Sporazum o pravem času. V poročilu seje mariborskega sreajskega zastopa dač 2. aiaja doaaša ,,Mbg. Ztg." tndi iaieaa gospodov, ktere je sreajski odbor izvolil v komite za agitacijo ob časa direktnih volitev v državai zbor. Ti izvoljeai gg. so : Dr. Reiser (župaa), Badl, žl. Kriecbuber, Ferd. baroa Rast, Perko, dr. Duhatscb, Fetz, Marko, dr. Sehaiiedeier, Jaa. Girstmayr staieji, Reuter (poal.) ia Gutseber, gima. ravaatelj. Vsi spadajo k ustavaški nemčurski straaki. Odkar so razpisane bile volitve v okrajai zastop ia je bil prvi razgovor zastraa direktaih volitev, pribajajo tudi pridao aeaičarski babači sloveaske krvi v iaesto, da sopet zastavijo svojo izdajalsko pomoč iaestaiai bujskulceiD, kteri ao le zato tako drzai, ker jira aeaiškatarski duh okoličaaov zeialjo gaoji ia pripravlja. Sloveaski svet aas bo vprašal: Kaj se pa od aarodae strafli dela za pribodaje volitve? Odgovor: Nič! Ia kakor stvari stoje, se tadi v pribodaje aičesar, vsaj aič vrlega, izdataega zgodilo ae bo. ,,Narod" je v številki od sabote brez iiaeaovaaega vira iz ,,Gospodarja" posael aotico o čadai volitvi velikib posestaikov v raarib. okr. zastop, posladkal pa je svojim bralcem britko aazaaailo z opombo: ,,Narodajaki sc aijso pri volitvi udeležili". Iz tega bi vaaaji svet ategail sklepati, da je narodna stiaaka v Mariboru blizo to, kar je ljabljaaska, ki se iz posebaib uzrokov ae udeleži volitev v mestai zastop. — Po aaših mislib zdaj ai čas za to, da si oči prikrivaaio ia svct slepiaio, kcr sledajič veadar le saaii siamoto ia kvar imaiao. Gola resaica je, da dclalne, o d 1 o č a c a a r o d n e s t r a a k c v M a r i b o r u n i, aego so le — ia to prav redko aasajeai — posaniczai narodajaki. G. dr. Radaj se je že dvakrat ob volitvi v okr. zastop krepko pogaajal za to, da Sloveaci večino zadobe. Zgodilo bi se lahko bilo, ko bi le edea ali dva aarodaa volilca iz mesta aa volišcu ga bila pogumao podperala, kaietske volilce hujskaaja ia strabovaaja od aeaičurske straai braaila. OsamljeB pa tega ai mogel odvračati, toraj se aoče v velikeBi posestvu več pogaajati ia nemčurjem v posmehovaaje biti. To je pravi uzrok Behajstva. Mariborskiai aarodajakom meajka aajveč pravega središča za uspešao delovaaje. Imamo sicer kat. političao draštvo, katero tudi aarodae pravice zagovarja ia braai; ali ajeaiu so slovo dali aekteri svetai narodajaki, ki sploh med delalae ia bolj gibčae domoljube spadajo, ker druatvo tudi katoliške pravice poudarja ia braai, kakor vsa eaaka drustva; dragi, ki le vedao kritikujejo, ae delajo pa aič, aiso ttidi temu draštva pristopili. — Brez združeaih moči se pa aičesar opraviti ae da, aaJBianj pa tukaj, kder aasproti stojimo maogobrojai aemškatarski straaki v aiestu, ktera ima vsled stoletaega poaeaičevaaja v a o 1 i ia cerkvi toliko več adaaega življa aa kaietib, kolikor iaaaj je aarodaa straaka v središču orgaaiziraaa ia delalaa, da bi s podukom, s prijazao pripomočjo ia z aarodaimi veselicaiai pridobiti skušala zaiočeae okoličaae za pravičao Barodao stvar. Razea v Ljatoraeiu Bi tudi po dragod aikjer sledu kake delalaosti pri izkljačivao aarodaej straaki; če se v kterej čitalaici kaka veselica aapravi, ai to v aijedai razmeri s zabtevami sedaajega časa. Delajo le kat. političaa druatva, kterib se pa ogibajo oai, ki bote pred svetom za riomikaae" veljati, kteri se strašaasko boje, blišč  liberalaosti v oččb sveta zgubiti. Kaj aaai je toraj pri takem staaju storiti, kam se obraoti ? Odgovor: k oaej straaki, s ktero so v soglasju vsa aaša politiška društva, katera ima taka aačela, da se zamorejo duhovaiki kakor vsi svčtai pošteBJaki ž ajo združiti, ž ajo delati. To pa je državaopjavaa stranka*), ki se je po zastopnikib iz Českega, Poljskega, Kraajskega, Štajarskcga, Koroškega itd. laai 8. ia ;». oktobra aa DiiBaju dogovorila \n ustaaovila ter se maoži od dae do dae po vseb deželab. Kakor poveda že aje ime ,,državaopravaa" straaka", iaia ona aa svojera praporju zapisaao besedo: ,,Pravico braaiti", ia scer bianiti jo vsakema io ua vse straai; braniti torej tudi narodno pravico vsem stiskaBiai narodom. Ia ker braai pvavico aa vse straai, jo hoče braaiti deželam kakor avstrijski državi ia cesarja, kat. cerkvi ravao tako kakor drugovercem, ki uživajo v državi pravico svobodflega obstaaka; pravico aarodov ravao tako kukor posamczuib rodbifl. Državaopravna straaka hoče združiti vse Avstrijaace, kterim še pravica kaj velja, ia s združeao močjo delati aa to, da se uboga Avstrija izkoplje iz aadlog, v ktere ajo je zamotal libcralizem brezverskih kričačcv, ki posebno od Beustove dobe sem zvoaec v Avstriji nosijo. Geslo državnopravae istraake jc prelepa beseda cesaija Fraaca I.: ,,Justitia fuadaiaeutum regaoram" -— ,,pravica je podlaga državaai!" Odkar so politikarji ib državniki to aačelo pozabili, propala je aioč ia veljava Avstrije, aavstal je divji razpor ae le med različaimi Barodi, aego tadi med soplemeaiki vsacega aaroda, ter je obstaaek Avstrije v aajveči nevaraosti. Kaj ao, dragi rojaki, da bi sreea za aas bila, če zraaga državaopravaa straaka? Zmaga njena pomeaja za Avstrijo fcderalizem aa kršanskej podlagi. K terau zaraoremo pripomoči tudi mi, če ob prihodajih volitvah take niože volimo, ki so istih misli kakor ta straaka. Kdor ljnbi narod slovcaski ter mu rsestranske sreee želi, se bo pridružil dižavaopravni stranki. ia to iz prepvičaaja, da brez krščaastva ai sreče ia blagra ne v državi, ae v sreajab, ae v rodbiaah. Glcde na vse to izrcPcmo brcz ovinkov, da Sloveacera drugih poslancev nikdar nasvctovali Be boaio kakor le takih, ki so i z p r e p r i č a a j a prijatelji državaopravae straake v Avstriji. Le taki poslaaci poroštvo dajejo, da bodo tiuli v aarodiiib terjatvab staaovitni ia odločai, v tcm ko je že marsikdo izmed izključljivo narodae straake tudi v narodncm oziiu raevža ali figamož postal. Vsled tega se hočeiao štajarski Sloveaci krepko držati državnopravac straakc aciaških sodeležaaov, ki bodo v Gradcu osaovali volilai odbor za Štajarsko, ki nam bo poiaagal s tiskovinami v sloveaskem jeziku brez vseh posebaili stroskov. Nasvetovaai bodo kaadidatjc, ki tndi v Baiodaem oziru popolao zauj)anjc zaslužijo, za kteie toraj narodoa straaka leliko dela, ee *) Vseni , posebno _>a gg , de'ajočim pri pol. (Iruštvih, svčno pripoinč.uuo kiijižico: ,,Klt>inei* pol. Katecbismus der osterr. II o c h t s p a r t c- 1", von V. Weiss Starkenfels. WioD — Sartori. Volja sarao 25 kr. Vied. lioče. Najkrajši jb najboljši sporazum med Sloveaci bi toraj bil, da vsi brez razločka pristopijo k državaopravai stranki, ia ž a j o a a. p a d e j o akupaegasovražnika: b e raško- liberalne ceatraliste! Rekosmo.