Št. 55 (16.400) leto LV. pRAV-tO'- PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov oredhndni!: PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-ad Cerknim, razmnožen na cik-;944 se je tiskal v tiskarni nji Trebuši, od 18. septembra en ni ‘Slovenija* pod Vojskim pri ■j pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla •ovilka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- ijo.1 Evropi._______________________________________ TksT - Ul. MonteccN 6 - Tel. 040 7786300, fax040 772418 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481 533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 0,77 EVRA Šilil : p 5 #>■ e ■" SS2BXol- EUROSAVA TRIESTE TEL. 040/6724411 Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, comma 2Qb, legge 662% - Rliale di Trieste NEDEUA, 7. MARCA 1999 Praznik, obvezn ali nesmisel? Breda Pahor Praznik, nadlega ali ne-sinisel? Ob vsakem osmem Diarcu si ženski svet zabavlja oz. mu druga, tokrat moška, polobla postavlja vprašanje, kakšen Pomen ima danes obhajati Mednarodni dan žensk. Ce je že vprašanje iz leta v leto isto, različno obarvani so naglasi (včasih so bolj Ironični, včasih bolj izzivalni), se tudi odgovori ne razlikujejo bistveno, saj nihajo med zagovorom (»ohraniti je treba dan posvečen ženskim tematikam in tudi praznovanju«) in zavračanjem (»konzumizem je osmi ntarec povsem poplitvil«). Med »obvezne nadlege« sodi tudi ta vsakoletni zapis, v katerem - in se opravičujem za banalnost, -tiioram se enkrat ugotoviti, na je na pragu tretjega tisočletja tako v t.i. razvitih rlrzavah kot v svetu v razvoju osnovni vzgib za opo-jninjanje na žensko pro-olematiko še veljaven. Nikjer v svetu niso bile odpravljene vse oblike diskriminacije do žensk, kar seveda ne pomeni, da je Povsod položaj žensk eOak, velike razlike med ženskami pa obstajajo tudi v okviru iste države. „ Ce pri navajanju speci-aCnih oblik diskriminacije denemo z eno »najotiplji-Vejših«, je opredelitev za ekonomski vidik skoraj nuina. Iz podatkov raznih Mednarodnih organizmov J^esporno izhaja, da je v evnih državah, ki jim s Rockom zahodnjaškega 'Mizma pravimo države v azvoju, revež med reveži Moška. V bogatejšem pre-oelu sveta pa so ženske v povprečju slabše plačane n tudi do najodgovor-l^sih mest se težko pre- Revscina, ne samo go-Podarska, pa je tudi »iz-.,Jzri0 blago« in to v kru-M pomenu besede: števil-® rtalijanske pohticarke z ijMstricami na Čelu so ob ^ osnjem dnevu Žensk po-j. 'Mo opomnile na porast P ostitucije iz »uvoza«. ■ Rahljanje mladih žensk It-v.žav >>v tranziciji« v Prih °’ kier čaka rutodnost suženj spolne- H, M ekonomskega izko-■Canja, je že tako siu>;fTen p°iav’da bi za- Sni konkretnejših pose-T °d zgražanja, ttj Slavljenje, da osnov-azl0g za dan žensk še da 'w,a.’ seveda ne pomeni, lez^P Obrani načini obe-tejjjP!9 Najprimernejši. Pri datJe treba z nujnim do-nay "M avtokritike priz-Oajs-Jf zensko gibanje v vv-A/sero pomenu besede lo ^ Ustvarjalnosti ni zna-niji l‘a8ajati spremenje-tj.. akohšcinam, vselej ni-sProžiim’ k' jih je samo °s>ni °’ ^ato ostaja danes Ujei Marec nedorečen, ,>v tranzicijo« TRST / JUBILEJNI UVODNI KONCERT NA POMORSKI POSTAJI Primorska poje že trideset let krepi našo kulturno ustvarjalnost Nastop najbolj »zvestih« zborov - Predstavitev zbirke dirigenta Ignacija Ote TRST - S slovesnim koncertom na Pomorski postaji (na sliki-FOTO KROMA) se je sinod začela zborovska revija Primorska poje, ki letos praznuje trideset let. Jubilejno izvedbo je uvedel koncert devetih zborov, ki so na prireditvi sodelovali vseh trideset let, pred koncertom pa so predstavili javnosti zbirko slovenskih ljubiteljskih pesmi Ignacije Ote. S pesmijo sta dogodek počastila moški zbor V. Vodnik iz Doline in pro-seško-kontovelski zbor V. Mirk, ki sta najtesneje vezena z ustvarjalnostjo' Ote. O zbirki je spregovoril predsednik ZSKD Ace Mer-molja. Na 3.strani RIM / ODGOVOR BANKI ITALIJE Ciampi in Visco obljubljata posege za gospodarsko rast Ceimis: V BiH Požar še ostre napad usoden politične nosile številni polemike OZN družini RIM - Po prihodu v domovino s potovanja po ZDA je ministrski predsednik D’Alema dejal, da bo morala Italija na novo vzeti v pretres pravila, ki urejujejo vojaška oporišča ZDA in NATO. V državi pa se nadaljuje polemike o razsodbi ameriških sodnikov. Na 8.strani BANJA LUKA -Po petkovi odločitvi mednarodne arbitraže, da Brčko postane nevtralno območje in da odstavijo predsednika Republike srbske, so prejšnjo noC pred poslopji mednarodnih policijskih enot • ZN in sil zveze NATO odjeknile tri bombne eksplozije. Na 8. strani LONDON - V požaru nekega poslopja v Londonu je izgubilo življenje sedem oseb iz iste družine, tri leta stari dvojčici, dveletni otrok, njihov oCe s prijateljico, babica in prababica. Pri življenju je ostal samo ded. Ugotovili so, da je bil požar podtaknjen. Na 28. strani RIM - Na odgovor zakladnega ministra Ciam-pija in finančnega ministra Visca ni bilo treba dolgo Čakati. Banke Italije, ki je opozarjala na šibko gospodarsko rast in na bojazen, da javnopro-raCunski manever ne bo zadostoval, sicer v svojem sporočilu nikjer ne omenjata, vendar je jasno, da je njun odgovor namenjen guvernerju Faziu. Visco in Ciampi pravita, da gre za znane podatke, tako da sta se že zavzela za revizijo perspektiv o gospodarski rasti, katero bodo vsekakor pospeševali z raznimi ukrepi. Obenem opozarjata, da so po 30 letih naposled dosegli tekoči presežek 10.500 milijonov lir. Na 8. strani SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI Delna otoplitev iz Zagreba ZAGREB - Pomočnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve Joško Paro je v sinočnji oddaji hrvaške televizije Motrišta izjavil, da so odprta vprašanja v hrvaško-slovenskih odnosih »po nepotrebnem in iracionalno napihnjena, da se jih je zdaj treba lotiti z izredno taktnostjo«. Na vprašanje, zakaj je v zadnjem Času prišlo do zastoja v pogajanjih med obema stranema, je Paro odgovoril, da do zastoja ni prišlo in da o tem priča tudi Četrtkov sestanek ministrov za zunanje zadeve. »Govora je bilo o odprtih vprašanjih med Hrvaško in Slovenijo in o tem, kako jih rešiti. Poskušali smo prei- skati možnosti, v okviru katerih bi lahko našli rešitev«, je dejal Paro za hrvaško televizijo. Dodal je, da se mu zdi, da sta obe pogajalski strani postali talki pretiranega vmešavanja javnosti v težave, ki se jih poskuša rešiti. Paro je komentiral tudi problem Piranskega zaliva. Dejal je, da hrvaška stran ne verjame, da je to neobvladljiv problem. Hrvaško stališče je, da bodo pristali na arbitražo, Ce glede te težave ne bo dosežen dogovor. Zavedajo pa se, da arbitraža, v kateri odloča nekdo tretji, nikoli ni najboljša rešitev. Na pripombe s slovenske strani, da predvolilni čas na Hrvaškem vpliva na pogajanja, je Joško Paro izjavil, da to za zdaj niti najmanj ne vpliva »na tempo in na načine, s katerimi skuša hrvaška diplomacija rešiti težave med Hrvaško in Slovenijo«. Pričakovalo se je, da bodo v petek v hrvaškem .saboru po zaključku tedenske razprave sprejeli deklaracijo o hrvaško-slovenskih odnosih, kar pa se ni zgodilo. Na vprašanje, kaj bo deklaracija vsebovala, ko bo sprejeta, je Paro odgovoril, da ne ve. Verjame pa, da bo »vsebovala vrsto načel, ki bi morala zavezovati hrvaško vlado v nadaljnjih pogajanjih s slovensko vlado«. (STA) Marko Sosič novi t* avn ate Ij SSCj TRST - Režiser Marko Sosič je novi ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča. Imenoval ga je novoizvoljeni upravni svet, ki mu predseduje Filibert Benedetič. Upravni svet je sprejel prošnjo dolgoletnega ravnatelja Miroslava Košute za upokojitev s 1. marcem letos ter mu izrekel zahvalo za dolgoletno delo, ko je moral prebroditi številne finančne viharje, a mu je tudi zagotovil umetniško rast in potrjeval njegovo neprecenljivo poslanstvo med Slovenci v Italiji. Na 2. strani U|»I»MW:W. AlitlJ.1.'li1iOiW¥».l*»‘.W/.i»».^ l.lWii».«|-|l.«iV. M ... GM: zavzetost za rešitev ustanove OPČINE - Ustanova je v velikih težavah, dolgoročna rešitev bi bila uresničitev projekta o samostojni slovenski sekciji pri konservatoriju Tartini, v kratkem roku pa pridobitev sredstev, n. pr. iz okvira manjšinske solidarnosti in ob sodelovanju dežele. Na petkovem obenem zboru Glasbene matice so ob orisu sedanjega kriznega položaja in mestoma polemični razpravi prišli do izraza konkretni predlogi, ki bi GM v 90. letu delovanja zagotovili obstoj. SKGZ in SSO sta se izrekli za skupne pobude. Na 2. strani V Avstriji danes deželne volitve CELOVEC - Danes bodo deželne volitve v treh avstrijskih deželah, to jhe na Koroškem, v Salzburgu in na Tirolskem, mvvedtem ko v slednjih dveh volitve ne bi smele predstavljati presenečenj, ampak bi morale potrditi zmago doslej vladajoče ljudske stranke, velja za koroške volitve veliko zanimanje. V tej deželi namreč kandidira svobodnjaški voditelj Jorg Haider, ki starta na mesto deželnega glavarja. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi postali svobodnjaki najmočnejša stranka v deželi. _ Na 8. strani Papež Janez Pavel H. včeraj sprejel ljubljanskega nadškofa Rodeta VATIKAN- Papež Janez Pavel II. je včeraj v zasebni avdienci sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franceta Rodeta. Predsinočnjim pa se je Rode sešel tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom in sodeloval na simpoziju o izzivih, ki čakajo Evropo. Obe srečanji sta bili povsem zasebne narave, zato ljubljanski nadškof o vsebini pogovorov ni hotel spregovoriti za javnost. Na podlagi napovedi, ki jo je prejšnji teden izrekel v Sloveniji, pa je po vsej verjetnosti šlo za dogovore o dveh prihodnjih dogodkih v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ter seveda o pripravah na papežev obisk v Sloveniji. Na petkovem simpoziju o izzivih, ki čakajo Evropo, je nadškof Rode sodeloval s predavanjem, v katerem je ugotovil, da z ideologijami in nacionalizmi razdeljene Evrope ni več, nove pa še ni. Današnja Evropa je brez filozof-sko-kulturno-moralnega načrta, je poudaril nadškof Rode. Dodal je, da lahko sedanje nezaupanje majhnih narodov do velikih in današnje pregrade med narodi padejo samo tako, če se bo Evropa zavedla svoje krščanske kulturne dediščine. (STA) OPČINE / OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE S skupnimi močmi je težave še mogoče rešiti ali omiliti SKGZ in SSO za skupno reševanje, solidarnost in združevanje šol OPČINE - »Vsem tem (ki so se oglasili po dramatičnem sporočilu GM o hudem finančnem položaju, op. ur.) zagotavljamo, da bodo s skupnimi močni naredili vse, kar je v naših močeh, da bomo Glasbeno matico ne samo ohranili pri življenju, ampak ji tudi učinkovito pomagali pri njenem vsestranskem razvoju.« Ta kratek izsek iz uvodnega poročila predsednika Draga Stoke na petkovem rednem občnem zboru GM lahko uporabimo tudi za sklepno misel po razpravi, ki je bila mestoma zelo polemična (f. KROMA). Kot smo zadnje dni že večkrat poročali, se ustanova nahaja v velikih težavah, ker je zastal že zelo dobro nastavljeni projekt o »prehodu« šole GM v okvir tržaškega konservatorija Tartini z ustanovitvijo samostojne slovenske sekcije. V zvezi s tem specifičnim vprašanjem je bila orisana možnost, da bi člen o GM »iztrgali« iz zakonskega osnutka Maselli, s čimer sta soglašala tudi predsednika krovnih organizacij, na račun katerih in pa Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu so razpravljala izrekli več kritičnih pripomb (zagovarjali so stališče, da glasbena ustanova iz skupnega fonda prejema premalo sredstev). Dosedanji primanjkljaj, ki se suče okrog 600 milijonov lir, pa bi v nekajmesečnem obdobju lahko vsaj delno pokrili z dogovorom v okviru manjšine in ob sodelovanju deželne uprave. Tako bi lahko zaposlenim izplačali vsaj nekaj zaostalih mesečnih dohodkov (zaenkrat so poravnali do decembra vključno). Uvodna predsednikova zagotovila pa gre jemati tudi kot obvezo novega upravnega odbora; v petek so izvolili novo vodstvo, vendar brez večjih sprememb. Glede na položaj je bila pozornost zbranih osredotočena na finančni vidik, tako da je bilo praznovanju 90-letnice ustanove namenjenih bolj malo besed. Predsednik Stoka je povedal, da bo osrednja prireditev novembra v prenovljenem tržaškem Kulturnem domu. Iz tajniškega poročila Zdenka Floridana je izšla slika razvejane dejavnosti GM, in sicer kot šole (v letu ’97-’98 je sedeže v treh pokrajinah dežele obiskovalo 719 gojencev), glasbenega centra, v okviru katerih delujejo razne skupine in organizatorja koncertne sezone. Iz blagajniškega pa je bil razviden letni razkorak med izdatki in dohodki, ki je doslej privedel do skupnega primanjkljaja okrog 600 milijonov lir. Predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Sergij Pahor sta v razpravi večkrat nastopila, tudi ker »sta bila klicana na odgovor«. Vsekakor je Pavšič že takoj podčrtal, da je za obstoj GM nujna ustanovitev samostojne sekcije pri Tartiniju, za kar se bo zveza tvorno zavzela. Povedal je, da je iz razgovora z deželnim odbornikom Franzut-tijem izšla pripravljenost dežele, da prispeva sredstva, v znak dobre volje pa bi s strani slovenske manjšine morala priti do izraza konkretna solidarnost. Močno je naglasil potrebo po solidarnosti v okviru manjšine, kot tudi po združitvi slovenskega glasbenega šolstva v Italiji. Na pomen samopomoči in solidarnosti je opozoril tudi predsednik SSO Sergij Pahor, ki se je posebej zavzel za »iskanje skupne poti v boljšo uporabo sredstev«, ki jih vedno zmanjkuje, čeprav jih v celoti ni tako malo. Združitev GM in goriškega centra »Komel« je označil za koristno, saj krovni organizaciji botrujeta združevanju tudi na drugih področjih. Glede na položaj pa Pahor ni izključil možnosti, da bi morala ustanova, ki mora vsekakor preživeti, uporabiti tudi »notranje mehanizme z žrtvami vseh«. Med konkretnimi predlogi gre omeniti še obvezo tržaškega občinskega svetovalca Petra Močnika, da bo v dogovoru s kolegi v svetu pisno ponovno opozoril župana Illyja, zavzel pa se je tudi za čimprejšnji sestanek z ministrom za šolstvo Berlinguerjem. V razpravo je posegel tudi predsednik glasbenega centra »E. Komel« Martin Srebrnič, ki je rekel, da odbor ne nasprotuje združitvi, če goriški center ohrani samostojnost, zato je v razmislek dal predlog o ustanovitvi zveze glasbenih šol. Breda Pahor DRUŠTVO EDINOST Danes redno mesečno zborovanje za zaščito TRST - Danes od 11.45 do 12.15 priredi družbeno politično društvo Edinost v Trstu, na sredini trga Zedinjenja Italije 111. redno mesečno protestno zborovanje na javnem prostoru zaradi enainpetdesetletne (51) zamude pri sprejemanju ustreznih predpisov za varstvo slovenske jezikovne manjšine kakor tudi zaradi skoraj petinštiridsetletne (45) zamude pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954 in Štiriindvajsetletne (24) zamude pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz 8. člena Osimske pogodbe. Prejšnji mesec so udeleženci zborovanja podpisali protestno pismo predsedniku poslanske zbornice in predsedniku 1. stalne komisije zaradi odlašanja z obravnavo zakonskega predloga. Pismo je bilo Se isto dan odposlano. Ob tej priliki želi društvo obvestih bralce Primorskega dnevnika, da je bilo mogoče predvideti »institucionalni zamašek« zaradi volitve predsednika republike konec pomladi leta 1999 že od leta 1992, onega zaradi volitev Evropskega parlamenta pa od leta 1994. Da je prišlo do zastoja pri obravnavi zakonskega predloga, ne more biti povsem neodvisno od dejstva, da sta poslanec Caveri in senatorka Salvato preložila svoja predloga (št. 229 v poslanski zbornici in št. 167 v senatu) že 9.5.1996, Levi demokrah pa niso predložili senatu nič, v poslanski zbornici pa predložili svoj predlog šele 5.6.1997 (št. 3826), piše v sporočilu za tisk, ki ga je objavilo društvo Edinost. TRST / SKLEP UPRAVNEGA SVETA TRST - Novoizvoljeni Upravni svet (predsednik dr. Fili-bert Benedetič, podpredsednik Livij Valenčič, blagajnik Igor Komel, tajnik dr. Marij Cuk, Igor Gabrovec, prof. Maja Lapornik in prof. Zora Tavčar) Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je na svoji drugi seji sprejel nekaj pomembnih odločitev. Ugodil je prošnji dolgoletnega ravnatelja in umetniškega vodje SSG dr. Miroslava Košute za upokojitev, ki je nastopila 1.3.1999. Kljub temu bo dr. Košuta še do konca sezone sodeloval s SSG in uredil zgodovinski zbornik. Za novega ravnatelja in umetniškega vodjo pa je Upravni svet imenoval Marka Sosiča. Upravni svet SSG se zahvaljuje dr. Miroslavu Košuti za dolgo vztrajanje v tržaškem gledališču, s katerim je prebrodil mnogotere finančne viharje, a mu tudi zagotavljal umetniško rast in potrjeval njegovo neprecenljivo poslanstvo med Slovenci v Italiji, kot tudi v celotnem slovenskem kulturnem proštom. Novemu ravnatelju Sosiču pa US želi veliko ustvarjalnega navdiha. Novoizvoljeni upravitelji bodo v prihodnjih dneh imeli številne sestanke s predstavniki oblasti v Italiji in Sloveniji, da bi zagotovili Slovenskemu stalnemu gledališču mirno plovbo, predvsem pa omogočili igralskemu in tehničnemu ansamblu nemoteno delo. Upravni svet se je ob koncu svoje druge seje sestal s kolektivom SSG, kar naj bi postala nova, a stalna praksa pogovora, dialoga in soočanja, ki naj omogočajo predvsem umetniško rast ustanove. Miroslav Košuta Marko Sosič Dežela na internetu: dobrodošli tudi nasveti in pripombe ustanov in državljanov TRST - Deželna uprava je že precej časa navzoča na računalniški mreži internet (naslov: www.regione.fvg.it), ki posreduje javnosti raznovrstne informacije v zvezi s poslovanjem deželnih teles, začenši z odborom in s skupščino. Od danes dalje bo Dežela preko interneta posredovala tudi vse informacije v zvezi s pobudo 25.marca, na kateri bodo njeni predstavniki, povabljeni strokovnjaki in gostje iz različnih zornih kotov obravnavali probleme in razvojne možnosti FJK. Informacija na internetu pa ne bo enosmerna. Ustanove in seveda tudi posamezni državljani bodo lahko posredovali Deželi pripombe, nasvete in kritike ne samo glede omenjene pobude, ampak tudi glede splošnega delovanja deželne uprave. Za to bo v okviru računalniškega naslova od danes na rapolago tudi naslov elektronske pošte, s katero bodo lahko državljani direktno vzpostavili dialog z VIDEM / CACCIARI »Osliček bo oživil Oljko« VIDEM - Demokrati Romana Prodija, Antonia Di Pietra in gibanja županov So v bistvu že začeli volilno kampanjo za evropske volitve. Beneški župan Massimo Gacciari, ki je govoril na nekem zborovanju v Cer-vignanu, je izrazil prepričanje, da bo »osliček« (simbol novega gibanja) oživel levosredinsko Oljko na novih temeljih in na osnovi bipolarnega političnega sistema. Na srečanju je govoril tudi nekdanji videmski župan Enzo Barazza, ki je odstopil zaradi nesoglasij v Oljki, na občinskih volit- vah je nato zmagala Severna liga. Gacciari se ni izrekel o svoji morebitni kandidaturi za Strasbourg. V primeru, da beneški župan ne bo kandidiral bo srečo na volitvah skoraj gotovo poskusil tržaški župan Riccardo Illy, medtem ko bo Prodi nosilec liste Demokratov v severovzhodnem okrožju. Govori se tudi o kandidaturi nekdanjega miljskega župana Willerja Bordona, ki je danes vsedržavni koordinator gibanja Di Pietra »Italija vrednot«, eno od treh ustanovnih komponent Demokratov. POLITIKA / POLEMIKA Dežela ni samo odbor Režiser Marko Sosič novi ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Zahvala upravnega sveta Miroslavu Košuti za dolgoletno delo v SSG VIDEM - »Furlanija-Ju-lijska krajine ne more imeti le dve telesi: predsednika odbora in deželno vlado«. Tako razmišlja predsednik deželnega sveta Antonio Martini, ki brez dlak na jeziku očita sedanji koaliciji, da je zasenčila delo in pristojnosti zakonodajnega telesa. Martini ostro polemizira zlasti s tistimi, ki hočejo ustanoviti igralnice (boljše bi bilo, da bi Dežela skrbela za zdravje strastnih igralcev) in s tistimi, ki predlagajo neke vrste posebne četrti za prostitucijo. Koristneje bi bilo, meni predsednik, da bi vsaka občina »posinovila« eno prostitucijo kot simbol kulture in politike go' stoljubja. Od volitev je minil0 osem mesecev, zato se je treba po predsednikoveiO mnenju sedaj resno lotih reševanja konkretnih pr°' blemov deželne skupn°' s ti. Na prvo mesto Marti' ni postavlja brezposeln0' st, nato kmetijstvo, evro' pske podpore, ekonom' s ki razvoj in zdravstvo-Mnogi govorijo o reform1 volilnega sistema, poz3' bljajo pa na problematik0 deželne avtonomije, ki r očitno ogrožena. KULTURA / KONCERT NA POMORSKI POSTAJI NOVICE Zbirka pesmi Ignacija Ote uvedla Primorsko poje 1999 Nastop najbolj »zvestih« zborov - Poklon enemu ustanoviteljev revije S slovesnim koncertom na Pomorski postaji se je sinoči začela mednarodna zborovska revija Primorska poje, ki letos praznuje trideset let. Jubilejno izvedbo je uvedel koncert devetih zborov, ki so na prireditvi sodelovali vseh trideset let, pred koncertom pa so predstavili javnosti zbirko Priredb slovenskih ljubiteljskih pesmi Ignacije Ote. Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je z Zvezo cerkvenih zborov, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo pevskih zborov Primorske, prireditelj revije, se je hotela s to zbirko pokloniti skladatelju in glasbenemu pedagogu, a tudi enemu glavnih organizatorjev te manifesta- PREISKAVA / FINCANTIERI IN KZE Dva od treh obtožencev zavrnila vsakršno obtožbo Pred sodnikom Nunziom Sarpietrom se je včeraj Zvrstila trojica, ki je vpletena v preiskavo o domnevnih zakupih pri Fincantieriju ter pri bivši Krajevni zdravstveni enoti št. 1 »Triestina«: 52-letni Piero del Neri iz Fiumicella in 63-letni Egone Belli iz Trsta, °ba uslužbenca Fincantierija, dolžijo ju izsiljevanja, 48-letni Raymond Simmons iz Trsta, uslužbenec ''ZE, ki pa je obtožen korupcije. Kot se je izvedelo, so vsi trije odgovarjali na 'Trasanja, vendar naj bi Belli zavrnil vsakršno obtož-b°- Po njegovem mnenju naj bi se namreč v ozadju skrivali nic kaj jasni manevri. Del Neri, ki naj bi ga '[slik odmev afere precej vznemiril, je Sarpietru nu-C l' zahtevana pojasnila, obenem je izrazil pričako-Vanje, da bodo obtožbe na njegov raCun primerno deducirali ali jih vsaj drugače kvalificirali. Zadnji je Pdsel na vrsto Simmons, ki je kot Belli zavrnil odgo-v°Fnost, vendar je izrazil pripravljenost na sodelo-Vanje s pravico, tako da lahko dokaže »popolno neo-sriovanost« obtožb na svoj raCun. Za vse tri ostane v veljavi hišni pripor. MIELA / RETROSPEKTIVA Uspeh za Kusturico Filme si je ogledalo štiri tisoč gledalcev Vec kot štiri tisoC v glavnem mladih gledalcev si je v Mieli ogledalo retrospektivo filmov Emirja Kusturice, ki sta jo priredili Občina Trst in kulturna zadruga Bonavventura. Občinstvo si je lahko ogledalo vse filme sarajevskega režiserja, veliko zanimanje pa so doživeli tudi koncert makedonskega pevca in glasbenika Ferusa Mustafova, razstava fotografij iz KusturiCevih filmov ter video intervju z režiserjem, ki so ga v Parmi posneli Cristi-na D’Osualdo, Martina Kafol in Giorgio Jerman. Zanimanje je bilo tolikšno, da so morali prireditelji ustaviti prodajo vstopnic in abonmajev. Sarajevski režiser, ki živi v glavnem v Franciji, bo junija obiskal Trst in to ob priložnosti koncerta skupine »No Smoking«, v kateri igra njegov sin, sam Kusturica pa včasih zaigra na kitaro. Občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani je v tiskovnem sporočilu izrazil zadovoljstvo nad uspehom prireditve ter napovedal nove pobude na filmskem področju. Trst je bil zadnja etapa KusturiCeve retrospektive v Italiji. cije. S pesmijo sta dogodek počastila moški zbor V.Vodnik iz Doline in proseško-kontovelski zbor Vasilij Mirk, ki sta najtesneje vezana z ustvarjalnostjo Ote. O zbirki in o njeni pomembnosti je spregovoril predsednik ZSKD Ace Mermolja. Dejal je, da je Ota med tistimi, ki so sestavili organizacijski odbor prve izvedbe Primorske poje in vseh trideset let je bil prisoten kot organizator, pevovodja, elan strokovnih komisij in nenazadnje kot avtor mnogih priljubljenih pesmi. V zborovskem življenju je v bistvu poskusil vse: od razburljivih pripravljalnih sej do ustvarjalne tišine, ki so se mu note zapisovale na papir. Kot naglašuje Pavle Merku v spremni besedi je Otov pristop strokoven, obenem pa spoštljiv do neposrednosti, ki se izogiba strogim pravilom. Sploh je sinočnji dogodek izzvenel praznično in slovesno, kot se pac spodobi prireditvi, ki ji v slovenskem prostoru pac ni enake. Njeno pomembnost so s ponujenim pokroviteljstvom obeležili tudi Dežela FJK ter krovni organizaciji SKGZ in SSO. V imenu prirediteljev sta spregovorila Mermolja in predsednik ZCPZ Zorko Harej, medtem ko je bil slavnostni govornik predsednik Sklada zai ljubiteljeske kulturne dejavnosti Slovenije Danijel Božic, ki tudi sam že dolgo Časa zvesto spremlja Primorsko poje ter našo kulturno ustvarjalnost. (dam) PROSEK / TOVARIŠKO SREČANJE DEVIN / V NEDELJO Spomin na posebne bataljone Fašistične oblasti so takrat deportirale več kot 600 Slovencev syc ekdanji deportiranci v posebne fasi-bataljone so včeraj na Proseku sPom • sPomin na tista dogajanja ter se tijv umrlih tovarišev. Pred spome-p0'J,tn ha slfki-FOTO KROMA) jih je Pa je vil .Mario Briscek, Oskar Kjuder stQ n S S.Voi° zvesto harmoniko zaigral vr-^Partizanskih in borčevskih motivov. Posebne bataljone so fašisti slovenske fante s Krasa in Brkinov ter iz Istre odvedli 8.marca 1943, dan kasneje pa so se jim pridružili mladeniči iz Brega in iz ožje tržaške okolice. V posebne bataljone so morali prisilno vsi fantje letnikov 1924, 1925 in 1926. Po slavnosti pred spomenikom so se udeleženci zbrali na družabnem srečanju v proseški zadružni gostilni. Boris Pahor govornik na Prešernovi proslavi Prejšnjo nedeljo so devinski pevski zbori na svojem sedežu priredili prisrčno Prešernovo proslavo. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, ki so jo domači pevci prenovili pred desetimi leti. Nedeljska prireditev pa je med drugim želela obeležiti tudi ta jubilej, saj pomeni dvorana pomembno kulturno pridobitev v devinsko-nabrežinski občini. Na nedeljski prireditvi so nastopili Otroški pevski zbor Ladjica pod vodstvom Olge TavCar, Dekliški zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonie in moški zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Ob zborih pa je ob spremljavi pianistke Barbare Corbatto nastopila Se sopranistka Lara Legisa, ki je sicer tudi prebrala odlomek iz zadnje knjige Borisa Pahorja, se pravi zbirke njegovih esejev, intervjujev in člankov Pogled iz jamboro-vega koša, ki je lani novembra izšel pri Goriški Mohorjevi družbi. Ob njej so nekaj odlomkov prebrali še Mojca Vižintin, Marko Antonie in Aleks Bužan. Proslava je bila torej tudi priložnost za srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem ob izidu omenjene knjige. Ob tem je pisatelj Pahor nastopil s prodornim govorom: z določeno grenkobo je ugotavljal stanje v naSi manjšini, Se zlasti pomanjkanje določenega narodnega ponosa in doslednosti. Med drugim je tudi dejal, da mu ni »prav nic do takega zaščitnega zakona, ki ne bo ničesar SCitil, Ce se ne ščitimo sami, z zakonom ali brez njega«. Manjšino je pozval k strnjenosti, poroštvo narodne zavesti in enotnosti pa ostaja za Pahorja kultura, tudi ker je v zadnjem desetletju vsaj petero pisateljskih imen s te Čudovite zemlje ob morju prišlo na police knjigarn in knjižnic evropskih mest. S tem se je prihodnost slovenskega življa in tukajšnje ustvarjalnosti postavila na Cisto novo raven, je nadalje ugotavljal Pahor. V torek žalna seja za Dušanom Košuto Slovenska zamejska javnost se bo v torek, 9. marca spomnila pred kratkim preminulega gospodarstvenika, družbeno-politiCnega, kulturnega in športnega delavca Dušana Košute. Žalna seja v počastitev njegovega spomina, ki jo prirejajo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, kriška sekcija VZPI-ANPI, SZ Bor in Glasbena matica, bo ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Čez teden dni na slovenski TV zopet Med dvema ognjema Po slovenski televiziji RAI boste kmalu lahko spet gledali oddajo Med dvema ognjema. Naj vas spomnimo, da se je v prvi oddaji najboljše odrezala ekipa Pedagoškega liceja A.M. Slomšek iz Trsta, ki si je tako zagotovila mesto v finalu. V drugi oddaji tega niza pa se bodo med sabo pomerili dijaki Državnega znanstvenega liceja F. Prešeren iz Trsta, Oddelka za zunanjo trgovino 2. Zois in Državnega klasičnega liceja P. Trubar iz Gorice. Snemanje bo spet potekalo v avditoriju slovenskega Šolskega središča, ki je na ulici Puccini v Gorici. Uredništvo oddaje pa seveda vabi sošolce nastopajočih skupin, da se množično udeležijo snemanja, ki bo v sredo, 10. marca, z začetkom ob 16. uri. Ekipe, ki bodo tekmovale, se bodo morale tudi tokrat izkazati na najboljši način v znanju s področja športa, kulture, glasbe in aktualnih tem. Poleg tega bodo morale odkriti »skritega« gosta in preliti vso svojo kreativnost in iznajdljivost v preizkušnjo z naslovom Pokaži, kaj znaš. Zato je nujno potrebno navijanje sošolcev, ki predstavljajo pri taki vrsti tekme bistveno pomoC in še kako potrebno »moralno podporo«. Oddajo bosta tudi tokrat vodila Suzi Bandi in Danijel Malalan, za režijo pa bosta poskrbela Marija Brecelj in Ivo Tuli. Druga oddaja Med dvema ognjema bo na sporedu po slovenski televiziji v nedeljo, 14. marca, s ponovitvijo v Četrtek, 18. marca približno ob 20.50, takoj po televizijskem dnevniku. SK: torkov večer posvečen ženski Dan po prazniku žena bo torkov klubski večer posvečen ženski, ki se v sodobni družbi vse bolj uveljavlja. Ženska se namreč dobro zaveda svojih sposobnosti in želi dejavno vplivati na splošni razvoj, zato je brezkončno in večkrat nehvaležno delo v družini ne zadovoljuje, paC pa iSCe priznanje izven nje. Po mnenju mnogih je to velika škoda za družino, vendar je, kljub pripombam o pomembnosti, domače organizacijsko in vzgojno delo vse manj cenjeno, ženska prisotnost na vseh poklicnih področjih pa vse bolj zaznavna. Toda, na papirju zgleda vse enostavno in samo po sebi umevno, v resnici pa morda ni prav tako. O lastnih izkušnjah bodo v torek 9. im. ob 20.30 govorile slikarka Vesna Benedetic, Solnica in športna delavka Nadja Debenjak, šolska ravnateljica Ksenija Dobrila, športnica in športna organizatorka Sonja Milic, tolmaCica Fedra Paclich, zdravnica Tamara Pahor in podjetnica Aleksandra Pangerc. Vsaka bo iz svojega zornega kota skušala osvetliti svojo dozdajšnjo pot in težave, ki jo verjetno v bodočnosti še čakajo. Kratki posegi bodo uvedli razgovor o dejanskem položaju in počutju ženske ne le v sodobni družbi, temveč tudi v naši skupnosti. (BK) Srečanji ob dnevu žena Krožek Pisoni priredi danes ob 19. uri v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija v Ul. di Peco 1 srečanje ob dnevu žena. Jutri, v ponedeljek, pa bo podobno srečanje priredil krožek SKP Gramsci na PonCani. Srečanje bo v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 ob 127. uri. Prof. Jože Pirjevec na koprski TV Gost prihodnje oddaje Govorimo o..., ki jo na italijanskem programu koprske televizije vodi Maurizio Bekar, bo zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Govoril bo o knjigi o slovenski manjšini v Italiji, ki jo je spisal skupno z Milico Kacin VVohinz. Oddaja bo na sporedu v torek, 9. marca ob 21.15, ponovili pa jo bodo naslednjega dne ob 17.30. Podpisi za Emmo Bonino Odbor Emma Bonino for President bo jutri, v ponedeljek od 16.30 do 20. med Borznim trgom in Trgom Unita zbiral podpise h kandidaturi Emme Bonino za predsednico republike. NZ o pribežnikih Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia bo skupno z načelniki svetovalskih skupin NZ v izvoljenih svetih na Tržaškem jutri ob 13, uri na Fernetičih obrazložil resolucije, ki jih bo njegova stranka predložila v vseh izvoljenih svetih na Tržaškem, kjer je zastopana. Odkrili del plena Po daljši preiskavi, ki se sicer še ni zaključila, so karabinjerji iz Naselja sv. Sergija naposled odkrili del predmetov, ki so bili ukradeni podjetju Tecnoedile. Podjetje je utrpelo okrog 50 milijonov lir škode, odpeljali so mu tudi dostavno vozilo z orodjem, kasneje so vozilo tatovi zapustili. Karabinjerji so sodišču prijavili dve osebi, nekega moškega in neko žensko. SSG / ABONMAJSKA PREDSTAVA Millerjeva drama Vsi moji sinovi od jutri do sobote v dvorani Cristallo Uprava SSG je poskrbela tudi za parkirišče, ki je nedaleč stran Slovensko stalno gledališče se bo predstavilo svoji publiki z uspešnico ameriškega dramatika Arthurja Millerja »Vsi moji sinovi«, ki jo je zrežiral Zvone Šedlbauer. V postavitvi Millerjeve drame igrajo: Miranda Caharija, Anton Petje (na sliki z Belšakom, f. KROMA), Barbara Cerar, Vojko Belšak, Branko Završan, Stojan Colja, Minu Kjuder, Lučka Počkaj in Danijel Malalan. Tržaška premiera in ponovitve se bodo zvrstile od 8. do 13. marca v gledališču Cristallo v naslednjem vrstnem redu: ponedeljek, 8. marca ob 20.30 izven; torek, 9. marca ob 20.30 Red E; sreda, 10. marca ob 20.30 Red D in E; četrtek, 11. marca ob 16.00 Red C in H; petek, 12. marca ob 20.30 Red A in F; sobota, 13. marca ob 20.30 Red B. Za obisk predstave v gledališču Cristallo je poskrbljeno tudi za parkirišče. Nahaja se v Ul. Padovan, tik ob gledališču. Parkirišče je brezplačno in bo odprto od 20. ure do 20.30. Med predstavo bo parkirišče zaprto. Po predstavi bo ponovno odprto še pol ure po predstavi. Gledališče Cristallo, za tiste, ki ga morebiti še niso obiskali, pa se nahaja na vogalu med ulicama Limitanea in Ghirlandaio, nekaj sto metrov od Kulturnega doma. SEZONA GM / PETI KONCERT V torek bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Glasbena matica bo predstavila v torek peti večer svoje letošnje koncertne ponudbe. V dvorani nemškega inštitut bo tokrat nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Skupina je nastala leta 1993, vodi jo priznani violončelist Andrej Petrač. Trud vsakega posameznika in volja po kakovostnih rezultatih sta omogočila skupini izjemen uspeh že na krstnem nastopu. Že tedaj in potem še ob drugih priložnostih je orkester zbral vrsto zelo pozitivnih kritik, ki so ga postavile v krog najboljših slovenskih komornih skupin in mu s številnimi povabili zagotovile precej živahno koncertno dejavnost. Komorni orkester sestavlja 14 izbranih solistov, ki s svojim resnim delom nudijo vsako leto poslušalcem od deset do petnajst kvalitetnih koncertov, doma kot tudi v tujini. Za leto 1998 je skupina prejela visoko državno priznanje, in sicer nagrado Prešemovaga sklada, ki je gotovo vrh že uglednega curriculuma, v katerem lahko zasledimo tudi video zapise in dve zgoščenki. Repertoar Komornega godalnega orkestra SF obsega skladbe iz vseh obdobij, zato bo tudi program, kateremu bodo prisotni prisluhnili v torek, precej raznolik. Na sporedu bodo skladbe W. A. Mozarta, Uroša Kreka, Felixa Mendelssohna, Marija Kogoja in Benjamina Brittna. V solistični vlogi bo nastopil kontrabasist Zoran Markovič. Kot že rečeno, bo torkov koncert v dvorani nemškega inštituta Goethe oz. ustanove Deutscher Hilsverein, začel pa se bo ob 20.30 ROP VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 7. marca 1999 FELICKA Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 11.26 - Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 9.10 Jutri, PONEDELJEK, 8. marca 1999 DAN ZENA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,9 stopinje, zračni tlak 1003 mb narašča, veter jugovzhodnih 16 km na uro, vlaga 59-od-stotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razigba-no, temperatura morja 7,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 104-letna Eu-femia Blazevic, 75-letna Valeria Zega, 77-letni Bruno Stefanutto, 77-let-na Albina Klun, 90-letna Norina Salimbeni, 98-let-na Bianca VVeisenfeld, 86-letna Luigia Eccher, 70-letna Mercede Casar-sa, 81-letni Giovanni Morgan, 78-letni Bruno Godini. LEKARNE Arthur Miller VSI MOJI SINOVI Režija ZVONE ŠEDLBAUER 8. t.m., ob 20.30 IZVEN ABONMAJA 9. t.m., ob 20.30 RED E 10. t.m., ob 20.30 RED D 11. t.m., ob 16.00 RED C 12. t.m., ob 20.30 RED A in F 13. t.m., ob 20.30 RED B ........v gledališču CRISTALLO Brezplačno parkirišče v Ul. Padovan, odprto za večerne predstave jutri, v torek, v sredo, v četrtek, v petek, v soboto, KD FRAN VENTURINI vabi danes, 7. marca, ob 17. uri, na KONCERT MoPZ LOŠKI GLAS iz ZAGORJA ob Savi Sodelujejo MoPZ FRAN VENTURINI in harmonikaš DENIS NO VATO s svojimi GOJENCI Nedelja, 7. marca 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18, Bazovica (tel. 226165). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 040 421125), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296), Bazovica (tel. 040 226165). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477). Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. marca 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV uabi na predstavitev knjige RENATO FERRARI: MURNOV FABIANIJEVIH STOLETJE MIRU NA KRASU jutri, v ponedeljek, 8. marca ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 Knjigo bo predstavil prof. JOŽE A. HOČEVAR Sodelovala bosta še prevajalka EVELINA UMEK in napovedovalec LIVU VALENČIČ Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. delFOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delFOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 040 300605). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. N ERI/04 nergmode Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. ______________KINO ARISTON -15.30,17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in Love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Finnes. EXCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »La sottile li-nea rossa«, r. Terrence Ma-lick, i. George Clooney, Sean Perm. EXCELSIOR AZZURRA - 17.20, 19.40, 22.00 »Hap-piness«, r. Todd Solondz, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »II giocatore«, i. Matt Da-mon, John Malkovich, John Turturro. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Luci-gnolo«, i. Massimo Cecche-rini, Claudia Germi. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Babe va in citta«. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »II fuggitivo della missione impossibile«, i. Leslie Niel-sen. NAZIONALE 2 - 15.15, 16.45, 18.20 »A bug’s life«, prod. Disney; 20.00, 22.15 »Nemiche amiche«, r. Ch-ris Columbus, i. Juha Roberts, Susan Sarandon. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pay-back«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anali-si di un delitto«, i. Tom Be-renger, Guba Gooding. MIGNON - 16.00, 18.50, 21.50 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. CAPITOL - 16.15 »Z la formica«, risani film; Ob DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v sredo, 10. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. Sv. Frančiška 20 Glasbeni zbor bo podal DENIS NOV ATO profesorica BOGOMILA KRAVOS bo govorila o MARIJI MIOT in ženski pesmi Po programu se bomo zadržali na kratki družabnosti -------------------Vabljeni!---- KH SLOVENSKI KLUB da Gregorčičevo dvorano. Ul. sv. Frančiška 20, - T R S T USPEŠNOST ŽENSKE V DANAŠNJI DAUŽBI V torek, 9. moreči ob 20.30 O svojih izkušnjah bodo govorile Vesno Benedetič, Nodjo Debenjak, Ksenijo Dobrilo, Sonjo Milič, Fedro Podich, Tomoro Pahor in Aleksandro Pangerc Vljudno vabljeni! "CK Vabimo uas na odprtje razstave us BOGDAN SOBAN OBFLAZI KRASA Računalniške grafike Umetnika bo predstavil JOŽKO VETRIH V sredo, 10. marca ob 18.30 v Tržaški Knjigarni - Trst Ul. sv. Frančiška 20 18.00, 20.00, 22.10 »Attac-co al potere«, i. Denzel VVashington, Annette Be-ning. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Central do Brasil«, r. Walter Salles, i. Femando Monte-negro, Marilia Pera. MALI OGLASI tel. 040 7786333 DNE 21. FEBRUARJA se je v okolici Gropade izgubil pes, nemški ovCar, samec, v ušesu ima tetovirano siglo 2SOL7. Najditelju nagrada. Tel. na št. 040-226187 ali 040-632080. PODJETJE išCe prevoznika z lastnim kombijem (pa-droncino) za razvažanje blaga po Trstu. Klicati od ponedeljka do petka ob uradnih urah na tel. št. 040-227050. GOSTILNA na Krasu išCe natakarico. Tel. št. 040-226516 od 9. do 12. ure vsak dan razen Četrtka. HIŠO z vrtom ali večjim dvoriščem za otroke kupimo. Klicati v popoldanskih urah natel. St. 040-630171. STRUGARJA IN REZKARJA takoj zaposlimo v obrtni delavnici. Tel. 0481-21762 med delovnim časom. GOSPA srednjih let išCe v najem ali pa tudi kupi po ugodni ceni, malo enosobno stanovanje na Krasu. Tel. 040-225396, ob umiku trgovin. PRODAM klavirsko harmoniko znamke Scandalli v dobrem stanju z dvemi registri, 60 basov. Tel. 040-228168, ob uri obedov. LEKCIJE angleščine za višje in srednje šole. Tel. 040-213861. NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že izkušnje. Tel. št. 0038667-31229, od 18. do 20. ure. PRODAM stanovanje v Ul. Cologna v dobrem stanju, 70 kv.m., z balkonom in dvi- Zabaven kot igra, poetičen kot ljubezen PEIHPAM JOSEPH MS GEOFERUSH COUNFffl BEMCK t Jim Shakespeare In Love Aplavzi v Kinu ARISTON v Trstu galom, v 3. nadstropju. Tel. 040-412549, v večernih urah. PRODAM tri stare kamnite posode. Na ogled so v Doberdobu, Ulica Boneti 2. PRODAM avto alfa 75 v zelo dobrem stanju, star 1° let, z novimi gumami in komaj opravljeno revizijo. Cena po domeni. Tel. 040-251039, v večernih urah. PRODAM FIAT SCUDO I. 9 D EL v dobrem stanju, letnik ’96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560. PRODAM audi A4, letnik ’96, sive metalizirane barve, full optionals. Tel. 040-215381. PRODAM ford fiesta 1300, letnik '94, 55.000 km, klima, avtoradio, zelene barve s katalizatorjem, za II. 000.000 lir. Tel. 040-425037. OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22. Vabljeni vsi! KMEČKI TURIZEM Gru-den-Žbogar v Samatorci j® spet odprt ob Četrtkih in petkih zvečer ter ob sobotah in nedeljah ves dan. Tel-040-229191. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722. OSMICO ima Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO v Doberdobu bo jutri (v soboto) odprt Berto Tonkic. Ponuja vino in domač prigrizek OSMICO sta v Samatorci odprla Boris in Gigi. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak. BrišCe št. 3. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči cmo h1 belo vino. V MEDJE VASI imata odprto osmico Giarma in Bojana. OSMICO ima v Lonjerj'1 Fabio Ruzzier. Poskrbljen0 za prigrizek. OSMICO ima Igor GrgF’ Padrice 193. Tod Cmo in b6" lo vino. Vabljeni! OSMICO ima v Zgonikn Janko Kocman. , KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, r odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople j6 di in domače vino. Al® in Antonella se priporoča ta za obisk. ^ KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salez 44, je odprt 0 petkih, sobotah in nedelja*1' Tel. št. 040-229253. SKD SLAVEC I />1^ 1 RICMANJE - LOG prirejo R1CMANJSKI TEDEN od 12. do 21. marca 1999 OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za izleta v EGIPT in v RIM prosimo, da poravnajo DRUGI OBROK VPISNINE (800.000 lir za Egipt in 250.000 lir za Rim) v torek, 9. marca med 9. in 13. uro, v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. grajevanje del slikarskega ex-tempora in ponovitev programa domačega večera. KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 - vabi v nedeljo, 14. marca 1999 ob 17. uri na prireditev BESEDE SLOVENSKE ISTRE. Na sporedu: predstavitev zadnje štev. glasila Brezde s trmuna; fotografije iž Istre; pesmi in glasba domačih ustvarjalcev; priložnostni govornik Leda Dobrinja, urednica Studijskega krožka. Program bo povezovala pesnica in slikarka Danila Tuljak. Vabljeni vsi, ki si želite nenavadni večer!!! IZLETI ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH prireja JUBILEJNO ROMANJE V JORDANIJO, Na SINAJ IN V EGIPT od 13. do 20. marca 1999. Poudarek bo na spoznavanju krajev 40-letne poti izvoljenega ljudstva iz Egipta v obljubljeno deželo. Informacije in Prijave na tel. št. 040-211276 (pustite vaše spo-rpcilo na tel. tajnici, poklicali vas bomo). SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 14. marca izlet na MONTE ELMO. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 in 340-2916110, od 19.30 do 20.30. KD in 2PZ IVAN GRBEC iz Skednja organizirata 3-dnevni izlet s kon-certom v FAENZO in °kolico od 30. aprila do 2- maja 1999. Na razpola-|Q je še nekaj prostorov, kdor se nam želi pridružiti, naj se javi ob uri kosila na tel. št. 040-3320262 in od 14.30 do 15.30 na tel. št. 040-390578, do sobote, 13 marca. klub upokojenih KMETOV prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin, od 5. do 10. aprila t-l. Za vse informacije Mičite na tel. št. 040-031494 ali ob sredah popoldne na 040-251196. krd dom brisciki ?rganizira štiridnevni iz- let na Dunaj, od 15. do IB- julija 1999. Za informacije tel. št. 040-d27062, od 19. do 21. are. PRIREDITVE ND KRAŠKI DOM priredi ob priliki prazno-®nia 8. marca, ponovitev mroske igre CAROVNI-KI NI MOGLA BITI l-OBNA. V čast ženskam bo zapela tudi moška pevska skupina KD Kraški dom. Prireditev bo danes, 7. marca, ob 17. uri, v kulturnem domu na Colu. Vabljeni! SKD TABOR vabi na praznik dneva Zena v Prosvetni dom na Opčinah, danes, 7. marca, ob 17. uri. Priložnostna beseda Drago in Toio. Program bodo oblikovali MoPZ Tabor, Jasna Kneipp ob spremljavi Egona Taučerja, plesna skupina Show Chance. Za ples in zabavo bo igral Aleksander Ipavec. Poskrbljeno bo za domač buffet. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 98/99 - KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, v torek, 9. marca 1999, ob 20.30 v Deut-scher Hilfsverein, Ul. Co-roneo 15. Solist Zoran Markovič, kontrabas. Na sporedu: Mozart, Krek, Mendelssohn, Kogoj, Britten. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG prireja RIC-MANJSKI TEDEN od 12. do 21. marca 1999. Spored: v petek, 12. marca ob 20.30 v Galeriji Babna hiša otvoritev razstave Iva Petkovška, predstavitev Jana Pečar, zapel bo MePZ Primorsko, zborovodja Tone Baloh; v nedeljo, 14. marca od 10. ure dalje oživitev starega običaja, stojnica s pečenim pršutom in domačo kaplico, slikarski ex-tem-pore po vaških ulicah, ob 17.30 v prireditveni dvorani celovečerni koncert Pihalnega orkestra Ricmanje; petek, 19. marca ob 20.30 domači večer, nastopata združeni MePZ Slavec-Slove-nec pod vodstvom Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloiogro v narečju Karlo ne zmore ena... dve... tri..., režija in tekst Tatjana Turko; v nedeljo, 21. marca od 16.30 na- tŠBpirM®™ M ISSOTIOT -----mšmium---------- Nova upraviteljica MRRINR b° skušala ugoditi vsem vašim željam NABREŽINA Center 108/a tel. 040/200375 Loterija bari SAGUARI OckNCE Senova ^ano Japelj bImermo turin benetke g SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da zapade v soboto, 13. marca 1999 rok za predstavitev prošenj za premestitve učnega osebja osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol ter v torek, 23. marca 1999 za premestitve učnega osebja otroških vrtcev. V uradu Sindikata slovenske šole, ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, nudimo obrazce in informacije ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. Ob doživetem praznovanju stotega rojstnega dne se Francka Racman iskreno zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Se posebno pa dolinskemu županu, miljskemu podžupanu, župniku Škerlju, KD Krasno polje, vsem vaščanom iz GroCane, Peska in Drage ter ravnateljici Jasni Petaros in osebju občinskega doma iz Milj E3 ČESTITKE Na tekmovanju za trobila v Kopru je gojenec Glasbene matice in elan Pihalnega orkestra Breg ALJEK KLUN osvojil zlato odličje. Da bi še tako naprej uspešno igral trobento mu želi Pihalni orkester Breg. Juhu - JACOPO je tu! S Tatjano in Edijem se veselimo rekreativke SKD Primorec iz Trebč. 6. MARCA 1999 27 85 53 37 17 IP 70 88 51 79 10 Ul. Giulia 58 50 55 36 12 49 TAMOIL 85 48 86 47 68 Ul. F. Severo 2/2 44 12 83 15 82 41 4 61 69 60 NOČNE ČRPALKE 68 5 86 21 46 IN SELE SERVICE 73 58 87 69 65 TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 10 51 56 57 11 ESSO - Trg Valmaura 4 21 79 86 77 27 AGIP - Istrska ulica 155 SuPer iog/o/t, 50 68 73 paradni sklad 4 hZ ^ol3itnika s 6 točk. - Jackpot 98Hitnikis5+1 - Jackpot 8 LjPbttnikov s 5 točkami 3q. J dobitnikov s 4 točkami 'MR dobitnikov s 3 točkami 27.130.180.940-lir 42.117.370.711 - lir 1.356.509.000-lir 55.367.700-lir 630.200-lir 17.800-lir m Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49 Istrska ulica 52 Ul. I Svevo 21 SHELL Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Zavije (Milje) Nabrežina 129 ESSO Trg Valmaura 4 Miram arski drev. 267/1 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta OBVESTILA DOLINCANKE bomo praznovale mednarodni dan žena, danes, 7. marca, ob 17. uri, v prenovljeni dvorani KD Valentin Vodnik. Vabljene vse Do-linCanke! KD LIPA vabi danes, 7. marca, ob 18. uri v Ba-zovski dom ob mednarodnem dnevu žena na razstavo ročnih del Smolčeve pridne roke. Sodeluje dekliški zbor Devin pod vodstvom Hermana Antoniča. Vabljeni! SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi danes, 7. marca praznovanje dneva žena v gostilni Al Carso v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Zamejski kvinet. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 in 040-2916110, od 19.30 do 20.30, od ponedeljka do petka. SZ BOR in KD SLAVKO ŠKAMPERLE prirejata ob DNEVU ŽENA družabnost z večerjo, plesom in zabavo, danes, 7. marca s pričetkom ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Praznik bo razveselil priznani in priljubljeni ansambel Wal-ter, Doriana in Giorgio. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 040-566137 (od 12. ure dalje). Toplo vabljeni ženske, soprogi in prijatelji. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo danes, 7. marca, ob 18. uri, tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem je.ziku, pol ure pred mašo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo tečaji HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno sa-monadzorovanje nad hrano) od 18. do 21. ure ob sledečih datumih: 8.-10. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - vinogradniki; 9.-12. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - osmice; 15.-17. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke -osmice; 16.-19. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali. VABILO NA PEVSKO VAJO ZDRUŽENEGA ZBORA ZCPZ za nastop v Ricmanjih, ob praznovanju sv. Jožefa, v nedeljo 21. marca. Pevska vaja bo jutri, v ponedeljek, 8. t.m., ob 20.30 v Šentjakobskem kulturnem domu in v torek, 9. t.m., ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. KD LONJER-KATINA- RA vabi na praznovanje dneva žena jutri, v ponedeljek, 8. marca, ob 20. uri v lonjerskih društvenih prostorih ob prijetni glasbi. Zabavala vas bo vaška mladina. Pridite, ne bo vam žal! LJUDSKI DOM POD-LONJER (Ul. Masaccio 24) vabi jutri, v ponedeljek, 8. marca ob 20. uri na praznovanje ob dnevu žena. SKD VIGRED vabi na proslavo ob dnevu žena jutri, v ponedeljek, 8. marca ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju. Sodelujejo Vanka in Tonca in Dekliški pevski zbor Vesna PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi na večer z zgodovinarjem Gorazdom Bajcem. Srečanje z naslovom ZAČETKI KUL-TURNO-POLITICNEGA RAZHAJANJA med Slovenci v povojnem Trstu bo v torek, 9. marca, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD TABOR - OSNOVNA SOLA F. BEVK - Opčine - potujoča MAČJA SOLA Eveline Umek v režiji Edite Frančeškin bo gostovala v torek, 9. marca ob 15. uri v KD v Boljuncu za dolinsko ravnateljstvo in v petek, 12. marca ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah za opensko ravnateljstvo. V GOSTILNI PRI STUDENCU (Dolina) bo v torek, 9. marca od 21. ure dalje zabavni koncertni večer s skupino BANDO-MAT. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, Trst Ul. sv. Frančiška 20, vas vabi na odprtje razstave slikarja Bogdana Sobana: OBRAZI KRASA (računalniške grafike). Umetnika bo predstavil Jožko Vetrih. V sredo, 10. marca ob 18.30. CGIL - KRAJEVNI SINDIKAT UPOKOJENCEV - Opčine - spoštovani tovariš, tovarišica, tajništvo krajevnega sindikata upokojencev te vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v sredo, 10. marca 1999 ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Narodna ulica 51. Praznika se bo udeležil član Pokrajinskega tajništva. Sledila bo zakuska s plesom. Prepričani v tvojo prisotnost, te pozdravljamo. SK DEVIN sklicuje v četrtek, 11. t.m. redni občni zbor. Odvijal se bo v novih društvenih prostorih v Slivnem, v bivši osnovni šoli, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni! SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - v petek, 12. t. m. ob 20.30 - Bruno Križman: VETER PATAGONIJE. Z diapozitivi in komentarjem bo posredoval zemljepisne, zgodovinske in socialne zanimivosti te prostrane argentinske dežele. Toplo vabljeni! KD SLOMŠKOV DOM vabi na okroglo mizo ob temi: Odkod delitev na levico in desnico, kdo je zares napreden in demokratičen in kdo nazadnjaški, katere so verske in katere laične vrednote? V petek, 12. marca ob 20.30.v Bazovici. Gostje bodo Nadja Maganja, Sergij Lipovec in Dušan Jakomin. ŽENSKI KOORDINACIJSKI ODBOR SPI-ZUI CGIL vabi vse na ogled fotografske razstave Zenske skozi stoletje, v novem sedežu v Trgu Stare mitnice št. 15 (Largo Bar-riera Vecchia). Razstava bo na ogled vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, do vključno sobote, 13. marca. KD ROVTE KOLONKO- VEC prireja v soboto, 13. marca ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio 27, DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopa MoPZ Vasilij Mirk s Proseka. Vljudno vabljeni člani in prijatelji! KD LONJER-KATINA-RA obvešča, da poteka tečaj angleščine, vsak torek, od 20.30 do 22. ure v društvenih prostorih. Vabljeni novi člani. Informacije na tel. št. 040-910178 (Jana). KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih toplicah, od 11. do 21. aprila. Vpisovanje in informacije od petka, 5.3. dalje na sedežu krožka, tel. 040-360072. SKD VIGRED ponovno prireja TEČAJ VEZENJA (Stikanja). Tečaj bo potekal ob torkih od 17. do 19. ure v društvenih prostori!) v Sempolaju. Vabljena dekleta in žene! MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END SEMINAR ANGLEŠČINE (Conversa-tion skills) z angleškim predavateljem Mr. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA sporoča, da se bo v soboto, 20. marca pričel v Zgoniku tretji kuharski tečaj tipičnih lokalnih jedi pod vodstvom g. Vesne Guštin. Interesenti naj se telefonsko javijo na št. 040-200136 od 8. do 14. ure do vključno sobote, 6. marca 1999. MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END KUHARSKI TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomez-lom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846). KD FRAN VENTURINI vabi člane, da obnovijo celoletno članarino pri odbornikih v društvu ob sobotah od 14.30 do 16.30. KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila keramičarka Anica Pahor. Prostih je Se nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Calvo z možnostjo izbire ob petkih od 18.30 do 21. ure in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. V teku sta tudi tečaja o kreativni domisli ji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire urnika ob sobotah dopoldne od 9. do 11. ure ali popoldne od 15. do 17. ure. Kogar zanima izvedeti kaj več, naj pokliče na tel. št. 040-220680 8. 3. 1989 8. 3. 1999 Perčič Jožef Deset let je minilo odkar si se tiho poslovil. Dan za dnem se te z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjam SILVA Salež, 7. marca 1999 KD in GZ Skala iz Gropade izrekata iskreno sožalje družini Gojča ob izgubi drage žene in mame Nadje Draga Valentina ob tako boleči izgubi sočustvujemo s teboj in družino Sonja, Anamarija, Andrej, Erika, Paolo in Andreina Ob prerani smrti drage žene Nadje izreka svojemu članu in pevcu Mirku Gojči in družini iskreno sožalje TPPZ Pinko Tomažič Draga prijateljica Nadja, komaj sva se spoznali in že si odšla. Tvoji ljubljeni družini ter mami in bratu naše občuteno sožalje Dragica Blaževič z družino ZAHVALA Ob izgubi Srečka Repinca se zahvaljujemo vsem, ki so se ga spomnili in nam izrazili svoje sočutje. SVOJCI Opčine, 7. marca 1999 ZAHVALA SVOJCI Milke Žagar vd. Pettirosso se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Bazovica, Trebče, Boršt, 7. marca 1999 (Pogrebno podjetje Ziraolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Pieri (MIMI) se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in na katerikoli način počastili njen spomin. Brat Pavel in nečak Peter z družino Nabrežina, Škocjan ob Soči, 7. marca 1999 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Marije Vatovec vd. Colja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki¥ so sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Sin Pavel z družino Repen, 7. marca 1999 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih dneh ter so spremili našega dragega Pavla Filipčiča na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala gre župniku gospodu Antonu Žužku, pevcem MPZ Slavnik iz Kozine ter govorniku Borisu Ivančiču in še dr. Vasilju Di Lenardu ter zdravnikom in osebju 6. medicinskega oddelka bolnišnice Santorio. Zena Elda in sin Dario Katinara, 7. marca 1999 ZAHVALA SVOJCI Milene Zidarič por. Sulli se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njimi. Trst, 7. marca 1999 NOVICE GORICA / KINOATELJE IN POKRAJINA GLASBA / JUTRI ZVEČER Razstava slik Viljema Zavadlava PD Standrež nadaljuje niz prireditev Spoznavajmo domače ustvarjalce. V sredo, 10. trn., bodo v župnijskem domu odprli razstavo slik Viljema Zavadlava, člana Skupine 75 in ljubiteljskega fotografa, prejemnika številnih priznanj, ki se že nekaj let ukvarja tudi s slikarstvom. Opravil je v nekem smislu obratno pot, vrnil se je k čopiču in barvam. Slika predvsem krajino, Kras, podobe domače vasi. Knjiga o osvoboditvi Primorja V četrtek, 11. t.m., ob 18. uri, bodo v Kulturnem domu predstavili italijanski prevod knjige Stanka Petelina Osvoboditev Slovenskega Primorja - Libe-razione del litorale sloveno. Na predstavitvi bodo o delu, ki ga je prevedel Aldo Rupel, spregovorili Lu-cio Fabi, Aldo Rupel in Silvino Poletto. Predstavitev prirejata Kulturni dom in ZSKD. Obisk pri kvestorju D’Aciemu Občinski odbornik Luigi Coana je s poveljnikom mestnih redarjev Staculom in kapetanom Paesi-nijem obiskal kvestorja d’Aciema. Razpravljali so o javne redu in kontroli teritorija, zlasti ob upoštevanju pritiska priseljencev. Govor je bil tudi o prvih pozitivnih rezultatih uvedbe rajonskih redarjev. Umik trgovin ob 8. marcu Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo jutri ob prazniku žensk cvetličarne in slaščičarne lahko poslovale cel dan. Prav tako bodo lahko odprti cel dan tudi javni lokali v Gorici. Prijeli 28 priseljencev in vodnico Financarji so včeraj pri pokopališču na Palkišču prijeti sedem priseljencev, starša in pet otrok, in priprli slovensko državljanko, ki jih je prevažala z avtom. Vse so predali kvesturi, voznico pa pospremih v videmski zapor. Policija v Gorici je včeraj prijela še 11 jugoslovanskih in makedonskega državljana, na meji v Standrežu pa so zavmih 9 Ukrajincev. Obsojeni trije vodniki Na sodišču so včeraj obsoditi tri vodnike. 31-letni Makedonec Daut Mavmudovski, ki je junija lani pripeljal v Italijo šest rojakov, je bil obsojen na leto zapora, 3 milijone globe, zapleniti pa so mu tudi avto. Na poldrugo leto zapora sta bila obsojena 36-letni Dragan Stojanovič iz Slovenije in 46-letni Sejad Krunešič iz Bosne. ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV RADIO TS A RADIO KOPER vabijo na 30. jubilejno Primorsko poje ’99 Danes, 7. marca 1999, ob 17. uri ŠTANDRE2, župnijska dvorana Anton Gregorčič Izredno zanimanje za film o soški fronti V pogovoru z avtorji tudi kritična izmenjava mnenj o pogledih na prvo svetovno vojno Jazz srečanja v znamenju praznika žensk Koncert pevke Rachel Gould Tudi niz koncertov Gorica jazz '99 bo jutrišnji večer posvetil ženskam. Na odru deželnega avditorija bo namreč nastopila ameriška pevka Rachel Gould, ki sicer že vrsto let živi in poučuje glasbo na Holandskem. Znana je predvsem po sodelovanju s Chet Baker jem, s katerim je tudi posnela zelo lep album »Ali blues«. Gouldova je sposobna četudi nekoliko zapostavljena pevka, katere petje spominja na Saro Vaughn in Carmen MG Rae. Že nekaj let sodeluje tudi z beneškim glasbenikom, pianistom Marcellom To-nolom. Lani sta skupaj v Kopru posnela album »Dancin’ on a dime«, večji del katerega bomo lahko poslušali tudi na jutrišnjem koncertu. V Gorici bo Rachel Gould pela v spremstvu kvarteta Mar-cella Tonola, ki ga sestavljajo še bobnar Alfred kr amer, trobentar Marc o Tamburini in basist Ares Tavolazzi. Vstopnina za jutrišnji koncert je 20 tisoč lir. Niz nastopov iz letošnjega sporeda goriških jazz srečanj se bo nadaljeval že v sredo z večerom posvečenim domačim avtorjem. Koncert z naslovom Es/tensioni predvideva nastop skupine Jan trio (Cojaniz, Leveratto, Da Pont) in ansambla istrske pevke Tamare Obro-vac. AW Izjemen obisk na predvajanju slovensko-škotske-ga dokumentarca Bitka za reko Igorja Pedička je predsinoči v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu ponovno dokazal, da je v Gorici zgodovinski spomin na prvo svetovno vojno še zelo živ med ljudmi. Večer v muzejski dvorani je bil drugi v nizu filmskih srečanj o prvi svetovni vojni Bitka za mesto (»La citta contesa«), ki ga prirejata Kinoatelje in pokrajinsko odborništvo za kulturo. Občinstvo sta uvodoma pozdravila pokrajinska odbornica za kulturo Maria Masau Dan in predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. Po predvajanju filma Bitka za reko, ki ga odlikujejo skrbno izbrani arhivski posnetki, dragocena živa pričevanja in brezhibna režijska izvedba, je bilo srečanje z avtorji. Režiser Igor Pediček je goriškemu (pretežno italijanskemu) občinstvu predstavil produkcijsko pot filmskega dela. Scenarist Pater Povh je razložil svoj scenaristični pristop, največ dela pa je vsekakor imel strokovni sodelavec pri filmu, zgodovinar in speleolog Marko Simič, ki je med drugim moral zagovarjati dokumentarec pred očitki, da njegovi avtorji niso upoštevali zadnjih pristopov zgodovinske stroke, ki presegajo strogo vojaško ati politično obravnavanje vojaške konfrontacije in da je sploh protiitalijansko usmerjen. Ob koncu večera so občinstvu ponudili tudi ponovitev francoskega vojnega obzornika, ki prikazuje prvo zavzetje Gorice s strani italijanskih sil. Niz Bitka za mesto se bo nadaljeval v petek, 26. marca, ko bo v muzejih na gradu srečanje s filmskim zgodovinarjem Liviom Fantino ob predstavitvi njegove knjige »Le trincee delTimmaginario «. Dan slovenske kulture v ŠKRD Jadro v Pomjanu Na pobudo SKRD Jadro so tudi v Ronkah v petek, 5. t.m., obeležiti dan slovenske kulture. Prireditev so pripravili v župnijski dvorani, za program pa so poskrbeti učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole, članice ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja ter zakonca Veronika in Milan Bizjak, ki se posvečata slikarstvu, vezeninam in tudi besedni mnetnosti. S posebnim zanimanjem pa so udeleženci večera prisluhnili mojstrski predstavitvi škedenjske ljudske noše, za kar je poskrbela Marta Košuta. O pomenu praznovanja dneva slovenske kulture in o Prešernovi z evropskim duhom prežeti misli je v slovenščini in italijanščini, po krajšem pozdravu predsednika društva Karla Mučiča, spregovorila podpredsednica Damjana Kobal in zaključila z vabilom, naj bi si vsi prizadevali, da bi evropsko, strpno in spoštljivo živeti. Udeležence večera je v imenu občinske uprave pozdravil odbornik Bearzi. V prvem delu večera so nastopili učenci osnovne šole z recitalom o Gregorčiču in Prešernu. Za nastop jih je pripravila učiteljica Sonja Božičeva. Predstavili so ga kot učno uro v šoli in priznati je treba, da so se zares potrudili. Drugi del večera je izpolnil nastop ženskega pevskega zbora iz Skednja pod vodstvom Ksenije Kos. Gostje so ponudile, poleg ubrane pesmi, tudi zanimivo predstavitev tega tržaškega predmestja in, med izvajanjem koncerta, tudi predstavile ljudsko nošo. Večer je zaokrožila Veronika Bizjak, ki je recitirala nekaj pesmi, povedala zakaj in kako se ukvarja z vezeninami ter povedala še kako z možem aktivno preživljata jesen življenja. Zares lep in domač večer. KULTURNI ZVEZA DOM SLOVENSKIH GORICA KULTURNIH DRUŠTEV SREČANJA Z AVTORJI Predstavitev italijanskega prevoda knjige Osvoboditev slovenskega Primorja Avtor: STANKO PETELIN Prevajalec: prof. ALDO RUPEL Na predstavitvi bodo spregovorili zgodovinar Lucio Fabi, raziskovalec Silvino Poletto in prevajalec Kulturni dom Gorica - četrtek, 11. 3.1999 ob 18. uri PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA« Dan slovenske kulture Nastopajo: MePZ »Podgora« Dramska skupina PD »Podgora« Govornik: Damjan Terpin Režija: Lidija Jarc -------Četrtek, 11. marca ob 20. uri- v župnijski dvorani v Podgori OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za izleta v EGIPT in v RIM prosimo, da poravnajo DRUGI OBROK VPISNINE (800.000 lir za Egipt in 250.000 lir za Rim) v torek, 9. marca med 9. in 13. uro, v upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1 Srečanji žensk ob 8. marcu Na Pokrajini bo jutri ob 17. uri srečanje žensk ob 8. marcu, na katerem bodo tudi podelili nagrade zmagovalkam natečaja Glas žensk na temo Meje nimajo meja. Srečanja se bo-, do poleg upraviteljic udeležile pisateljice, novinarke in druge kulturne delavke ter seveda številne udeleženke natečaja. Teh je bilo kar 76 iz 16 šol z obeh strani meje, raven spisov pa je bila zelo dobra, tako da je žirija sklenila podehti vse nagrade. Jutri ob 20.45 bo praznično srečanje tudi v Kulturnem domu na povabilo žensk Oljke. V sodelovanju s Kinoa-teljejem bodo pred-vajali film »Ballando a Lughnasa«, sledila bo družabnost. SOVODNJE / SKUPŠČINA ČLANOV LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI , Pozitivna ocena dela občinske uprave Vzeli so v pretres dosežke v tem upravnem mandatu zavrnili predvolilne kritike opozicije Člani in somišljeniki liste Občinske enotnosti v Sovodnjah so se te dni zbrali na skupščini in ocenili delo občinske uprave pred bližnjimi volitvami, ki bodo 13. junija. Med drugim so sklenili, da se bodo na volitvah predstavili z novim simbolom, saj so ocenili, da je dosedanji vsebinsko in grafično zastarel. Sledil je, kot povzemamo iz tiskovnega sporočila, pregled dela občinske uprave. Skupščina je ocenila, da so župan Petejan in ostali upravitelji skoraj v celoti izpeljali program, s katerim so se predstavili na volitvah. Tako so uresničili obvezo o realizaciji novih odsekov vodovoda, plinovoda in javne razsvetljave. Obnovili so vodovodne cevi po glavni sovodenj ski in nekaterih stranskih ulicah, namestili novo vodovodno cev iz Petovelj do Vrha, tako da ni več težav z dobavo vode, pred začetkom pa so tudi dela za zamenjavo cevi na drugih ulicah v Sovodnjah, s čemer bo skupni znesek del dosegel 700 milijonov lir. V tem mandatu je bil tudi dokončan plinovod v Sovodnjah in ojačena razsvetljava v nekaterih ulicah v Sovodnjah, v Gabrjah in na Vrhu. Zaradi del so bile razkopane številne ceste: Prvomajska bo na novo asfaltirana na pomlad, za stranske pa bodo postopoma poskrbeli v prihodnjih mesecih in je uprava za to namenila 150 milijonov lir. Uprava je tudi uresničila obveze liste Občinske enotnosti za šole, kultur j in šport. Arhitektonske pregrade so odpravili na šolah v Sovodnjah in na Vrhu ter vrtcu v Sovodnjah, na šoli in vrtcu v Sovodnjah so tudi obnovili električne napeljave in kurjavo, pred začetkom pa so podobna dela v vrtcu v Rupi in šoli na Vrhu, pa tudi na županstvu, saj morajo poslopje prilagoditi predpisom. Občina je v tem mandatu nabavila tudi nov šolabus in obnovila ter posodobila kulturno-športni center na Peči. Upravitelji so se nadalje odločili za novo športno igrišče v Sovodnjah, raje kot za obnovo starega, pri katerem so se pojavljali problemi lastnine, morebitnega širjenja avtoceste in drugi. Nov objekt bo stal milijardo lir, občina bo v 10 letih potrosila 600 milijonov, ostalo bo krila Dežela. Sprejet je že tudi izvršilni načrt za razširitev druge polovice ceste Ga- brje - Vrh (430 mil.). Občinska enotnost je nadalje ocenila, da je uprava vzdrževala plodne stike z društvi in šolami, ki so obrodili razne skupne prireditve in zanimivo publikacijo osnovnošolcev o krajevni zgodovini-Člani OE so nadalje ugotovili, da se tudi zaradi predvolilnega vzdušja stopnjujejo polemike o odlagališču na Malnišču, ki pa so največkrat strankarsko obarvane iB sploh neosnovane. Upravitelji so prepričani, da so pravilno ravnati in da gre krivdo za napake iskati pri drugih ustanovah, ki so p° zakonu postavljene za kontrolo nad tovrstnimi dejavnostmi. Glede okolja je uprava z investicijo 60 mil. lir obnovila prečiščevalne naprave v Rupi, Gabrjah in na Peči' izvaja pa tudi projekt ekoloških con za ločeno zbiranje odpadkov. Skupščina je zato pozitivno ocenila delo uprave in odločno zavrnila očitke SSk, da je uprava veliko obljubljala in nič realizirala-Iz pregleda dela je razvidno prav obratno, menijo, skupini SSk P® očitajo tudi nedoslednost zaradi kritik, saj so v občinskem svetu so' glasno odobrili večino predlaganih sklepov. ŠTANDREŽ / V ŽUPNIJSKEM DOMU Jubilejna pevska revija Nastopilo bo šest zborov Danes koncert tudi v Vipavi KULTURNI DOM / BILTEN Bogat spored prireditev za mesec marec Po Trstu in Izoli, kjer sta bila sinoči uvodna nastopa 30. revije pevskih zborov Primorska poje, bo ta množična prireditev danes segla tudi na Goriško. Sest zborov bo danes ob 17. uri nastopilo v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Standrežu. Sest zborov pa bo ob isti uri nastopilo v Kulturnem domu v Vipavi. V Standrežu bo od zamejskih zborov nastopil le mešani pevski zbor Slovan s Padrič pod vostvom Sveta Grgiča. Sicer pa bodo program izvajali zbori, ki so tako po sestavi (od okteta in dekliškega pevskega zbora, do mešanega pevskega zbora) pa tudi po kraju, od koder prihajajo, zelo različni. Poleg Slovana bodo nasto- pili Oktet izpod Krna (dir. Metka Ivančič), moški pevski zbor Pergula iz Sv. Petra pod vodstvom Danjela Grbca, Dekliški zbor gimnazije iz Idrije pod vodstvom Tonje Lapajne - Brenčič, moški zbor Ciril Kosmač iz Kopra, ki ga vodi Jože Biščak, in mešani zbor Primorje iz Ajdovščine pod vodstvom Mirana Rustje. V Vipavi bodo nastopih trije zamejski zbori, moški A. Paglavec - Briški grič, pod vodstvom Marjana Cigliča in mešani Rupa -Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček in oktet Odmevi iz Saleža (Rado Milič). Poleg omenjenih bodo peli ženski zbor iz Breginja, moški zbora Košan in mešani zbora iz Cepovana. V minulem tednu je izšla nova številka Informativnega biltena Kulturnega doma v Gorici, ki zajema program dejavnosti doma v mesecu marcu. 2e v prvem tednu marca meseca smo bili priča nekaterim odmevnim prireditvam, najprej srečanju z avtorjem, na katerem je sodeloval Anton Vratuša, nato pa predsinoči odprtju razstave (istočasno v Gorici in Novi Gorici) slovenskega slikarja Borisa Zaplatila. V prihodnjih tednih bomo lahko sledili tako italijanskim kot slovenskim gledališkim predstavam, v abonmaju in tudi izven. V italijanskem abonmaju so na sporedu predstave: »Sinfonia fan-tastica« (9.3.), »Assassi- nio nella cattedrale« (16.3.), »II bacio della morta« (22.3.) in »Pensa-ci Giacomino« (27.3.). V okviru srečanj z avtorji bo po Vratuši na sporedu tudi predstavitev italijanskega prevoda knjige Stanka Petelina »La liberazione del litora-le«. Za prevod je poskrbel profesor Aldo Rupel. Srečanje bo v četrtek, 11. marca, ob 18. uri. Med drugimi pomembnejšimi manifestacijami v tem mesecu gre omeniti koncert Glasbene matice 15. marca, gledališko predstavo za slovenske šole v sredo, 17., in pevsko prireditev Primorska poje ’99, ki bo v Kulturnem domu v petek, 19. marca. V petek, 26. t.m., pa bo občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Ob četrtkih zvečer (s pričetkom ob 20.45) se vrstijo v osrednji dvorani Kulturnega doma filmski večeri Gorica kinema, ki jih prireja Kinoatelje. Tik ob izteku meseca marca pa sta napovedani še dve pomembnejši prireditvi: v torek, 30., bo odprtje razstave priznanega slovenskega in »goriškega« slikarja Ivana Čarga, ob 100-letnici rojstva, v sredo, 31., pa bo nov koncert v okviru revije »Across the border«, ki jo prireja kulturna zadruga Maja. Tokrat se bo na odru Kulturnega doma predstavil hrvaški pevec Goran Kuz-minac, eden izmed redkih slovanskih pevcev lahke glasbe, ki se je uveljavil v italijanskem glasbenem prostoru. Pričetek koncerta bo ob 20.30. KINO GORICA VITTORIA 1 15.30- 17.45- 20.00-22.10 »II gioca-tore«. I. Matt Damon, John Malcovich, John Turturro. VITTORIA 3 15.00-16.50 »A bug’s Ufe«. Walt Disney. 18.40-21.40 »La sottile li-nea rossa«. I. Sean Penn, George Clooney, Nick Nol-te. CORSO Rdeča dvorana: 15.15-17.30-19.45-22.00 »Shakespeare in love«. I. Gvvineth Paltrovv. Modra dvorana: 15.00- 16.45- 18.30-20.20-22.15 »II fuggitivo della missione im-possibile«. I. Leslie Nielsen. Rumena dvorana: 15.00- 17.00- 18.40-20.20-22.00 »Babe va in citta«. I. Mickey Rooney. TR23C EXCELSIOR 16.00 »A bug’s life«. VValt Disney. 17.45- 20.00-22.15 »Nemi-che amiche«. I. Susan Sa-randon in Julia Roberts. COMUNALE 15.00- 18.00- 21.00 »La sottile li-nea rossa«. I. Sean Penn, George Clooney, Nick Nol-te. ČEDAD RISTORI 16.00-18.00 »A bug’s life«. VValt Disney. 21.00 »Payback«. Bi PRIREDITVE 30. JUBILEJNA PRIMORSKA POJE ’99 bo danes ob 17. uri v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Standrežu. ŽUPNIJA V STEVERJA-NU in SKPD »F. B. SEDEJ« vabita danes ob 17.30 na poklon Vinku Vodopivcu: Joško Kragelj bo predstavil svojo najnovejšo knjigo o Vodopivcu, sodelovali bodo mešani in moški pevski zbor Sedej in dekliška skupina z recitalom o V. Vodopivcu. KD BRIŠKI GRIČ prireja v petek, 12. marca, ob 20.30 družabnost ob 8. marcu v gostilni Dvor. Informacije in prijave: Maja (tel. 0481-884187) v večernih urah in Tamara (tel. 0481-884035). SKD DANICA organizira praznovanje ob dnevu žena z večerjo in glasbo v petek, 12. marca, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Informacije in vpisovanje pri Dolores (tel. 0481-882222) in Kristini (tel. 0481-882195) do 10. marca. Fe KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica vabi na koncert za dva klavirja in enega pianista: igra Alfredo Tisocco. Spored: E. Granados, I. Albeniz, E. Sa-tie, A. Tisocco. Kulturni dom Gorica, v ponedeljek, 15. marca 1999, ob 18. uri. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI in v galeriji Artes v Novi Gorici je do 25. marca na ogled dvojna razstava akademskega slikarja Borisa Zaplatila. V galeriji Kulturnega doma so zbrana starejša Zaplatilova dela (iz let 1983-1998), v novogoriški galeriji Artes (Gradnikova ul.) pa slike iz najnovejšega obdobja. S______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta avtobusa za izlet 8. marca v Čedad odpeljala: 1. avtobus ob 9. uri s Palkišča skozi Sovodnje v Standrež, drugi ob 9. uri izpred gostilne Primožič skozi Podgoro v Standrež. ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja z agencijo neve-mar od 19. do 26. junija križarjenje po Egejskem morju (Korčula, Delfi, San-torini, Mikonos, Rodos, Pirej). Vpisovanje in informacije do 26. marca: Enrico Cecchini (tel. 0481-78380) in Jožef Ferletič (0481-78103) v večernih urah. SEKCIJE VZPI v občini Doberdob prirejajo 8. aprila izlet v Marzabotto. Prijave pri Mili do 25. marca. I?3 OBVESTILA DRUŽBA se dobi jutri ob 19.30 v Steverjanu. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je od 1. marca urnik tajništva naslednji: ob delavnikih od 11.30 do 13. ure in od 15.30 do 17. ure (sreda zjutraj zaprto), tel. 0481-53150). S PLESOM DO SPROSTITVE je geslo, ki združuje ljubitelje glasbe in naravnega plesa. Srečujemo se ob sredah, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici. Prireditelj: KD Oton Zupančič iz Standreža. Za informacije tel. 0481-537525 pb uri kosila. LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu v Gorici je odprta za učence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludoteka rezervirana za malčke iz otroških vrtcev (od 16. do 18. ure). PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Franceta Primožiča daruje Sonja Sokol 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika NOB v Pevmi. Za vzdrževanje spomenika padlim v Rupi daruje M.B. 40 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Francu Komicu damje Bruno Stekar 100 tisoč lir za sekcijo bivših borcev v Steverjanu. V isti namen daruje Albin Komic 50 tisoč lir. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP-U1. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Limgo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. V. Giulia E3 ČESTITKE Danes se bomo zbrali in praznovali. Naš nono LOJZKO 70 let ima. Se na mnoga zdrava in srečna leta ti želita vnuka Isabel in Patrick. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 26. februarja do 5. marca. RODILI SO SE: Simone Aulisio, Stefano Caporale, Richard Sulollari. UMRLI SO: 78-letni Fulvio Monai, 69-letni Romano Perco, 69-letni Alberto Signore, 92-letna An-na Illicher, 73-letni Giuseppe Percon, 76-letni Gio-vanni Maurencig, 88-letna Amalia Kovačevič, 90-let-na Irma Mian, 69-letna Li-liana Besti, 91-letni Leo-poldo Sedevcic, 75-letni Franc Komic, 83-letna Pa-squa Crapuzzo, 78-letni Alojz Pintar, 87-letni Carlo Di Dato, 86-letna Luigia De Angeli, 71-letni Francesco Tasca, 93-letna Giuseppi-na Flego, 92-letna Olimpia Travain, 78- letna Anna Bevilacqua, 84-letna Auro-ra Vecchi, 76-letna Ida Vi-sintin, 77-letni Fermino Perissin, 75-letna Lilia Conti, 80-letni Saverio Vincenzo De Rosa, 89-let-na Onorina Bevilacqua, 87- letna Giovanna Niccoli, 88- letni Bruno Bressani, 86-letni Evaristo Baldassi, 78-letni Rinaldo Franzon, 85-letni Valerio Nadalutti. POROKE: Fabio Rosolin in Francesca Fomasier. OKLICI: bolničar Davide Rossi in bolničarka Ro-mina Cecutta, častnik karabinjerjev Bruno Sabeddu in Laura Plahuta, uradnik Cristiano Tercelli in študentka Paola Demarinis. I l LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al .LA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Jutri v Gorici: 8.30, Um-berto Toso iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradež; ob 10. uri, Pavlina Komel v cerkvi na Placuti (krsto pripeljejo iz San Giorgio di Nogaro); ob 11. uri, Albina Crassini vdova Del Cero iz splošne bolnišnice v cerkev Stražicah in na glavno pokopališče. Jutri v Tržiču: 10.50, Erneste Giovani Mormile iz splošne bolnišnice. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Francesca (Franca) Komica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Žena Zora, Kajtimir, Katjusa, Ana, Luciana Steverjan, 7. marca 1999 KSD "Kras” Dol-Poljane in elani bivšega moškega pevskega zbora "Kras” ob izgubi nekdanje pevovodkinje Pavline Komel izrekajo sorodnikom iskreno sožalje. GORICA / PEVOVODKINJA IN UČITELJICA GLASBE Umrla je Pavlina Komelova Ime Pavline Komelove bo ostalo povezano z obnavljanjem glasbenega šolstva in zborovskega petja na Goriškem, po drugi svetovni vojni. V času, tako zelo drugačnem od današnjega. Rojena 4. aprila 1911 v Gorici, v družini znanega goriškega skladatelja in zborovodje Emila (1875-1960), se je Pavlina že zgodaj začela ukvarjati z glasbo. Po koncu vojne je pomagala očetu pri vodenju in poučevanju na glasbeni šoli, ki je delovala v Prostorih Abujeve hiše na Komu. Postopoma je začela voditi zbore in to nalogo opravljala kar nekaj desetletij, v različnih krajih na Goriškem, od Brd do Krasa in Laškega. V Ronkah je vodila zbor Srečko Kosovel, od nastanka do razpusta. Vodila je vrhovske pevce, posebej pa so bili banjo navezani pevci moškega pevskega zbora Kras Dol-Poljane, ki so dolgo vadili Pri Sobanovih na Poljanah in kasneje, tubi v zasebni hiši, na Palkišču. Ob nastanku Društva slovenskih upokojencev in ustanovitvi prvega pevskega zbora pri društvu, je z zagnanostjo sprejela nalogo zborovodkinje in jo vestno opravljala do razpusta zbora. Ime Pavline Komelove in njene sestre Hele, umrla je pred enajstimi leti," pa bo ostalo povezano tudi z bojem in trpljenjem goriških Slovencev za svobodo. Skupaj s sestro - postali sta številki 82112 in 82113 - sta šli skozi strahote Au-schvritza, Ravensbruecka in Birkenaua. Preživeli sta, a sta ostali zaznamovani. Hela kot težka invalidka do svoje smrti. Pavlina je bila aktivna v številnih društvih in organizacijah; bila je med aktivnimi člani društva bivših političnih deportirancev, imela je priznan status borke. Slovenska prosvetna zveza ji je podelila posebno priznanje za dolgoletno delo na področju zborovske pesmi in kulturnega dela nasploh. Pogreb bo jutri ob 10. uri z verskim obredom v'cerkvi na Placuti. ________ŠTEVERJAN / OB SMRTI FRANCA KOMICA____ Spomin na krepkega briškega mitraljezca Po več kot 55 letih spomini zble-< lio, so pa dogodki, kraji in ljudje, ki Se ti zapišejo v spomin za zmeraj. Ko Setti pred dnevi bral, da je v Steverja-bu umrl Franc Komic, se mi je samo-bbjno začel v spominu odvijati film o eJb briškem fantu, s katerim sem Prišel v stik v prvih dneh osvoboditve v Prdih. Ko sem s skupino intemiran-Cev iz Gonarsa dosegel Brda in v Cero-Vebi, kjer je bilo zbirno mesto, dobil P^l partizansko puško, smo prvo parmsko noč, bilo nas je kakih sto, pre-sPali v rebri med vinogradi globoko PQd Steverjanom. Bili smo od vsepov-®°d; največ je bilo domačih fantov in etiet, številni smo bili interniranci, 6Kaj je bilo ujetnikov bivše jugoslo-bbske vojske, pa še kak posameznik ^ Soške doline, iz Vipavske, itd. Zju-a) po noči pod zvezdnatim nebom, /bo nadaljevali pot proti Kojskemu, j.avzdol pod vznožje Sabotina in zavi-v ozko sotesko skoraj do zaselka Va-(brje. Utaborili smo se v nizkem goz-pilo nas je kar za krepko četo. ^°zneje sem zvedel, da smo bili četa aPadnoprimorskega odreda, kmalu l)ato Pa že četa 1. bataljona I. Soške rigade, poznejše 17. Gregorčičeve. Med pripadniki čete je bil tudi po-r) 'U en kmečki fant z usnjeno čepico a glavi s prišito rdečo zvezdo. Bolj k° slovenskemu s titovko, je bil podo-60 ruskemu partizanu. Bil je Franc Komic, fant še ne dvajsetih let. Bolj kot zaradi prijetnega, vedno veselega obnašanja, mi je ostal v spominu zato, ker je bil edini mitraljezec v četi, saj smo vsi drugi imeli le dolge italijanske puške. Se danes ga živo vidim, kako je s ponosom nosil na širokih plečih kar težko lahko »bredo«. Kmalu sva postala prijatelja. Všeč mi je bila njegova ponosna drža, nikoli se ni pritoževal, vse mu je bilo prav, tudi če bi lahko bilo drugače. V taboru smo bili nekaj dni in pod vsaki večer so nam števerjanske žene in dekleta prinašale zvrhane košare in jerbase dobrot. Zame, bivšega sestradanega interniranca, je bilo to pravi raj, pa tudi Franc, hrust kot je bil (ali pa je bil tak samo v mojem današnjem spominu?) se jih ni branil. Nadaljnji spomin na Franca Komica, prvega mitraljezca v moji parti-zanščini, me veže potem pohod naše čete proti Koradi, kjer je bila zadnje dni septembra prisega vse 1. Soške brigade. Porazdeljeni v štiri bataljone, četo Briško-beneškega odreda in bataljon italijanskih»garibaldincev«(v glavnem delavcev iz Tržiča in celo iz Trsta) nas je bila presenetljivo velika vojska blizu 1500 borcev in bork. Takrat se nam je prvič predstavil komandant brigade Vladimir Kneževič-Vo-lodja. Franc je svoj mitraljez postavil na tla na dvonožnem podstavku pred četo in kar požiral komandantov pozdrav v čudni slovensko-srbski mešanici. Po povratku s Korade, morda je bilo že v oktobru, smo z brigado opravili prvi kratek nočni pohod do Sentlenar-ta pri Čedadu. Naslednje jutro je bila nedelja. Posedli smo kar ob cesti skozi vas in gledali v črno oblečene ženske, ki so odhajale k maši. Franc je spet s ponosom razstavil svojo»bredo«, na ogled mimoidočim. Potem, in tudi to je bilo še v oktobru, je imel Franc prvo priložnost, da je lahko preizskusil svojo »bredo«. Bilo je to ob brigadnem napadu na most čez Sočo v Plaveh, ki ga je čuvala nemška zasedba. Ko smo se po napadu in po sicer malo uspešnem miniranju mostu vračali v strmino proti Kobalarju, mi je pravil, da je kar dobro funkcionirala. S Francem Komicem sva se izgubila še pred novembrsko ofenzivo pod Matajurjem in se ponovno srečala čez dolga leta na prvomajski manifestaciji na Dvoru v Steverjanu. Krepko sva se objela. Franc je bil prav tak kot iz najinega prvega srečanja, samo leta so mu obelila lase in malo manjši se mi je zdel od tistega postavnega mitraljezca iz Vamurja. Zdaj počiva v svoji briški zemlji, ki jo je ljubil in za katero se je srčno boril. T , „ Jože Koren krea design agency gorica/new york 0481-531160 Želite delati v kreativnem okolju? Imate organizacijske sposobnosti? Govorite aktivno italijansko in slovensko, angleščina vam ni tuja? Poznate osnove računovodstva in obvladate delo s programi MS Office? Iščemo asistenta projektnega vodje RIM / ODGOVOR BANKI ITALIJE ITALIJA / PO RAZSODBI O CERMISU Vlada že ukrepa za večjo gospodarsko rast Visco izključuje potrebo po dodatnem manevru Takoj nova pravila za oporišča ZDA D'Alenna o svojih pogovorih s Clintonom Se reakcije o sklepu ameriških sodnikov RIM - Zakladni minister Ciampi in finančni minister Visco sta že včeraj odgovorila na novo opozorilo Banke Italije o Šibki gospodarski rasti, tako da javnoproracunski manever morda ne bo zadostoval. Nikjer sicer ne omenjata biltena centralne banke, v katerem je bilo zapisano, da se bo bruto domači proizvod (BDP) brez ukrepanja letos povišal le za 1, 5%, vendar je jasno, da je odgovor namenjen guvernerju Faziu, s katerim se je zakladni minister pri ocenah gospodarskih razer že večkrat razhajal. Visco in Ciampi trdita, da sta ob zadnjih podatkih, Se zlasti tistih o nižji rasti, takoj začela z revizijo tako BDP kot dohodkov in izdatkov javnega proračuna za letošnje leto. Rezultati revizije bodo znani Cez nekaj dni. Takoj zatem pa prehajata v »protinapad« in pravita, da je bilo že s programom o stabilnosti, ki je bil odobren 8.' februarja v Bruslju, predvideno, da v primeru manjšega BDP lahko delujejo avtomatski stabi- lizatorji, po drugi strani pa so se že zavzeli za večjo gospodarsko rast. Pri tem navajata pospeševanje investicij v infrastrukture, uporabo strukturnih sredstev, promocijo investicij podjetij, tudi zahvaljujoč se tako imenovani »super-DIT«, ki blaži davčni pritisk na reinvestirani dobiCek.Obenem spominjata na podatke Istata, ki potrjujejo, da so po 30 letih naposled dosegli tekoči presežek 10.500 milijonov lir: to pomeni, da država ne Črpa veC iz zasebnega varčevanja za delno financiranje svojih tekočih stroškov. O zastoju pri gospodarski rasti je finančni minister Visco govoril tudi v včerajšnjem intervjuju za Repub-blico, vendar je dejal, da z optimit-mom gledajo na proračunske cilje in je izključil dodatni manever pri javnih računih: manever bi bil zgrešen, je pojasnil, namesto da bi zavrl sedanji negativni trend v gospodarstvu bi ga še pospešil. Visco tudi ne soglaša s trditvami, da obstaja nevarnost bega podjetij v tuji- no: »To je fiziološki pojav, globalizacija.« Računi, ki jih je naredila vlade, se tudi povsem ujemajo s tistimi, do katerih so prišli pri Studijskem centru Confindustrie: nov manever ni potreben, razen Ce ne pride do pravega padca BDP, nov korektivni poseg pri računih bi bil katastrofalen. Čeprav napovedi Centra niso pesimistične, pa poverjeni svetovalec Guidalberto Guidi opozarja, da še vedno obstaja izredno velika nevarnost, da se gospodarska rast ne uresniči. RIM - Italija misli Cimprej revidirati pravila, na katerih sloni delovanje vojaških oporišč ZDA in zavezništva NATO v državi. To je po prihodu iz VVashingtona izjavil ministrski predsednik Massimo D’Alema, ki je tudi povedal, da je ameriški predsednik Bill Clinton pokazal razumevanje za italijanska stališča o neverjetni razsodbi o tragediji na Tridentinskem. Italija misli spoštovati vse sporazume z ZDA, na zatožni klopi pa so pravila, ki urejujejo delovanje oporišč, začenši s tistim v Avia-nu. Premier je priznal, da je bila razsodba ameriških sodnikov glavna tema razgovora v Beli hiši, ni bila pa edina. S Clintonom sta se pogovarjala tudi o perečih mednarodnih problemih, v prvi vrsti o Kosovu, beseda pa je tekla tudi o dvostranskih odnosih med državama. Slednji so dobri, Čeprav je ameriški predsednik v bistvu zavrnil možnost, da bi Italija v doglednem Času postala stalna Članica varnostnega sveta OZN. Ne gre za politično, ampak za Cisto praktično stališče, je podčrtal Clinton, ki vsekakor podpira kandidaturo Nemčije in Japonske. V Italiji pa medtem še naprej odmevajo komentarji in reakcije na razsodbo o tragediji pri Cavaleseju. Ostra stališča prihajajo sedaj tudi s strani Pola svoboščin, še zlasti iz vrst Nacionalnega zavezništva. Njegov voditelj Gianfranco Fini je dejal, da bo v vsakem primeru treba izslediti krivce za tragedijo ter ugotoviti vse odgovornosti, da se taki in podobni dogodki ne bodo veC ponovili. Na desnici vsekakor odklanjajo parlamentarno preiskovalno komisijo o Cer-misu, ki jo predlagajo nekatere levičarske sile. Oglasil se je tudi voditelj Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. V ostro kritičnem sporočilu očita predsedniku vlade, da je med pogovori v VVashingtonu igral podrejeno vlogo in da ne razume njegovega nasprotovanja posebni parlamentarni komisiji. Bertinotti je prepričan, da se Italija še vedno obnaša kot ameriška kolonija, ki nima Cisto nobenega nadzora nad ameriškimi oporišči v državi, ki so republika zase. BANJA LUKA / PO ODSTAVITVI POPLAŽENA IN SPREMEMBI STATUSA ZA BRČKO Bombni atentati proti silam OZN NOVICE Parlament kosovskih Albancev potrdil predlog mirovnega sporazuma za Kosovo PRIŠTINA - 'Parlament" kosovskih Albancev je včeraj z veliko vedno potrdil predlog mirovnega načrta za Kosovo. V izjavi za javnost, ki so jo objavili v Prištini, je še zapisano, da je "parlament" pripravljen ratificirati začasen sporazum, Ce ga bo podpisala delegacija kosovskih Albancev, ki je sodelovala na pogajanjih v Rambouilletu. 'Parlament", ki ga Beograd ne priznava, šteje 118 predstavnikov kosovskih Albancev, v njem pa ima večino Demokratska Jiga Kosova Ibrahima Rugove. Sicer iz sporočila za javnost ni mogoče razbrati, ali se je "parlament" dejansko sestal. Od ustanovitve "parlamenta" marca lani so se poslanci sestali le na ustanovnem zasedanju. (STA/AFP) Umrl bahrajnski emir MANAMA - Bahrajnski prestolonaslednik in poveljnik oboroženih sil šejk Hamad ben Issa Al-Kali-fa je postal novi emir. Šejk Hamad je na prestolu nasledil emirja Isso ben Sahnan Al-Kalifa (66), ki je vCeraj umrl za posledicami srčnega napada. Novico o zamenjavi na prestolu je posredovala državna televizija. Televizija je še sporočila, da bodo preminulega emirja pokopali popoldne. V Bahrajnu so že razglasih trimesečno žalovanje, v naslednjih petih dneh pa bodo v državici ustavljene vse dejavnosti. Gadafi v Egiptu KAIRO - Libijski voditelj Moamer Gadafi je v Karm z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom zaCel pogovore o zadevi Lockerbie. Kot je novinarjem po srečanju sporočil egiptovski minister za informiranje Safirat al-Serif, sta sogovornika "seveda govorila o zadevi Lockerbie," in dodal, da sta "preučila zadnje stike v zvezi s tem vprašanjem kot tudi napore Egipta in drugih držav", da bi dosegli rešitev vprašanja. Minister je še povedal, da se bodo pogovori nadaljevali ter da bo imel Gadafi novinarsko konferenco predvidoma v ponedeljek. Tudi Švica v EU? DUNAJ - Švicarska vlada je "prepričana", da se bo Švica kmalu priključila EU, je na Dunaju, kjer se udeležuje slovesnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti, izjavil švicarski zunanji minister Fla-vio Cotti. Cotti je ob tem poudaril, da ima Švica že sedaj 70 odstotkov zunanje trgovine z državami Članicami EU ter da kar tri četrtine tujih vlaganj prihajajo iz petnajsterice. Švicarski zunanji minister je še poudaril, da "evropska ideja ne bo uspešna, Ce nacionalni cilji ne bodo nad skupnimi interesi". Protest španskih kmetov MADRID - V središču Madrida je po navedbah policije okoli 30.000 kmetov protestiralo proti reformi skupne kmetijske politike. Proteste je pripravilo Združenje mladih kmetovalcev (ASAJA), ki je sporočilo, da naj bi se demonstracij udeležilo celo 50.000 ljudi. ASAJA od ministrice za kmetijstvo Loyole de Palacio zahteva, naj v pogajanjih med Članicami EU zavzame odločno stališče v zvezi z reformo skupne kmetijske politike. BANJA LUKA - Prejšnjo noC so v Republiki srbski pred poslopji mednarodnih policijskih enot Združenih narodov in sil zveze NATO v Bosni in Hercegovini Sfor odjeknile tri bombne eksplozije, ki pa na sreCo niso terjale žrtev. Do napadov je prišlo po petkovi odločitvi mednarodne arbitraže v zvezi s statusom Brčkega - mesto naj bi postalo nevtralno okrožje, spadalo naj bi pod mešano upravo vlade BiH in bosanskih Srbov - ter po odstavitvi predsednika RS Nikole Poplašena. Sklep arbitražne komisije je odločno podprl tudi Generalni sekretar OZN Kofi Annan. »Za Brčko, kakor tudi za celo Bosno in Hercegovino, ni druge rešitve kot demokracija in multietniena vladavina, zato sem še posebej zadovoljen zaradi odločitve arbitražne komisije,« je dejal Annan. Po njegovem mnenju odločitev komisije ponuja edinstveno priložnost za vse tri skupnosti v Bosni in Hercegovini, da skupaj stopijo na pot gospodarskega razvoja, vladavine zakona in pokažejo svojo zavezanost k tolerantni in odprti družbi. Povsem drugačno stališče je zavzela Srbska radikalna stranka, ki je bosanske Srbe v sporočilu za javnost pozvala, naj »z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečijo« uresničitev odločitve o Brčkem in odstavitev Poplašena. Oglasil se je tudi visoki civilni predstavnik za BiH Carlos VVestendorp, ki je v pogovoru za beograjski radio B92 izrazil upanje, da bo premier Republike srbske Milorad Dodik, ki je v petek ponudil odstop, še enkrat premislil o tej odločitvi. Po VVestendorpovem mnenju je Dodik, ki je na Čelu s celotno vlado odstopil v protest proti odločitvi o statusu Breka, deloval »v interesu napredka«. Predstavniki Republike srbske v osrednjih inštitucijah Bosne in Hercegovine pa bodo na današnji tiskovni konferenci v Banja Luku napovedali kolektivni odstop. Carlosa VVestendorpa sta včeraj ostro napadla jugoslovanska vlada in srbska socialistična stranka zveznega predsednika Slobodana Mi' loševiča, obtožila sta ga, da je prekoračil svoj mandat in da se vede kot »guverner neke kolonije«. Proti odstavitvi Poplašena se je izrekla tudi Rusija, zunanje ministrstvo je sporočilo, da odločitve Carlosa VVestendorpa »ni moC označiti za običajno dejanje« v okviru širokih pooblastil, ki jih je odobril Svet za uresničevanje dayton-skega sporazuma. »Gre za vprašanje odstavitve osebe, ki je bila na visok položaj izvoljena na volitvah, ki jih je kot legitimne in demokratične priznala celotna mednarodna skupnost,« poudarja ministrstvo, ki dodaja, da je odločitev VVestendorpa ustvarila izredne razmere, ki zahtevajo temeljito analizo. Rusija je že zahtevala nujno srečanje nadzornega odbora konference o uresničevanju mirovnega sporazuma za BiH, ki naj bi preučil politične in pravne vidike VVe-stendorpove odločitve ter njene posledice. AVSTRIJA / DANES DEŽELNE VOLITVE NA KOROŠKEM, NA TIROLSKEM IN V SALZBURGU h Koroška v središču pozornosti Mesto deželnega glavarja v Celovcu bi lahko zasedel svobodnjak Haider CELOVEC - Danes bodo na avstrijskem Koroškem, Solno-graškem in Tirolskem deželnoz-borske volitve, največ pozornosti pa politični opazovalci namenjajo volitvam na avstrijskem Koroškem. Razlog za takšno medijsko pozornost so predvsem Haiderjevi svobodnjaki (FPO). Po nekaterih ocenah naj bi socialdemokrati (SPO) na avstrijskem Koroškem na tokratnih volitvah izgubili svojo vodilno mesto, ki so ga zasedali vse od konca druge svetovne vojne. Velike možnosti, da po osmih letih spet postane koroški deželni glavar, ima prav Jbrg Haider. Sicer se za ta položaj potegujeta namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler in sedanji deželni glavar Christof Zematto, ki je na tem položaju od 27. jnija 1991. Zadnje javnomnejske raziskave kažejo na dokajšnjo prednost FPO pred SPO, vendar velik odstotek neodločenih (25 odstotkov) dejansko lahko še spremeni to podobo. Manj možnosti za vstop v koroški deželni zbor pa imajo ostale skupine, Čeprav so se Zeleni (1994 1,57 odstotka), Liberalni forum (2,55 odstotka), slovenska Enotna lista (0,95) in Združeni Zeleni (VG) (0,36 odstotka) združili v t.i. volilno koalicijo Demokracija 99. Vzrok za to je še ena posebnost avstrijske Koroške, kjer je uzakonjen desetodstotni volilni prag. Na tokratni volitvah bodo za razliko od leta 1994 nastopili tudi kandidati Komunistične stranke (KPO). V primem, da Demokraciji 99 ne bo uspelo priti v deželni zbor, so njeni predstavniki že napovedali, da bodo spodbijali volitve na ustavnem sodišču. Na volitvah leta 1994 je bila volilna udeležba na avstrijskem Koroškem 85,31 odstotka. SPO je dobila 37,41 odstotka glasov, FPO 33,28 odstotka ter OVP 23,75 odstotka. Na volitvah v evropski parlament, 13. oktobra 1996, pa je FPO uspelo, da je na avstrijskem Koroškem dobila največ glasov. S 37,3 odstotka glasovi je pristala na prvem mestu pred SPO (34,5 odstotka) ter Ljudsko stranko (OVP) (19,5 odstotka). Na volitvah v občinske svete, 9. marca 1997, je sicer socialdemokratom uspelo spremeniti podobo in so s 40,5 odstotki glasov ponovno pristali na prvem mestu, sledili pa sta jim FPO (26,2 odstotka) in OVP (22,3 odstotka). Volišča se bodo za 420.356 volilnih upravičenčev na avstrijskem Koroškem odprla večinoma ob 7. uri zjutraj, zaprla pa ob 16. uri. Haider je svojo volilno kampanjo usmeril v za ljudstvo priljubljene teme. Vsakemu otroku do šestega leta starosti tako obljublja 5700 šilingov mesečno, Ce bo postal deželni glavar. Zavzel pa se je tudi za cenejša stanovanja in napovedal boj proti privilegijem. Socialdemokrati so se prav tako usmerih k otrokom, izpostavili pa še varnost, zaposlovanje ter olimpijske igre. OVP je v svoji volilni kampanji izpostavila predvsem dosedanje uspehe sedanjega glavarja Christofa Zematta. Demokracija 99 pa se v prvi vrsti zavzema za vec demokracije v deželi ter znižanje volilnega pragu za vstop v deželni zbor. Na Solnograškem in Tirolskem napovedujejo ponovno zmago sedanjih deželnih glavarjev Franau Schausbergerja (OVP) in njegovega strankarskega kolega s Tirolskega VVendelina VVeingartnerja. Na Tirolskem je sicer volilna kampanja potekala v senci nedavne nesreče s snežnimi plazovi v Galtuerju, v kateri ■je življenje izgubilo 38 oseb. Tirolski deželni glavar je celo predlagal preložitev volitev, vendar so se stranke odločile za izvedbo vohtev. Sicer pa je na zadnjih volitvah na Tirolskem največ glasov dobila OVP (47,3 odstotka), sledijo pa SPO (19,8 odstotka), FPO (16,1 odstotka), Zeleni pa 10,7 odstotka. Na solnograškem bodo poleg deželnozborskih potekale tudi volitve za občinska zastopstva in župane. V prestolnici Salzburg bodo letos prvič neposredno vohh župana. Za to mesto se sicer poteguje sedem kandidatov. Na zadnjih deležnoborskih volitvah na Solnograškem je prav tako največ glasov dobila OVP (38,6 odstotka), SPO 27,1 odstotka, FPO 19,5, Zeleni pa 7,3 odstotka. (STA) Ne sodim med tiste, ki so v Šestdesetih letih po ulicah z zastavami v rokah na ves glas vzklikali gesla proti Združenim državam Amerike in proti Atlantskemu zavezništvu. Tudi v času vietnamske vojne sem znance, ki so vihteli vietnamsko zastavo, zaman spraševal, zakaj ob njej ne vihtijo tudi češkoslovaške, saj smo bili v času po zatilju praške pomladi. Boj proti Atlantskemu zavezništvu in proti Ameriki nasploh je bil pač v tistem času proizvod neke politike in nekega razmišljanja, s katerima nisem bil v sozvočju. Pa ne, da bi sedaj terjal priznanje o kaki da-lekovidnosti. To sem moral dolžnostno poudariti predvsem zato, da obrazložim, zakaj sem sedaj čedalje bolj prepričan, da ena sama hegemona velesila na svetu ne ustreza več potrebi po miru in ravnovesju v svetu, ampak, nasprotno, vse preveč preveša na eno stran ne le odgovornost in skrb za mir, ampak tudi pravico do odločanja o tem, kaj je pravično in kaj ne. Prepričanje o tem narašča v zavesti številnih ljudi in številnih držav že nekaj let. Svet se namreč sooča s problemi, ki jih ni mogoče reševati prav zato, ker bi bile rešitve v nasprotju z (ekonomskimi) interesi Združenih držav Amerike. Naj kot primer navedemo vprašanje tople Srede, kjer ZDA krčevito nasprotujejo določitvi strožjih standardov, ker bi mio to zelo drago za ame-JTSke industrije. Drugi pro-mem zadeva odnose Sever -mg, kjer so ZDA med glavnimi krivci za naraščanje razpona, posledica katerega s°> med drugim, tudi množične migracije iz ne-r®zvitega v razviti svet. Med Stavnimi tožniki Amerike je ^ zadnjem času sam Va-mcan in papež Janez Pavel je na svojem nedavnem tiecanju s Clintonom zahteval prav to: drugačen odnos ;° nerazvitih in do revnih nržav. Vendar vsaj zaenk-rat zaman. Iz dneva v dan Pnstaja očitneje, da je Clin-°n izkoristil pomanjkanje vruge velesile, ki je bila andarle protiutež hegemo-mp Združenih držav, za trjevanje in uveljavljanje eV?)ih hegemonih pozicij , mega žandarja sveta, V1 tahko odloča Prav o vsem. * * * Kako dolgo še Lex Američana? prereže kabel žičnice in povzroči smrt dvajsetih ljudi. To pa seveda ni normalno. Bojan Brezigar Vse to sem pravzaprav napisal že pred nedavnim, po kavbojski atretaciji kurdskega voditelja Ocala-na. Tisti dogodek je izrazito obelodanil prepričanje Združenih držav, da lahko odločajo prav o vsem. Ze takoj po Ocalanovem prihodu v Italijo je namreč Clinton »svetoval« Italiji, naj kurdskega voditelja izroči Turčiji. Pri tem se Američani sploh niso zmenili za italijansko zakonodajo, ki - na osnovi ustavnega določila - izrecno prepoveduje iz-r o č a n j e državam, v katerih bi obtoženec tvegal smrtno kazen. Eno-stavno, uveljaviti so hoteli svoj zakon, tisto »lex america-na«, po kateri zločin sodiš na osnovi tega, ali je bila žrtev ameriški državljan ali e. Italija takrat ni klonila temu posku-diktata, vendar se je iz zadeve izvila dokaj nespretno, tako da je Ocalana prepustila njegovi usodi. Slednji je nekaj časa taval po Evropi, zatekel se je v Grčijo, ta pa ga je parkirala na svoje veleposlaništvo v Kenijo. Tam ga je izbrskala CIA in z njim na srebrnem krožniku postregla Turkom. To je storila v brk dejstvu, da je povzročila potres v vrhovih grške politike in da je s tem privilegirala eno zaveznico (Turčijo) pred drugo (Grčijo). Zaradi odnosov z Irakom je bil to pač takrat interes Amerike in ZDA se za drugo niso zmenile. Primer Cermisa je seveda še zgovornejši. Pred letom dni, po tragediji v Cer-misu, je poročilo CNN govorilo o »bizarnem dogodku«, ko je letalo zadelo kabel žičnice in da je tej novici sledil podatek, da je letalo srečno pristalo ter tradicionalni stavek »vsi naši fantje so zdravi«. Šele po-t e m je bi-1 a vrsti novica o žrtvah. Zelo nerad človek citira samega sebe, vendar naj mi bo dovoljen ponatis stavka, ki sem ga takrat napisal: »Verjetno bodo Američani poskrbeli za primerno odškodnino in tako utišali tudi svojce žrtev. V Ameriki bodo zadevo nekako pomašili in pilota, ki bi, ko bi bil Italijan, že sedel v zaporu, verjetno blago kaznovali, ali pa še tega ne.« Ni, da bi se človek hvalil, da je imel prav, kajti kaj lahko je bilo predvidevati, kaj se bo zgodilo. Z izjemo dejstva, da Američani niti odškodnine niso plačali. Le obljubili so jo. nameravam se zaganjati proti pilotu Ashbyju. On je pač proizvod okolja, v katerem živi; človek, kateremu so dali v roke letalo in mu dejali: »Delaj z njim, kar hočeš, le da se tebi nič ne zgodi«. Morda je celo res, da ni vedel za žičnico, da je bila na letalu okvara in da žičnice ni bilo na zemljevidih, čeprav letalo le ni avto, ko lahko pristaviš in pogledaš na zemljevid... Ne, nesmiselno bi se bilo zaganjati proti enemu človeku in pozabiti na sistem, kateremu ta človek pripada. Ameriško sodstvo pa je dejansko oprostilo ta si-s stem; kot da bi bilo nor-m a 1 n o , da leta-1 Seveda, vprašanje je, kaj lahko država - v tem primeru Italija - naredi v takem primeru. Mednarodni sporazumi obstajajo in države jih spoštujejo - tudi za dogodke v Ramsteinu je vodilo preiskavo italijansko sodstvo in ne nemško, in tudi za tisti dogodek ni bil obsojen nihče. Vendar pa je tokrat res čas, da se človek vpraša, ah sedanja ureditev sveta res še ustreza dejanskim potrebam, ali pa bi bilo treba vzpostaviti nova ravnovesja, ki bi seveda ne temeljila več na ostri konfrontaciji in oboroževalni tekmi, ampak bi vendarle ne dopustila več eni sami državi, da po svoji uvidevnosti kroji usodo sveta. Ce se malo ozremo okoli, bomo ugotovili, da bi bila česa takega v tem trenutku sposobna samo Evropa, ki ima zadosten ekonomski, politični in vojaški potencial. To pa je tudi resnični izziv, pred katerim se sedaj nahaja stara celina. Evropa je našla skupni jezik v gospodarstvu, kar je bil seveda korak velikana. Na vojaškem področju Zahodnoevropska unija nima prave vloge in NATO še vedno vedri po mili volji. Na političnem področju obstajajo prvi znaki - nedavni vrh evrosocialistov v Milanu sodi mednje -skupnega snovanja prihodnosti. Vendar so zaželjeni cilji še zelo daleč, tudi zato, ker jih skušajo ZDA ovirati - in nesmiselna bitka banan je eden prvih simptomov. Iskanje teh ciljev ostaja za Evropo nujnost, če ne bo hotela, da bo vedno kdo drugi gospodaril na njenih tleh, pa naj se imenuje Ashby ali Clinton. V prispevku pod šifro »Solzice« so se učenci po kratkem zgodovinskem uvodu osredotočili na vrsto intervjujev z domačini, v katerih izstopajo anekdote in druge zanimivosti o nekdanjem življenju na domačih šolah. Prispevek je napisan v skoraj brezhibnem jeziku, kar daje slutiti, da posegi učiteljic niso bili zanemarljivi. Intervjuje dopolnjuje zanimivo gradivo, ki je tudi izčrpno opisano. Žirija je ocenila, da je prispevek vreden druge nagrade, njegovi avtorji pa so učenci 5. razreda osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doberdoba. Ko nam je sredi novembra učiteljica prebrala razpis o nagradnem Bubniče-vem natečaju in nas vprašala, če bi pri raziskovanju o tem, kakšno je bilo šolstvo pri nas v preteklosti, sodelovali tudi mi, smo se hitro navdušili. Vžgala je predvsem oznaka »nagradni«, ki je v nas sprožila misel o tekmovanju, pri katerem bi lahko dokazali sebi in drugim, kaj zmoremo. Ko pa smo se vprašanja lotili nekoliko bolj umirjeno, smo spoznali, da to ne bodo mačje solze, vendar nas je tematika že tako pritegnila, da je začetna navdušenost prerasla v iskreno radovednost. Problem je bilo treba najprej uokviriti, zato smo si kot prvo točko zastavili vprašanje, kaj nas zanima. Ugotovili smo, da bi radi zvedeli nekaj več o tem, kako je nekoč potekal pouk, kako je bil razporejen letni in kako dnevni šolski urnik, kateri so bili učni predmeti, katera učila so otroci prinašali s seboj v šolo, kakšni so bili odnosi med učenci in učitelji. Vprašanja" so kar vrela, zato je nastal problem, kje bomo iskali odgovore. In že so bili pedlogi na dlani: v šolskem arhivu, v občinski knjižnici, na domačih podstrešjih. Tudi spomin naših babic in dedkov je sedaj postal izjemno dragocen, zato smo se odločili, da se bomo z njimi najprej osebno pogovorili in da bomo najpogumnejše tudi povabili v našo sredo, da bi se lahko takoj skupaj vkrcali v časovni stroj in potovali v preteklost. Najprej smo za sodelovanje zaprosih g. ravnateljico, dr. Natašo Paulin. Velikodušno nam je obljubila, da bo v šolskem arhivu poiskala vso razpoložljivo dokumentacijo, ki bi lahko prišla v poštev pri našem raziskovanju. Potem smo se odpravih v bočinsko knjižnico in prijazni knjižničarki predstavili svoj projekt. Skupaj z njo smo pregledali kataloge in iz njih izpisali naslove knjig, ki so nas zanimale. Razpoložljivega materiala žal ni bilo veliko, saj smo se morah omejiti na: 1. Doberdob: včeraj in danes: izdano ob 80-letnici Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu / uredil Marko VValtrit-sch, Doberdob, 1988. 2. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodvin-ski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno enoto: goriška pokrajina / uredil Aldo Rupel. Trst: Založba Devin, (natis 1995). 3. Nočemo pozabiti: ob petdesetletnici osvoboditve / napisal in uredil Karlo Cemic. Doberdob: Običina Do-nerdob; VZPI, 1995. . V navedenih delih pa smo odkrili veliko zanimivega. Zvedeli smo na primer, da je že leta 1838 Doberdob imel prvo osnovno šolo, sicer prav posebno, ker so učenci imeli pouk v farovžu; takrat namreč niso na šolah pučevali poklicno usposobljeni učiteji, marveč vaški duhovniki. Leta 1872 je okrajni gradiščanski šolski svet ustanovil redno šolo, na kateri pa so še vedno poučevali duhovniki. Sele leta 1881 je nastopil v službo prvi poklicni učitelj, Ivan Šuligoj, ki pa je imel status začasnega učitelja. Po njem je učiteljevanje prevzel Josip Bresihar (Brezigar), ki je ostal v službi do prve svetovne vojne. V tem času je v šolski upravi prišlo do dveh velikih novosti. Leta 1911 je osnovna šola v Doberdobu postala dvo-razrednica, istega leta pa je tudi prišla pod tržiško šolsko okrožje. Med prvo svetovno vojno so bile šole zaprte, Doberdobci so morali namreč v begunstvo, saj so na Krasu takat divjali hudi boji. Ko so se po končani vojni ljudje zopet vračali domov, so v vasi našli le rezdejanje in pogorišča. Pogumno so si zavihali rokave, in na novo zgradili domove, cerkev in šolo. Otroci so pouk takrat imeli v dveh barakah, po eno za vsak ciklus, ki sta stah tam, kjer je danes občinski park. Zadnjega slovenskega učitelja so leta 1922 šolske oblasti odpustile iz službe, tako da se je od tega leta dalje vse do leta 1943, ko so ustanovili partizanske šole, pouk odvijal izključno v italijanščini. Zgroženi smo si ogledali sliko, že objavljeno v knjigi Nočemo pozabiti, ki jo v naši knjižnici hranijo v povečanem formatu, kjer se v ozadju bere napis Viva Vltalia fascista. Pomislimi smo, kako hudo je moralo biti takrt, ko so bili učenci prisiljeni slediti pouku v jeziku, ki ga niso razumeh, ker ni bil to njihvo matreim jezik. Nasilje, ki so ga takrat tisti otroci občutili, je razvidno tudi iz njihovih pogledov in drže. Leta 1943 je postala slovenščina zopet učni jezik. Sprva so jo uporabljali le v ilegalnih partizanskih šolah, pozneje leta 1947, so naši šoli in vsm ostalim šolam v Italiji oblasti dale naziv »državna šola s slovenskim učnim jezikom«. Med branjem smo dalje odkrili, da je pomembni mejnik v zgodovini naše šole še leto 1977, ko so šolo poimenovali po slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu. Ko smo vse zapisano pazljivo pre- brali, smo spoznali, kako težko bo odkriti kaj več o daljni zgodovini dober-dobskega šolstva, upali pa smo, da bomo mogoče bolj uspešni pri raziskovanju polpretekle zgodovine naše šole. Zato smo se prelevili v Robinzone in tudi s pomočjo svojih domačih, prerešetali vsa podstrešja v upanju, da bi našli karkoli: spričevala svojih babic in dedkov, stare zvezke in knjige, morda še celo katere šolske potrebščine. Pri svojem iskanju so nekateri izmed nas bili tudi uspešni. Jari je na primer našel spričevalo svoje babice iz leta 1935, Simon pa spričevalo svojega očeta iz leta 1948. Nato se je pa naša raziskava spremenila v pravo zabavo, saj smo v razredu gostili nekaj znancev (bobic ah sosed), ki so se opogumih in nam prišli v živo pripovedovati, kaj vse so doživeli, ko smo sami hodili v šolo, ko so v šoli poučevali ali ko so šolo upravljali. Tako smo poslušah gospo ah po naše nunco Marico Juren, nunco Miljo Opajčevo, nunco Vilmo Subenevo in gospo ravnatelico dr. Natašo Paulin. Učiteljica je potem bila na obisku še pri nunci Zalid Butigarjevi, nunci Pierini Fifini, nunci Meriji Drejitevi, nunci Mileni Južinevi in nuncu Pjepotu Prenol-dotu, ki pa so bili nekoliko prezadrža-ni, da bi nastopili pred nami; v šoli nam je nato posredovala vse informacije, Id jih je dobila pri njih. Ker nismo vedeli, kako bi razvrstili pripovedi, smo se odličili, da bo najbolje, če jih uredimo kronološko in sicer v istem zaporedju kot smo jih poslušali. Doberdob, 23. marca 1998 - obisk pri gospe Mariji Juren, nunci Marici Da je bila nunca Marica učiteljica v partizanski šoh na Poljanah, smo prebrali v članku prof. Slavka Bratine »Šolske razmere na področju današnje občine Doberdob« iz knjige Doberdob: včeraj in danes. Odpravili smo se k nunci Marici na obisk, da bi o tem izvedeli nekaj več. Prijazna gospa nas je prisrčno sprejela in začela svojo pripoved. Bilo je leto 1944, ko je iz šolskega okrožja dobila ukaz, naj poljanske otroke nauči brati in pisati v slovenskem jeziku. Nunca Marica je prošnjo sprejela, čeprav je imela stalno pred očmi dejstvo, da bi jo ta odločitev stala tudi življenje. Ker pa je bila še zelo mlada in navdušenja nad načrtom, se je dela lotila z veliko vnemo. Večkrat je med svojim pripovedovanjem poudarila, kako je bila neizkušena in je zato pomoč iskala pri starejšijh ljudeh in pri kolegici, ki je ravno tako poučevala v partizanski šoh v Dolu. Pouk je potekal pri Jurnevih doma. Otroci so se vsak popoldan zbirali ob dolgi mizi v dnevni sobi in poslušah razlage nunce Marice, v zvezek so si zapisovali najvažnejše podatke in iz berila Kolački prebirali slovensko besedo. Osnovno navodilo je bilo to, da je bilo treba otroke vzgajati v slovenskem duhu. Soseda Marija Pahor, nuna Tinčeteva, je potem vsak dan proti koncu pouka prihajala, da bi otroke učila peti narodne pesmi. Nunci Marici je še posebej ostala v spominu pesem .»Preljubo veselje,, oj kje si doma«, ki so jo otroci imeli najraje. Domačih nalog ni bilo veliko, od učiteljev je učiteljica Marica zahtevala le, da so znali gladko brati. Tudi šolski urnik ni bil preobremenjujoč, saj so učenci pri Jurnevih sedeli vsak popoldan od 14.00 do približno 16.-00 me. Ko pa so se vasi bližali Nemci, so otroci beželi domov, tako da sovražnik ni odkril ilegalne šole. Ob koncu svoje pripovedi nam je nunca Marica zaupala, da je vse učbenike, zvezke, spričevala in ostale šolske dokumente skrivala v domači skedenj, pod voz. Bila je namreč prenevarno, da bi celotno šolsko gradivo imela spravljeno nekje v šoh. Ko je po vojni iskala spravljene dokumente, pa jih ni več našla, za kar ji je še posebno žal. Doberdob, 31. marca - poročilo g. ravnateljice, dr. Nataše Paulin V torek, 31. marca nas je v razredu obiskala g. ravnateljica, dr. Nataša Pavlin, ki nam je spregovorila o organizaciji in upravljanju doberdobske šole. Nanizala je nekaj zanimivih podatkov. Tako smo na primer zvedeli, da je do-berdobska osnovna šola še do š. 1. 1945/46 spadala pod tržiško šolsko okrožje, medtem ko je bila leto pozneje priključena goriškemu. Leta 1947 so se šolske oblasti odločile, da bodo za občine Doberdob, Ronke, Sovodnje in Tržič ustanovile eno slovensko didaktično ravnateljstvo. Doberdobska občina se je takrat izrekla, da je priprvljena sprejeti v celoh finančno breme za vzdrževanje didaktičnega ravnateljstva, zato je Doberdob postal sedež enega od dveh slovenskih didaktičnih ravnateljstev na Goriškem. Učitelji, ki so prva povojna leta poučevah pri nas, so bih začasno zaposleni na svojih delavnih mestih. Sele leta 1967 je doberdobska osnovna šola dobila svoje prve stalne učitelje. Ta kolektiv se je nespremenjen obrnil celih sedemnajst let. Gospa ravnateljica je v svojem poročilu navedla tudi imena didaktičnih ravna-teljev, ki so se pred njo zvrstili pri upravljanju naše šole. To so bih: Peter Lapajna do leta 1951, Anton Višin do leta 1958, dr. Federico Lebani do leta 1967, dr. Milan Bresciani do leta 1982, dr. Miroslava Braini Saksida do leta 1986. Od leta 1986 dalje pa našo šolo vodi ravnateljica, dr. Nataša Paulin Peterin. Nekoč je delo na šoh potekalo precej drugače kot danes. Učiteji so učence spremljali od prvega do petega razreda. Skupaj z njimi so bih celih štirindvaj-set ur tedensko. Svoje učne načrte, učenčeve anagrafske podatke, njihov napredek in izostanke od pouka ter glavne podatke o šolski kroniki je razredni učitelj beležil v svojo vpisnico. Primere le-teh je ravnateljica prinesla s seboj v razred, tako da smo si pobliže lahko ogledali vpisnice iz š.l. 1945/46, 1946/47, 1958/59, 1979/80, 1988/89. Z velikim zanimanjem smo seveda segh najprej po najstarejših dokumentih. Ko smo listali po njih, nas je prevzel občutek globokega spoštovanja, saj smo v svojih rokah imeli otipljiv delček iz preteklosti naše šole. Ze na prvi pogled nam je bilo jasno, da so razredne vpisnice bile nekoč precej drugačne od ti-tih, ki jih danes uporabljajo naši učitelji. Naslovi strai vpisnic iz š.l. 1945/46 in 1946/47 sta bih na primer napisane izključno v slovenskem jeziku. Kot prvo smo v roke vzeli vpisnico h. razreda iz š.l. 1945/46 in prebrali imena takratnih učencev. Med njimi nismo prepoznali nikogar, vendar smo se nekoliko pomirih, ko smo ugotovili, da so tudi takrt učni uspehi nekaterih učencev bih komaj zadostni. Med listanjem smo naleteli na učiteljev mesečni učni načrt in ugotovili, da je bil med predmeti naveden tudi stvarni pouk, pri katerem so učenci podrobneje spoznavah vsebine iz vsakdanjosti. Tako so se na primer v mesecu januarju leta 1946 učenci pogovarjali o nedelji, zimi, o živalih in o farnem zavetniku, svetem Martinu. Med šolsko kroniko smo prebrali, da se je v šolskem letu 1945/46 pouk pričel 5. novembra. Učitelj Adalbert Korošec, je dalje zapisal: »Imamo 6 razredov, ampak samo eden je zadostno opremljen, torej pouk se vrši vsaki dan, a samo po eno uro in pol.« V mesecu januarju je učitelj zabeležil: »Sola ni bila redna zaradi mraza, otroci niso prihajali. Sola ni popravljena, torej ni mogoče poučevati«. Pomislih smo, da so se tisto leto otroci imeli res lepo, če so imeli tako malo pouka. Ko smo odprli razredno vpisico h. razreda iz š.l. 1946/47, smo torej opažih, da so v tistem šolskem letu sedež didaktičnega ravnateljstva prenesli iz Tržiča v Doberdob. Med šolsko kroniko smo z zanimanjem prebrali, kar je ravnateljica Darinka Hvala napisala v decembru: »Otroci so vsi kupih knjige in vse šolske potrebščine. Ljudje se zelo zanimajo za uspeh v šoli. Nasplošno hodijo otroci snažno v šolo in tudi njihovo vedenje je lepo.« Ker so od radovednosti naše oči kar žarele in je gospa ravnateljica ugotovila, da je med nami vladalo prav posebno zanimanje ravno za te dokumente, nam je zaupala, tako da smo skupaj z učiteljico lahko po njih brskali še nekoliko dni in odkrili še veliko zanimivosti. Gospa ravnateljica je dalje spregovorila o nihanju vpisov šoloobveznih otrok in nam predstavila nekaj podatkov, ki so objavljeni v razpredelnici spodaj levo. Leta 1985 so ukinili osnovno šolo V Dolu, leta 1988 pa še šolo v Jamljah. Zaprtju šol je v prvi vrsti botroval demografski padec, krajevne oblasti pa bi tudi bremenih visoki stroški pri vzdrževanju teh dveh šolskih objektov. Doberdob, 3. aprila 1998 - v razredu gostimo nunco Miljo Opajčevo Enainosemdesetletna nona naše učiteljice, nunca Milja, je bila gotovo najstarejši gost v naši učilnici v času, k° smo pripravljali našo raziskavo. Uči-tlejica nam je že prej zaupala, da bo težko dobiti starejšega občana, ki bi se podrobno spominjal svojega šolanja v barakah, saj je po vasi zaman poskusila snubiti marsikaterega od svojih sorodnikov, sosedov in znancev, da bi nam prišel povedat, kako je bilo takrat, ko je še sam hodil v šolo. Vsakdo od njih ji je z obžalovanjem priznal, da mu spomin peša in da so leta osnovnega šolanja v barakah Ze zavita v gosto meglo-Nazadnje je učiteljica zaprosila nono Miljo za pogovor z nami in ker se na none lahko vedno računa, je bilo srečanje zagotovoljeno. Nona Milja se je spominjala, kako je v š.l. 1923/24 prvi razred še obiskovala v baraki. Baraki sta bih sicer dve, ena za prvi in drugi razred, druga pa za tretji, četrti in peti razred. Stah sta tam. kjer je danes občinski park. Od njene šolske izkušnje v baraki se ji je najbolj vtisnila v spomin mrzla burja, ki je takrat brila skozi špranje lesenih kohb. Skromna pečica, ki je ogrevala učilnico, ni mogoa pregnati hudega mraza. Faši-ne za peč (svežnji drv) so otroci hodih iskat kar pred šolo, kjer so bile spravljene. Toda stranišče je bilo zunaj. Nona Milja se je le bežno spominjale lesenih klopi, v katerih so učenci sedeti v parih. V spominu pa ji je ostal udi' telj Romanelli, ki je otrokom skušal vtepsti v glavo osnove italijanskega jezika. V š.l. 1924/25 je nina Milja obiskovala drugi razred. Takrat so sedeZ osnovne šole krajevne oblasti prenesi® v Marjutino hišo, to je v stavbo, kjer s° danes oddeljeni razredi nižje srednj6 šole Ivana Trinka. Nadaljnje tri razred® svojega osnovnega šolanja pa je nona Milja opravila v poslopju, kjer in13 svoje urade naša občina. Iz njene prl povedi smo torej sklepali, da so t)a osnovno šolo preseliti v š.l. 1925/26. V prijetnem spominu je nona Mn) ŠOLSKA LETA ŠT. UČENCEV V DOBERDOBU ŠT. UČENCEV V JAMUAH ŠT. UČENCEV V DOLU SKUPNO ŠT. UČENCEV š.l. 1947/48 142 učencev 57 učencev 41 učencev 240 učencev š.l. 1957/88 59 učencev 29 učencev 26 učencev 114 učencev š.l. 1967/68 59 učencev 17 učencev 28 učencev 104 učencev š.l. 1977/78 73 učencev 15 učencev 13 učencev 101 učencev š.l. 1987/88 47 učencev 3 učencev 5 učencev 55 učencev š.l. 1997/98 skupno 52 učencev v v- - "... m. . \km p^teljico petega razreda, neko Nea-stro an*co’ ki )'e bila do otrok posebno )6 " 1 'uiia ivinjd se je spominjala, da ijtablo bil kazenski kotiček. Tam je rerU UCenec držati tudi več ur zapo-j ■ 0 dvignjene roke v razkoračeni lujNt; v lazKuracem že za vsak najmanjši prekršek. Vej SVoi° pripovedjo se je nona Milja tr(;ru;rno nasmehnila, saj se ji je tisti tep (jk utrnil spomin na očitno prije-°§odek. Priznala nam je, da so se učenci želeli maščevati nad trdo roko »signore maestre« in zato jo je tudi naj-pogumenjši med njimi, Pepe Bedreje-tov, pahnil po stopnicah. Sicer je potem to tudi drago plačal... Veliko let pozneje je nona Milja postala kuharica na osnovni šoh. To pa bi morda bil predmet nove raziskave. Doberdob, 11. marca 1998 - med nami je gospa Vilma Gergolet, nunca Vilma Subeneva Bližal se je konec našega dela, radovednosti pa je bilo še toliko, da smo uči- jjuvauna se Kaierega Starejšega oncana. In res, v ponedeljek, 11. marca je boječe stopila v razred nunca Vilma, ki je sedla v našo sredo in začela svojo zanimivo pripoved. Jezik se ji je kar razvezal, ko smo ji pokazati vse slike in dokumente, ki jih skrbno hranimo v že oguleni rdeči maši učiteljice Majde. Tudi nunca Vilma je s seboj prinesla eno svojo sliko in nam je na njej pokazala svoje sošolce. Martina in Marija sta tako lahko razneženo opazovali nasmejana obraza svojih dedkov, ko sta še hodila v osnovno šolo. Nunca Vilma je pripovedovala, kako so poljanski otroci vsako jutro in ob vakem vremenu zgodaj vstajah in se peš odpravljali v šolo. Pot je bila dolga in prašna in šibki prvošolčki so večkrat omagati, zato so najsrečnejši med njimi skakali na mimoidoče vozove Kraševcev, ki so zahajali v Laško, kjer so obdelovati svoje njive. Otroci so v šolo hodih največkrat bosi, saj takratne družine niso premogle veliko denarja, s katerim bi lahko vsakemu otroku kupovale nove čevlje. Zato so otroci nestrpno pričakovati praznik svetih Treh kraljev, ko jih je v šoh »italijanska« befana obdarila z lesenimi cokli. Šolski umik je bil podoben današnjemu. Šolsko leto se je pričelo nekje v oktobra, končalo pa se je v juniju. Otroci so v šolo prihajali zjutraj in domov odhajal okoh poldneva. Tako je Martina lahko zvedela, da je nono Germano, najstarejši izmed dvanajstih bratov vsako jutro zgodaj vstajal, šel na pašo in že utrujen prihajal v šolo, kar umazanih nog, ker preprosto ni imel časa, da bi se očedil. Učitelji so namreč od učencev zahtevah točnost, sicer so jim nalagali stroge kazni. Med krajšim odmorom je navadno prav nono Germano skočil domov, ker ga je učitelj poslal po kruh, jajca, vino in zelenjao. Pri Rošotevih so namreč imeti bogato kmetijo in običajno tudi učitelji so kupovali hrano zase in za svojo družino kar pri vaških kmetih. Gospa Vilma pa nam je tudi povedala, kako je bilo domačinom težko zaračunati učitelju in zato so mu največkrat blago kar podariti. Iz pripovedi naše sogovornice smo razumeh, da se je pouk, takrat ko je ona obiskovala osnovno šolo, že odvijal v poslopju, kjer je današnji sedež naše osnovne šole, vendar nam nunca Vilma ni znala povedati, kdaj so sedež šole prenesli iz Rimske ulice. Po natančnejših raziskovanjih smo pa končno ugotovili, da so se učenci vseliti v novo šolsko poslopje na trgu sv. Martina v š.l. 1934/95. Nunca Vilma je dalje povedala, kako so telesno šibkejšim otrokom takrat v šoh nudili tudi kosilo. Šolska kuhinja je bila tam, kjer sta danes občinska ambulanta in glasbena šola. Otrokom je obede pripravljala nunca Marija z Berakce, ki je bila po oceni nunce Vilme odlična kuharica. Se prej so vsako jutro otroci prejemali po eno žlico štufiževega (ribjega) olja. Pred kosilom pa so vsi z densico iztegnjeno v fašistični pozdrav recitirali zahvalno mohtev, ki se je nunca Vilma še dobro spominja: »Duce ti ringrazio di avermi fatto cre-scere sano e robusto. Signore Iddio, proteggi il Duce. Che sia conservata ITtalia fascista.« Pouk se je namreč takrat odvijal izključno v italijanskem jeziku; naša sogovornica je večkrat poudarila, kako otroci sploh niso razumeh učiteljevih razlag. Kar celo prvo polletje se je gospa Vilma trudila, da bi v prvem razredu lahko razumela osnovna učiteljeva navodila. V primerjavi z da-nanšnjimi so bile takratne domače naloge bolj enostavne, pa tudi veliko manj jih je bilo. To smo takratnim otrokom iskreno zavidali. Nekoliko manj zavidljivo pa je bilo dejstvo, da so učenci takrat bih deležni hudih fizičnih kazni že za vsak najmanjši prekršek. Slika št 1 (lastnica nunca Vilma Subeneva) iz šolskega leta 1937/38. Na njej so posneti učenci letnikov 1296, 1927, 1928,1929 in 1930 Od leve proti desni stojijo: Angelo Sulvjištrov, Pepe Servotov, Romano Opajčov, Milan Beskov, Stanko Pe-lirjov, Ivanka Picljeva, Slavka Opajčeva, učitelj Galdo Pinzi, Mimica Subeneva, Anica Meruščeva, Slavica Prenoldote-va, Lidja izpod žjegna, Roška Hitroteva, Merilca Sebuoska. Od leve proti desni v sredini: Silva z Adrije, Fiorinda Mlakarjeva, Mila Fer-tušineva, Alma Jelineva, Nada od Vi-torje, Ida od Mitilde, Dorka Telarjeva, Elda Pinčeva, Marica Drejčiteva, Vilma Subeneva. Od leve proti desni sedijo: Frence Kerlinin, Pepe Uršatin, Lojze Stenarjev, Slavko Subenov, Germano Rošotov, Marjo Picerotov, Marjo Bedrejetov, Dreja Juvanežov, Oton Telarjev, Vilko Stenarjov, Drejče Kovačov, Lučano Mihačov. Slika št 2 (lastnica nunca Zalka Buti-garjeva) iz šolskega leta 1929/30. Na njej so posneti učenci takratnega prvega in drugega razreda, torej otroci letnikov 1922 in 1923. Učenci prvega razreda so: Zalka Buti-garjeva, Zofka Daceva, Valerja Butigarje-va, Danica Uršatna, Danica Mikuhcina, Pitrina Prenoldoteva, Zdravko Opajčov, Rado Pinčov, Berto Migotov, Mirko Pi-rinov, Zdravko Jelinov, Karlo Vitorjo-tov, Mario Kovačov, Eber Telarjov, Nine Fertušinov, Zvonko Telarjov, Rado Fer-tušinov, Slavko Pojacotov. Učenci drugega razreda so: Milka Hi-meteva, Olga Žurineva, Karlina Opajčeva, Marica Verhovka, Helena Ljubseva, Milena Daceva, Milena Pinčeva, Marica Meruščeva, Zmagica Picljeva, Rina Kločina, Ema Cuočeva, Alma Piukote-va, Erminio Šusterjev, Pepe Pjirčov, Ljubo Telarjov, Pepe Stenarjov, Aldo Vi-torjotov, Berto Servotov, Herman Pi-cljov, Minko Jelinov, Stanko Kevetirjov. Na sliki sta še dve učiteljici in občinski tajnik. Njunih imen pa se žal g. Zalka ni spominjala. Slika št. 3 (lastnica nunca Helena Ljubseva) verjetno iz šolskega leta 1930/31. Na njej so pred Kuzmenevo hišo (stavba v današnji Goriški utici, 9) posneti učenci letnikov 1918, 1919, 1920,1921 in 1922. Od leve proti desni stojijo: Pepe Saherjev, Jolanda Mišjotovka, Merika Kovačeva, Marica Pjirčeva, Olga Moro-teva, Merika Ljubseva, Merika Dejiteva, Pirina Fifina, Pirina Korjineva, Pirina Mlakarjeva, Fulja Fertušineva, Mirko Hitrotov. Od leve proti desni sedijo: Genko Kukukov, Danilo Mlakarjev, Karlo Be-lotčov, Pepe Midlinov, Fehce (z neznanim priimkom), neznani fantek, Romano Kerlinin, Pepe Tebajev, Pepe Šusterjev, Genko Bedrejetov. Učiteju na posnetku nunca Merija Drejiteva ni poznala imena. Slika št. 4 (lastnica nunca Milena Južineva) verjetno iz šolskega leta 1935/36. Na njej so po vsej verjetnosti posneti učenci drugega razreda in sicer otroci letnikov 1927/28 Na levi strani table od zadaj: Ligio Lukotov, Milena Južineva, Pepe Miku-lic, Ida Midlineva, Stanko Pojacotov, Mila Fertušineva, Ida Jurneva, Slavka Opajčeva, Mirko Ferhškotov, Oskar od Pjepe, Nilda od Gine, Anica od Pjepe, Invan Picljeva, Jelka Midlineva. V stolih, na desni strani table, od zadaj: Romano Kevetirjov, Vida Kovačeva, neznana deklica z belim ovratnikom, Rozina Bedrejeteva, Ermano Juvanežov, Brano Galotov, Marica Drejčiteva, Baldič Telarjov, Ida od Mitilde, Roška Hitroteva, Pepe Picero, Pepe Servotov (M ga na fotokopiji ni videti, je pa na originalu). Ob desni steni, od zadaj: Rozina Žurineva, neznana deklica v temni obleki, Mila Daceva, Zorka Daceva, Pepe Rošo, Mario Picerotov, Rado Zgjinov, Slavko Opajčov, neznanka v beli obleki, Pepe Biti-garjov, Pepe Fertušinov, Pepe Pinčov, Otič Telarjov, Stanko Pe-lirjov, Angelo Sulvjištrov, Frence Kerlinin (ki ga na fotokopiji ni videti, je pa na originalu). Učiteljica na sliki je Gemma Luciha Venari por. Pinzi. Dokumenti (od zgoraj navzdol): 1. Fotokopija šolske vpisnice drugega razreda iz š.l. 1945/46. 2. Fotokopija šolske vpisnice drugega razreda iz š.l. 1946/47. 3. Fotokopija šolskega spričevala iz šolskega leta 1934/35 (lastnica nunca Pirina Fifina). 4. Fotokopija šolskega spričevala iz šolskega leta 1947/48 (lastnik dr. Maks Gergolet). Na tem mestu čutimo potrebo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so omogočiti, da je naša raziskava tako lepo uspela. na nonfvs VlSjB ŠOLSKO NADZORNIŠTVO V b< , de k Tri „* Sohke l«» l*J .»K VPISNICA ji m; razreda oddelka VfM,fini.Sivi.Qt>Ct b*rfc StatiMtčni podatki'' . JU i- ift Višje Aol«*leo Nndlasoirrtlštvn v Osnovna šoto . ‘kvA I ČOLMO UTO . VPISNICA.^^ razreda . .. oddelka £mi«kU.. ... .1 -—O,, »M,.... . o.—•" T7m M ‘,zzr7:'M~.;: p"vrr • iar**• ... - ---------------i- , .r. "~p- :eH1 is- REPUBUUCA iVAUANA MINISTERO DELLA PUBBUCA ISTRUZIONE S: 8 PAGELLA SCOLASTICA ŠOLSKO IZPRIČEVALO M juueiit , Ailk> *»........... ^d. k\’ na* a 'Ifikviio Comunt d, Provineii di . VVJtotikUL. Ugloroe..23hi, tiemtntirc v »Vf'v(i'L ..-d tt <<•“!* 1 -*20Bt i »«««* »n (£?=) .'! M i| ratrtča aUili* di ...AkNd&. 8/12 OPATIJA PAZIN SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Sedem članov iste družine umrlo v plamenih v Londonu ■ .y> k *22BSE I I LONDON - V silovitem požaru, ki je vCeraj ob zori skoraj povsem uničil trinadstropno poslopje v Londonu (na sliki AP) , je izgubilo življenje sedem oseb iz iste družine: dveletni otrok, dvojčici, stari tri leta, njihov oCe skupaj s prijateljico, babica in prababica. Rešil se je samo ded, ki je zbežal iz goreCe stavbe, spustil se je po stopnicah, ki so jih k zidu naslonili sosedje. Imel je veliko sreče, le lažje si je opekel roko. Ugotovili so, da je bil požar podtaknjen, tako da so pri Scotland Yardu odprli preiskavo zaradi umora. Opazili so policijskega agenta v civilu, ki je odhajal s plastično posodo v roki. Tudi gasilci so povedali, da se je ogenj nenormalno hitro razširil po vsej stavbi. 22 ljudi v fiat punto LJUBLJANA - V okviru projekta Leto rekordov je vCeraj v Ljubljani 22 ljudi zlezlo v avto fiat punto, s Čimer je bil postavljen svetovni rekord za Guinessovo knjigo rekordov, so sporočili iz organizacijskega odbora akcije. Postavitev svetovnega rekorda je potekala po pravilih, ki pravijo, da morajo biti vsi sodelujoči v poskusu stari vsaj 16 let, da se morajo vsa avtomobilska vrata zapreti in da je treba avto prižgati. Člana strokovne žirije sta bila športnik-invalid Mirko Lebar in plavalni ultramaratonec Martin Strel. (STA) George Bush ml. navdušuje volilce VVASHINGTON-VeCina Američanov meni, da ima teksaški guverner George Bush mlajši, morebitni kandidat na predsedniških volitvah leta 2000, vse potrebne lastnosti za vodenje države, medtem ko se je le 39 odstotkov vprašanih Američanov podobno opredelilo do sedanjega podpredsednika Ala Gora, kažejo izidi javnomnenjske raziskave, ki jo je pripravila ameriška televizijska postaja CNN v sodelovanju s tednikom Time. Ce bi predsedniške volitve potekale danes, bi Bush ml. prejel 52 odstotkov glasov, Gora pa bi podprlo 41 odstotkov volilcev. 60 odstotkov vprašanih je prepričanih, da ima Bush ml. lastnosti "odločnega" voditelja, 50 odstotkov pa jih meni, da ima tudi sveže ideje. Obenem pa je kar 63 odstotkov sodelujočih izjavilo, da si utegnejo še premisliti. Kljub dejstvu, da je Gore podpredsednik že od leta 1993, si ga večina Američanov (64 odstotkov) želi bolje spoznati in šele nato presoditi, ali bi bil dober predsednik. Raziskavo so opravili 4. marca, vanjo pa je bilo vključenih 1071 odraslih. (STA/AFP) Problem leta 2000: Ameriške tajne službe zaskrbljene zaradi posledic v Rusiji VVASHINGTON - Ameriške tajne službe so, kot je povedal predstavnik osrednje obveščevalne agencije (CIA), zaskrbljene zaradi posledic računalniškega problema leta 2000 v državah na območju nekdanje Sovjetske zveze. Obenem pa je Lavvrence Gershvvin v razpravi v ameriškem senatu poudaril, da ameriške obveščevalne službe ne vidijo nobene nevarnosti, da bi zaradi tega prišlo do nenamernega sproženja balističnih raket. Po besedah Lavvrenca Gershvvina bi lahko zaradi "hrošča 2000" prišlo do težav pri plinovodih ruske naftne družbe Gazprom, posledično pa bi lahko sredi zime prišlo do izpada oskrbe z električno energijo v Rusiji in Ukrajini. Sibirski plinovod zagotavlja kar polovico celotne energetske oskrbe v Rusiji, skoraj 15 odstotkov v državah Vzhodne Evrope in okoli 5 odstotkov v Zahodni Evropi. Gershvvin je v nastopu pred senatom izrazil tudi zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic tega računalniškega problema v nekaterih jedrskih reaktorjih, vključno s tistim v ukrajinskem Černobilu. Rusija je ZDA prosila za 17 milijonov dolarjev kot pomoč pri reševanju problema leta 2000 za jedrske elektrarne. Gershvvin je poudaril, da se je Moskva šele pred kratkim zavedla tega problema in da je premier Jev-genij Primakov prvo podrobno poročilo o njem dobil šele prejšnji teden. (STA/AFP) Letalo zgorelo po pristanku ®!8S|gI mn ■■ -1 finaiii j/-................- 1 ■■ 1 -- T -fpP ’ Veliko tovorno letalo Boeing 747 francoske družbe Air France se je takoj po pristanku na indijskem yletališču Madras vnelo in v nekaj minutah so ga plameni popolnoma uničili. Vsi trije člani posadke in predstavnik družbe Air France,, ki so bili na krovu letala, so se rešili (AR)