Goričani in Novogoričani na skupni poti spomina V Trstu grški in srbski pravoslavni obredi /5 Tradicija veleva, da prileti na metli, vendar pa se pri nas spusti tudi po vrvi v jamo, befana seveda /6 Klopove sanje in želje ob vstopu v 2011 Primorski dnevnik PETEK, 7. JANUARJA 2011_ Št. 5 (20.020) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € čedad - 49. Dan emigranta v znamenju glasbe, gledališča, medijev in šole V ospredju skrb za ohranitev svojega jezika in kulture Slavnostna govornika Miriam Simiz in Elio De Anna poudarila pomen jezikovne raznolikosti ČEDAD - Pesmi, glasba, gledališče, mediji, šola, predvsem pa skrb za ohranjanje svojega jezika in kulture so bili v ospredju letošnjega, že 49., Dneva emigranta v Čedadu, ki je kot običajno privabil veliko množico obiskovalcev, med katerimi so bili tudi številni predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti, kar dodatno dokazuje pomen te prireditve. Slavnostna govornika pa sta bila letos deželni odbornik za kulturo Elio De Anna in učiteljica Miriam Simiz, ki sta v svojih govorih poudarila, da je prisotnost jezikovnih manjšin za deželni teritorij pravo bogastvo in prispeva k njegovemu razvoju, saj med drugim prav od tod izvira tudi status avtonomne dežele. »Prav zaradi tega Dežela podpira dvojezično šolo in želi svoje manjšine ovrednotiti, saj so sestavni del integrirane realnosti, ki se prepoznava v Evropi ljudstev, ne pa v Evropi nacij,« je poudaril. Miriam Simiz pa je v svojem govoru največ pozornosti posvetila šolski problematiki. Vlaganje v šolo je vlaganje v prihodnost, je dejala in poudarila pomen špetrske dvojezične šole, ki kljub številnim težavam, s katerimi se je morala spoprijeti v zadnjem letu, uspešno nadaljuje svoje poslanstvo in ga je treba razširiti še drugam, je povedala učiteljica v dvojezičnem vrtcu, ki že sedemnajst let dela na šolskem področju. Tradicionalni beneški praznik je bil letos zasnovan nekoliko drugače in bolj originalno. Posamezne točke je v bistvu povezovalo poročanje iz namišljenega radijskega studia radijskega studia. Občinstvo je dodatno ogrela glasba mladih protagonistov zadnjega Senjama, za višek prireditve pa je poskrbelo Beneško gledališče z novo igro. Na 3. strani trst - V dvorani na četrtem pomolu Poklon Bogdanu Gromu Tudi nekatera umetnikova dela na razstavi UNICA - Glasovi in barve pokrajine TRST - Tržaški četrti pomol gosti v tem času zanimivo razstavo o značilnostih tržaškega in kraškega ozemlja z naslovom UNICA -Glasovi in barve pokrajine. Poleg številnih fotografij in panojev je posebna pozornost posvečena delom umetnika Bogdana Groma. Na razstavi je med drugim zapisano, da je Gromov ustvarjalni pogled kot lebdenje v časovnem obstoju, obujanje spominov in občutek pripadnosti tej zemlji. Razstava, ki je nastala na pobudo tržaške pokrajinske uprave, ponuja obiskovalcu priložnost, da bolje spozna kraškega umetnika, ki je živel v številnih evropskih mestih in se naposled izselil v Združene države Amerike. Na 6. strani vrh-števerjan - Starodavni običaj Koledniki obiskali V| I v*• vse vaške domačije GORICA - Včerajšnji mrzel zimski dan sta na Vrhu in v Števerjanu popestrili tradicionalni koledovanji. Pri obujanju starodavnega običaja na praznik svetih treh kraljev so tudi letos imeli glavno vlogo mlajši domačini. Na Vrhu je kakih 25 koledni-kov obiskalo vse zaselke in domačije. Povsod so bili lepo sprejeti, saj je koledovanje med najbolj doživetimi običaji v vasi. Na vsakem domu so koledniki pozdravili s ko-lednico (foto Bumbaca), v zameno pa so v dar prejeli domače dobrote. Miha, Gašper in Boltežar pa so obiskali vse domačije v Števerjanu. Trije kralji so povsod zapeli in pustili znamenje svojega obiska: na vhodnih vratih so s kredo zapisali začetnice svojih imen in datum. Krajani pa so njih obdarili v glavnem z denarjem, ki bo - tako kot v prejšnjih letih - šel v dobrodelne namene. Na 13. strani V Doberdobu kmalu obnova vodovoda Na 12. strani Mlajša Kolumbijka pretepla karabinjerje Na 12. strani Občine preučujejo nov načrt hitre železnice Na 12. strani Odbojkarji Sloge Tabor osvojili Jadranski pokal Na 18. strani 2 Petek, 7. januarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Društva izraz življenjskosti naše narodne skupnosti , JULIJAN ČAVDEK_ V naši sredini se v zadnjih mesecih pogosto govori o potrebnih reformah, ki bi se morale dotakniti sedanjega stanja organizirane civilne družbe. Kot glavni vzrok potrebe naj bi bila zastarela nastavitev, ki ne odraža novih potreb in tudi sodobnih družbenih trendov ter drži celotno narodno skupnost v začaranem stanju. V tem smislu se večkrat pojavi tudi zahteva po odpravi raznih dvojnikov, ki naj bi jih bilo preveč. Resnici na ljubo je pri celotni debati sicer čutiti pomanjkanje nekoliko bolj poglobljene analize in zaradi tega prihaja pogosto na dan vtis, da gre konec koncev predvsem za denarna sredstva oz. za razbitje principa 50/50. Seveda ni mogoče zanikati, da je vprašanje finančnih sredstev eno izmed poglavitnih vprašanj in to občutijo predvsem tiste ustanove in organizacije, ki imajo zaposlene ljudi in so lastnice struktur. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati, da se vse glavne organizacije in ustanove naše narodne skupnosti nahajajo v mestnih središčih in bolj malo jih je na periferiji oz. podeželju, kjer delujejo razna kulturna, športna in rekreacijska društva. Pa tudi v mestnih središčih Trsta in Gorice so prisotna društva, ki s svojim delovanjem bistveno prispevajo k ohranjanju in razvijanju naše narodne skupnosti. Saj je prav to poglavitni smoter, za katerega smo se v povojnih letih na novo organizirali, ko smo se znašli v popolnoma novi življenjski situaciji. Prav tem dejavnikom bi bilo potrebno posvetiti nekoliko več po- zornosti, saj predstavljajo edinstveno mrežo povezovanja narodne skupnosti ter ohranjanja in razvijanja slovenskega jezika, ki nam jo v marsikateri sredini zavidajo. Ne bi želel zmanjšati pomena večjih ustanov in organizacij, vendar bi rad poudaril društveno tkivo, ki še vedno vztraja na pretežno prostovoljnem delu in pri tem prenaša zavest pripadnosti skupnosti in teritoriju. Poleg društev civilne družbe, ki sem jih omenil v prejšnjem odstavku bi vključil tudi pastoralno delo po slovenskih župnijah v mestu in po vaseh. Tudi to predstavlja izredno bogastvo in ustvarjalno sredino, ki veliko pripomore k prenosu narodne zavesti in utrjevanju slovenskega jezika. Koliko na terenu predstavljajo razne župnijske skupnosti, tako pri osebni formaciji, kot pri gojenju zdrave narodne zavesti, se lahko zavedamo v tem trenutku, ko lahko vsakodnevno izkusimo kaj pomeni pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Res je, da če vsako izmed teh realnosti vzamemo posamezno (oz. površno), se nam zdi, da z večjo, strukturirano organizacijo ni nobene primerjave. Vendar, če društveno tkivo upoštevamo celotno in tudi teritorialno, se nam bo pokazal drugačen aspekt življenjskosti naše narodne skupnosti, ki ga lahko primerjamo s kapilarami in manjšimi žilami, brez katerih srce ne bi moglo utripati. Kako je do te mreže prišlo, je zelo podrobno opisano v literaturi, ki se je v vseh teh povojnih letih ustvarila. Seveda pri tem so bile bi- stvene razlike, kjer se je poznalo, kdo razpolaga z večjimi finančnimi sredstvi in kdo ne. Vsakdo se je pač znašel, kakor je vedel in znal. Pri vsem tem pa je prevladala velika želja po tem, da se narod ohrani in živi, da utrjuje svoje bogastvo in ga tako posreduje družbi in teritoriju, na katerem se nahaja. Iz tega so v sklopu SSO-ja nastale pomembne stalne točke ali dogodki, ki so plod zgoraj omenjenega dela. Študijski dnevi Draga, Ceciljanka, števerjanski festival, razne ljubiteljske gledališke skupine, kot je npr. dramski odsek pri Prosvetnem društvu Štandrež, vsi zbori, pa tudi dolgoletna tradicija skavtskega vzgojnega predloga itd. Vse to izraža veliko, morda ne povsem ovrednoteno učinkovitost, ki se iz dneva v dan udejanja na neviden in neopažen način. In ta učinkovitost ni samo v tem, da pride do uresničenja pomembnega, lepega in odmevnega dogodka. Ta učinkovitost se kaže tudi v ohranjanju skupnosti na teritoriju, pri posredovanju čuta pripadnosti skupnosti in teritoriju, pri posredovanju krajevne dediščine in pri gojenju medsebojne pomoči in skupnega ustvarjanja. Izginjanja teh majhnih društev, ki se ohranjajo na prostovoljni ravni, si ne moremo dovoliti, ker bi to pomenilo naše narodno izginotje in postopno izvotlitev teritorija, na katerem živimo. Zaradi tega bo potrebno pri nadaljnji razpravi o reformi ustroja naše civilne družbe resno upoštevati ta pomemben dejavnik, ki je verjetno najizrazitejši vir oplajanja in ohranjanja narodne zavesti. slovenija - Pobuda poslanca Mira Petka Predlog vladi za brezplačen servis STA za zamejske medije LJUBLJANA - Poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) Miro Petek je včeraj vladi posredoval pobudo glede brezplačnega dostopa do servisov Slovenske tiskovne agencije (STA). Tovrsten brezplačen dostop bi zamejskim medijem v slovenskem jeziku, ki imajo finančne probleme, po njegovem mnenju prihranil del denarja, na ta način pa bo tudi Slovenija pomagala pri njihovem delovanju. Kot je zapisal Petek, se slovenski mediji v zamejstvu srečujejo z velikimi finančnimi problemi, čeprav država prispeva znatna sredstva k raznoliki paleti medijske krajine, kjer živi slovenska narodna skupnost. Le nekaj največjih zamejskih tiskanih in elektronskih medijev si lahko po njegovem mnenju privošči naročnino na plačljiv servis STA. Zato Petek vladi predlaga, da na eni od prihodnjih sej sprejme ustrezen sklep, s katerim bi "omogočila prost in brezplačen dostop do vseh servisov STA vsem relevantnim zamejskim informativnim medijem". S tem bo Slovenija po Petkovih navedbah dosegla, da bodo manjšinski mediji zaradi dejstva, ker v Sloveniji nimajo svojih stalnih dopisnikov in dopisniške mreže, lahko s pomočjo STA bolj celovito in ažurno poročali o dogajanju v Sloveniji, te informacije pa bodo dostopne tudi večinskemu narodu v državi, kjer Slovenci živijo. Miro Petek Brezplačen dostop do servisa STA zamejskim medijem v slovenskem jeziku, ki se ubadajo z velikimi finančnimi problemi, bo prihranil del denarja, na ta način pa bo tudi Slovenija pomagala pri njihovem obstoju in delovanju, je prepričan Petek. Za STA takšna odločitev vlade po oceni Petka ne bo predstavljala "velikega izpada dohodka, ker je le malo zamejskih medijev, ki že koristijo in plačujejo te usluge". Meni namreč, da ta izpad dohodkov lahko nacionalni tiskovni agenciji vlada nadomesti iz drugih virov. Ministrstvo za kulturo je sredi decembra pripravilo osnutek zakona o STA, ki je zdaj v enomesečni javni razpravi. Zakon spreminja financiranje agencije, krepi avtonomijo delovanja novinarjev STA, ob tem pa ohranja obstoječo statusno-pravno obliko. Osnutek zakona ne predvideva brezplačnega servisa za zamejske medije. slovenija - Sporna pokojninska reforma Sindikati začeli zbirati podpise za referendum, vladna koalicija zahteva ustavno presojo LJUBLJANA - Sindikalne centrale so včeraj začele zbirati podpise za zahtevo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Koalicijski poslanci so državnemu zboru predlagali, da se obrne na ustavno sodišče. Vlada pa je poudarila nujnost reforme. Poslanci SD, LDS in Zares so vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ. Ta bi se začela v ponedeljek, na njej pa naj bi med drugim razpravljali o njihovi pobudi za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi. Poslanec LDS Anton Anderlič je po sestanku novinarjem dejal, da so predlagali, naj se poslanci na izredni seji odločijo za to, da referendumsko pobudo o pokojninski reformi presodi ustavno sodišče. "Menimo, da bi v primeru, če pokojninski zakon ne bi bil uveljavljen, nastale take težave, da bi jih država v naslednjih letih zelo težko ali pa jih sploh ne bi mogla premostiti," je pojasnil. Vse analize po njegovih besedah kažejo, da se bo javni dolg v prihodnjih letih povečal tudi zaradi prispevkov v pokojninsko blagajno, ki jih mora zagotoviti državni proračun. "Ustavno sodišče naj to prevetri tako v luči že sprejetih odločb v preteklosti kot z vidika zdajšnje situacije," je dejal Anderlič. Izredna seja naj bi se po njegovih besedah začela v ponedeljek popoldne in nadaljevala v torek. Na njej pa bi imenovali tudi novo ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dušo Trobec Bučan in obravnavali rezultate referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, je še povedal. Državni zbor naj bi glede na pobudo koalicijskih poslancev tako vložil zahtevo na ustavno sodišče, da to odloči, ali bi z odložitvijo uveljavitve oz. zaradi zavrnitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, je zapisano v gradivu ob zahtevi za izredno sejo. Neuveljavitev novega zakona bi povzročila protiustavno stanje, saj država v prihodnje ne bi mogla izpolnjevati svojih obveznosti, torej izplačevati pravic v višini, kot jo določa veljavni zakon, opozarjajo. Minister za delo Ivan Svetlik je opozoril, da je novi pokojninski zakon preveč pomemben, da bi ga prepuščali tveganjem. V primeru njegove neuveljavi-tve bi nastale resne protiustavne posledice, je dejal na novinarski konferenci po seji vlade. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo namreč treba pokrivati na račun drugih postavk, npr. zdravstva in šolstva. Spet pa bi morali posredovati tudi z interventnimi zakoni, kot se je že zgodilo za leto 2010 in 2011, opozarja. "Neuveljavitev pokojninskega zakona bi lahko in že vodi v situacijo, ko ne moremo več izplačevati zakonsko določenih pokojnin upokojencem," je poudaril. "Če se novi zakon ne uveljavi, bi se to nedopustno stanje nadaljevalo naprej," je dodal. Tako minister kot predsednik vlade Borut Pahor sta izpostavila še to, da je k skokovitemu povečanju števila brezposelnih ob koncu lanskega leta največ prispevala odločitev države za pokojninsko reformo. Ljudje so namreč tik pred upokojitvijo po veljavnem zakonu izkoristili nekatere bonitete in so se prijavili na zavodu za zaposlovanje, je dejal Pahor. V Zvezi svobodnih sindikatov Slo- Dušan Semolič venije pa so opozorili na spremembo postopka oddaje e-podpisov le dan pred pri-četkom zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi. Sindikati v tem vidijo zavajanje in manipuliranje z javnost- jo. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) pojasnjujejo, da je nenamerno prišlo do napake, ki so jo včeraj odpravili. Predsednik zveze Dušan Semolič je svoj podpis v podporo razpisu referenduma oddal včeraj na upravni enoti Maribor. Z odzivom prvi dan zbiranja podpisov je zelo zadovoljen, se pa zaveda, da 40.000 podpisov ne bo enostavno zbrati. Sindikati nasprotujejo zlasti zaostrovanju upokojitvenih pogojev. Menijo, da delavci ne bodo mogli izpolniti pogojev za starostno upokojitev brez odbitkov, kot jih postavlja reforma. Rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum o pokojninski reformi se bo iztekel 9. februarja. (STA) ljubljana - Pridobitev na inštitutu Soča Najsodobnejši »robot« za terapevtsko vadbo hoje LJUBLJANA - Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča so včeraj slavnostno obeležili uradni prevzem novega rehabilitacijskega "robota" - najsodobnejše terapevtske in diagnostične naprave, namenjene avtomatiziranemu, računalniško vodenemu treningu hoje otrok in odraslih s hudimi omejitvami gibanja. Na "robotu" bodo tako lahko odslej urili svojo hojo predvsem bolniki s cerebralno paralizo (II. in III. stopnje), okvarami hrbtenjače, poškodbami možganov kot posledico nezgod ter drugimi okvarami osrednjega živčevja. Naložbo, vredno 350.742 evrov, je v celoti financiralo ministrstvo za zdravje. Letno bodo na rehabilitacijskem "robotu" obravnavali med 200 in 250 bolnikov. Praviloma en bolnik potrebuje med pet do 10 obravnav, ki trajajo od 45 do 60 minut. Nova naprava bo v veliko pomoč tudi zaposlenim fizioterapevtom, saj bodo ti fizično manj obremenjeni. Nova naprava pomeni pomembno pridobitev predvsem za bolnike s težavami v gibanju, saj bodo z njeno pomočjo deležni "intenzivnega sofisticira-nega in avtomatiziranega treninga hoje, ki jim bo omogočal ponavljanje pravilnega vzorca hoje ter tako pridobivanje nove oziroma izgubljene funkcije". Robotsko podprta hoja pomaga tudi pri krepitvi splošne kondicije, moči mišic, izboljšuje pretok krvi in preprečuje osteoporotične spremembe na kosteh, ki nastanejo zaradi odsotnosti obremenitev. (STA) Rešilec na nujni vožnji trčil v obračajoče vozilo LJUBLJANA - Reševalno vozilo, ki se je v sredo vračalo s kraja prometne nesreče na cesti Ljubljana - Kočevje, je bilo kasneje udeleženo v prometni nesreči na Dolenjski cesti. Po podatkih policije se je prva nesreča zgodila okoli 18.30 ure na glavni cesti Ljubljana-Kočevje pri odcepu za Smrjene. Voznik osebnega vozila, katerega identiteta še ni znana, je med vključevanjem na glavno cesto Ljubljana - Kočevje zaprl pot 50-letnemu vozniku osebnega avtomobila, ki se je v tistem trenutku pripeljal z njegove desne strani po glavni cesti iz smeri Ljubljane proti Turjaku. Po trčenju je prvo vozilo zagorelo, voznik pa je ostal v vozilu in zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Uro kasneje pa se je na Dolenjski cesti zgodila še ena nesreča. Po do sedaj zbranih obvestilih se je ta dogodila zaradi polkrožnega obračanja 61-letne-ga taksista, ki je zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljalo reševalno vozilo, ki je bilo na nujni vožnji. V nesreči sta 61-letni voznik osebnega avtomobila in 73-letni potnik v reševalnem vozilu dobila hude, 29-letni voznik rešilca in 28- ter 50-letni potnik v njem pa lahke poškodbe. Poškodovane so oskrbeli v ljubljanskem kliničnem centru. Na Matajurju zašla na napačno stezo ŠPETER - Na Matajurju je stekla uspešna gorska reševalna akcija. Gorski reševalci iz Gumina so živo in zdravo našli 50-letno Videmčanko Graziello Agosto. Ženska se je v sredo zjutraj s skupino prijateljev odpravila na izlet proti koči Pelizzo, popoldne pa se je med sestopom oddaljila od ostalih in je zašla na napačno stezo. Prijatelji so poklicali reševalce, ki so Agostovo našli v bližini Koče na Matajurju. Pre-mraženo izletnico so pospremili v dolino, kjer so jo čakali prijatelji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 7. januarja 2011 3 čedad - 49. Dan emigranta kot običajno z glasbo in Beneškim gledališčem Manjšine in dvojezična šola lahko prispevajo k povezani Evropi ljudstev Slavnostna govornika Miriam Simiz in Elio De Anna - Dogajanje popestrilo poročanje iz namišljenega radijskega studia ČEDAD - Pesmi, glasba, gledališče, mediji, šola, predvsem pa skrb za ohranjanje svojega jezika in kulture so bili v ospredju letošnjega, že 49. Dneva emigranta v Čedadu, ki ga prirejata SKGZ in SSO vi-demske pokrajine pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Kot vedno je privabil veliko množico obiskovalcev, med katerimi so bili tudi številni predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti, kar dodatno dokazuje pomen te prireditve. Naj omenimo samo predsednika SKGZ in SSO Rudija Pavšiča oziroma Draga Štoko, senatorko Tamaro Bla-žina, deželnega svetnika Igorja Gabrovca, medtem ko so Slovenijo zastopali podpredsednik državnega zbora Vasja Klavo-ra, predsednik komisije DZ za Slovence po svetu in v zamejstvu Milan Petek, generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan s konzulko Bojano Cipot in predstavnica Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Breda Mulec. Slavnostna govornika sta bila letos deželni odbornik za kulturo Elio De Anna in učiteljica Miriam Simiz, prisotne pa je pozdravil tudi čedajski župan Stefano Balloch. Tako De Anna kot Miriam Simiz sta v svojih govorih poudarila, da je prisotnost jezikovnih manjšin za deželni teritorij pravo bogastvo in prispeva k njegovemu razvoju, saj med drugim prav od tod izvira tudi status avtonomne dežele. Deželni odbornik je glede tega tudi dodal, da materinščina večine prebivalcev Furlanije Julij- Miriam Simiz kroma ske krajine pravzaprav ni italijanščina, jezik pa predstavlja lahko odlično sredstvo za integracijo, ki pa ne sme postati asimilacija. »Prav zaradi tega Dežela podpira dvojezično šolo in želi svoje manjšine ovrednotiti, saj so sestavni del integrirane realnosti, ki se prepoznava v Evropi ljudstev, ne pa v Evropi nacij.« Miriam Simiz je v svojem govoru največ pozornosti posvetila šolski problematiki. Vlaganje v šolo je vlaganje v prihodnost, je dejala in poudarila pomen špetr-ske dvojezične šole, ki kljub številnim te- Dan emigranta je kot vsako leto tudi letos privabil številno občinstvo (spodaj), ki je prisostvovalo bogatemu programu in premieri novega dela Beneškega gledališča (desno) kroma žavam, s katerimi se je morala spoprijeti v zadnjem letu, uspešno nadaljuje svoje poslanstvo. Njen didaktični model, ki je lahko odgovor na potrebe slovenske manjšine na Videmskem po izobraževanju v svojem jeziku, pa tudi vse večjega zanimanja italijanskih družin, da bi njihovi otroci ra- Elio De Anna kroma sli v evropskem duhu, se lahko in ga je treba razširiti še drugam, je povedala učiteljica v dvojezičnem vrtcu, ki že sedemnajst let dela na šolskem področju. »Prav zaradi tega me veseli predlog Občine Tipana, iz katere prihajam, da bi tudi tam ustanovili dvojezično šolo, sama pa še vedno sanjam in upam, da bi lahko v bodoče v Benečiji ustanovili tudi dvojezično višjo srednjo šolo,« je poudarila Miriam Simiz in ob koncu omenila vrsto za Slovence na Vi-demskem pozitivnih dogodkov, ki so zaznamovali zadnje leto, predvsem vidljivost slovenskih televizijskih programov in vklju- čitve Inštituta za slovensko kulturo med primarne ustanove Slovencev v Italiji. Tradicionalni beneški praznik, ki je letos potekal v cerkvi Sv. Frančiška, je bil tokrat zasnovan nekoliko drugače in bolj originalno. Posamezne točke je v bistvu povezovalo poročanje iz namišljenega radijskega studia, iz katerega so se oglašali Marina Cernetig, Davide Clodig, Ezio Gos-gnach, Riccardo Ruttar in Eva Golles, ki so soustvarjalci nekaterih radijskih oddaj o Slovencih na Videmskem, ki jih je mogoče poslušati na frekvencah Radia Trst A, Radia Spazio 103, Radia Onde Furlane in Alpskega vala. Njihova razmišljanja in kratki intervjuji z gosti v dvorani so skupaj z napovedovanjem Emme Golles odlično uokvirili celotno dogajanje. Mladi protagonisti zadnjega Sejma beneške piesmi in skupina BK evolution so nato s svojimi nastopi ogreli občinstvo, vrhunec vsega pa je bila nova igra priljubljenega Beneškega gledališča, »poetično-zgodovinska freska Benečije«, kot jo je definiral sam režiser Marjan Bevk, ki že približno 20 let sodeluje s slovenskimi igralci z Videmskega. V igri Lena iz Tapoluovega, ki so jo dopolnjevali tudi filmski posnetki, so nastopile tri generacije igralcev, kar potrjuje, da je tu slovenska kultura še kako živa in bogata. Zato lahko, tako kot protagonisti beneškega praznika, povsem upravičeno in z optimizmom rečemo: »Nasvidenje na naslednjem, 50. Dnevu emigranta!« Tjaša Gruden TV KOPER - Jutri V oddaji Brez meje o Zvezi slovenskih izseljencev FJK KOPER - Jutrišnja oddaja Brez meje na koprski televiziji bo posvečena delovanju Zveze slovenskih izseljencev Furla-nije Julijske krajine, ki jo poznamo tudi z imenom Slovenci po svetu. Zveza že 42 let združuje in skrbi za Slovence iz dežele FJK, ki so se v različnih obdobjih izselili v mnoge evropske države, v Ameriko in Avstralijo. Potrebe izseljencev in njihovih potomcev so se v zadnjih desetletjih precej spremenile, na kakšen način skušajo aktivni člani te organizacije ohraniti vez z domačimi kraji pa bosta obrazložila gosta oddaje, in sicer ravnatelj zveze Renzo Mat-telig in njen tajnik Aleksej Kalc. Oddaja, ki jo vodi Mitja Tretjak, bo na sporedu jutri ob 18. uri na TV Koper-Capodi-stria. kriminal - Razkrinkali hrvaško-slovensko kriminalno združbo Tihotapili zaščitene školjke Preko meje nezakonito spravili skoraj 2,5 tone morskih sadežev - Sodstvu prijavili 17 oseb - Na Hrvaškem zaprli 4 osebe KOPER - Na prošnjo Policijske uprave Istarske iz Pulja so koprski kriminalisti v drugi polovici leta 2010 začeli s preiskavo kriminalne združbe, ki je tihotapila in preprodajala morske sadeže, zlasti zaščitene vrste morskih školjk. Kot ocenjujejo, je združba pretihotapila skoraj 2,5 tone zaščitenih morskih školjk - morskih datljev, dondol in kapesant. Hrvaški del združbe je za kg datljev prejemal 34 evrov, slovenski del pa pri preprodaji gostincem najmanj 62 evrov, tako da je vrednost pretihotapljenih datljev znašala približno 143 tisoč evrov. Kriminalistična policija iz Kopra je v sodelovanju s kriminalisti iz Pulja 29. decembra 2010 zaključila kriminalistično preiskavo zoper mednarodno hudodelsko združbo 17 slovenskih in hrvaških državljanov, ki so se ukvarjali z obsežnim izvrševanjem kaznivih dejanj. Utemeljeno jih sumijo, da so od julija 2010 do zaključka preiskave preko državne meje iz Hrvaške v Slovenijo pretihotapili nekaj ton različnih morskih sadežev, med katerimi jim je bilo samo na ozemlju Slovenije zaseženih okrog 600 kilogramov zaščitenih morskih datljev. Kriminalistična preiskava na slovenskih tleh se je pričela avgusta 2010 na podlagi ugotovitev hrvaške policije, da na območju Hrvaške Istre deluje organizirana združba nabiralcev zaščitenih morskih datljev, ki jih nato ilegalno tihotapi v Slovenijo, kjer skrbi tudi za njihovo nadaljnjo prodajo. Na podlagi ustreznih dovoljenj so koprski kriminalisti pričeli izvajati tudi prikrite preiskovalne ukrepe zoper identificirane osumljence. Tako so ugotovili, da je v mednarodno tihotapstvo školjk vpletenih najmanj 17 oseb, med temi štirje državljani Hrvaške, en državljan Italije z bivališčem na širšem območju Kopra ter 12 slovenskih državljanov z bivališči na območju Pirana, Izole in Kopra. Med osumljenci je tudi nekdanji policist in aktivni po- licist, zaposlen na področju sosednje policijske uprave v Sloveniji. Med preiskavo so kriminalisti ugotovili tudi, da hrvaški del združbe skrbi za izlov zaščitenih morskih sadežev ter njihov prevoz z ladjami s hrvaške do slovenske obale. Tam so morske sadeže prevzemali slovenski sostorilci ter skrbeli za njihov prevoz in hrambo, vse do prodaje gostincem na območju celotne Slovenije. Štiri hrvaške osumljence je policija v sosednji državi priprla, slovenski osumljenci pa so ostali na prostosti. Zoper njih je bila na podlagi odločitve okrožnega državnega tožilstva iz Kopra podana kazenska ovadba brez privedbe osumljenih na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Zoper organizatorje kriminalne združbe so koprski kriminalisti podali kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji hudodelskega združevanja zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, za kar je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let, ter za sedem kaznivih dejanj nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, za kar so osumljenci lahko obsojeni na zaporno kazen od šestih mesecev do desetih let. Ob vsem tem je treba povedati, da so školjke skladiščili, prevažali in distribuirali na povsem neprimeren način, tako da bi lahko prišlo do okužb ali zastrupitev končnih uporabnikov - gostov restavracij. 4 Petek, 7. januarja 2011 DNEVNE NOVICE kriza - Italijanski gospodarski minister Tremonti na posvetu v Parizu Države ne obvladujejo krize, vajeti prepustiti Evropi Potem ko so rešile banke in špekulante, smo se vrnili na začetek krize, ki še ni končana PARIZ - »Nekatere države so rešile banke in z njimi špekulacijo, rezultat pa je ta, da smo se vrnili skoraj na začetek krize,« je ocenil italijanski minister za gospodarstvo Giulio Tre-monti, ki je v Parizu sodeloval na posvetu z naslovom Nov svet, nov kapitalizem. Minister pa je ob tem poudaril, da ocena ne velja za Italijo, kjer »na srečo javni denar ni bil porabljen za banke, če pa je bil, je bil le v minimalni meri in je zdaj že v fazi vračanja«. V svojem poročilu na posvetu je Tremonti poudaril, da kriza ni končana. »Zdaj pravimo, da gre vse dobro. Pa smo gotovi? Tako je, kot bi živeli v vi-deoigri: vidiš pošast, se boriš z njo, jo premagaš in se sprostiš. Pa se prikaže nova pošast, še močnejša od prve.« Od tod dvom, da stvari v resnici ne gredo tako dobro. »V resnici pa nastaja situacija, v kateri finančni trgi napadajo eno državo za drugo,« je opozoril minister. Tremonti je nastop na pariškem posvetu izrabil tudi za ponovno pred- laganje emisije evroobveznic, ki naj bi delno nadomestile nacionalne javne dolgove držav EU. »Ne gre za tehnično, ampak politično vprašanje,« je opozoril. Glede pomislekov, ki so izšli iz razprave o evroobveznicah, pa je minister pojasnil, da »nobena država v Evropi ne pokriva proračuna z višanjem primanjkljaja«, ampak dejajo vse ravno nasprotno, znižujejo primanjkljaj s krčenjem javne porabe. Italijanski gospodarski minister je svoje razmišljanje sklenil s citatom, ki si ga je sposodil od nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla: »Kriza je vlade presenetila nepripravljene in posledica tega je bila radikalna sprememba situacije. Če pogledamo geopolitični zemljevid sveta, sta med kontinentalnimi zavorami interakcija in konkurenčnost: to je konec dobe nacionalnih držav.« Zadnji Tremontijev stavekpa je bil citat iz Churchillovega govora po koncu vojne, leta 1946: »Let the Europe arise,« - pustimo, da Evropa vstane. Italijanski minister za gospodarstvo Giulio Tremonti ansa gibanja Po najnovejših podatkih Evropske komisije Gospodarsko razpoloženje v Evropi se krepi, vendar brezposelnost še raste BRUSELJ - Gospodarsko razpoloženje v območju evra in v EU je decembra lani nadaljevalo trend rasti. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju evra zvišala za 1,1 na 106,2 točke, v EU pa za točko na 106,1 točke. V Sloveniji se je vrednost kazalnika ESI decembra zvišala za 0,1 točke na 99,4 točke. Vrednost kazalca ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, v obeh območjih tako nadaljuje rast, ki traja od lanskega maja, ko je prišlo do nekaterih metodoloških sprememb. Indeks tudi ostaja nad dolgoletnim povprečjem, decembrsko rast pa sta poganjali predvsem gospodarstvi Francije in Nemčije. Vse večje države članice EU so decembra zabeležile okrepitev kazalca ESI, izjema je le Španija, kjer se je znižal za 0,9 točke. Z najmočnejšo rastjo kazalca se lahko pohvali Francija (+2,5), sledijo ji Nizozemska (+2,4), Nemčija (+1,5), Poljska (+1,3), Italija (+0,8) in Velika Britanija (+0,7), medtem ko je bila v Španiji rast negativna (-0,9). V Sloveniji se je vrednost tega kazalca po oktobrski rasti za 4,2 točke in novembrski rasti za 1,3 točke decembra zvišala le še za 0,1 točke. V Italiji bo brezposelnost letos rasla zaradi izteka socialnih blažilcev RIM - V letu 2011 bo približno 400 tisoč delavcev, ki so danes v dopolnilni blagajni, tvegalo, da ostanejo brez dela in ta- ko povečajo trenutno okrog 2-milijonsko množico brezposelnih. Oceno je včeraj objavil sindikat Cisl, ki dodaja, da gre v veliki večini za delavce podjetij, ki so zašla v krizo leta 2008 ob izbruhu recesije. Pomeni, da je kriza v teh podjetij že strukturna in v večini primerov nerešljiva zaradi zastarelosti proizvodnje ali zaradi nevzdržne finančne situacije. Kriza je torej le pospešila šibitev proizvodnega sistema, ki je po podatkih Confindu-strie od prvega četrtja 2008 do tretjega četrtletja 2010 izgubil približno 540 tisoč delovnih mest. V Sloveniji konec lanskega leta število brezposelnih preseglo 110 tisoč LJUBLJANA - Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je decembra 2010 po velikem prilivu zaradi izteka zaposlitev za določen čas in stečajev podjetij, delno pa tudi zaradi napovedane pokojninske reforme povzpelo na 110.021, kar je 6 odstotkov več kot novembra in 13,8 odstotka več kot decembra 2009. V letu 2010 je bilo na zavodu za poslovanje prijavljenih povprečno 100.500 brezposelnih, letos naj bi jih bilo po pričakovanjih zavoda 105.000. Na zavodu pričakujejo, da se bo trend rasti števila brezposelnih umiril v spomladanskih mesecih, saj se kažejo prvi znaki oživljanja povpraševanja po delovni sili, predvsem v predelovalnih dejavnostih, farmaciji, medicini, v času sezone pa tudi v gostinstvu in turizmu. zda - Po volitvah Washington z novim kongresom WASHINGTON - V sredo je slovesno zaprisegel novi, 112. ameriški kongres, ki ga bodo v predstavniškem domu vsaj dve leti vodili republikanci, medtem ko bodo imeli v senatu še naprej večino demokrati. V predstavniškem domu je bil za predsednika izvoljen republikanec John Boehner, ki je zamenjal demokratko Nancy Pelosi. V predstavniškem domu imajo republikanci po novem 242 sedežev, demokrati pa 193, v senatu pa imajo demokrati po novem 51 sedežev, dva neodvisna senatorja glasujeta z njimi, republikancev pa je 47. Obrambno ministrstvo ZDA je medtem sporočilo, da bo v Afganistan napotilo še 1400 marin-cev, ki naj bi pomagali v boju proti ofenzivi talibanov. V Afganistanu je trenutno okrog 97 tisoč ameriških vojakov. ZDA sicer za julij napovedujejo začetek umika dela svojih sil iz Afganistana. kristjani - Kardinal Angelo Bagnasco Evropa naj dvigne glas v obrambo verske svobode Papež Benedikt XVI. čestital vzhodnim cerkvam ob božiču MILAN - »Mednarodno skupnost, začenši z Evropo, naj močno povzdigne glas in izreče jasno besedo, da bo verska svoboda spoštovana povsod, brez izjem,« se glasi poziv kardinala Angela Bagnasca, nadškofa Genove in predsednika Italijanske škofovske konference (CEI). Izrekel ga je v včerajšnji homiliji v katedrali sv. Lovrenca ob svetih treh kraljih in se ob tem jasno nanašal na krvavi novoletni atentat v Alek-sandriji v Egiptu. Medtem krščani kopti praznujejo božič v zelo strogih varnostnih razmerah, saj so žrtve številnih groženj z novimi napadi. Vzhodnim krščanskim cerkvam je ob prazniku čestital tudi papež Benedikt XVI. Po angelusu na Trgu sv. Petra v Vatikanu je pozdravil »brate in sestre vzhodne Cerkve«, ki Kristusovo rojstvo praznujejo po julijanskem koledarju 7. januarja. Benedikt XVI. je spomnil na epifanijo oziroma Gospodovo razglašenje, ko so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, s katero se je začelo oznanjanje krščanske vere. Njihov prihod in čaščenje sta bila prvi znamenji enkratne Jezusove Kardinal Angelo Bagnasco ansa identitete, je dejal papež. Epifanija je napovedala splošno odprtje Cerkve evange-lizaciji vseh narodov, je še poudaril papež. Za evropsko akcijo v zaščito kristjanov, ki so po svetu izpostavljeni napadom skrajnežev drugih verstev, se je zavzel tudi italijanski zunanji minister Frattini, sicer tudi sam žrtev groženj skrajnežev. Minister La Russa jezen na italijanske vojake RIM - Italijanski obrambni minister Ignazio La Russa je včeraj dopotoval v bazo v dolini Gulistan v zahodnem Afganistanu, kjer je bil 31. decembra lani ubit alpinec Matteo Miot-to. La Russa je ob tej priložnosti popravil prvotno verzijo o vzrokih Miottove smrti, saj je povedal, da alpinec ni bil žrtev neznanega ostrostrelca, ampak je padel v oboroženem spopadu z afganistanskimi uporniki. Minister je ob tem dodal, da se je »razjezil« na vojake, ker so skrivali resnico, kot je bilo v navadi v preteklosti. »S tem so želeli preprečiti alarm, vendar se jaz s tem ne strinjam in se zavzemam za največjo transpa-rentnost,« je povedal La Russa. V Italiji druga smrtna žrtev bolezni norih krav LIVORNO - V Italiji je za posledicami bolezni norih krav umrla ženska iz Livorna, kar je drugi smrtni primer te bolezni pri človeku v državi. 44-letnico so od julija lani zdravili v mestni bolnišnici. Za zdaj ni znano, kako je ženska zbolela za posebno obliko Creutzfeld-Jakobove bolezni, ki so jo pri njej ugotovili v bolnišnici v Milanu leta 2009. Prva smrtna žrtev te bolezni v Italiji je bila sicer ženska s Sicilije, ki je umrla leta 2002. V ZDA ponovno streljanje v šoli OMAHA - V ameriški zvezni državi Nebraska je sin nekega policijskega detektiva preteklo sredo najprej ranil ravnatelja in pomočnico ravnatelja svoje srednje šole, nato pa se je ubil. 17-letni Robert Butler je na spletni strani Facebook pojasnil, da mu je srednja šola Mil-lard South v Omahi, kamor je prišel novembra, uničila življenje, zato bo storil to, kar mora. Butlerja so v sredo najprej začasno izgnali iz šole, ker je z avtomobilom razril nogometno igrišče. Vrnil se je s pištolo in ustrelil in ranil ravnatelja in njegovo pomočnico, nato pa pobegnil in se ustrelil nedaleč od šole. EVRO 1,3091 $ -g,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. januarja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 6.1. 5.1. ameriški dolar 1,3091 1,3213 japonski jen 108,92 108,72 kitajski juan ruski rubel mniicka niruia 8,6748 40,0330 59,2825 8,7457 40,4227 59,9800 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntan^U'! ti int 7,4517 0,84450 7,4527 0,84830 Ul 1 La 1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,9210 7,7475 8,9295 7,7895 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,710 1,2677 24,875 1,2617 jVIUCIIjM llallK estonska krona maHTarcki T/*\nnt" 15,6466 275,95 15,6466 277,05 1 1 la