Poštnina plačana v gotovini. V LlDUiionl. v pelek dne 18. novemliro I92L Leio XLIX. »SLOVENEC« velja po >usti na vsj strani Jogo- slavil« ln f Ljubljani: ia oelo ;eto naprej. K 240-— za pol leta M .. n 120— sa četrt lota „ •. „ 60 — za en mesec „ . • n 20-— Za Inozemstvo oelole no K480*. = Sobotna izdaja: =~ ia oe o leto..... za inozemstvo • • . & 40. .. 60. se Cene inseratom:s Enostolpna netiti« vrsta mali oglaal po K 4*— In II-, veliki oglati nad 45 mm vi-šla« po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri veojam naročilu popust. Izhaja vsak dan IzvzemSf ponedeljka in ili.eva po pras> ntkn ob 5. ari zjutraj. ■asoču priloga: ttsstnlk SKSZ, ACJ" uiednu, vo e v Kopitarjev o!to> Stev ti/III. mo oh .si ae vtočalo. netr. n Irana plsm s« n« preiemaio. Uredn e et. stv 50. apravn Siv 328. za slovenski naroi Opravi I« V Sonltarjnvl al. 6. — Hsčan poštne hrtu. ljubljanske St. 650 za naročnino tn št. 341' za oglas«, avstr. lo čafiie 24.797, ogr. 26.611, bosn.-uero, 7563. Hrom parlament. Ljubljana, 17. nov. Kje je naš parlament? Zakaj ne dela? Odkar je bila dne 28. junija t. 1. podpisana ustava, delo v parlamentu ne napreduje. Le kakor raketa se je pojavila še sesija, v kateri se je skrpucal protikomunistični zakon, a potom je zopet nastala tihota. V zadnjih tednih zdajinzdaj zaškriplje sicer cvi-leče in rezko parlamentarni mehanizem, kakor da bi hotel priti v gibanje, a ne gre in ne gre. Brezdvomno je, da se evropski parlamentarizem v svoji sedanji tipični sestavi, v koji hoče sam obvladati vse najmnogo-brojnejše politične, kulturne, gospodarske in socialne probleme, nahaja v hudi krizi. Lenin imenuje evropske parlamente >brb-ljavec Obstali so pred velikansko groma-do najrazličnejših vprašanj, govorijo, se kregajo in kričijo, a ne vedo ne kako, ne kam naprej. Na Angleškem se borijo natio-nal guildsmen (narodni cehovci) za delitev državnih funkcij na osnovi prirodnc delitve sedanje človeške družbe ter si želijo dva parlamenta. V enem bi se od'očeva!o o politiki in pravni sigurnosti, v drugi o gospodarstvu in socialnem problemu. Na Nemškem narašča struja, ki hoče (lati državnemu ustroju pečat trializma socialne strukture ter strogo deliti državne funkcije v politični, kulturni in socialno-gospodarski del. Iz vrst francoskih sindikalistov prihajajo sličfli glasovi. Ruski boljševizem in njegove šole po Evropi so tudi pristaši ločitve zakonodajnih in upravnih funkcij države v politični in socialnogospodarski del. V tem duhu je zamišljen tudi predlog v ustavnem načrtu Jugoslovanskega kluba, ki zahteva dva koordinirana zakonodajna domova, političnega in socialno-gospodar-skega. Tudi zemljoradniški klub naglaša v svojem načrtu politične, kulturne in socialne zadače parlamenta, a se še ni priril do konkretnejših predlogov. Vedno bolj izrazito postaja prepričanje, da evropski parlamenti v sedanji sestavi, ki pošilja v zako-nodajstvo v prvi vrsti najbolj agilne politične agitatorje z gotovo prašno naobraz-bo, niso sposobni reševati dovolj hitro in dovolj strokovno vsega velikanskega kompleksa povojnih političnih, kulturnih in socialnih vprašanj. Zraven te splošne onemoglosti parlamentarizma, ki se opaža po celi Evropi, se še pojavljajo v naši državi druge bolezni parlamentarizma, nemarnost in nesposobnost vladnih strank. Radikalna stranka so ni evolucionirala v socialno stranko, demokratska stranka je vsled svoje sestave — voditelji kapitalističnega naziranja skoz-inskoz, a volilci meščanski buržuji in zapeljani agrarni proletarci — brez programa in kompasa, muslimanska stranka sestoji iz bogatih begov-poslancev in volilcev-siromakov, samostojna stranka pa je sploh mola enodnevna, brezprogr?imnn tvorba — iz teh strank sestavljena vladna večina že sploh ni zmožna delati v sedanjem času, ako bi tudi hotela. Zraven nezmožnosti pa opažomo pri njih tudi velik streh pred delom, malomarnost, jasno povedano, lenobo. Juge Icvanski parlament je ohromel. Parlamentarni stroji so se ustavili. Vir.dne slrarke .o odpovedale. Treba je apelirati na narod, da nam da nove stranke, nove može, ki bodo seda* jim not-ebam in željam primerno nanovo uredili državno ustroj-stvo. Fro:ačun češkoslovaške. Praga, 17. novembra. (Izv.) V eni prihodnjih sej poslanske zbornice bo vlada predložila naknaden kredit k državnemu proračunu za 1. 1921. Skupni izdatki za leio 1921 bodo znašali okroglo 18 miljard kron, dohodki pa okroglo 15 miljarde. V svrho kritja izdatkov državnih potrebščin se vlada pooblašča k kreditnim opera-ciiam do zneska 2 miljarde kron. Ta n^-ek se pa ne sme vporabiti za investi-? Izdatki za državne investicijske svrhe so določeni na 3 % miljarde č. "fon. To svoto naj dobi vlada s kreditnimi operacijami. V RADIKALCI NE POPUSTE - DEMOKRATI TUDI NE. Belgrad, 17. novembra. (Izv.) Danes popoldne ob 3. je imel demokratski klub sejo, da označi svoje stališče napram zahtevi radikalnega kluba, ki zahteva notranje ministrstvo. Neki demokratski poslanec je izjavil, da je klub soglasno sklenil, da demokratje ne morejo odstopiti radikalcem notranjega ministrstva. Glede osebe, ki bo zavzela to mesto, bo odločil klub. Radikalci imajo ministrsko predsedstvo, zato demokratje zahtevajo notranje ministrstvo. Če ne bi bil Pašič najstarejši član vlade, bi demokratje zahtevali zase ministrsko precl-sedništvo. Belgrad, 17. novembra. (Izv.) V . adi-kalnem klubu vlada največja odločnost, cla se demokratom ne sme popustiti v vpra- šanju notranjega ministrstva. Nek vojvodinski radikalni poslanec je izjavil vašemu poročevalcu, da bodo radikalci i:'. Vojvodine in Bosne, če se ne doseže zahteva po notranjem ministrstvu, izstopili i:; kluba. Med radikalci še ni formalnega sporazuma glede osebe, ki bi prevzela notranje ministrstvo. vendar se že imenuje kot kandidat Ljuba Jovanovič. Belgrad, 17, novembra. Nocoj se bodo sestali delegati demokratov in radikalcev, da sc posvetujejo o daljn em skupnem delu v parlamentu. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo trajala pogajanja dva tedna in da bo dotlej že pripravljen volivni zakon, cla se v primeru nesporazuma more apelirati na narod. Pariz, 17. novembra. (Izv.) Svet zveze narodov je imel včeraj kratko sejo, na l.a- brzoja\ ko, v kateri belgrajska vlada izjavijo, da sprejme odločitev o novih mejah teri so sklenili, da bodo danes v javni in da bodo jugoslovanske čete takoj za- se j i razpravr^li o jugoslovansko-albansl c n vprašanju. Petit Parisien< izve, da je belgrajska vi uda poslala poslaniški konferenci pustile albansko ozemlje, zajedle. v kolikor to ga Zakonodajni odbor. Belgrad, 17. nov. Osino sejo zakonodajnega odbora je predsednik minister Trifkovič otvoril danes ob 10.50 dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je prosil predsednik Trifkovič sekcije, naj se požu-rijo z delom, ker sicer ne bo mogčče končati vsega dela do 28. decembra, kateri .ok je za to določen. Nato se je prešlo na drev-ni reci: nadaljevanja poročila prvega odseka iii podrobna debata o naredbi glede nagiade finančnih uradnikov za nabiranje davkov. Ta naredba je bila včeraj sprejeta v načelu z enim glasom večine. Dr. baza Markovič predlaga kompromisno rešenje, po katerem naj bi veljala naredba sano do konca t. 1. Poslanec Ljuba Jovanovič predlaga, da se to vprašanje odgodi za Jva ali tri dni, dokler ne pride dr. Kumanudi r. aejo. Odbor je odobril ta predlog je to vprašanje odložil z dnevnega reda. T.k-ci'a je predlagala, naj se uzakoni odlok i-nistrskega sveta z dne 21. aprila 1919, ki regulira prispevke državnim uslužbenc ti in družinam umrlih uslužbencev, ki , ninajo pravico na penzijo. To vprašanje naj bi se uzakonilo v obliki naredbe, ki bi veljala za vso državo. Treba je za to za er krat samo prehodne naredbe, poznejf pa bo treba izposlovati milostni akt Krone, da bi se omogočilo izdajanje pokojnin z v." > zora, to pa samo tistim, ki so brez dohodkov ali ki so nesposobni za delo. si. Pavle Angjelič se strinja s predlogom, ,'osl. Janko Šimrak smatra, da je tako prispevanje dolžnost države in družbe. Dr. Žerjav sta . i predlog, da se ta predlog vrne sekciji v novo redakcijo, kar se sprejme. Posl. dr. Popovio zahteva, da se naredba glede davčne politike odloži toliko časa, dokler se ne izjavi o njej zakonodajni odbor. Zahteval je tudi, da se ta naredba predloži poprej finančnemu odboru. Referent finančnega ministrstva pravi, da to ni potrebno, ker je o njej finančni odbor že razpravljal. Dr. Laza Markovič vpraša referenta, koliko davkov je bilo dosedaj plačanih, nakar ta odgovori, da davki iz Srbije in Črne gore še niso v državni blagajni, iz drugih krajev pa še ni podatkov. RAZDELITEV DRŽAVE NA UPRAVNE OBLASTI. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Jutri ob 10. uri dopoldne bo seja zakonodajnega odbora, na kateri bodo razpravljali o zakonu glede razdelitve države na upravne oblasti. Ob tej priliki bo podal Jugoslovanski klub izjavo, v kateri bo označil svoje stališče. Zagreb, 17. nov. (Izv.) Na uvodnem mestu >Rječk piše dr. Milan Roje članek o razdelitvi države na oblasti. Dr. Roje zahteva za Slovenijo eno oblast s sedežem v Ljubljani, za Hrvatsko in Slavonijo pa največ štiri oblasti. GLAS ZA FEDERALIZEM. Belgrad, 17. nov. (Izv.) V »Pokretu; objavlja predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja Nikolajevič članek, v katerem pravi, da bi bila najboljša rešitev našega notranjega položaja federalizem. NAŠE ZUNANJE POSOJILO. Zagreb, 17, novembra. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da naša država nc bo najela posojila v inozemstvu, dokler vlada ne odobri posebnih sklepov v tem vprašanju, ker je dobila zadnje čase več ponudb s strani finančnih konsorcijev. Ministrski svet se bo najbrže še danes pečal s tem vprašanjem. Dr. Gjurič, prof. finančne vede na belgra ski univerzi, ki je spremljal finačnega ministra Kumanudija, je ostal v Parizu. Dejstvo, da se šc mudi tamkaj, se spravlja v zvezo s podpisovanjem posojila v inozemstvu. ODSTOP MINISTRA ZA VERE. Zagreb, 17. novembra, ^Zagrebški dnevnik« prinaša intervju z ministrom za vere Jovanovičem. ki je izjavil, da jc podal ostavko radi očesne bolezni, in da jo je nameraval podati že pred meseci, pa položaj tedaj še ni bil goden, radi česar je sklenil počakati rekonstrukcije kabineta, POLJSKA IN JUGOSLAVIJA. Bolgrad, 17. novembra. O odnošajih med Jugoslavijo in Poljsko je izjavil novi poljski poslanik v Belgradu Okoczky dopisniku r Novosti«, cla obe državi nista imeli skoro nobenih stikov med seboj. Ko bodo urejene trgovske razmere, se bo doseglo boljše poznavanje. Izmenava produktov, trgovina in izleti profesorjev, novinarjev in dijakov z obale Save k poljski Visli bodo služili medsebojnemu spoznavanju. ITALIJA PRIZNA ALBANSKO VLADO. Rim, 17. nov. (Izv.) Agenzia Štefani poroča, cla je italijanska vlada priznala albansko vlado. SESTANEK MED Dr. BENEŠEM IN Dr. SCROBROM. Dunaj, 17. nov. (Izv.) Po konferenci v Portorose se bo vršil sestanek med češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem in avstrijskim kancelarjem dr. Schobrom. Sestanek ima namen, da se utrdijo posebni gospodarski odnošaji med Avstrijo in Češkoslovaško. Skušalo se bo tudi skleniti trgovinsko pogodbo. AFANAŽA BIVŠEGA KRALJA KARLA. Pariz, 16. novembra. Poslaniška konferenca danes ni, kakor jc bilo pomoloma poročano, razpravljala o modalitetah apa-naže bivšega kralja Karla in razdelitve stroškov na naslcdstvenc države, temveč samo o pogojih, s katerimi bi sc zagotovilo vzdrževanje bivšega kralja in njegove družine. Konferenca je ukrenila potrebno, da dovede prizadete vlade do brze odločitve. »Tisk' je svoBoflen!« Zaplembe našega in ostalega opozi« cionalnega časopisja se množe. Nc mine skoro dan brez zaplembe enega ali drugega lista. Zaplenjena je bila predzadnja Številka mariborske »Straže«. Zakaj? Zaradi do-slovnega ponatisa neke notice iz št. 309. nezaplenjega »Hrvata«! Zaplenjen jc bil »Slov. Gospodar«. Zakaj? Ne vemo in nc razumemo. Čitali smo ga, a našli nismo pri najboljši volji ničesar kaznjivega v njem. Zaplenjena je bila »Naša Moč«. Zakaj? (Nadaljevanje zgoraj!) Zaplenjena je bila novomeška »Sedanjost«, Zakai? (Nadaljevanje glej zgoraj!) Zaplenjen je bil včeraj »Novi čas«. Zakaj? (Nadaljevan e glej zgoraj). Zaplenjen je bil »Naprej«. Zakaj? Zaradi uvodnega članka — ostalo glej zgoraj. Zaplenjen jc bil »Avtonomist« zaradi prevoda iz »Beogr, Dnevnika«. Kdo bo zaplenjen jutri? »Danas ie?mo, sutra nesmo, prekosutra — vrag zna gdje smo!« Kaj pravi ustava o tisku? Vidovdanska uslava ima 2 paragrafa, ki govorita o časopisju, čl. 13. in čl. 138. Na la dva člena ustave se navadno tudi naši policajci sklicujejo. Ker pa očividno nimajo pravega besedila ustave pred seboj, naj ponatisnemo dotične paragrafe po izdaji »Tiskovne zadruge«, ki je brez dvoma avtentična: § 13; Tisk je svoboden. Ne sme se ukreniti nobena preventivna odredba, ki preprečuje izhajanje, prodajanje in razširjanje spisov in časopisov. Cenzura se sme ustanoviti samo ob času vojne ali mobilizacije in sicer za stvari, naprej določene z zakonom. Prepoveduje sc razširjanje in prodajanje časopisov ali natisnjenih spisov, ki obsegajo: a) žalitev vladarja ali članov kraljevskega doma; b) inozemskih državnih poglavarjev; c) narodne skupščine; dj neposrednje pozivanje državljanov, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, ali ki obsegajo e) težko žalitev javne morale. Toda v teh primerih mora oblastvo v 24 urah po izvršitvi prepovedi izročiti stvar sodišču, to pa mora istotako v 24 urah potrditi ali razveljaviti prepoved. Ako se to nc zgodi, se smatra prepoved za preklicano, Redna sodišča odločajo o povračilu škode nezavisno od sodne odločbe o razveljavitvi prepovedi, fl retji odstavek, ki govori o odgovornosti piscev, urednikov i, t. d.( izpuščamo kot brezpredmeten.) Člen 138. prehodnih določil pa sc ^lasi: »Prepovedati se sme izhajanje, odnosno razširjanje časopisov in natisnjenih spisov, ki izzivajo a) k mržnji do države k o t c e -lote, b) k verskemu ali plemenskemu razdoru, istotako pa tudi c) če posredno poživljajo državljane, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, samo če se iz sestavka o č i t o vidi, da jim gre za tako pozivanje državljanov. Predpis čl. 13. odstavka 3., o izvrševanju prepovedi velja tudi tukaj. Ko prestane posebna potreba, sc smejo ti predpisi vkiniti t. zakonom.« Kaj naj ta konfiskacijska manija pomeni? Prepričani smo, da drugega namena in pomena nima, kakor da hoče pokazati »državno avtoriteto« in »močno roko«. Mi nimamo nič niti proti čuvan u avtoritete niti proti močnim rokam, ker imamo močne in utrjene hrbte. Najvažnejša zahteva čuvanja vsake avtoritete pa je, da se čuva nc samo z močno roko, ampak predvsem s pametjo. Tudi stari Rimljani so pošiljali v dežele svojih -prijateljev in zaveznikov« (socii et amici) svoje podkonzule, propretorje, toda to so bili preudarni in razumni možje, ki so znali varovati čast in ugled države brez nasilnih sredstev, po katerih so posegli šele v skrajni sili, n. pr. če je izbruhnil kak obsežen upor. Svobode govora, svobode mišljenja, svobode vere pa niso kratili nikomur. Med njimi so bili veliki državniki, in vsi so shajali brez — Sfran 2. slovenec, a«m tsmm mr, Btev. 261 cenzure. Cenzura je nedemokratična usta-nova. Mi pa silno radi naglašamo, da smo demokratična država, preradi pa pozabljamo, da temelji demokracija na vladi celokupnega ljudsiva in ne samo na vladi ene društvene plasti, in to celokupno lundstvo mora imeti splošno volivno pravico in svobodo tiska, ako hoče svobodno izražati svojo svobodno politično voljo. Kjer ni tiskovne svobode, ni demokracije in ni svobodnih državljanov, ampak tam imamo podrejene podanike, ki nimajo in ne smejo imeti svoje svobodne politične vol e, ampak morajo ukloniti svoja kolena pred voljo oziroma pred povelji vladajočih klik Cenzura ni izraz demokracije, ampak izraz sile. Kadar pa se začne klika ali stranka posluževati nasilnih sredstev za svoj obstanek, je že v dekadenci je pred svojo politično smrtjo. V žilah takih strank tudi cenzura ne učinku e drugače kakor morfij. Še nekaj minut in konec jc. Naši oblastniki tega očividno ne vedo. Naša država in Zveza s Včc-aj 17. t. m. je odločala Zveza narodov na poziv angleškega ministrskega predsednika LIoyda Georgeja o razmerju med Jugoslavijo in Albanijo. Naša vlada je že odposlala v Ženevo svoje delegate in izdelala tudi poseben memorandum, v katerem obširno objasnjuje svoje stališče v albanskem vprašanju, da vsaj v poslednjem trenutku reši, kar se še rešiti da. Kakšno stališče pa zavzema naša vlada glede eventvelne odločitve Zveze narodov, je jasno povedal v »Samoupravi« od 14. t. m. dr. Laza inaT kovic: »Albansko vprašanje spaJa v vrsto onih vprašanj, ki jih je treba likvidirati na isti način, kakor vsa druga vprašanja, ki so nastala vsled svetovne vojne. Z a rešitev albanskega vprašanja je torej merodajna le odločitev zavezniških sil, ne pa odločitev Zveze narodov. Zveza narodov se bavi le z vprašanji, ki so nastala po vojni in pogodba o Zvezi narodov je v tem oziru popolnoma jasna in precizna. Na to stališče se je z ozirom na Albanijo postavila tudi sama Zveza narodov, ko je na zadnjem svojem zasedanju v Ženevi sklenila, naj reši vprašanje albanskih mej in vsa ostala s tem v zvezi stoječa vprašanja veleposlaniška konferenca, ki je izvršilni organ zavezniških sil, ne pa organ Zveze narodov. Vprašanje Albanije se torej tiče samo zaveznikov in Albanije in naša država stoji v tem vprašanju samo velepo-slaniški konferenci nasproti kot organu zavezn. vlad. Konferenca veleposlanikov lahko sklene sklep, ki za naše interese ni ugoden. Toda ta odločitev za našo kraljevino še ni obvezna ipso facto, kajti naša kraljevina se nikdar ni zavezala z nobeno pogodbo, da bo odločitve ve1ep os 1 aniške konference na kratko sprejemala na znanje in jih izvrševala. Z ozirom na politične odnošaje med našo državo in med velikimi zavezniki so odločitve veleposlaniške konference sicer zelo važne in za nas je težko kakšno tako odločitev izpremeniti, toda s pravnega stališča je vsaka odločba velepoJ. konference za nas le predlog, za katerim sloje zavezniške sile z vso svojo avtoriteto. Vsak tak predlog mi lahko sprejmemo ali pa zavrnemo, ker smo tudi mi zavezniška država. Preden pa ga sprejmemo ali odbijemo — če to smemo in moremo — imamo na vsak način pravo, da zahtevamo pojasnila bi da se posluša tudi naše mnenje. To je posledica zavezniškega razmerja, ki obstoja med našo kraljevino in med velikimi silami, ki so zastopane v veleposlaniki konferenci. Odtod pa sledi pomembna posledica, da se morajo vse težkoče, ki bi morebiti nastopile med našo kraljevino in veleposlaniško l.on-ferenco zaradi albanskega vprašanja, iz-gladiti z navadnimi političnimi in diplomatskimi sredstvi. Z nesoglasji in težavami te vrste nima nič opraviti Zveza narodov, kateri pripadajo tudi narodi, ki se vojno sploh niso udeležili ali pa so celo nezadovoljni z zmago zaveznikov.« Dosledno temu stališču ugotavlja .^Samouprava« v svojih nadaljnjih izvajanjih, da je sklicevanje Lloyda Georgeja na Zvezo narodov neumestno in nepravilno, ker Zveza narodov ne more igrati vloge žan-darja za izvršitev odločb zaveznikov. Zato bo naloga našega predstavnika na konferenci Zveze narodov ta, da zavrne pri-stej ost Zveze narodov glede rešitve tega vprašanja, ki je izključno stvar zaveznikov. Sklepi konference v Portorose. Dunaj. 17. nov. Dunajski koresponden-čni urad poroča iz Portorosse: Protokol konference se je že določil na seji predsed-ništva. Podpisal se bo od vseh v Portorose zastopanih držav, tudi od Francije, Velike Britanije in Zedinjenih d,žav. Posamezni dogovori se bodo podpisali od delegatov ra-sled^tvenih držav s pridržkom odobritve po dotiČnih vladah, kar se mora zgoditi do 1. januarja. Sklepi gopodarske, poštne in brzojavne komisije, ki*so svoje delo že dovršile s tem, da so soglasno sprejele dogovore, se bodo še predložili plenarni seji, ki jih bo najbrže sprejela. Podkomisija komisre za promet je svoje delo skoraj končala. Glede vprašania vagonov je došlo do več sklepov, ki dajo upati, da se bodo vagoni mogli uporabljati v čim največji meri. Tudi razprava italijanskega in avstriiskega načrta glede prometne konvencije se bliža svojemu koncu. Zopetna uvedba direktnih tarifov, ki to smatrajo od vseh strani za potrebno, se bo olajšala s tem, da se uvede od Avstrije predlagano izenačenje splošnih tarifnih nrčel za direktne mednarodne tovorne tarife, in sicer naiprej v prometu med narledstvenimi državami z namenom, da se ta določba razširi kasneje na čim večji del evropskega prometnega ozemlja. V zvezi s tem je avstrijski predlog glede uvedbe enotre valute za mednarodre tarife ter ustanovitev skupnega urada za izenačenje prometa, ki pride tukaj v poštev. Končno se ie tudi sprejel avstrijski predlog glede olajšav carinskih formalitet v osebnem in tovornem prometu. Wasfeinoton^a konferenca. VVasliington, 17. nov. Razorožitveni predlogi Amerike se ne nanašajo na zrako-plovbo, ker bi njena omejitev ovirala nadaljnji razvoj zrakoplovstva in škodovala trgovinskim interesom. London, 15. nov. »Tirnes« poročajo iz Tokija od 14. t. m.: Japonski mornariški urad Je brzojavno po lal profpredloge glede razorožitverega vprašanja japonski delegaciji v Washirgtonu. V teh protipredlo-gih ee ti. di, da predlogi državnega tajnika irgl e a Japen. ko zopo tavljajo. Razen tega pro:i Japonska, da se ji število velikih bojnih ladij zviša od 10 na 12. Kakor poroča >Daily Maik iz Tokija, zatrjuje list »Niši šhnpun«, da so predlogi državnega tajnika Hughes« popolnoma nesprejemljivi in da so pravični le ameriškim zahtevam. Poifffcm* novfce, j- Demokratska liestrpljivost. Višji šolski svet sijajno skrbi za šolsko prosveto v Sloveniji. Demokratski člani te prosvetne korporacije nimajo nujnejšega opravka nego delati naklepe proti obveznemu obisku šolarskih maš. Na ustavo se " tem vprašanju ne morejo sklicevati, ker še ni novega šolskega zakona, dokler ga pa ni, veljajo sedaj obstoječi zakoni, v kolikor ne nasprotujejo ustavi, če pa obstoječi šolski 7°' on nasprotuje ustavi ali ne, o tem nima odločati višji šolski svet, ker vsaka tozadevna odločba nadomestuje šolski zakon, ki ga bo še-le sklenil parlament. V tako načelno presojanje je višji šolski svet tem manj poklican, ker je ustava centralistična in ne daje kaki pokrajinski šolski organizaciji nobene take pravice, tem manj ker bi mogli taki sklepi prejudicirati bodočemu za vso državo veljavnemu šolskemu zakonu. Demokratski kultu rnobojneži naskakujejo torej svojo lastno tvorbo. Samo brezmejna into-Ieranca lažidemokritov v višjem šolskem svetu je pravi in edini povod, da se višji šolski svet peča s to kulturnoboino zadevo. Ne morejo dočakati kulturnobojnega šolskega zakona, kakor so ga izdelal? »avstro-slavisti« pri »Učiteljskem Tovarišu«. Največja ironija pri v?em tem pa je, da je stavil tozadevni predlog takoimenovani zastopnik staršev v višjem šolskem svetu, go~p. Franchetti, ki ga seveda v to kor^raeijo niso poslali starši, ampal. bivša kulturno-bojna ma^istratna lrl-ka. + Nehajte varati javnost? Žalostni konec albanske pustolovščine, zaradi kaLre predlaga Anglija bojkot Jugoslavije, bi vladno časopisje rado kakorsižebodi olepšalo. »Slov. Narod« objavlja najmanj 10 druga drugi nasprotujočih brzojavk o tem vprašanju, s katerimi hoče vzbuditi vtis, kakor da to vprašanje še ni rešeno. To je prosto varanje javnosti, ki je tega vprašanja sploh že sita in se le sprašuje, koliko milijard je ta pustolovščina stala. Naša delegata Boškovic in Popovič sta res dospela v Ženevo na sejo Zveze narodov (z zamudo), toda kar se bo tam doseglo, sploh ne bo bistvenega pomena. Konferenca poslanikov v Parizu, ki je namreč ravno s stališča naše vlade edino kompetentna v tej zadevi, je 16. novembra, torej isti dan, ko sta odposlanca naše vlade prispela v Ženevo. vzela na znanje izjavo belgrajske vlade, da sicer proti mejam Albanije, kakor so jih vele ile določile, protestira, odločitev velesil pa f a k t i č n o sprejme in svoje čete iz Albanije u i akne. S tem je vlada sama onemogočila vsako drugo ureditev albanskega vprašanja nego je tista, ki so Jo v principu diktirale velesile, in se bo torej v Ženevi šlo samo za postranske malenkosti, katere bi bila naša vlada lahko rešila, ne da bi poslala v Ženevo posebna delegata z visokimi dijetami. Sploh je vlada v albanskem vprašanju postopala naravnost škandalozno. Znani poslanec ^oci-alnodemokratske stranke poroča v 2ol. številki »Napreja« iz Belgrada, da je albansko pustolovščino aranžiral Pašič sam, ne da bi niti člane kabineta o njej obvestil. se popolnoma strinjamo z »Naprejem«, ki pravi: »Vlada, ki je kriva albanskega zločina in prelivanja krvi, zasluži, da pride na zatožno klop.« V zadregi. Posledice ustave, ki jo je sklenila demokratsko-radikalno-samostojna koalicija, so vedno hujše in spravljajo njene očete v vedno večjo zadrego. Koliko se je v našem časopisju pisalo proti določbam o upravni razdelitvi, kakor jih je fiksiral ustavni načrt vladnih strank. Vse zaman! Vladne stranke so bile gluhe in slepe. Danes se že na vseh koncih in krajih države bunijo proti vladnemu skrpucalu, imenovanemu »predlog zakona o podeli zemlje na oblasti V vsej naglici je vlada zmašila ta predlog v roku, ki ga določa ustava, in ga predložila »narodni skupščini v pokoju«. Noben vladni član ee za to skrpucalo ne ogreva in pripravljeni bi bili vsi na vsako izpremembo, ako ne bi bili vezani po — ustavi. Tok-) .ne vedo ne kod ne kam. Iz zadrege naj bi jim pomagala opozicija, ki se pa za to vladno skrpucalo ne zmeni dosti, tako cla je po vsej pravici naglašal neki vladni list, da pišejo proti temu vladnemu 3krpucalu mnogo več listi vladnih kakor oy'o:cp"1iMli °t"itk. Čisto ■-"'.ravno. Mi na primer smo bili in smo za eno up-ivno oblast v Sloveniji, po sprejeti ustavi je pa sedaj to nemogoče, ker nobena oblast ne sme presedati 700.000 prebivalcev. To se je pa izkazalo za neumnost Treba nasveta. »Jutro« nas je že v drugič pozvalo, da bi o zadevi pisali in vladnim strankam iz te zadrege pomagali. Kar ste sami skuhali, le sami poluckajtel -j- Naš »finančni program«. O tem žalostnem poglavju naše državne uprave piše belgrajska demokratska »Politika« od 14. t. m. v uvodnem članku ined drugim: »Naš finančni program? Zastonj ga iščete v stenoqrafskih zapisnikih narodne skupščine ali v vladnih deklaracijah ali v govorih finančnih ministrov v zadnjih letih. Finančnega programa nimamo, ali vsaj ne vidimo ga ne in ne vemo zanj. Kar vidimo, to je silna masa denarja, ki prihaia iz državne blagajne. Odkod ta denar? Hm, le poglejte pakete bankovcev, s katerimi država plačuje svoje obveznosti. Na njih stoje pečati Narodne banke, ki se še niso do dobra osušili. To je glavni vir naših dohodkov, to je naš finančni program.« — Lep program to! Zato je cena dinarju tako visoka. + Sv. stolica in razorožitev. Povodom •vvashingtonske konference priobčuje Puc-ci v »Corriere d' Italia« članek, v katerem opozarja na sv. stolico kot prvo zagovornico razorožitve. Sv. stolica je edina vlast na svetu, ki brani zgolj moralne, interese in ne zasleduje nobenih postranskih ciljev. Že v noti 1. avgusta 1917, velesilam je papež označil kot edino pot do svetovneg;\ miru razorožitev in razsodišče. Razorožitev naj se izvede dejansko na ta način, da se odpravi vojaška dolžnost, a razsodišče naj se uveljavi z bojkotom proti državi, ki bi se ga ne hotela poslužiti. To je bila misel sv. stolice 1. 1917. in taka je tudi še danes. Ako ima vvashingtonska konferenca pred očmi v resnici le blagor človeške družbe, se bo morala oprijeti te misli. + Vprašanje Egipta. Dočim so Angleži že davno razširili vest, da hočejo dati Egiptu popolno samostojnost in se tačas pogajajo z Adly pašo o avtonomiji Egipta, pa zidajo sami v Egiptu nove vojašnice in druge vojne ustanove. V Kairu grade mogočno brezžično brzojavno postajo in razširjajo vojaško letališče. V Egiptu nihče več ne verjame, da bi Angleži v resnici nameravali dati deželi znatnejše svoboščine. Pogajanja z Adly pašo imajo le namen, da se stvar čim dlje zavleče. Tako poroča iz Kaira dopisnik »Ere Nuove*. Colomba. t Prosper Merimee. — Poslovenil —2—. Uvod. Slovencem pisatelj naše povesti ni povsem neznan. Poznamo ga v prevodu njegove novelice Matteo 1-a'^one,1 ki je ^ravi biser francoskega pripovednega slovstva XIX stol. Lolj bi ga pa še morali poznati po operi Carmen, ki je prirejena po njegovi pove Ji Carmen. V naslednji pojesti stopa pred na3 v svo'em najobsežnejšem pa tudi najboljšem delu Co'orr.ba. Pro per Merimee se je rodil 23. sept. 1803 v Pc' 'zu. Cče mu je bil priznan slikar in prefe or na visoki šoli lepih umetnosti, maii je bila tudi umetniško nadahnjena in zlasti spretna v portretu. Tako je naravno, da je podedoval tudi Prosper umetniško čutečo naravo in talent za Blikanje. Po dovršeni gimnaziji, kjer pa ni kazal nikakih izrednih zmožnosti, se je ltoil pravnega študija. V tej dobi je začel re^no in veliko delati: poglobil je svoje znanje že zmlada v družini pridobljene in priljubljene angleščine, naučil se je španščine in ruščine in še drugih tujih jezikov. Prevedel je iz ruščine nekaj Ruskina, Turgenjeva in Gogoljeve »Mrtve duše« in »Revir^ja::. Proučil je v tem času tudi skoro vsa evropska slovstva. Kako globoko se je znal vživeti v tujo duševnost, nam kažeta nje-včasih že na krutost meječim hladnim pri- ' Prim. »SIovenec< leto (1920), It 4. 5, 6: Mateo Falcone, preslavJ' ^ » govi deli, s katerima se je predstavil širši javROoti in vzburil več ko cclo Francijo. Irdal Je nrmreč najprej zbirko kratkih dramatskih prizorov in jih podtaknil španski igralki Clara Gozul, ki ji je napisal tudi življenjepis, čeprav ni živela nikdir. Javno t mu Je nasedla toliko bolj, ko je opremil nekaj izvodov tudi z rjeno sliko, ki pa ni predstavljala nobenega drugega ko njega samega po neki sličici slikarja Delšclu-ze. — Komaj se Je prvo razburjenje poleglo, že je vrgel v mirne vode romantikov drugi kamen, ki je javnost še bolj vzvalovil tako, da je • oglo drugo razburjenje daleč prek o Franc'je. fzdal je zbirko ilirskih narodnih pesmi, ki jih je prestavil po zbirki Magloncrvlfia (napisal mu je zopet življenjepis in opremil zbirko s komentarjem in opombami), a vse pesmi od a do z so njegovi lastni proizvodi. Goethe je hitel opozarjat nemško javnost na to pristno narodno blago. Puškin pa jih je prestavil nekaj na rusko v trdni veri, da ima pred sabo pristne dalmatinske narodne pesmi. V tem času si je nabral tudi obširno zgodovinsko znanje. Po končanih študijah je stopil v urad in postal zve ti pribočnik ministra d'Argout, ki mu je bil po vrsti vodja morna-| riškega, trgovinskega in notranjega mini-| strstva. Po teh službah se je silno dolgoča-j sil in sam ni vedel, kaj pravzaprav išče na takih mestih. L. 1830. se je po Franciji začelo uničevanje starih zgodovinskih spo-menikov na debelo. Vlada je bila prisiljena poseči vmes in je sestavila odbor v var-i stvo spomenikov, ki mu je bil duša naš MFaktk v »Slovencu« št. 215 L 1. — Št. Vid pri Lukovici. Dne 15. t. m. Jo po kratki bolezni umrla gospa Klara Tavčar, soproga davkarjeva. Pokojna je bila verna in skrbna gospodinja. N. v m. p.! — Poročil se je dne 13. nov. 1921 na Viču narednik Dravske div. obl. Joško Rožanc lz Cerknice z gdč. Milko Plaveč iz Rožne doline pri Ljubljani. — Nove poštne znamke. V kratkem bomo dobili nove poštne znamke namesto onih, ki imajo podobo kralja Petra. Nove znamke bodo nosile podobo kralja Aleksandra in jih bodo natisnili na Dunaju ali v Zagrebu. — Nesrečna smrt urednika >Lavora-tora«. V nekem hotelu na Reki so našli mrtvega urednika tržaškega J-Lavoratora«; dr. Cezarja Leassaro. Pozabil je bil zapreti plin ter se je zadušil. — Ofenziva v tržlškem Sokolskem domu. Iz Tržiča uam poročajo: Na Martinovo nedeljo je So-kolsko druStvo priredilo »Martinov večer«. Ker jo bilo vina ln žganja precej na razpolago, so postali udeležnlki Martinovega večera bojeviti. Po načelu >SokoL vestnika« L IV., str. 69: >Kdor prizadene Sokolu en udarec, vrni mu tri!«, so nekateri tržiški Sokoli planili na lanta Frlana Viktorja, ga pretepli, mu zadali uevarne rane na glavi, obleko so mu raztrgali, da je Sel ve« raztrgan in okrvavljen domov. Pri tem so si stekli najlepše zasluge: največji tržiški Sokol Winter Fran, trgov, pomočnik in propadli kandidat liberalne stranke št. 21. V sokolskem programu ga je skušal doseči tudi Hlažek Jeglič, »udi propadli kandidat liberalcev št. deset i dve! Da ne bi ta dva omagala, jima je pomagal tudi Kari Bocak. Vsi ti trije bo sicer navdušeni Jugoslovani od leta 19181 Tudi na Kofcab t planinski koči more vsak tujee občudovati sokolsko kulturo. V spominski knjigi je ovekovečen ta-le značilni spomin: >2ivio tržiški Sokoli — piokletl Orli!« Čudili smo so včasih, ko »o se v Kovorju funtje stepli. In sedaj j« re« ne vemo, ali so »e Kovorskl fantje učili pri tržiških Sokolih ali narobe! Dejstvo je, da leži Sokolski dom tržiSki v Kovorski občini, in odtod si lahko razlagamo to medsebojni vplivi — Pozor pred agitacijo u potovanje v Nemško Avstrijo. V Mariboru so oblasti že zdavno prišle na sled veliki slepariji, ki jo uganjajo najbrže od Nem. Avstrije plačani brezvestni agitatorji tt našim delavstvom zlasti rudarji. Nevednim, z nagimi razmerami nezadovoljnim delavcem prigovarjajo ti agenti, naj se Izselijo v Nem. Avstrijo, kjer dobo za malo dela voliko plačo In kjer je sploh življenje ceneje kakor pri nas. Za potovanje preko meje jim ni treba dokumentov. In ramo to Je nn celi slepariji rea. Družba mora biti dobro organizirana. Ima svoje zastopnike po rseh naSih rudo-kopih, posebno podružnico v Kočevju in ob avstrij-8l'! meji. Ko pride transport lakih sapeljancev v Maribor, jih od tu spremijo po stranpotih preko ■noje. Toda komaj prestopijo avstrijska Ut, ie jih primejo avstrijski orožniki, jili tirajo do postaje, kjer morajo plačati navadno vse, kar imajo pri sebi našega denarja in sicer plačajo to kot kazen, ker so prekoračili mejo brez predpisanih dokumentov. Pa to ni še vse. 2rtev ne odpošljejo na obljubljeno delo in v lepše življenje kakor so agenti obljubo-vali ln seveda lagali, marveč pošljejo jih po od-gonu preko meje nazaj. Na naši obmejni postaji čaka te žrtve Se nova kazen tudi radi potovanja brez oblastvenega dovoljenja. Ko so na tak način prišli ob ves svoj denar in odsedeli kazen, romajo zopet navadno po odgonit nazaj v domovinsko občino. Le malo komu «e posreči, da uide, pa tudi takemu je kmalu žal, da Je nasedel agentom. Obstoja sum, da je avstrijsko obmejno orožništvo v sporazumu rt te vrste sleparijo, ker rdpado veliki del teh glob v jugoslovanski vabiti na orožnika, ki je tako žrtev prijel. Čeprav se je že svoj čas svarilo pred takimi sleparji, se pri nas posebno na Kranjskem najdejo še vedno ljudje, ki takim sleparijam verujejo. Dolžnost vseh delavskih organizacij, pa tudi oblasti Je, da se tem sleparijam napravi energično konec. — Tatvina v kapelici M. B, v Jakov-cah. Pri Jakevcah stoji mala kapelica, v kateri je Manjin kip. S tega kipa je bila ukradena 35 cm dolga srebrna verižica, par uhanov z vezanimi okraski v podobi cvetlice, kateri so bili kupljeni pred 100 leti za 26 starih »cvancgarc«. Tat je poskušal okrasti tudi nabiralnik, kar se mu pa ni posrečilo. Škode jc približno 2700 K, — Juridični alraanpb izide v naikraišem času. Vsebina: organizacija sodišč. državnih oravdništev, imenik advokatov in notarjev kr. SHS, _ organizacija upravnih oblastev. aodne oristoibine v smislu uainovejših naredb, različni lormularii. koledar i. t. d. Almanah bo dobre služil dnevni uporabi advokatov, notarjev in drugim privatnim nodjetiem. Z almanahom je storien prvi kor?k k skupnemu delovanju na tem ooliu. Pošiljal se bo priporočeno po položnici. — Izgubil se je 141etni Vladislav Toni iz St. Gotarda pri Trojanah, okraj Kamnik. Deček je vftke postave, podolgastegn obraza in kostanjevih las. Kdor bi ga izsledil, so prost, naj naznani to županstvu v Trojane. — Tatvina. V rudniku Senovo pri Rajhen-burgu je bilo blagajniku Hlebcu ukradenih 40.000 kron, ki so bile namenjene za izplačevanje rudarjev. Orožnild w> aretirali nekega rudarskega ze-mljemerca ln njegovo ženo ter ju izročili sodišču. — Nesreča. Marija Pire, posestnikova žena h Vodic je Jedla bonbončko. Med kašljem jI je pa skočil bonbouček v sapnik. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. — ličen se: Iwan Krištof iz Sinčevasi, Iliia Bučič iz Srema. Janez K'ančar iz Lužar-jevega Seia, Černe Siegirid iz Reke pri Kočevju, Franc Kmet z Mirne, Franc Koštomai iz Arjarasa, Avguštin Podmenik iz Trbovelj, Frančišek Kovač iz Konjic, Popit Tomaž z Drenovega Griča, Anton Robnik iz I iubnega pri Celiu, Vaietič Zora iz Sarajeva, Milan Gre-gorič iz Bovca, Helena Ncrscbdorfer iz Šra-tovcev. Marija Doberšek iz Trnovca, Josip 1'ertler z Dunaia. Jožef Velikonia iz Sv. Jakoba, Justin Hriberšek iz Petrovč, Viktor Ce-lenšek iz Petrovč. Ivan Kosirnik iz Zg. Šiške, 15 letni Viktor tz Loke pri Zidanem mostu, Miha Piškur iz Predgrada, Kselman Ivan iz Pekrov, Stanislav Ružak iz Zagorja, Pavel Stosintfg iz Maribora in Jožef Celofiga iz Doline. Vsi navedenci so osumljeni tatvine ali pa goljufije. Koroške Cenjeni gospod urednik, V nedeljski številki 13. t. m, ste priobčili iz kor. na- j cijon. lista »Freie Stimmen« vest, kako j »štimce* hujskajo proti domačim koroš- ; kim Slovencem in poživlja'o kor. vlado, da naj vzpričo velike stanovanjske bede kratkomalo pomeče vse Slovence-domači-ne iz njih stanovanj. Toda stvar je resna in ima globlje korenine, kakor bi se mislilo, V Celovcu živi neka Slovenka že nad 17 let s svojo materjo. Prosila je za avstrijsko državljanstvo ter vložila po vseh predpisih opcijsko prošnjo na avstr. zvezni svet na Dunaju, kamor se morajo vse tozadevne prošnje vlagati, Pripomnimo, da v tem avstr, zveznem svetu sedi tudi zastopnik koroške vlade, 'l eda avstri ski zvezni svet je tej koroški Slovenki, ki že nad 17 let biva v Celovcu, in ki ji je po mirovni pogodbi na prosto dano, da lahko optira za Avstrijo, odbil njeno opcijsko prošnjo in sicer s sledečo — smešno motivacijo: da sie den Bevvels der Zugehorigkeit der Mehrheit der Bevoikcrung čsterreichs nacb Rasse und Sprachc nicht erbringen konnte, dacher: abgewiesen. (Ker ni mogla doprinesti dokaza pripadnosti k večini prebivalstva po rodu in jeziku, zato jc prošnja odklonjena! Dobesedno prestavljeno!] Gejte, dragi gospod urednik, tako sc godi v resnici z našimi kor. Slovencil Kdo jih ščiti? NihčeJ Kje je naša vlada, kje so Eoslanci, ki bi se zato brigali? In mi v jubljani in drugod po celt Jugoslaviji po- ; nižno, mirno, trpimo, da se Nemci, ki niso naši državljani, košatijo, šopirijo in udobno živijo v najlepših stanovan ih Tudi tu bo treba enkrat temeljito pomesti. — Zob za zob! Saj ne izzivamo mi, ampak avstrijski Zvezni svet! — Kdor zaničuje se sam, podlaga jc tujčevi peti! — V prvi vrsti bo treba stanovanjske revizije pri Nemcih in to brezobzirne! Nemška kultura. A. Janežičer spomenik — na Št. rupertskem pokopališču v i Celovcu so nemški celovški kulturon :i j odnesli s pokopališča. Nemško b o sc samo ob ob sebi obsoja. Tudi turni čin ne sme iti brez sledu n Koroška oos. avstr. vlada naj sc stavi na odgovor. — Ali ne bi bilo dobro, da bi sc Janežiču postavil nov spomenik? štajerska ncivice. S Največji zvon v Sloveniji so vlili sinoči ob 9. uri v mariborski zvonarni Den-zel. Zvon je iz brona in tehta 2800 kg. Ima glas b. Namenjen je za Konjice. Vlivanju je prisostvovalo mnogo občinstvo, duhovščine in tudi mariborski župan Gičar. V delu je še drugi zvon za Konjice, ki bo težak 800 kg (glas es). Ennk zvon bodo vlili tudi za Petrovče. S Zagoneten slučaj v Mariboru. "Neznanec, o katerem smo včeraj poročali, da se je izdajal za vojaškega kurirja in se vrgel z drugega nadstropja hotela »Stadt Wiem, je včeraj dopoldne umrl v vojaški bolnici. Zakaj je izvršil samomor, še ni pojasnjeno. š Samomor. Včeraj zjutraj se je v gostilni sZlati konjiček.: v Vetrinjski ulici v Mariboru ustrelil brezposelni ključavničarski pomočnik Anton Kališnlk. Težko ranjenega so prepeljali v javno bolnišnico. š Prepiri med obmejnimi organi. Ugled naše države napram Avstriji je največ trpel od strani, od katere bi sc kaj takega najmanj .».melo pričakovati, to je od strani naših obmejnih organov. Financarji in orožništvo se niso mogli razumeti, Kakor je iz porotnih razprav v Mariboru znano, je prišlo cclo do javnih nasilstev z žalostnimi posledicami za oba dela, V zadnjem času se jc razvilo med obema stražama tudi r Kaplii, torej na najbolj eksponi-ranem obmejnem državnem kraju, tako hudo sovraštvo, da se je moralo ž njim ponovno pečati kazensko =odiščc v Mariboru. Selc zdaj upamo, da je strojen konec tem prepirom, ko Je obdolžitelj orožništva, finančni organ M., bil pri kazenskem senatu po ponovnih razpravah končno in zelo milostno obsojen ua 200 K globe. Odpustili so mu vso druge grehe, obsodili ga samo radi obdolžitve, dn orožništvo tihotapi preko me|e iz Avstrije in da sploh podpira nemške tihotapce, česar pa ni mogli nobena predlaganih prid potrditi. Kakor cariniki, se tudi obmejni finančni organi čuiijo vse prpveč samostojni; radi se pokoravajo svojim višjim, nočejo pa priznavati poleg sebe in svoje oblasti tudi Se druge ofblasti. Ti večni obmejni i prepiri so bili tudi največ vzrok, da smo dobili še hujše zlo: Wranglovce, granične čete, pod katerimi trpita tudi oba dotlej »e prepirajoča dela. š Najemninski vinar za ptujsko mt-slo. Pokrajinska uprava i c dovolila pobiranje naiein-iiinskci'a vinaria od letne najemnine do 800 K 8 odstotkov, do 1600 K 12 odstotkov in nad to svoto 15 odstotkov, počenši s J. januariem 192t. Vrhutega ic dovolila pobiranje I odstotka od naiemnine kot kenalsko pristojbino. Najemninski vinar in kanalsko pristojbino plaču-ieio breziziemno vsi najemniki fnodnajemnikij in hišni lastniki za prostore, ki jih uporabljajo. Ker ie došel odlok pokr. uprave še le 9. oktobra t. L. se dostavita hišnim lastnikom meseca novembra dva računa: prvi ic redni mesečni račun, dru<*i za diference od preteklih 10 mesecev, Najemnikom foodnaiemnikotnl sc ie doklada predpisala na vodlagi napovedane naiemnine za dobo od t.l. dn 31. X. t. 1., do hišnih lastnikih na magistratu od 17. do 20, X. t. 1„ hišnim lastnikom pa na podlagi orediMsa dnvčnega oblastva za preteklo leto. Porotniki za porotno sodišče Maribor, Za poroto, ki se prične dne 12. decembra so izžrebani sledeči glavni porotniki: Vidmar Anton. oos. mizar. Studenice. Maribor: Lešnik Ludvik, posestnik, Št. Ili: Roiko Ivan. posestnik. Muretinci. Ptui: Kekec Peter, posestnik, Bukove«. Ptui: Ferk Janez, gosti! , Pesniški dvor: Marin Janez, posestnik. Bezina; Koro-nec Franc, sodavičar, Studenice; Kreuz Avgust, ključavničar, Ormcž: Snmnstar Ludvik, posestnik, Sn. Polskflva; Maluš Hinko, kovač, SI. Bistrica; Kavčič Franc, trgovec. Studence; Kodrič Ivan, trgovec, Fram: Toplak Alojz, posestni, Destinci, Ptui; Peklar Matiia. posestnik, Sr>. Jakobski reskrbovaJa delavstvo s cenenimi živili. ij Starešinski sestanek se vrši v petek dne 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Akad, doma. Ref. tov. dr. M. Peterlin: >0 situaciji orlovstva v naši državi.« Vabljeni tudi člani kat. akad. društev. Pred sestankom ob 8. uri odborova seja v društvenih prootorih. — Predsednik. lj Sestanek odsekov, napovedan za ponedeljek zvečer ob pol 8. uri v prostorih Krekove Prosvete v Alojzijevišču, se pre loži na naslednji torek dne 22. n o v. ob isti uri. lj Carinski tečaj. Vpisovanje v cq"inslci tečaj na državni trg. šoli (Kongresni trg 2) se vrši še do ponedeljka, t. j. vštetega 21. t. m. Vse informac"" lede tečaja daje ravnateljstvo trg. šole. lj Gostilne priporoča ljubljansko Jutro«. Najprej je delalo reklamo za vinsko klet v »Unionu«, sedaj pa za znano gostilno pri »Fajmoštru«. V tretje gre rado — sedaj pride na vrsto znana gostilna na Ahacljevi cesti. lj Zahvala. Družine Slresen-Zabkar in Sar-tori iu g. .Janez Stresen so darovale za reveže v Trnovem Vincencijevi iu Elizabet ni konferenci fiOO K namesto .venca na grob f Janeza Stresen. Bog plačaj! li Dram. odsek coverieništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico vprizori na splošno želio ponovno L. AnzengruLerievo narodno ii?ro »Kri-voprisežnik« in sicer v nedelio, dne 20. t. m, nb polosmi uri zvečer v Liudskem domu v Ljubljani. Tako bcr omopočeno udeležiti se predstave tudi tistim, ki niso dobili vstopnic k prvi uprizoritvi. Tovariše invalide, vojne vdove, kakor tudi invalidom naklonieno ob- činstvo vabimo, da se v čim obilnejšem številu udeleže naše prireditve. Vstopnice se dobe v predprodaii v trafikah če. Severieve v Še-lenburčovi ulici ter g. Koželi-a na Sv, Petra cesti 95. in pri blagajni na dan predstave od polsedme ure zvečer dalje. li Umrli so v Liubliani: Mariia Štirn sobarica, 30 let, — Jera Kosten, užitkarica, 52 let. ■— Leopoldina Černe, natakarica, 26 let, — Helena Juvan, nožarieva hči. 2 leti — Ervin Ferjan, reienec, 4 mesece. — Rudolf Janša, novorojenec, 13 dni. — Mariia Miklavc, meščanska učiteljica, 39 let. — Valentin Avbelj, pekovski mojster, 41 lei. — Uršula Mantinifer. obč. uboga, 54 let. — Bogdan Otrin. šiviliin sin, reiencc, 4 mesece in pol, Hmšm piedišče. Drama. Petek, 18. uovembra: Komedija zmešnjav. — D. Sobota, 19. novembra: Kozarec vode. — E. Nedelja, 20. novembra: Popoldne ob 3 uri: Komedija zmešnjav. Izv. Zvečer ob S. uri: Revizor. Izv. Ponedeljek. 21. novembra: Komedija zmešnjav. A. Torek, 22. novembra: Zaprto. Sreda, 23. uovembra: Borba. — D. Četrtek, 24. uovembra: Ljubezen. Petek, 25. novembra: Bevitor. — Opera. Petek, 18. novembra: Zaprto. Sobota, 10. novembra: Dalibor. — Nedelja, 20. novembra: Evaugeljnik. — Izven. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto. Torek, 22. novembra: Koncert prvega solista moskovske opere P. Holotkova in primatlone zagrebške opere Wosel-Folla. — Izven. inKiEa^or-asFSisssaB^ — Izven. B. B. Sreda, 23. novembra: Labudje jezero. Četrtek, 24. novembra: Tosca. — C. Petek, 25. novembra: Zaprto. pr Znameniti baritonist Pavel Holodjkov ji: pel ponajveč v Moskvi v operi Jimina. Močni, baržunasti glas in fina igra sta mu priborila med ruskimi pevci blagozvočno ime. Kmalu so ga začeli zvati na druga gledališča. V Odesi, Harkovu, Kijevu gotovo še do danes ni;,o pozabili njegovega imena. Zaradi neurejenih razmer v Rusiji je moral bežati. Sedaj je angažiran v Belgradu, kier poje v operah Ri-goletto, Pagliacci, Oniegin, Traviala in drugih. Ljubljansko občinstvo bo gotovo z radostjo sprejelo znamenitega pevca, ki nastopi v Ljubljani prihodnji torek. 22. t. m. ob 8. uri zvečer v opernem gledališču. Z njim vred nastopi tudi zagrebška orimadona Vesel-P o 11 a. Vstopnice se dobe od danes naprej pri gledališki blagajni. pr Dr, A. G-sar-jeva brošura »Gdiomki socialnega vprašanja« se dobi pri Nič m a n u, Cena 2 din. pr Dr. Ilešič Fr., Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. — Strani 287. Cena mehko vezani knjigi 18 din. 50 p., po pošti 1 din. več. — llešičeva Vežbenica ni samo slovnica, marveč, tudi vadnica (vežbenica) obenem. Ne navaja samo pravil, ampak za vsako pravilo tudi veliko število vaj iu nalog. Poleg tiskanih cirilskih tekstov ji je pridejai'0 tudi celo vrsto pisanih in sicer v različni pisavi. Na ta način se najlažje vadimo v pismeni cirilici. — Knjiga bo izvrstno služila tudi samoukom. Naroča se pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Prešernova ulica 54. pr Ivan PodržaJ, Slike t naie rivijere. Str. 48. Cena izvodu 3 din. Ves dohodek je namenjen penzijskemu fondu jugoslovanskih časnikarjev. (ž:a dvabramo objavo v tetlnu se munisa 1® hpon.t BARVNI TRAKOVI, PAPIR. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 3 BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE A. Stadler, Sv. Petra cesta št. 23. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T, Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10. d Danka. V soboto, 19. t. m„ ob pol 8. uri zvečer sh bo v vel. dvorani Akademskega doma vršil izredni občni zbnr Danice s sledečim dnevnim redom: 1, Volitev voditelja rrogramatično informativnega tečaia za društvene novince. 2. Slučajnosti. Takoj nato se bo vršil prvi diskusijski večer, na katerem bo predaval g. Fr. Zabret mO tisku«. Tovariši Daničarji, palnoštevilno! Tovariši Zarjani in gg starešine, vljudno vablienil — lic, presd. d »Zvezda«. Danes ob 6. uri ie sestanek v Liudskem domu (II. nadstr.l. — Podoredsed. SCssl I® i taftaid - So j® zna! FeSStfp - Sfubrcs! a*< i. ubi ottn ^06 m n m. vr..n hierencu v O Nebo, '.'etrov 0-8 obl. 734-2 733-1 9-5 0-7 0-7 obl. obl. t'a avino v mm OGLJENI KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul, 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13, KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Irančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1, MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. PARNA PEKARIIA Schreya nasl. Jak fb Gradišče štev. 5. Kav- PISALNI STROJI. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICTJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št 7—9. Uher F- & A.. Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Kcšak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. S žuran Martin, Mestni trg 12. vršilce: RAZMNOZEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopatic Valvazoriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta "M. URARSKA P OPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) (Za dvakratno obiavo v tednu s( rn juna 16 kron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO černe Lod., Woltova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV« Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton. Stritarjeva ul. 7. Inserfrajte v Slovencu! Ljubljanska a v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Trstu, Ssrajevu, Garid, Celju, Mariboru, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000. Se priporoča za vse v bančno široko spadajoče II Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov'« posle. Prodaja srečke razredna loterije. II Banka, Ljubljana. — Telefon št v. 261 in 418. Globoko potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežaJostno vest, da se je naš 9rčno ljubljeni, dobri sin in brat, gospod ANTON BERGANT strojevodja južne železnice danes 16. t. m. ob 11. uri dopoldne vsled nesrečnega padca z vlaka, po osemdnevnem trpljenju v 35. letu starosti, preselil k svoji ljubljeni ženi v večnost. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 18. t. m. točno ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče y Dravljah. Bodi mu ohranjen blag spomin. perfekten v delih ______^gjj^jj S. *Vf S S £ »a zlato iu kavčuk. iSeo službe. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravništvo pod šifro »Zobotchnikc 1195. Ivan Košak, prog. delavec v Depalivasi, j okr. Kamnik, ne piača nobenih dolgov, i katere napravi njegova žena Marjeta Ko- 1 šak na svoje ali njegovo ime. 4208 , j i prodam. Poizve se pri E. Cernicu, zidarski mojster, Dravlje 100 pri Ljubljani. nemeblovani, v sredini i Ljubljane, se oddasta s 1. decembrom t. i. Naslov pove upravništvo »Slovenca.« 4205 4211 Zgornja Šiška, dne 16. novembra 1921. Žalujoča mati, brat in sestra. fi f» ORIENT družba z o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošiča?a c. 4. nasproti hotela „Unioa". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kle,a. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. Rožiče In dalm* smokve več vagonov prodaja Toraasovlč I Vfskovfč ili ■iimuiniiiiiiiiiii ii i ii iiimiiiiiiii ii ii m iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiMiiiiiniiiii Zagreb, Palmotičeva ulica br. 22. Tel. 12-58. »ivii Popravljanje punčk in igrač. Postrežba točna. — Cene zmerne. JOS. KUŠLAN, LJUBLANA Nunska ulica št. 19, II. nadstropje. ZnrilOfri velika tip o mala miza, UliSdSI, stenska Ul O, preproge iu j slike takoj naprodaj. Rimska cesta 24 I. j raste, liša,e od trtfn u)c pri Človeku in živalih iiaftotmaziSo, ki je brez duna m ne maže perda. 1 lonček za 1 osebo oo pošti 15 kron pri T...N&OC3, lekarna Ljubi,ana. SiovsnSja. Monštranca in kelih s pate-nami naprodaj. Izvor neoporečen. Fiirber, Klagenfurt, Getreidegasse 3. 4217 žaga na paro ali vodo, skoro nova, kompletna, za ustavo gotova, in kompletna garnitura jeklene stiskalnice za olje, se takoj ceno prodasta. Lcriarski mlin v Sotmi, pošta Bogašavci, Prekmurje. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode in okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani nameravata zgraditi j v Ljubljani na stavbišču ob Miklošičevi cesti nasproti justične palačo skupno uradno poslopje in razpisujeta za pridobitev načrtov javen natečaj, ki je omejen na arhitekte, prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se morejo tudi inozemski arhitekti, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti. Osnutki, ki jih je v zmislu razpisanega programa in pogojev izdelati v merilu 1 :200, morajo biti izročeni do dne 15. januarja 1JJ22 ob dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2, I. nadstropje, v zapečatenih ovojih z geslom. V presojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gospodje: Ing. Anton Klinar, gradbeni direktor kot predsednik. Dr. Demeter Bleivveis, šelzdravnik okrajne bolniške blagajne. Iug. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehniške srednje šole. Ing. Ciril Koch, mestni višji gradbeni svetnik. Ivan Kocmur, ravnatelj okrajne bolniške blagajne. Dr. ing. Alojzij Kral, univerzitetni profesor. Ing. Matko Prelovšek, mestni višji gradbeni svetnik. Dr. Anton Sagadin, ravnatelj delavsko zavarovalnice. Ing. Viktor Skabernfe, višji gradbeni svetnik. Vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade, in sicer: I. nagrada v znesku 10.000 dinarjev. II. nagrada v znesku 7.000 dinarjev. I1L nagrada v znesku 5.000 dinarjev. Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od presojevalne komisije v nakup priporočeni, je določenih trikrat po 2500 dinarjev. Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisne pogoje in druge podatke dobijo interesenti poštnine prosto pri podpisanem gradbenem odseku. V Ljubljani, dne 14. novembra 1921. Gradbeni odsek Delavske zavarovalnice zoper 4181 nezgode in Okrajne bolniške blagajne. Jugoslovaos Postni ček. rač. St. 11.323 Telefon štev. 54. Marijin trg štev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge In v!oqe na tekoči račun ter Jih obrestnle po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po doqovoru. Denarni promet v lanskem letui 128,000.000 kron. Trgovski krediti pod najugodnejšimi poboji. i zavod Brzou naslov: Jugoslovanski kredit L ubijana. Wo!fova uišcažt.l. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. čl' t'h brez odb't'-a. Izvenl ubljanskl viagatel l dobe poštne po o-niče. Izdaja čsVo, nata-nlca in akrad]lla na vknjUbo, poroštvo, vrednostne papirje m na blago, ležeta v javnih s*ladUih. Jamstvena glav« ca 2 in pol milijona kron. Z votl e neposredno pod državmSm nadzor l' oni. CM 2 b