Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna Inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
i
Leto XXIII. - Štev. 10 (1141)
Gorica - četrtek, 11. marca 1971 - Trst
Posamezna številka L 70
SPLETKE OB PREKOPU
Preden so angleški škofje sestavili svoje pastirsko pismo, so vprašali vernike in katoliške ustanove ter organizacije, naj povedo, za katera moralna vprašanja želijo, da se škofje ob njih izjasnijo. Seveda ni šlo pri teni za kak plebiscit, da bi verniki odločili, kaj je dobro in kaj ni dobro; tudi ne za željo, da bi spremenili božje zapovedi. Ljudje so le povedali, ob katerih problemih potrebujejo večje jasnosti.
ZAPOVED LJUBEZNI
Škofje predvsem poudarjajo, da je naš vzor in učitelj Jezus Kristus. Zapoved, ki nam jo je dal, je zapoved ljubezni: Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ni druge večje zapovedi.
Vsi priznavajo, da je ta zapoved najvišji ideal za človekovo ravnanje. Pri uresničevanju te zapovedi v praktičnem življenju mora biti kristjan zgled svetu. Kristjan mora graditi božje kraljestvo na svetu v pričakovanju popolnega božjega kraljestva v večnosti. Krščansko življenje mora potekati v luči večnosti.
Kristjanova ljubezen do Boga se izpričuje z njegovo ljubeznijo do bližnjega. Kristjan s spoštovanjem in občudovanjem priznava dobro, kjerkoli ga najde. So na svetu ljudje, ki mislijo, da so brez vsake vere v Boga in vendar kažejo v svojem življenju altruizem, skrb za druge ljudi, kakor jo je učil Kristus.
škofje pravijo: živeti kot kristjan ne bo nikoli lahko. Izkušnja nas uči, da moramo vedno računati na nasprotovanja. Kristus je vse to sam naprej napovedal: VI se boste žalostili, a vaša žalost se bo spremenila v veselje.
Skratka: krščansko življenje, kakor ga je opisal in živel Jezus sam, zahteva velikodušnost, pogum in ljubezen. Krščanska morala bo žela priznanje drugih, dokler ji bodo kristjani zvesti. Moralnost bomo zvišali v sodobni družbi samo z zgledom lastnega življenja. Zopet pravi Jezus: Naj sveti tvoja luč pred ljudmi, da bodo videli tvoja dobra dela in slavili tvojega očeta, ki je v nebesih.
RAZNA MORALNA VPRAŠANJA
Po tem splošnem uvodu se škofje dotaknejo posameznih vprašanj. Na prvem mestu rasizma. Odnos med različnimi rasami je polje, ki pokaže, kako razumemo krščansko bratstvo. Načelo je jasno, a treba ga je prenesti v življenje. V deželi ne sme biti državljanov drugega razreda. Vsi imajo enake pravice pred postavo, ne glede na barvo kože ali raso. Priseljenci se morajo čutiti kot doma. Skupnosti z različno kulturo in vero imajo pravico, da ohranijo svoje kulturne posebnosti in svoj način življenja, le da spoštujejo večjo skupnost, v kateri živijo.
škofje pravijo nadalje, da je rasizem navadno greh belih ljudi, a ga opazimo tudi pri drugih. Afriške vlade izganjajo iz svojih dežel državljane, ki so se priselili v Afriko iz Azije.
Drugo vprašanje, ki ga obravnavajo škofje, je socialna pravičnost. V trgovini in industriji med delodajalcem in delavcem odnos ni le ekonomski. Človekovo telo ni blago, ki se kupi ali proda, kakor so cene na trgu. Vse delo in vsa proizvodnja morata prinašati korist vsej skupnosti. Vsi tisti, ki delajo, pa naj bodo na katerem koli mestu, imajo v družbi položaj osebe, so božji otroci, ne členi za statistične podatke. Zato mora industrija v prvi vrsti skrbeti, da zagotovi primerno življenje tistim, ki v njej delajo. Merilo za plačo mora biti človek kot poglavar družine ali ki se na družino pripravlja.
škofje se dotikajo tudi vprašanja stavke. Stavka mora biti zadnje sredstvo, kadar po drugi poti ni mogoče doseči upravičenih zahtev. Pripominjajo pa škofje, da ni pošteno, če takrat, ko se slabo plačani delavci potegujejo za nujno zboljšanje svojega položaja, dobro plačani delavci postavljajo nove zahteve.
Pomagati pa moramo tudi državam v razvoju. Na to so opozarjali skoraj vsi, ki so poslali odgovore na vprašanja škofov o moralnih problemih. Mnoge mlade države na poti razvoja so sicer bogate, to se pravi, imajo veliko naravnega bogastva, a pomagati jim je treba, da ga začnejo razumno izkoriščati. Pomagati moramo kot posamezniki in država. Tu pa stavijo škofje zanimivo vprašanje: »Kristjan bi se moral vprašati: Ali sem pripravljen reči moji vladi, da se prostovoljno odpovem tej ali oni ugodnosti, da bo lažje nudila večjo pomoč deželam v razvoju?«
SVETOST ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA
Božji Sin sam je postal človek, da bi bil podvržen bolečinam, ponižanju, smrti, da bi z nami delil usodo našega življenja.
V	ljudeh je vzbujal čut pravičnosti in ljubezni.
Cerkev zato obsoja splav. Otrok ni ne pred rojstvom in ne po rojstvu last staršev. Samo Bog je vrhovni gospodar živ ljenja. Kristjan mora ostati zvest svojim načelom, čeprav državni zakoni dovoljujejo splav. Nedavno je angleški parlament odobril ta zakon. Katoliškim zdravnikom in bolničarkam škofje naročajo, naj ne sodelujejo pri operacijah splavov. Naj vedo, da niso sami. Tudi mnogi nekristjani enako mislijo. Zdravnik mora varovati življenje, ne pa ga uničevati.
škofje obravnavajo tudi zakonsko moralo. Kristjan gleda tudi pri zakonski morali na Kristusa, ki je dejal: »V začetku ju je ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zato bo mož zapustil očeta in mater ter se pridružil ženi in bosta oba eno. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.«
Po tej poti Bog ohranja človeški rod na zemlji. V medsebojnem dajanju pa se ohranja in poživlja ljubezen med možem in ženo. Medsebojno dajanje je dejanje ljubezni in ga ne upravičuje le izrecno usmerjanje v rodnjo otrok.
škofje zaključujejo svojo izjavo z vprašanjem človekove vesti. Predvsem ugotavljajo, da njihova pojasnila ne morejo dati odgovora za najrazličnejše položaje, v katerih se človek znajde. V posebnih okol-nostih si mora človek sam najti odgovor. Cim bolj je njegovo življenje oblikovano po Kristusu, tem bolj je verjetno, da bo našel pravilni odgovor. Dobro oblikovana vest bo varen vodnik. Pri svojih odločitvah upoštevajmo navodila poglavarja Cerkve in navodila škofov. Gotovo Bog njim daje posebno pomoč, da so dobri vodniki vernikov.
Naše življenje bo uspešno v božjih očeh, v kolikor smo ga uspeli oblikovati po Kristusu. Naše moralne sodbe v toliko popolne, v kolikor posnemamo Kristusa. Nimamo pa poguma, da bi rekli, da ga bomo kdaj v celoti dosegli. Zato z zaupanjem govorimo: Bog, usmili se mene, ubogega grešnika!
STANKO ZORKO
Pretekle dni se je mudil v Tel Avivu ital. zunanji minister Aldo Moro. Italija je sredozemska država in jo zato izraelsko-arabski spor močno vznemirja. Vojna divja v bližini njenih obal in ruske ladje stalno opozarjajo Rim na sovjetsko prisotnost v tem delu sveta. Poleg tega je Sueški prekop, ta najkrajša zveza z Daljnim vzhodom že skoro štiri leta zaprt in za plovbo neuporaben. To neprijetno občutijo vsa italijanska pristanišča, Trst pa še posebej, saj je najbolj uporabljal to pomorsko pot.
Zaradi zaprtega prekopa morajo ladje pluti skozi vse Sredozemsko morje daleč na zapad, obkrožiti vso Afriko in se vrniti na staro pot mimo Arabije, ko bi lahko to storile v dobrem tednu. Petrolej, ki ga je največ v Perzijskem zalivu, je postal dražji, ker so se transportni stroški povečali. Samo Velika Britanija izgubi letno zaradi teh stroškov 200 do 250 milijonov funtov šterlingov, tj. 300 do 400 tisoč milijonov lir. Zato je Moro v svojih razgovorih z izraelskimi predstavniki jasno izrekel že-
ljo svoje vlade, da bi do odprtja prekopa čimprej prišlo.
NASPROTUJOČI SI INTERESI
Toda ta »čimprej« je pogojen od premnogih dejavnikov. Ovire niso toliko v prekopu samem, ki bi ga bilo treba očistiti in modernizirati, marveč v interesih nasprotujočih si taborov.
Sovjetska zveza bi rada prekop čimprej uporabljala, da bi njena mornarica po najkrajši poti zaplula v Perzijski zaliv, odkoder se Britanci s svojimi četami dokončno odpravljajo. Ruske ladje želijo tudi igrati večjo vlogo v Indijskem oceanu in tudi za to jim je prekop potreben.
Razumljivo je, da Severnoame-ričani vsega tega dogajanja ne gledajo preveč s simpatijo. Zato iz ozadja vplivajo na Izraelce, naj držijo trdo in se brez trdnih jamstev od prekopa ne umaknejo. To Izraelci še preradi slišijo, saj si z vojaškega vidika bolj ugodne vojaške obrambne črte kot je Sueški prekop skoro ne morejo želeti. To je popoln protitankovski jarek, ki zahteva veliko manj vojaške
Volitve v Indiji
Volitve v Indiji bi morale biti šele prihodnje leto v mesecu februarju, toda izvršile so se že letos od 1. do 10. marca. Ob koncu tedna bodo znani prvi rezultati.
Bila je sedanji predsednik indijske vlade Indira Gandi pobudnik teh predčasnih volitev. Njena stranka, imenovana stranka Kongresa, se je namreč v poletju 1969 razcepila. S tem je bilo konec absolutne večine, ki jo je do tedaj kongresna stranka imela v parlamentu. Indira Gandi si je morala poiskati zavezništva pri komunistih moskovske smeri in pri socialistih, če je hotela s svojimi predlogi prodreti. Prav ta odvisnost pa ji ni bila všeč. Odločila se je za razpust parlamenta v upanju, da ji bodo volitve spet prinesle absolutno večino. Volivce je pozvala, naj ji dajo roko v pomoč. Tako so vse volitve izzvenele v geslo: »Hočemo Indiro!« oz. »Proč z Indiro!« Njeni politični nasprotniki so jo proglasili za učlovečeno Kali, ki je boginja smrti in razdejanja. Indira je to obdolži-tev pogumno sprejela. Odgovorila je: »Da, hočem uničenje, uničenje revščine.«
Osvoboditi Indijo revščine je sicer idealna zamisel, a zaenkrat pri sedanji socialni ureditvi Indije neizvedljiva. V Indiji se da kvečjemu siromaštvo omiliti, a nikakor ne odpraviti. Vzrok temu so kaste in živali.
Kaste so sicer uradno odpravljene, a obstajajo naprej. Tudi neizmerno bogati veleposestniki, maharadže obstajajo dalje.
Njih bogastvo pomeni neprestano izzivanje za siromašne sloje. Petnajst milijonov ljudi je brez zaposlitve.
Drug nerešljiv problem za vsako vlado so živali. Indija je polna svetih krav, opic, miši, pavov. In če niso že vse živali svete, se jih pa ne sme ubijati, saj so se morda v njih naselile duše prednikov. Tako se te živali silno množijo in pojedo tisto, kar bi moralo priti v roke ljudem.
Nekaj let je od tega, kar je bila v Indiji silna lakota. Sam sv. oče Pavel VI. je svet opozoril na to strašno stisko. Povsod se je zbiralo za lačne v Indiji, tudi pri nas. In uspeh? Iz Severne Amerike so bili poslani milijoni ton žita. Na cilj je žito sicer prišlo, a ker ga oblasti niso imele kam dati, je ostalo pod milim nebom. Po jedle so ga podgane in miši.
Večkrat teče beseda o podhranjenih ljudstvih in da jim je treba pomagati. Drži. A ta ljudstva bolj kot materialne pomoči potrebujejo prevzgoje. Indira Gandi se moti, če misli, da bo s prisilo in državnim socializmom Indijo rešila revščine. Najprej je potrebna sprememba mišljenja. In v tem oziru bi krščanstvo, če bi nadomestilo hinduizem, lahko mnogo doseglo. Toda verjetno je že prepozno. Nasilna revolucija trka na vrata Indije in obup ljudskih množic bo v lastni krvi in razdejanju tvorec nove Indije, proste okovov preteklosti.
Šolski problemi v deželnem svetu
»Italijanski šolski sistem je bolan; potreben je učinkovitih zdravil,« tako je izjavil v deželnem svetu predstavnik liste Slovenske skupnosti dr. Štoka ob daljši razpravi o šolskih problemih. Preveč že čakamo vsi na potrebne in pametne reforme, tako dijaki kot profesorji, je poudaril dr. Štoka, in škoda je vsakega zamujenega dne. Preveč je neurejenih in delnih dekretov, posredovanj, pomanjkljivih zakonov, ki ne morejo odpraviti zastarelih šolskih zakonov, kateri so že opravili svoje poslanstvo, šola, posebej univerza, ne sme biti zatočišče predvsem bogatejših slojev, ker je to protiustavno. Študij je treba omogočiti vsem nadarjenim študentom, zato pa je treba odpraviti visoke takse in omogočiti nakup knjig vsem. Znano je namreč, da so nekatere knjige na univerzi izredno drage.
Štoka je nato govoril tudi o izpitih, ki
so zdaj v veljavi na univerzah in kritiziral sistem, ki dovoljuje, da se študent lahko šele pri izpitu tako rekoč predstavi profesorju. Malo je namreč profesorjev, ki se povsem posvetijo svojemu poklicu, saj iščejo 'še postranskih zaslužkov, študentom je treba omogočiti predvsem miren študij, ne pa pustolovskih izpitov. Svetovalec liste Slovenske skupnosti je potem kritiziral tudi pomanjkanje pravilne usmeritve študentov na posamezne fakultete: študent je skoro vedno sam pred odgovorno izbiro.
Nato je dr. Štoka govoril o problemih slovenske šole in zahteval od odbora, da urgira v Rimu odobritev zakonov, ki sta jih predložila poslanca Belci in škerk. Govoril je tudi o šoli v Benečiji, kjer nimajo otroci pravice obiskovati slovenske o-snovne in druge šole, ker jih pač ni, kat je protiustavno. Prav tako se je dotaknil
slovenske šole v Gorici, kjer je veliko pomanjkanje šolskih zgradb.
Ob koncu je omenil še vlogo, ki jo mora imeti šola v tem koščku Evrope: čim bolj se mora odpreti in se približati boljšim sistemom v Evropi, drugače se bo italijanski šolski sistem zaprl v svoj začarani ozki krog, iz katerega bo težko našel izhod.
V	odgovoru je deželni odbornik za šolstvo Giust analiziral intervencije raznih svetovalcev. Nakazal je možne rešitve, ki naj pomagajo italijanski šoli; dalj časa se je ustavil pri zahtevanih šolskih reformah in pri zakonskem osnutku za preureditev univerz, ki je sedaj v senatu. Omenil je tudi stolico za slovensko literaturo in jezik, ki naj bi se odprla v Vidmu. Giustova izvajanja so bila kar zanimiva in tudi realistično zasnovana.
udeleženosti kot npr. kaka obrambna črta preko puščave Sinajskega polotoka.
V Kairu skušajo »sueško karto« spet po svoje izrabiti. Čeprav bi imel Egipt od odprtja prekopa velike koristi, se zdi, da ima egiptovska vlada močne politične nagibe, da ostaja gluha za vsaka pogajanja z Izraelom. Če bi namreč Kairo pristal na odprtje prekopa, se bi premnoge države nehale zanimati za nadaljnji razvoj arabsko-izraelskega spora in pustile Egipt brez diplomatske zaslombe. Egipt pa hoče prav mednarodno podporo, da bi zainteresirane države zaradi neuporabnosti prekopa odločno pritisnile na Izraelce, naj se od kanala umaknejo.
Letos 4. februarja je egiptovski predsednik Sadat sprožil diplomatsko zelo premeteno pobudo. Izjavil je, da je Egipt takoj pripravljen kanal odpreti za plovbo, le Izrael naj se umakne na neko razdaljo proč od prekopa. S tem je hotel Izraelce spraviti v zagato pri velikih evropskih porabnikih nafte, ki si ničesar bolj ne želijo kot prevoza po tej krajši poti, zlasti sedaj, ko se je nafta v deželah ob Perzijskem zalivu podražila.
Toda Sadat je kljub temu naredil veliko pogreško: zahteval je izraelski umik brez vsake proti-usluge. Izraelcem ni dal zagotovila, da bi po prekopu lahko plule tudi njihove ladje, pa tudi ni niti z besedo omenil morebitnega mirovnega sporazuma. Zato so Izraelci Sadatov predlog pri priči zavrnili, dasi je predsednica izraelske vlade Golda Meir dala vedeti, da je Izrael kljub zavrnitvi predloga pripravljen podpisati sporazum o odprtju prekopa ločeno od drugih spornih zadev.
Tako je minil spet mesec dni, ne da bi se zadeva kaj premaknila naprej. Medtem je 7. marca opolnoči potekel rok premirja ob prekopu. Izraelci so že nekaj dni prej dali izjavo, da sovražnosti prvi ne bodo začenjali. Nekaj ur pred iztekom premirja je podobno izjavo dal tudi Sadat, čeprav je dejal, da Egipt premirja ne bo več podaljševal. In še to je razkril, da se je šel pretekli teden posvetovat v Moskvo, kaj naj stori. Očividno so mu tam naročili, naj ne dela neumnosti in ne sproži novega spopada. Odposlanec Združenih narodov Jarring bo tako mogel nadaljevati s svojim poslanstvom.
SAMEVAJOČI KANAL
Izvedenci pravijo, da bi se dalo prekop očistiti in odpreti za promet že v štirih mesecih, toda zaenkrat bi mogle pluti po njem le ladje do 75.000 bruto-registrskih ton. Toda velika uporaba nafte zahteva, da bi bilo treba prekop čimprej razširiti od sedanjih 195 metrov na 285 metrov širine. To bi dovoljevalo plovbo ladjam do 125.000 ton.
Predvidevajo, da bo Evropa leta 1975 porabila že 770 milijonov ton nafte; polovica te količine bo prišla iz Perzijskega zaliva. Če bo prekop postal ploven, si bo Evropa prihranila na leto milijarde lir, ki jih žrtvuje sedaj zaradi transporta okrog Afrike, Egipt pa bo spet prišel do glavnega vira dohodkov.
Treba je samo prižgati prekopu zeleno luč. Toda kdo naj to stori in na kakšen način? Težko je predvideti, kako rešiti ta gordijski vozel. Vsekakor postaja klic po rešitvi vedno bolj nujen in zato tudi vedno bolj delikaten za svetovni mir.
Dve sto let romarske cerkve sv. Jožefa v Ricmanjih
Po dolgi in zadnje dneve hudi zimi povsod že pričaikujejo pomlad. V Ricmanjih pa pričakujejo še prej praznik siv. Jožefa, ki navadno to pomlad oznanja in jo prinaša s seboj. Tako upamo tudi za letos. In še to si želimo, da bi nam farni zavetnik prinesel tudi nekaj duhovne pomladi, katere smo še bolj potrebni.
Letošnji župnijski praznik je toliko bolj pomemben, ker sovpada s praznovanjem dvestoletnice romarsike cerkve sv. Jožefa. Ta visoki jubilej prav gotovo presega zgolj župnijsiko območje. Zato bomo prihodnjič v namenu, da tudi naši ljudje na Tržaškem in Goriškem zivedo nekaj več o zgodovini ricmanjske božjepotne cerkve, ki je tudi naše edino svetišče sv. Jožefa na Primor skem, več spregovorili o tem svetišču.
Najlepša umetnina je vsekakor glaivni oltar sv. Jožefa iz kararskega marmorja, ki je v svojo sredo sprejel staro leseno skupino sv. Družine, katera je bila ob tej priložnosti bogato pozlačena ter se hrani pod steklom. Oltar nosi letnico 1770 in je delo umetnika Janeza Calzuittija iz Trsta. Ohranjena je tudi cena: 7.100 takratnih
V	težko preizkušeno družino Ivanke San-cin-Piščanc v Skednju je v teku enega leta že tretjič posegla mrzla roka smrti. Za družinskim gospodarjem Marijem lani v januarju je dva tedna nato v tragični cestni nesreči ugasnil komaj 21-letni sin Karleto. Vsi sorodniki so se letos na praznik Lur-ške Matere božje združili v škedemjski cerkvi k maši zadušnici za pokojnim mladeničem. Pač niso slutili, da bodo niti mesec nato v isti cerkvi molili ob rakvi umrle tete Romane. Srčna kap ji je utrgala nit življenja in jo za večno združila s svakom Marijem in nečakom Karletom, po katerem je tako silno žalovala. Ta žalost ji je bržkone zrahljala njeno drugače trdno zdravje.
Pokojna Romana je bila znana ne samo v Skednju in v Trstu, kjer je vse do zadnje sobote svojega življenja vestno opravljala službo uradnice pri podjetju Peter Udovič, temveč tudi v Gorici, kjer je imela sorodstvo in skoro eno leto nadome-stovala bolno sestrično pri »Katoliškem glasu«. Tu se je spoznala z našimi ljudmi, ki so jo vsi ohranili v lepem spominu. Bila je dobro znana tudi onstran meje
Dušnopastirski tečaj hrvaških duhovnikov
Od 26. do 29. januarja so hrvatski duhovniki imeli v Zagrebu svoj dušnopastirski tečaj, ki se ga je udeležilo nad 700 duhovnikov. Na tečaju je prišlo do živahne debate o raznih duhovniških problemih.
Ena od resolucij govori o dušnopastir-skem delu med hrvaškimi izseljenci. Iz te zvemo, da živi izven Hrvaške skoraj dva milijona Hrvatov. Med 600.000 Hrvati, ki živijo v zapadni Evropi in v Avstraliji, deluje 66 hrvaških duhovnikov.
Stalna slovenska služba božja v Rimu
Z otvoritvijo Slovenskega zavoda v Rimu smo prišli tudi do stalne nedeljske maše v Rimu. Tako je v kapelici Slovenika vsako nedeljo ob 16.30 slovenska maša. Naslov zavoda je: Via Appia Nuova 884,
beneških zlatov. Torej veliko več kot so znašali stroški za celotno cerkev, ki je stala 6.535 zlatov in je delo zidarskega mojstra Rudolfa Derettija iz Trsta. Stroški bi bili brez dvoma večji, če ne bi vse gradivo brezplačno pripravili domači in drugi dobrotniki.
Kmalu nato, leta 1778, je cerkev dobila tudi svojega stalnega kaplana, čeprav je ostala odvisna od matične župnije v Dolini. Začele so se pisati tudi nove matične knjige. Ricmanjci so se vedno prizadevali za lastno župnijo, vendar je pot bila še dolga. Dosegli so jo šele leta 1804, a delovati je začela pet let pozneje (1. 1809), ko so se tudi cerkvene razmere v Ricmanjih kolikor toliko uredile. Znano je, da so skoraj deset let vladale v Ricmanjih čisto posebne razmere, ki so močno vplivale tudi na poznejše rodove. Tudi o tem bo treba kdaj spregovoriti. Sicer tudi kasneje ni bilo za dušno pastirstvo ravno najboljše poskrbljeno, ker je prvi redni župnik prišel v vas komaj konec leta 1928 v osebi istrskega hrvaškega duhovnika Frančiška Vranjaca.
Svoj čas so se Ricmanjci ponašali s starim glagolitskim misalom, ki je pa izginil neznanokam. Baje se hrani v nekem muzeju v Beogradu. Sedaj smo ponosni na dragoceno relikvijo sv. Križa, ki se vernikom daje v poljub na sam praznik sv. Jožefa. Preden prideš v vas, te visoko v Ključu, kjer se odcepijo tri ceste, ena v Trst, ena v Bazovico in ena v Breg, pozdravi dobro ohranjen steber z reliefom sv. Družine. Nosi letnico 1800 in spominja na čas, ko se je gradila nova cesta v Ric-manje, ki je pa sedaj pustila mesto naftovodu.
Služba božja na praznik sv. Jožefa 19. marca se bo vršila kot prejšnja leta. Svete maše bodo: zjutraj ob 9" ob sodelovanju mladinskega zbora; ob llh peta; popoldne ob 511 ,sv. maša z ljudskim petjem. Popoldne ob 3h bodo tudi litanije sv. Jožefa z blagoslovom. Za italijanske vernike bo poskrbljeno s sv. mašo ob 4h popoldne. Ves dan bo tudi prilika za velikonočno dolžnost, župnijska skupnost v Ricmanjih kliče vsem letošnjim romarjem: Dobrodošli! in želi zlasti veliko duhovnih dobrot.
v Storjah, v Ajdovščini in Kanalu, kjer je službovala prva leta po vojni. Povsod je zapustila vtis neustrašene, močne ženske, ki se ni bala niti zamer, če je šlo za pravično stvar.
Bila je vesele narave, le zadnji udarci so jo strli, da je izgubila voljo do življenja. Molčala je in trpela, ker ni hotela še bolj žalostiti tako silno preizkušene sestre Ivanke. Zadnja leta ni poznala druge poti kot na delo, v cerkev in v bolnišnico, kamor je več kot dve leti stalno vsak večer zahajala in tolažila težko bolnega svaka, nato še sestrično Tonico, ki sta oba umrla pred njo. Bila je kot usmiljeni Samarijan. Veliko je pomagala pokojnemu striou, duhovniku Gabrijelu Piščancu, ga do zadnjega vsako leto obiskovala in mu na vse načine skušala lajšati zadnja huda leta. Vsi sorodniki so jo imeli srčno radi, k njej so se zatekali po nasvete, ker so poznali njeno pravilno gledanje na svet, njeno poštenje in dobroto. Prepričani smo zato, da je našla pri Bogu obilno plačilo za vso svojo plemenitost in dobroto. Hudo prizadeti sestri Ivanki in nečakoma Ivanu ter Sergiju izrekamo naše iskreno sožalje.
00178 Roma. Ima tudi telefon 7994744. Do zavoda pridemo najlažje z direktnim tramvajem, ki ga najdemo pri železniški postaji Termini, in sicer se pri izhodu obrnemo na levo k skupini avtobusov ter ob koncu le-teh gremo po ulici do začetne postaje tramvaja Capanelle, ki je modre barve (le tramvaj za Cinecitta je iste barve), S tramvajem se peljemo do prve po staje za Quattro Migliaia, ki je prav pred zavodom. Vožnje je za slabe pol ure.
Zadnje nedelje v mesecu bo do konca junija še vedno maša na Via Botteghe Oscure kot je bila vsa zadnja leta.
Število katoličanov na Danskem
Ko so v edini škofiji na Danskem izvedli volitve za župnijske svete, so odkrili, da je na Danskem samo 15.000 katoličanov, in ne 23.000, kakor so prej mislili. Vseh prebivalcev na Danskem je pet milijonov.
Bralci pišejo
Koketiranje z levico
26. februarja letos je tržaški slovenski dnevnik objavil fotografijo plakata, ki so ga nekateri ob seminarju slovenskih profesorjev in učiteljev izobesili v Kulturnem domu v Trstu in ki je pozival na obsodbo šarlatanstva šolskih oblasti in ita-lijansko-jugoslovanske komisije. Da se je v zadnjem času precej razpasla manija lepakov in transparentov, se ne čudimo. Vpliv določenih krogov je pač kar močan! Bolj čudno pri vsem tem pa je, da se je obsodbi šarlatanstva italijansko-jugoslo-vanskega mešanega odbora sicer indirektno pridružil tudi Primorski dnevnik. Bog ve, če je to v sporazumu z Beogradom?
Zanimive stvari se dogajajo zadnje čase tudi pri Novem listu. V eni zadnjih številk je namreč na mladinski strani neki Peter izredno pohvalil koroški komunistični list Kladivo, ki razbija po vsem, kar se mladim prenapetežem z Dunaja ne zdi pravilno. Čudno, da Novi list preko mladinca Petra hvali Kladivo, medtem ko ga je Ljubljana dala enostavno na indeks in bo zdaj Kladivo tiskala kar mati, tj. komunistična avstrijska partija na Dunaju.
Res čudno: pri nas se marsikomu zdi napredno in pametno vse, kar diši po skrajni levi, pa naj bodo to lepaki, ki obsojajo šarlatanstvo italijansko-jugoslovan-skega mešanega odbora ali pa eksremistčni list Kladivo.
Dvomim, da smo na pravi poti, mislim na poti zdrave pameti in politične preudarnosti.
a. k.
Pošteno poročanje?
Primorski dnevnik je edini slovenski list, ki prihaja iz zamejstva v Slovenijo z blagoslovom jugoslovanskih oblasti in ga je zato moč kupiti v prosti prodaji vsepovsod. S presenečenjem pa sem v nedeljski številki od 28. februarja našel v njem članek »Prva znamenja "zaščite"«, ki mi je dal misliti, saj je očitno, da ni toliko uperjen proti Rimu kot proti Slovenski skupnosti. In prav zato sem se odločil, da jaz, ki živim v Sloveniji, napišem sledeče pismo.
Omenjeni članek navaja del besedila sporazuma strank leve sredine in Slovenske skupnosti iz leta 1965, v katerem je stavljen kot pogoj sodelovanja s strani Slovenske skupnosti zaščita narodnostnih značilnosti slovenskih naselij na Kraški planoti. Osebno sem mnenja, da je v glavnem zasluga prav Slovenske skupnosti, če se je spremenil odnos italijanske večine do naše skupnosti v svoji osnovi in da so nerešena vprašanja krenila z mrtve točke. Seveda ne manjka težav, na katere je treba prej opozarjati kot pa jih podpisnikom sporazuma očitati. Tudi ne vidim notranje zveze med obljubljeno zaščito narodnih značilnosti naših naselij in med izpustitvijo na svobodo dveh v Trst pri-tepenih neofašistov, ki sta izkazala svoje »junaštvo« z odstranitvijo napisov Primorskega dnevnika in Gospodarstva; nadalje z vsebino lepakov ob seminarju za slovenske šolnike v Trstu in s čakanjem na potrdilo, da je predsednik vlade Colombo sploh prejel pismo predstavnikov vseh Slovencev v Italiji. Tako se zdi iz tega pisanja, da je za vse to sokriva tudi Slovenska skupnost, ki pač s strankami leve sredine sodeluje. Ne, to se mi kot Slovencu iz matične domovine ne zdi pošteno in vidim v tem le poskus, da se Slovensko skupnost oblati.
Do sedaj sem menil, da je Primorski dnevnik nadstrankarski časopis, zvest izročilom osvobodilnega boja, v katerem so na Primorskem sodelovali ljudje vseh prepričanj, predvsem katoličani. Primorskim katoličanom ni mogoče očitati političnega klerikalstva. Vedno so bili narodno zavedni in so še danes, kljub morebitni zaprtosti.
Po zadnjem pisanju Primorskega dnevnika začenjam spoznavati, da je list najprej marksističen, torej ne nadstrankarski, in da ne more biti glasnik vseh slovenskih skupin na Primorskem, saj se programsko postavlja proti Slovenski skupnosti. Zato bom v prihodnje sledil stališčem Primorskega dnevnika z nekoliko večjim pridržkom kot doslej.
Predmejski bralec
Po osemnajstih letih
Škof Hnilica je 14. februarja v Slovaškem zavodu v Rimu podelil mašniško posvečenje Emilu Sibiku iz Nltre na Slovaškem. Bil je bogoslovec v Bratislavi, ko so ga v jeseni 1950 zaprli in obsodili na zapor in poslali nato na prisilno delo v rudnike. Bilo je to osemnajst let dolge priprave na duhovniški poklic. Pred par leti se mu je posrečilo zbežati, tako da je lahko v Rimu dosegel svoj cilj.
Odšel je sredi
Slovenska državna gimnazija v Celovcu, kjer je bil pokojni dr. Franc Cigan profesor vseh 13 let njenega obstoja, je z njegovo smrtjo silno veliko izgubila. Z avtobusi in številnimi avtomobili so prišli Slovenci s Koroške po slovo. Dolge vrste so stale pred kapelico sv. Andreja na Zalah v Ljubljani. Mimohod prijateljev in hvaležnih src... Ko so dvignili krsto, so selski fantje izpod Košute zapeli pokojniku najljubšo pesem o rdeči roži, simbolu njegovega trpljenja. Krsto so položili sredi Plečnikove kolonade, da izrazijo pokojniku zadnjo čast in zahvalo v imenu Roža, Podjune in Zile.
Celovški gimnazijski zbor mu je zapel najlepše koroške pesmi. Saj je pokojnik vodil kar tri pevske zbore. Prvi je štel do 250 pevcev, drugi je bil gimnazijski mešani zbor, tretjega pa je sestavil s 60 najboljšimi pevci, s katerimi je pod imenom Jacobus Gallus nastopal tudi v inozemstvu z izredno lepim uspehom. Tudi v Gorici smo mogli prisostvovati njegovemu izvajanju.
Namestnik obolelega gimnazijskega ravnatelja je v jedrnatih in ganljivih besedah orisal pokojnikov lik. Nenadomestljiva vrzel je nastala za nas z njegovo smrtjo, je dejal. Kot zbiratelj narodnega blaga v Podjuni, Rožu in Zili, kot skladatelj in komponist si je nabral ogromnih zaslug. Mladini je snov znal tako podajati, da je vzljubila slovensko pesem. Bil je ne samo profesor, bil je tudi vzgojitelj. Noben trud mu ni bil prevelik, saj se je ravnal po geslu: » Ne kar mora mož — kar more, to je storiti dolžan.«
Za delo v organizacijah se mu je zahvalil njegov prvi gojenec. Tudi zastopnik Mo horjeve družbe iz Celovca se je v klenih besedah zahvalil pokojniku in salezijanski družbi, katere član je pokojnik bil. Bil je več let tudi ravnatelj Mohorjevega dijaškega doma v Celovcu, ki ga vodijo slovenski salezijanci.
Košuta in Kamniške planine so blestele v sončnih žarkih in snežni belini, ko so polagali pokojnika v salezijansko grobnico na Žalah, kjer so se od njega poslovili še drugi.
»Prepeval bom hvalo Bogu«, je napisano na njegovi osmrtnici. Upamo, da je res tako. K temu naj pripomorejo tudi naše molitve. Naj počiva v miru v domači zemlji!
Jop.
»Proška«
Medtem ko v mnogih, posebno bogatih katoliških krajih »praznujejo« pusta, prirejajo ne samo vesele zabave, ampak kar »znorijo«, kakor imajo navado govoriti muslimani, imajo južni balkanski Slovani, posebno Makedonci — pravoslavni in zedinjeni, ki so sedaj sicer maloštevilni, a nekdaj jih je bilo veliko več — za začetek posta, na zadnjo predpostno nedeljo zelo lepo, zares globoko krščansko navado.
Pravoslavni in katoličani vzhodnega obreda (oboji imajo isti vzhodni liturgični obred v cerkveno slovanskem jeziku) imajo posebno pripravo na postni čas, ki nekako odgovarja našim nekdanjim pred-postnim nedeljam. Prva predpostna nedelja se pri njih imenuje »mesopusna«, ker se od takrat opušča mesna hrana. Druga (zadnja) predpostna nedelja pa se imenuje »siropusna«, ker se od takrat po vse do velike noči v njihovih hišah (kjer se seveda še strogo drže starih, še vedno veljavnih cerkvenih predpisov o postu, ki že stoletja niso reformirani) ne bo uživalo ne mleka ne sira (razen majhnih otrok). Seveda je vedno manj takih, ki bi se zares strogo držali teh predpisov.
To zadnjo nedeljo (ponekod tudi predzadnjo - mesopusno) se javlja posebej mladina na ulicah in trgih v narodnih nošah. Vse je veselo, ali nikjer ni kake razuzdanosti.
Prijatelji, znanci, sorodniki se tisti dan obiskujejo in si s podajanjem rok in prijateljskim poljubom medsebojno odpuščajo, oziroma drug drugega prosijo za odpuščanje. To je nekak uvod v pripravo na velikonočno obhajilo. Ta obred imenujejo »proška«.
Pri njih se začne postni čas že v ponedeljek. In prvi postni teden je priprava za velikonočno obhajilo, ki ga najrajši prejmejo že na prvo nedeljo, da tako skrajšajo strogi post.
Na to obhajilo se namreč pripravljajo s celotedenskim postom. Ta teden je vsa hrana brez kakršne koli začimbe. Tudi kapljice olja ne. še manj kaj mlečnega ali od masla ter sira.
Ta strogi post pri njih nekako nadomešča spoved, ki se je izgubila v praksi (teo-
dela in načrtov
retično nikakor ne; ponekod pa jo zopet vpeljujejo), odkar je zmanjkalo pravih redovnikov. Oženjenim duhovnikom se niso želeli izpovedovati. In ko je redovništvo (v oni stari strogi obliki) izginilo, je prenehalo spovedovanje. Zato pa so v krajih, kjer so pravoslavni bili v zvezi s katoličani, od nekdaj prosili za spoved pri ka toliških duhovnikih.
Ko so prejeli velikonočno obhajilo, potem redno popustijo v strogem postu, da uporabljajo vsaj olje, a mlečne jedi in vsakršno meso opuščajo vse do velike noči. Marsikaj bi se lahko pri njih naučili!
Msgr. Alojzij Turk
^TRŽAŠKEGA
Krajevni sosveti v tržaški občini
Tržaška občina je začela novo obdobje decentralizacije: nastale so rajonske kon-zulte ali krajevni sosveti, ki bodo nekaki občinski sveti v malem. Zaenkrat je bilo ustanovljenih šest sosvetov, med njimi svetoivanski in proseško-kriški mali občinski svet.
Razne stranke so s precejšnjim hrupom imenovale svoje predstavnike v te kon-zulte. Tudi dnevno časopisje je posvečalo precej pozornosti tem imenovanjem. Za nas je važno, da bodo rajonski svetovalci uporabljali lahko tudi slovenski jezik in zagovarjali z objektivnostjo domače probleme.
Slovenska skupnost je za svoje predstavnike izbrala v svetoivanskem sosvetu dr. Franca Mljača, domačega političnega in kulturnega delavca; Marjan Sedmak pa bo branil slovenske in splošne koristi prebivalstva Sv. Križa, Proseka in Kontovela. Obema želimo mnogo uspehov pri pomembnem delu.
Smrt vzornega duhovnika
Dne 3. marca je prešel iz zemeljskega v večno življenje msgr. Carlo Della Mea, župnik v vasi Saletto (Chiusaforte), star 89 let. Leta 1932 je prispel v Trst in prevzel službo kaplana v bolnišnici sv. M. Magdalene. L. 1937 je postal župni upravitelj in 1941 župnik glavne bolnišnice v Trstu. Bil je splošno priljubljen, v prvi vrsti od bolnikov, katerim je bil očetovski tolažnik in od vsega osebja, tako redovniškega kakor tudi od laičnega in od zdravnikov. Njegova radodarnost in gostoljubnost je bila znana vsem. V povojnih letih je imel dalj časa v gosteh črnogorskega škofa in župnika iz Postojne ter več drugih duhovnikov in laikov.
Ko se je leta 1961 odpovedal službi v bolnišnici in se vrnil v rojstni kraj, se je neka odlična osebnost takole izrazila: »Odvzeli so nam božji blagoslov.« Naj mu bo Bog obilen plačnik za vsa izvršena dobra dela.	E.	F.
t Josip Klun
Pretekli teden je umrl zavedni in pošteni slovenski trgovec Josip Klun od Sv. Jakoba v Trstu. Bil je dobro znan številnim Slovencem v tistem okraju, saj je v svoji trgovini vedno govoril slovensko, kadar so to klienti vsaj malo nakazali.
Novi Baragov dom
V	Ricmanjih se pripravlja nov sodobni spomenik, ki naj priča zanamcem, da ho čejo Slovenci na tem koščku naše zemlje naprej živeti kot veren in zaveden narod. Na razvalinah starih ricmanjskih hiš in v bližini cerkve, kjer so baje živele v preteklosti celo redovnice benediktinke sv. Ciprijana, je v zadnjem letu zrasla večja stavba, ki je že dobila svoje ime — Baragov dom.
Škoda, da niso dela že zaključena. Odprtje je predvideno za prihodnjo jesen, ko se bodo začele tudi uradne jubilejne proslave, ki se bodo nadaljevale še v prihodnje leto. Prepričani smo, da se bodo romarji in častilci sv. Jožefa tudi z darovi spomnili tega doma, ki naj bi našega svetniškega škofa in misijonarja Barago približal našim ljudem, svetišču in župniji pa zagolovil duhovni razvoj tudi v tretje stoletje naše burne zgodovine.
Slovenski večer v Mačkovljali
Po daljšem času je bil sredi prejšnjega tedna v Mačkovljah slovenski večer. V barvnih slikah, v izbrani besedi in pesmi smo gledali slovenske planine in spoznali, da je bil pravilen naslov večera: Nebesa pod Triglavom. Kljub burji in mrazu se je prireditve udeležilo lepo število vaščanov, ki so izrazili željo, da bi se kmalu spet srečali na podobni prireditvi. Odkar imamo v vasi dvoranico, smo tega vsi veseli, saj je lepo urejena in tudi topla.
UlllllllllUIllIltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Umrla je Romana Piščanc
KRATKE NOVICE
Pesem mMiee in nesem mladosti Dvestota	Štiri sto let reda Usmiljenih bratov
Slovenskega gledališča ---------------------------------
Če lahko rečemo o kaki prireditvi, da je pesem mladosti in mladine, lahko to izjavimo o nedeljskem nastopu v Kulturnem domu, ki ga je organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Nastopilo je 17 skupin, pelo je nad 250 pevcev, dirigiral in pripravljal je to množico cel kader požrtvovalnih pevovodij, dirigentov in vaditeljev'. Kar čudili smo se, kako je bilo mogoče te razposajene dečke in deklice, ki jih poznamo s ceiste, iz šole, iz kolonij, tako disciplinirati, da so pazljivo sledili dirigentovi roki in da so nepremično zrli v obraz svojega vodje. Gotovo, da ni bilo vse brez napake ali
rahlih spodrsljajev, a tudi to, kar smo videli in slišali, je bilo veliko.
Nastop je po drugi strani pokazal, da se je vredno žrtvovati za mladino in da ta zna ceniti take žrtve. Do malega je v nedeljo pel vsak kotiček Tržaške. Župnijske glasbene šole in prosvetni ter cerkveni mladinski zbori in ansambli so izvajali slovenske melodije, s katerimi ohranjajo izročilo slovenskih očetov in mater. In za to delo vseh, mladine in vodij, je pokazalo občinstvo priznanje in hvaležnost. Obširnejše poročilo o poteku prireditve bomo objavili prihodnjič.
§
Mladinski zbor »Slomšek« iz Bazovice na nedeljski prireditvi »Pesem mladih« v Trstu
Nesmiselno zaganjanje
Eno zadnjih nedelj je tržaški slovenski dnevnik prinesel izpod peresa svojega odgovornega urednika uvodnik, v katerem zelo smelo pravi, da nam ni levi center pravzaprav prinesel ničesar, kar zadeva slovenske pravice. Ta je pa res debela!
Kaj pa javno priznanje Slovenskega gledališča in precej velika vsota, ki jo baje dobiva to gledališče na podlagi javnega značaja ustanove? Kaj pa dvojezični občinski plakati v tržaški občini in prvi dvojezični napisi, katerim bodo sledili drugi (kar v miljski občini, kjer ni levega centra, ampak samo čista levica na vladi, zaman iščemo... Zakaj tega Primorski dnevnik ne vidi?).
Sicer pa, kaj bi naštevali: prepričani smo, da bosta že Slovenska skupnost in Slovenska demokratska zveza iz Gorice sami znali ob priložnosti potegniti politično črto po sedmih ali osmih letih sodelovanja na občinski in pokrajinski ravni s strankami leve sredine, to je z demokristjani, socialisti, socialdemokrati in z republikanci.
Mislimo namreč, da se ni reševanje slovenskih vprašanj pričelo s toliko opevano spomenico Colombu, ampak že veliko po prej, takrat ko se marsikomu še sanjalo ni, da bomo Slovenci imeli v tržaškem občinskem odboru kar dva svoja rojaka.
baje pozvale občinski odbor, naj se vendar že zgane. Ljudje, ki so na krmilu občine, so potem v naglici izdelali oz. dali izdelati nov načrt (pravimo nov načrt, ker o prvem skoro ni sledu!) in ga dali v odobritev svetu tako rekoč v eni noči. Svetovalci Skupne slovenske liste seveda niso mogli kot demokratični ljudje mimo, zato so upravičeno ugovarjali formalnemu nastanku novega načrta.
Pa so se komunisti kmalu znašli: iz protesta so zapustili na Repentabru (ob aplavzu slovenskega tržaškega dnevnika) sejno dvorano, češ da je regulacijski repenta-brski načrt krivičen in pomanjkljiv in tako dalje! Toda ustrelili so vsi skupaj v prazno, kajti razlika med zgoniškim in re-pentabrskim regulacijski mnačrtom je taka kot med dnevom in nočjo. Repentabr-ski regulacijski načrt namreč ni bil dve leti v predalu, ampak je opravil vso potrebno pot: po prvi odobritvi je namreč romal na deželo, iz dežele nato spet na Repentabor; bil je ves čas povsem v redu s formalnostjo. Seveda, ker pač ni dve leti spal v predalčku!
Reakcija nekaterih krogov je bila zato izven mej logike in zdrave pameti! Drugič naj raje delajo, da se jim ne bo treba potem tako krčevito braniti!
Slovensko gledališče v Trstu je v soboto 6. marca slavilo pomemben jubilej: zastor na odru Kulturnega doma se je vzdignil za dvestoto premiero v petindvajsetih letih neprekinjenega delovanja. Ta nedvoumna številka, ki ne vsebuje operet in nekaterih večkrat objavljenih del, je očitno že sama dovolj zgovoren dokaz o vlogi in pomenu našega gledališča.
Slovensko gledališče si je za ta praznik izbralo dramo Dominika Smoleta »Antigona«, po mnenju večine kritikov največji dosežek slovenske dramatike po drugi svetovni vojni. Delo je že ob svojem nastanku — pisali smo leto 1960 — pomenilo izjemen dogodek v slovenskem gledališkem življenju, saj so ga skoraj hkrati uprizorila kar tri gledališča. Smoletov uspeh je potem kronala še nagrada Sterijinega po-zorja za najboljši jugoslovanski tekst, potrdili pa so ga tudi številni prevodi in uprizoritve.
Deset let, ki nas loči od nastanka Antigone, nikakor ni zmanjšalo njene trajne pesniške vrednosti, pa tudi ne pomena antigonske dileme. Problem, ki ga Smole rešuje, se namreč glasi: biti moralno čist in braniti resnico za ceno tragičnega propada ali biti ponižen in ubogljiv zavoljo udobnega in varnega životarjenja. Zgodba namreč govori o Edipovih sinovih Eteoklu in Polinejku, ki padeta v bratomornem boju: prvi kot branitelj domovine in je pokopan z vsemi častmi, drugi kot njen zavojevalec in je po kraljevem ukazu prepuščen mrhovinarjem. Sestra Antigona prekrši ta ukaz in ga pokoplje.
Smole je ta antični mit v sebi pregnetel in ga napolnil z vsebino našega časa, oblikovno pa se je podredil pravilom grške drame, kjer se na odru o dogodkih samo poroča, sicer pa se odvijajo nekje v ozadju, in uporabil prosti verz, ki ga je oblikoval v čudovito lepem jeziku.
Na sceni Klavdija Palčiča in v kostumih Marije Vidauove je delo uprizoril režiser Mile Korun. Temeljni problem je skušal počlovečiti in pri tem poiskati tisti skupni imenovalec tragičnosti, ki je univerzalna, saj so vsi ljudje pravzaprav brez krivde v tem sistemu in hkrati njegove žrtve. Ismeno igra Mira Sardočeva, Kreona Anton Petje in Teiresiasa Jožko Lukeš. Naslovna junakinja pa v Smoletovi igri ne nastopa.
Dr. Lojze Šuštar v Trstu
V soboto 20. marca zvečer bo v Marijinem domu ul. Risorta sedaj že običajno mesečno srečanje. Ob 20. uri bo govoril o svobodi vesti dr. Lojze Šuštar, škofov vikar v Churu v Švici.
V nedeljo 21. marca se bo dr. Šuštar srečal z izobraženci. Ob 9. uri jim bo maševal in pridigal v kapeli istega Marijinega doma. Ob deseti uri pa bo v dvorani govoril o kristjanu, kakor ga zahteva sedanji čas. Predavanju bo sledil razgovor.
8. marca praznuje Cerkev vsako leto praznik sv. Janeza od Boga, ki je umrl v sluhu svetosti 8. marca 1550 in bil leta 1690 proglašen za svetnika. Sv. Janez od Boga, rojen leta 1495 na Portugalskem, je od zgodnjih otroških let živel v Španiji Bil je vojak, kmet in končno začetnik modernega tipa bolnišnic. Prvi je uvedel sistem ene postelje za enega bolnika in ločitev bolniških sob po boleznih, ki so bolnike trpinčile. Prvi je tudi odpravil bič, ki so ga dotlej uporabljali pri postopanju z umobolnimi. Seveda je bila po strežba brezplačna, vse iz ljubezni do Boga.
Njegov red, imenovan red usmiljenih bratov (Fatebenefratelli) je potrdil leta 1571 sv. Pij V. Letos poteka torej štiristo let od njegove ustanovitve. Danes šteje red tri tisoč članov, ki imajo svoje postojanke po vsem svetu.
V Gorico so prišli usmiljeni bratje 63 let po svojem nastanku. Naselili so se na današnji Placuti. Leta 1656 sta bili slovesno odprti bolnišnica ter cerkev sv. Vida in Modesta. Na ukaz cesarja Jožefa II., ki si je osebno ogledal ustanovo, so se morali bratje preseliti leta 1785 v ulico Al-varez (danes Diaz), češ da so prostori na Placuti za bolnišnico neprimerni. Leta 1923 so usmiljeni bratje odprli še drugo hišo blizu železniške postaje na korzu Italia 244, ki razpolaga s 160 posteljami. Nedavno je bila pri cerkvi sv. Justa, ki je last iste hiše, ustanovljena nova župnija.
Petstoletni jubilej ustanovitve tega zaslužnega reda je imel odjek tudi v Gorici. Nedškof msgr. Cocolin je preteklo nedeljo najprej obiskal glavno hišo v ulici Diaz in opravil zahvalno sv. mašo v tamkajšnji bolniški kapeli, prihodnjo nedeljo 14. marca pa bo obiskal še bolniško poslopje Villa San Giusto in tudi tam v cerkvi sv. Justa ob 11. uri daroval sv. mašo.
Podgora
V soboto 13. marca ob 20. uri bo v župnijski dvorani v Podgori predaval dr. ANDLOVIČ iz Šempetra pri Gorici o vzponu jugoslovanske gorniške ekspedicije na Anapurno II v Himalajskem pogorju. Predavanje spremlja okoli 300 diapozitivov. Zato vabimo vse vaščane, da se tega kulturnega večera polnoštevilno udeležijo.
V nedeljo 14. t. m. ob štirih popoldne pa bo v isti dvorani gostovala dramska skupina društva »štandrež« z dvema veseloigrama »Medved« in »Snubač«. Tudi na to prireditev lepo vabimo naše Podgorce.
re naj bi se vodstvo energično zavzelo tako na upravnih kakor na političnih forumih.
Delavska hiša. V torek 9. marca sta se župan Stanislav Klanjšček in podžupan Zdravko Klanjšček sestala v Gorici s predsednikom ustanove za gradnjo ljudskih hiš za ureditev vseh formalnosti, da se bo končno le začelo z gradnjo take hiše tudi v števerjanu. Predsednik Cellie je štever-janska zastopnika seznanil z načrtom, ki predvideva zgraditev šestih stanovanj z garažo za skupno vsoto 44 milijonov lir. V nekaj dnevih bo gori omenjena ustanova dostavila občini načrt v odobritev, nakar bo delo oddano na dražbi. Najemnina bo znašala 17.000 lir mesečno za stanovanje in garažo.
Števerjan
Javna dela. Podjetje Calcisonzo iz Zagra-ja uravnava te dni z mehaničnim žerjavom cesito od Dvora do farne cerkve in do Oslavja. V nekaj dneh bodo z istimi deli začeli po ščednem. Pri tem cesto širijo in kopljejo obcestne grive. Delo gre precej dobro od rok in upamo, da bo končano do obljubljenega termina 1. maja. škoda, da nekateri občani z velikim nerazumevanjem in neodgovornostjo ovirajo izvajanje teh del. Pričkajo se za vsako ped zemlje in vsako drevo in grm. Priporočamo zato lastnikom zemljišč ob cesti, naj bodo v bodoče bolj uvidevni, saj bo cesta le njim koristila in prinesla nove možnosti za napredek in razvoj vasi.
Sestanek s SDZ. V petek se je v Gorici sestal ožji odbor števerjanske občinske uprave pod vodstvom župana Stanislava Klanjščka s člani vodstva Slovenske demokratske zveze v Gorici. Odborniki Z.
Klanjšček, Terpin, Mužič, Komjanc in župan so seznanili vodstvo SDZ z nekaterimi nujnimi upravnimi problemi, za kate-
lllllllllllllllllllllllillllllllll Ililllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III1IIMIIIII1IIIIMIIII1IIIII1II1II1 Ulit  .1.Illlll.Milili.Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllllllll.Illlllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.III.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllltlllllllllltlll..  umnimi.Milimi.im.■miiNi.mimmiiningil
Milo za drago?
Občinska uprava v Zgoniku je sila v zadregi, ker ne ve, kako bi pred javnostjo opravičila spodrsljaj ob izglasovanju novega regulacijskega načrta. Znano je namreč, da je občinski zgoniški svet pred dvema letoma izglasoval svoj prvi regulacij ski načrt, ki pa si je potem dve leti nabiral prahu, dokler niso pristojne oblasti
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeljo 7. marca je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu redni občni zbor Kmečke zveze. Po predsedniškem in tajniškem poročilu ter poročilu nadzornega odbora se je razvila obširna debata o najrazličnejših problemih, ki zadevajo slovenske kmete. Predložena je bila skupna lista, na kateri so bili potrjeni člani prejšnjega glavnega sveta, ki si bo na prvi seji izbral izvršni odbor.
Hvalevredna pobuda
Pretekli teden je Združenje staršev dijakov državnega znanstvenega liceja »Fr. Prešeren« organiziralo v telovadnici omenjene šole predavanje priznanega strokovnjaka iz Ljubljane prof. Franca Pedička o temi »Vzgoja in čas«. Predavatelj je med drugim poudaril odločujočo vlogo, ki jo imajo starši pri vzgoji otrok, saj šola lahko predvsem posreduje znanje. Pobuda združenja staršev, da organizira tovrstna predavanja, je brez dvoma zelo hvalevredna.
Msgr. Santin tržaški nadškof še naprej
Tržaški nadškof msgr. Anton Santin je 9. decembra 1970 dopolnil 75 let. Zaradi tega je zaprosil sv. očeta, naj ga razreši skrbi za tržaško škofijo. Sv. oče je g. nadškofa prosil, naj še nadalje ostane za škofa v Trstu.
Zadeva Mayer
Odkriti in pošteni govor, ki ga je imel namestnik državnega pravdnika dr. Mayer ob letošnjem odprtju sodnega leta v Trstu, je žel upravičeno odobravanje vseh demokratičnih krogov. Naš list je omenjenemu govoru posvetil daljši članek, šovinistični krogi v Trstu pa so sprožili proti dr. Mayerju hudo gonjo. Tržaška odvetniška zbornica, v kateri vedrijo strupeni italijanski nacionalisti, je zahtevala pri višjem sodnem svetu v Rimu preiskavo. Pred kratkim pa je prišla iz Rima novica, da je druga komisija omenjenega sveta predlagala, naj se »zadeva Mayer« arhivira. Dokončno besedo o zadevi bo sedaj izrekel višji sodni svet, oziroma naknadno še minister za pravosodje ter glavni državni tožilec pri kasacijskem sodišču.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 14. do 20. marca 1971 Nedelja: 9.30 Po domače s Koroškim oktetom in ansamblom Toneta Kmetca. 10.50 Otroška matineja. 13.30 Sofija: Atletika v dvorani. 16.50 Košarka: Rabotnički: Crvena Zv. 17.45 Nove melodije. 18.50 Mestece Peyton. 22.25 Svetovno hokejsko prvensko skupine B: Jugoslavija-Japonska.
Ponedeljek: 18.30 Od zore do mraka. 19.05 Mladi za mlade. 20.35 B. Bratt: Ek-sercir - švedska TV igra. 21.50 P. Voranc: Koplji pod brezo.
Torek: 17.45 Tiktak. 18.30 Niso samo rože rdeče. 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje. 19.40 Pet minut za boljši jezik. 20.35 Ujeti kaplar - francoski film.
Sreda: 17.55 Čarobna piščalka. 19.20 Po sledeh napredka. 20.25 Zakladi Jugoslavije v Parizu. 21.15 Zabavno glasbena oddaja.
četrtek: 18.00 M. Lipovšek: Pomladni sprehod. 18.30 Skrivnosti narave. 20.35 Tunizija - četrtkovi razgledi. 21.25 S. Mau-gham: Krepost. 22.15 6. Beethovnova simf.
Petek: 16.00 Smučarski poleti. 20.35 Zajtrk pri Tiffaniyu - ameriški film.
Sobota: 12.25 Smučarski poleti. 16.25 Košarka: Crvena Zv.: Jugoplastika. 18.15 Po domače. 18.45 Holandski dragulji - serijski film. 19.20 Kanada s helikopterja. 20.35 Zagreb 71. 21.35 Rezervirano za smeh. 22.05 Nepremagljivi - serijski film.
t Msgr. Janez Hladnik
116 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Bil sem ganjen in solze so se mi prikradle v oči, 'ko sem blagoslavljal svoje ljudstvo tor klical z neba »Daj in ohrani sad zemlje!« Vsi smo Boga zahvaljevali za dež, ki je prišel pravi čas, da še reši letino.
Tudi ob desetih je bila cerkev skoraj polna. Samo tisti, kateri hodijo v tovarne, so bili zadržani. Po maši sem se srečal z znanci in sošolca. Kaj vse so mi vedeli povedati! Vsaka hiša in vsaka oseba je bila roman zase.
V	Rovtah — fara je imela pred zadnjo vojno dva tisoč ljudi — je v tistih štirih letih okupatorske oblasti umrlo nasilne smrti blizu štiri sto mož in fantov'. Večina od njih je življenje zgubila v boju s tistimi, ki so slovenskemu narodu skušali vsiliti rdečo zvezdo. Le oni, ki so padli
pred majem 1945, počivajo na pokopališču; kosti ostalih pa prhnijo razsejane po slovenski zemlji.
Ko se je v poznejših letih vršil volilni shod v Rovtah in so dali kandidati besedo tudi zborovalcem, je dvignila roko stara Gabrovšca. Z dežnikom je potrkala ob tla in rekla: »Samo to bi želela jaz in druge matere vedeti, kje leže kosti naših sinov.« Seveda odgovora ni dobila. Danes ga ima, ker jo je Bog že odpoklical k sebi.
Stopil sem nato v Osredek. Tam je poročena pri Zadrugarju moja sestra Pepca. Stari Zadrugar je bil dolga leta župan v Rovtah in je ves čas vodil rovtarsko zadrugo. Njegov sin Janez, moj svak, je tudi marsikaj hudega doživel. Starega Zadru-garja — imel je že 88 let — sem našel zelo slabega. Naslednji dan je prejel svete zakramente, čez dva dni nato pa je izdihnil. Ko sem ga pokopal, sem spet doživel to, kar je značilno za Rovte: na grobu se ne joka. To ljudstvo veruje v božjo previdnost in se predaja trdnemu upanju, da se bomo z rajnimi v večnosti spet srečali, kjer ne bo več solza in ne ločitve...
Zaradi Zadrugarjeve smrti sem moral
odgoditi svojo pot v Ljubljano. Pa tudi dve obveznosti sem prevzel nase. Na praznik Srca Jezusovega, 13. junija, sem v Rovtah pomagal župniku. Prišel je na pomoč še pater jezuit, pa smo imeli vsi trije dovolj opravka v spovednici.
Za naslednjo nedeljo 15. junija sem pa obljubil pomoč zavraškemu župniku, ki ima na sv. Vida dan celodnevno češčenje. Med obema vojnama je bil Zavratec pod Italijo. To se čuti v cerkvi pri petju in molitvah. Vse je nekoliko drugače kot v Rovtah.
Se nikdar nisem bil v Zavratcu, čeprav je to sosednja fara in celo žlahto smo imeli tam. Krasen razgled sem doživel. Pogled mi je segel čez tolminske hribe proti Krnu in na Triglav. Tudi v Zavratcu sem doživel čudovito vernost dobrega ljudstva. Hitro po obedu sem se pa poslovil. Godobolski Francelj, moj nečak, me je že čakal z motociklom, da me potegne na črni vrh nad Idrijo, kjer imam veliko sorodstva in sem imel zanje tudi pozdrave iz Argentine. Seveda sem bil ljubeznivo sprejet in marsikaj smo se pomenili.
še isti večer sem bil doma. Drugo jutro
je bila obletnica smrti brata Franceljna, ki so ga ustrelili Italijani, češ da pripravlja vstajo zoper nje. Tako je končno prišel trenutek, da se odpravim v Ljubljano.
V	SLOVENSKI PRESTOLNICI
Svoj čas je bilo potovanje v Ljubljano združeno z mnogimi pripravami. Ob treh zjutraj je že bilo treba nakrmiti in napojiti konja, da te je zapeljal na železniško postajo v Logatec, nato pa še slabo uro vožnje z vlakom. Sedaj pa sem ob petih vstal, ob šestih sem pri Sivcu stopil na avtobus in malo pred sedmo sem bil že na cilju.
Kar malo nemiren sem bil. Ljubljana, slovenska prestolnica, je vsakomur domača, saj je kakor povzetek vse Slovenije. Cesta od Logatca do Vrhnike je vsa preložena, lepo izpeljana. Ni več prečkanj z železnico. Na mah se je prikazala Sv. Trojica in pod cesto vrhniška cerkev. Rahla meglica je skrivala v svoji kopreni bližnje vasi na Barju. Na Viču sem zagledal trolejbus. Glaj ga spaka, pa daleč vozi! Vse do Ježice in Šentvida. Potem pa je bilo vožnje konec. Izstopil sem na avto-
busni postaji pred nekdanjim Mikličevim hotelom.
Mešani občutki so me prevzeli, ko sem stopil po tolikih letih na ljubljanska tla. Občutki domačnosti, pa tudi negotovosti. Ta čudna imena: Petrol, Mercator, Metalna, Agrotehnika, Interpromet so mi povedala, da je v Slovenijo zašlo nekaj tujega, uvoženega, odvratnega, kar se ne sklada s slovensko dušo.
Obraz se mi je pa razjasni, ko sem zagledal tramvaj. O, dokler on voza, je Ljubljana še naša. Deset dinarjev sem plačal za listek. Dunajska cesta je sedaj Titova kot je bila v kraljevski Jugoslaviji Tyr-ševa. Ali se res nikdar po Slovencu ne bo smela imenovati? Stare krčme pri »Figovcu« tudi ni več. »Šestica« in »Slon« pa še vabita lačne in žejne potnike. Pri stari pošti (nova glavna je sedaj blizu glavne železniške postaje) smo po Prešernovi ulici, čez Plečnikovo tromostovje zavili na Mestni trg, kjer še vedno stoluje častitljivi rotovž. Ob Ljubljanici pod semeniščem sem zagledal tržnice, po Plečnikovem načrtu zgrajene, zame nekaj novega.
(Se bo nadaljevalo)
Občni zbor ZSKP v Gorici
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je imela v četrtek 4. marca v mali dvorani Katoliškega doma svoj 9. občni zbor. Ponovno je bil za predsednika izvoljen dr. Kazimir Humar, odborniška mesta pa so bila porazdeljena na prvi redni seji 11. t. m. Podrobno poročilo o tem občnem zboru, ki je razkril veliko razgibanost v vrstah slovenske katoliške prosvete na Goriškem, bomo objavili v prihodnji številki našega lista. List bo imel prilogo, ki bo v celoti posvečena delovanju te Zveze in bo v ta namen izšel na šestih sitraneh.
Dr. Štoka brani sociološki inštitut v Gorici
Veliko prahu je te dni dvignil v deželnem svetu osnutek, po katerem bi se raznim ustanovam, med njimi tudi sociološkemu inštitutu iz Gorice, ponovno nudilo finančni prispevek. Levičarski in desničarski svetovalci so zagnali precej hrupa proti goriškemu inštitutu, ki ga vodi prof. De Marchi, češ da ni doslej nič posebnega naredil, kar bi opravičilo deželno finančno pomoč. Drugačnega mnenja pa je bil svetovalec Slovenske liste dr. Štoka, ki je poudaril precejšnjo razgibanost, katero je na sociološkem področju sprožil omenjeni goriški inštitut: študij o problemih, ki jih prinaša meja, razne konference, okrogle mize, stik s slovenskimi strokovnjaki iz Ljubljane in Nove Gorice, številne knjige. Vse to so pomembne stvari in ne moremo kar tako mimo njih.
Dr. Štoka je nato poudaril važnost, ki jo ima mesto Gorica na tem področju in zato je treba podpreti tudi v bodoče sociološki inštitut, ker se s tem podpira tu-
Ker je letos moda, da pravimo vsaki večji stvari »maxi«, lahko rečemo tudi o našem mladinskem srečanju v Doberdobu, da je bilo »maxisrečanje«. In to zaradi res zadovoljive udeležbe, pa še zaradi skrbno pripravljenega programa v cerkvi in v župnijski dvorani.
V	cerkvi so dobili prisotni ciklostiliran spored molitev, pesmi in beril, tako da so lahko brez težav sledili bogoslužju besede. Napovedoval in povezoval je Niko Klanjšček, berili pa sta brala Mario Jarc in Igor Černič. Posebno pozornost je vzbudil govor, ki ga je pripravil Emil Valentinčič na temo »Kristus vzor pravega človeka«. Podal je nakaj zelo globokih in aktualnih misli o današnjem človeku in o ureditvi družbe ter vse primerno povezal z domačimi razmerami in vlogo mladega kristjana v naši skupnosti.
Iz cerkve smo nato odšli v župnijsko dvorano, kjer je bil drugi del sporeda. Najprej so starejši skaviti prikazali igro »Primer tovariša X«. To je sicer radijska igra, vendar je tudi na odru zelo učinkovita in za to srečanje je bila res primerna. Pisatelj nam govori o človeškem egoizmu, o ljubezni do bližnjega, ki sega le toliko daleč, kolikor to od človeka zahtevajo zakoni družbe, o zaprtosti današnjega človeka, ki ne privošči drugemu dobre besede, prijaznega nasmeha, sočutja. Tovariš X je eden tolikih ljudi, ki pridejo na sivet v nesrečnih družinah, ali jih usoda kako drugače udari, tako da se ne znajo prav vključiti v družbo — in družba jih izloči. Takim ljudem je treba ljubezni, prave krščanske ljubezni, kajti mnogi končajo kot tovariš X v igri — s samomorom. Igralci so se dobro izkazali, zlasti Marko Brajnik in Mirko Špacapan, ki sta imela važnejše vloge. Upamo, da bomo te fante še večkrat videli na naših odrih, tudi v bolj zahtevnih igrah.
Po igri »Primer tovariša X« je mladina iz Doberdoba prikazala prizore iz življe-lja skavtov in nedeljskih turistov. Tudi oni so si zaslužili aplavze.
Po teh prizorih je bila za udeležence pripravljena zakuska in s petjem, smehom ter kramljanjem smo pričakali večera.
★
ZA KMETOVALCE Gnojenje vinograda
Naš prijatelj iz Nabrežine ima v nabre-žinskem bregu ob morju zelo težko dostopen vinograd, ki pa rodi odlično vino. Dovažanje hlevsikega gnoja je nemogoče. Zato mu letos svetujem na 1.000 kv. metrov sledeče gnojenje: 75 kg apnenega ni-
di probleme goriške pokrajine in obenem daje zadoščenje mestu za ves trud, ki ga je vložilo v to smer.
Skupaj s svetovalci iz Gorice (Cocianni) in Vidma je nato naš predstavnik predložil zakonsiki popravek omenjenemu osnutku. Po tem popravku, seveda če bo sprejet, bo goriški sociološki inštitut prišel do večje finančne podpore, kot mu je bila prvotno namenjena.
Na povabilo prosv. društva »Podgora« bodo igralci dramske skupine prosvetnega društva »Štandrež« predvajali v župnijski dvorani v PODGORI v nedeljo 14. marca ob 16. uri dve veseloigri
MEDVED
in
SNUBAČ
PRISRČNO VABLJENI!
Gostovanje Števerjancev v Štandrežu
V	nedeljo 7. marca je na povabilo prosvetnega društva »Štandrež« gostovala v župnijski dvorani dramska družina SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana z Bevkovo dramo v štirih dejanjih »Materin greh«.
Vsi igralci so se doživeto poglobili v svoje vloge. Lahko mirno rečemo, da je števerjanska igralska skupina v podajanju zelo napredovala, za kar gre tudi zahvala režiserju A. Pregarcu, ki je igralce skrbno pripraivil.
Številni gledalci so drami pozorno sledili in bili ganjeni ob marsikaterem prizoru. Skratka: vsi so bili zadovoljni z izvedbo Bevkove drame.
trata (ali 45 kg amonsulfata), 30 kg super-fosfata, 30 kg kalijevega sulfata (solfato potassico).
Ce pa slučajno razpolaga s sestavljenim gnojilom 4-10-10, naj pa gnoji takole: 50 kg gnojila 440-10, 50 kg apnenega nitrata (ali 30 kg amonsulfata), 10 kg kalijevega sulfata.
Prihodnje leto bo treba misliti na organska gnojila. V njegovem primeru bi bilo na mestu zeleno gnojenje, seveda če bi ga lahko vdelal s frezo. Druga zasilna pomoč bi bile enoletne veje, ki jih odreže pri zimskem obrezovanju. Te naj zreže čim drobneje in jih vkoplje. Le tako bo mogoče obdržati površino zemlje v rahlem stanju.
Crv na koreninah beluša ali šparglja
Naš bralec iz Grljana pri Trstu ima težave z belušem ali špargljem. Ko je presajal špargljeve grme, je opazil, da je večina korenin popolnoma izdolbena; našel je krivca v obliki črva, ki je ves bel, le glava je rjavkasta, in je dolg 3-4 cm.
Verjetno gre za gosenico metulja Hy-popta caesitrum. Zanj je značilno, da ima robove prednjih kril sivkasto-rumene; na sredini kril pa je velika rjavo obrobljena sivkasta pega. Prek razpetih kril meri 3-4
PROSV. DRUŠTVO »F. B. SEDEJ«
IZ ŠTEVERJANA
vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo v soboto dne 13. marca ob 20.30
v mali dvorani župnijskega doma v Števerjanu. Gostovali bodo člani dramske skupine PD štandrež z Gogoljevima burkama »Snubač« in »Medived«
TOPLO VABLJENI!
cm. Gosenice živijo v zemlji in delajo škodo na (koreninah kot opisano. V maju dorastejo, se približajo površini, kjer izkopljejo pokončen rov, širok 1 cm, in se zabubijo v 8 cm dolgem zapredku. Pri tem si pustijo do površine kratek rov, skozi katerega zleze novi metulj.
Gosenico zatiramo s sredstvi za razkuženje zemlje. Med temi so uporabni izdelki prahu, ki vsebuje Lindan kot npr. Geo-gamma Inodoro (5-6 gr na kv. m) ali Lin-tox 1 (enako gr) ali Lintox 1 (2,54 gr na kiv. m). Vdelamo ga 540 cm globoko v marcu ali aprilu. Nevarna doba na odprtem je 15 dni, v zemlji pa 1 ali 2 tedna več
Inž. Janko Košir
Š P sjjp R	T
Smučanje. Čeprav 01ympia ni včlanjena v Državno smučarsko zvezo, se njeni člani vseeno udeležujejo smučarskih tekem, in sicer v okrilju organizacije OSI. Tekmovali so najprej na pokrajinskem prvenstvu CSI v Forni di Sopra dne 24. januarja. Ker so zasedli vsa prva mesta, so se mogli udeležiti vsedržavnih tekem CSI v Kraju Pescaseroli v Abrucih v dneh 10. in 11. februarja. Tekmovali so Marko Kran-ner, Plesničar, Loversi, Ciliesa, Tito in drugi, in so se še kar zadovoljivo odrezali. Isti smučarji so nastopili tudi v veleslalomu v Žabnicah dne 21. februarja; v oceni moštev so zasedli 3. mesto in prejeli lep pokal.
Odlične uspehe je v tej športni sezoni dosegel Marjan Kranner, ki študira na telesnovzgojni šoli v Rimu. Že lani je bil eden najboljših smučarjev naše dežele — bil je v »četrti kategoriji«. Letošnji uspehi pa mu dajejo možnost uvrstitve v »tretjo« ali celo »drugo« kategorijo. Na vsedržavnem univerzitetnem prvenstvu v kraju Auronzo je v smuku zasedel 5. mesto med 160 tekmovalci — 2”8 od zmagovalca — in je premagal celo vrsto tekmovalcev »prve«, »druge« in »tretje« kategorije. V slalomu je bil 13. med 160 udeleženci (tekmo je končalo le 35 tekmovalcerv).
Odbojka. Nadaljujejo se tekme »Serie D«; sedaj se je končalo prvo kolo. 01ym-pia si je nabrala 8 točk in je na 5. mestu. V zadnjih dveh tekmah je imela nekoliko smole: proti najmočnejšemu moštvu CSI iz Salta je izgubila z 1 : 3; proti CRDA iz Trsta pa je že vodila z 2 : 0, potem pa je zaradi neizkušenosti in izgube živcev izgubila z 2 : 3 (15 : 12, 16 : 14, 11 : 15, 5 : 15, 10 : 15). Rak rana moštva je premalo treninga oz. premalo igralcev, ki bi bili na isti višini. Predvsem manjkajo moštvu vsaj še eden dober in siguren tolkač (kajti sam Mirko Špacapan je premalo) in pa sigurni dvigači. V seriji D igrajo Mirko Špacapan, Susič, Marko Kranner, Valentinčič, Soban, Antonič, Sfiligoj in Devetak.
Dobro so se odrezali mladinci (Junio-res). Zasedli so prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu; premagali so UGG iz Gorice z 2 : 0 in 2 : 0 ter Torriano iz Gradiške z 2 : 0 in 2 : 0. Tako imajo pravico udeležbe na deželnem prvenstvu, ki se bo vršilo najbrž na praznik sv. Jožefa 19. marca. Igralci mladinci so: Mirko Špacapan, Uršič, Nanut, Plesničar, Novak Zdravko, Tommasi Pavel, Oman in Frandolič.
Mladinci in naraščajniki bodo prihodnji teden zaposleni s tekmami pokrajinskega prvenstva CSI. Zato naj sedaj pridno trenirajo, da bodo zmagali in si priborili pravico udeležbe na deželnem prvenstvu.
Od 15. marca dalje se bodo začele tekme »Mladinskih iger« (Giochi della Gio-ventu). Letos lahko nastopajo dečki rojeni v letih 1956 do 1960.
»Katoliški 9la«“ v vsako slovensko družinoI
DAROVI
Za Alojzijevišče: v spomin pok. očeta Ivana Rejec ob deseti obletnici smrti darujeta Marija in Jožica 10.000; N. N. druž-benica iz Gorice 5.00 lir.
Za Zavod sv. Družine: Gabrijela Mikuluž, Gorica, 5.000; N. N. 5.000; Ivanka Sancin v spomin ljubljene sestre Romane 3.000; sestrična Vida Kovač iz S-v. Križa v isti namen 2.000 lir.
V	spomin na pok. Romano Piščanc daruje msgr. L. Salvadori iz Trsta po 5.000 lir za »Katoliški glas« in za Skedenjski Dom.
Za Šentjakobsko kult. društvo v Trstu:
namesto cvetja na grob Jožeta Kluna družina Vrh 5.000; N. N. 2.000; J. F. 1.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Gabrijela in Nino Bole 10.000 lir ob krstu sinčka Igorja.
Za Marijin dom v ul. Risorta 3 v Trstu:
(darovi v februarju): š. R. 2.000, S. A.
3.000, K. š. 4.000, V. P. 75.000, O. R.
100.000, N. N. 1.000, L. R. 20.000, v spomin na pok. Anico Kontič N. N. 10.000, Božič N. 5.000, N. N. 12.000, N. N. 10.000, G. L
50.000, š. R. 3.000, R. Š. 5.000, Uršič Dora
40.000, N. N. 5.000, N. N. 10.000, Živec Antonija 10.000, Jerič Marija 2.000, Šorli Terezija 3.000, Benedetti Ivanka 1.000, Tončka Vatovec v spomin na pok. Mlekuš T. 500, G. B, 20.000, v spomin na pok. nečaka dr. J. Prešerna skupina družbenic 25.000, v isti namen šekli-Michelazzi 5.000 in nabirka v družbi 109.1000 lir.
Za prezidavo teol. fakultete v Ljubljani:
v spomin nepozabne Romane Piščanc darujejo sestrične Anica, s. Leda, Mira in Zora iz Gorice 10.000 lir.
RADIO
H TRST a
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 14. do 20. marca 1971
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Skladbe za lutnjo. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Monika potuje na Madagaskar«. Četrti del. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
15.30 M. Toneeki: »Peti za bridge«. Radijska drama. »Premio Italia 1965«. 16.15 Janaček: Suita za orkester. 16.35 Izbor popevk s festivala Sanremo 1971. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba.
20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 18.30. 12.00 Kitarista Sabicas in Escudero. 17.30 »Jezikoslovec Franc Miklošič ob 80-letnici smrti«. 19.15 Polifon-ski zbor RTV iz Rima. 19.40 Postni govori (6) J. Kunčič: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo...«. 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino: A. Manzoni »Zaročenca«. 21.45 Slovenski solisti. Ljudske pesmi.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Novele V. Bartola: »Samo kratek račun«. 19.25 Zbor »Vesna« iz Sv. Križa pri Trstu. 20.35 Wag-ner: »Somrak bogov«: II. in III. dejanje.
Sreda: 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 17.30 Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 19.20 Jazzovski ansambli. 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Mersinu v Slovenski Benečiji. 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 A. Arbu-zov: »Obljuba«. Igra v treh delih.
Petek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za harfo. 10.00 Praznična matineja. 10.40 Koncert orkestra Glasbene Matice v Trstu. 11.15 J. Peterlin: »Božja pot sredi breskovega cvetja«. Mladinska igra. 12.20 in 13.30 Glasba po željah. 15.15 Ansambel B. Lesjaka in skupina Pleiades. 16.30 R. Cevc: Preproste stvari: »Zibelka«. 16.45 Zabavni orkester RAI iz Milana. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. Pripravlja Janko Ban. 18.15 Petnajst minut s pevcema Vilrejevo in Ranierijem. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 C. Silvestri: Zgodovina tržaškega pomorstva (4). 19.25 Moški vokalni kvartet. 19.40 Postni govori (7) E. Škulj: »Zgodi se Tvoja volja...«. 20.45 Koncert operne glasbe. 21.45 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 N. Kuret: Ljudska verovanja in vraže (12) »Simpatetično zdravljenje«. 16.10 Operetni odlomki. 16.30 »Pod svobodnim soncem«. Enajsto nadaljevanje. 17.20 Sobotni sestanek - Lepo pisanje - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Otroški pevski zbor iz Brežic. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Stare slovenske ljudske igre: Jakob Benedek: »Slavomil in Jovana«.
Skupno romanje na Sardinijo
Danes objavljamo še nekaj podrobnosti. Vpisovanje se bo zaključilo na praznik sv. Jožefa 19. marca. Do tedaj moramo sporočiti vodstvu plovne družbe dokončno število udeležencev, obenem pa moramo poslali zahtevani denar na račun. Zato prosimo sobrate, naj nam pošljejo vsaj vpisnino.
Zadnji obrok je treba poravnati do nedelje, 16. maja. Romar, ki odstopi do tega dne, zgubi 10.000 lir. Kdor odstopi po tem roku, zgubi 25.000 lir. Od 2. junija dalje zgubi vsoto primerno celotnim stroškom, seveda v primeru, da ne dobi namestnika.
8. julija bo na sporedu izlet po želji iz Cagliarija v znamenito področje »nuragov« Barumlnl, največje v vsej Sardiniji. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj pri vpisovanju vplača 2.800 Ur.
Denar pošljite na naslov: Slovensko romanje Cassa di Risparmlo agenzia 12 c/c 73/1 ali po pošti na naslov Jakomin Dušan, c/c 11-975, ul. di Servola 42. Pri naslovili bodite točni.
★
Za cerkev v Stojakovem: Marija Ražem 5.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000 lir.
Za misijone: N. N. iz Sv. Križa pri Trstu 1.000 lir.
OBVESTILA
Zlata maša na Placuti. Pri slovenski službi božji 14. t. m. ob 10. uri bo opravil p. Viljem Endrizzi svojo zlato mašo za slovenske vernike. Vabimo vse Slovence iz Gorice in bližnje okolice, da se tega lepega duhovniškega jubileja udeležijo. Pri darovanju bo ofer, med katerim bo g. zlatomašnik delil spominske podobice.
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v torek 16. marca 1971 ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni starši in njihovi namestniki.
Komedija »Jeppe s hriba« v Gorici. Slovensko gledališče iz Trsta bo ta teden trikrat uprizorilo duhovito komedijo v petih dej. danskega avtorja Ludvviga Hol-berga v prosvetni dvorani v Gorioi na korzu Verdi št. 13. V četrtek 11. marca bo igra ob 20.30 za abonente z Vrha, Rupe in s Peči. Vozil bo avtobus št. 1 ob 19.45 iz Doberdoba in s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 19.45. — V petek 12. tm. ob 20.30 bo igra za abonente iz Pevme, z Oslavja, iz Števerjana, Dvora, Bukovja in Podgore. Vozi avtobus št. 1 ob 19.45; iz Jamelj, Dola Gabri j, Sovodenj in Štandreža vozi avtobus št. 2 ob 19.45. — V soboto 13. tm. pa bo igra ob 20.30 za abonente iz mesta Gorice.
Slovensko gledališče iz Trsta bo gostovalo z Nušičevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje« v torek 16. t. m. ob 20.30 v župnijski dvorani v Dolini; v sredo 17. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah in v petek 19. t. m. v župnijskem domu v Doberdobu (ura bo javljena pozneje).
VINKO ZALETEL zopet med nami!
Priljubljeni predavatelj in naš stari znanec s Koroškega bo kazal skioptične slike
O FILIPINIH IN OTOKU TAIWANU (FORMOZI)
Bo to obenem misijonsko srečanje z br. Rafaelom Mrzelom in zdravnikom dr. Janežem, ki v tistih krajih delujeta.
Predavanja bodo :
■ v nedeljo 14. t. m. ob 17. uri
v Katoliškem domu v Gorici
■ v nedeljo 14. t. m. ob 20. uri
v župnijski dvorani v štandrežu
t
Zapustila nas je naša ljubljena
Romana Piščanc
V	torek 9. marca je našla svoj zadnji dom na pokopališču pri Sv. Ani.
Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih urah, škedenjskemu kaplanu Claudiu Ville, ki je vodil pogreb iz bolnišnice do škedenjske cerkve, msgr. Salvadoriju in g. kaplanu Dušanu Jakominu za molitve v cerkvi in ob grobu, pevcem, darovalcem vencev in ovetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba.
Žalujoča sestra Ivanka Sancin ter nečaka Ivan in Sergij
Trst - Skedenj, 10. marca 1971
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad dokazi sočutja ob smrti našega dragega moža in očeta
Ivana Zotti
se zahvaljujemo gg. Marijanu Komjancu in Davidu Ožbotu za pogrebne obrede, domačemu pevskemu zboru z Vrha za žalo-stinke pred cerkvijo in na pokopališču, darovalcem ovetja, zdravnikom goriške bolnišnice, p. Benjaminu Hvala in vsem številnim vaščanom, ki so našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoči: žena Frančiška, sin Rado, hčere Ave, Ivanka in Sabina z družinami ter hčerki Sonja in Danica
Vrh, 10. marca 1971
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Srečanje goriške mladine