče izluščiti, da so v času kulturne revolucije zaradi kaosa na Kitajskem ohromili marsikatero dejavnost, pač pa so pospešeno razvijali vojno industrijo in tildi razvoj jedrske znanosti, pri čemer jim je uspelo v domovino priklicati ugledne tudi v ZDA delujoče kitajske znanstvenike.
Nova generacija kitajskega orožja vsebuje lovce, tanke in rakete proti vsem vrstam orožja v zraku, na tleh in v vodi.
MOSKVA — Gruzijski kmet Mevdul Davit adze je včeraj v krogu svojih najbližjih praznoval svoj 127. rojstni dan. Davitadze ni v življenju nikdar kadil in niti zavžil nobenega zdravila, ker ni še nikoli zbolel. Slavnosti se je udeležilo skupno 84 oseb, v glavnem vnukov in pravnukov gruzijskega očaka.
Pravico za desaparecidose
BUENOS AIRES — Kot smo že poročali, je argentinski pisatelj Ernesto Sabato v svojstvu predsednika preiskovalne komisije o desapare-cidosih izročil predsedniku republike Raulu Al-fonsinu 50 tisoč strani dolgo poročilo o izsledkih preiskave. To poročilo je priča o dolgoletnem krvavem zatiranju argentinskega ljudstva. Mikrofilme teh 50 tisoč strani so spravili v varnostne blagajne.
Komisija Sabato je razdelila tisku kratek povzetek poročila, ki pa že sam zadošča, da si ustvarimo pravo sliko o razmerah, ki so takrat vladale v Argentini. -
Matere iz »Plaza de Mayo«, ki so vsem znane po svojem dolgem in obupnem boju, da bi spet našle svoje izginule sinove, so kritizirale poročilo komisije in niso prišle na manifestacijo, ki so jo organizirale politične stranke, takrat ko je komisija Sabato oddala predsedniku Alfonsinu svoje poročilo.
MANILA — Nekaj tisoč oseb je 15 ur mimo protestiralo proti režimu diktatorja Marcosa na Filipinih. To je znak moči opozicijskih sil. Neredi so nastali šele takrat ko je policija demonstrante pred vladno palačo pričela razganjati	(Telefoto AP)
JACK LONDON:
(24.)
Klic divjine
med STARIMI IKI novimi psi ni bilo so-GLAS3A.. TUDI V ODNOSIH MED LT3UD-Ml NI BILO NOBENEGA REDA...

iovin-K LEPI- P'
Ve
ZAČELO 3E F Rl M ANO- .
KOVATI HRANE ZA PSE..^'
PRVI 3E OMAGAL PUB..
MAL, CRMOLASKIM MO?., GA 3E MORAL USTRELITI...
LE OAZ GARAM, Tl IN TVOGA V SESTRA PA LENARITA NA M03 ----- —n RAČUN / - ---------—1
________K**',
KO 3E POGINILO Se vseh Sest NOV(N-| CEV, SO SE LGUD3E SAMO SE PREPIRALI MED SABO...	jgj
UNIVERSITY OF CAMBRIDGE
ULICA TORREBIANCA 18 — ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9.1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za
THE BRITISH SCHOOL V TRSTU
Center št. 6317
za izpite v angleščini
kot tuj jezik
OBVEŠČA:
1.	Potek roka za vpis v »First Certificate in English«, »Proficiency« in »Diploma«, decembrski rok 1984. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote, 29. septembra 1984, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za »First Certificate« (FCE) znaša 78.000 lir, taksa za izpit »Proficiency« (CPE) znaša 88.500 lir.
4.	These examinations are open only to candidates whose mother tongue is not English.
FCE has got no officiai recognition.
CPE is recognised by nearty ali British Universities as thè equiva-lent of GOE Ordinary Level English language, or thè use of English test or special tests of English for foreignes at this level (JBM Test, TOEFL etc.).
Za nadaljnje informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brown — Cambridge Locai Secretary British School — Ul. Torrebianca 18, tel. 040/69140-69453-60726.
Služba javnega obveščanja British School v Trstu
♦
IZBERI SKUPAJ Z HAMI
Sili EDI MOBILI
TRST Ul. Baiamonti 3- tel. 820766 Zastopnik kuhinj ti* morefuzzo Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301
K	____________________J
-1 I I I I